-----    268    ------
Novičar iz domačih in ptujih dežel.
Iz Dunaja. — Največ skrbi delajo vladi zdaj delavci, kteri podkurjeni po ljudeh , ki niso delavci, kričijo po „socijalni demokraciji", če prav malokdo izmed njih vč, kaj da je to. Vlada je zato prepovedala društva delavska na Dunaji in v Gradcu. To pa je dunajske delavce tako na noge spravilo, da se zbirajo na večer in v velicih procesijah se po predmestjih kla-tij0; P.°j°; Pa sPet saksebi gredo. Vlada sama si jih je vstvarila pod ministrom Giskro, da so jej pomagali kričati zoper konkordat in druge verske reči, — zdaj jih pa ima — zoper sebe. Kdor veter seje, vihar žane!
Iz francosko - pruskega bojišča. Na bojišču samem se pretekli teden ni nič odločivnega zgodilo, temveč pa v Parizu. Državni zbor je odstavil vse poprejšnje ministre , ljubljence Napoleonove, in prevzel je vodstvo sedanjega ministerstva grof Palikao, mož ostrega značaja in iz Kine znani strah vojakom. Republikanska stranka je v zboru izustevala hude besede zoper cesarja Napoleona in eden izmed njih je zel6 zahteval, naj se odstavi cesar Napoleon s vso njegovo rodovino; se ve da ta predlog ni obveljal pri večini cesarju vdanih poslancev. Dosegli so pa vendar to, da so vzeli cesarju glavno vodstvo armade na bojišču, in je to prevzel iz Mehike znani general Bazajne. Dolžijo namreč Napoleona, da je on kriv dosedaj še zmirom nesrečne francoske vojske. Francoska armada se je čedalje bolj vmikovala nazaj na svojo zemljo in se je vimaknila za reko Mosel. Govori se, da je ob tej reki bila te dni neka manj pomenljiva praska, o kteri telegrami francoski pravijo, da so Francozi zmogli, pruski pa, da so Prusi; kaj je pravo, se bo še le pozneje izvedelo. To pa je gotovo, da so Prusi zdaj prišli na težeje stališče, kajti v tuji deželi so, kjer se imajo od vseh strani sovražnika bati in kjer jim pomanjkanje živeža žuga. Ako Francozom se posreči, da združijo silno armado, in planejo čez Prusko, se po takem na tem bojiišču vname zelo krvavi in pa odločivni boj.