Rezervisti so se dobro izkazali Vsako leto je za rezervne vojaške starešine največji dogodek udeležba na orientacijskem pohodu, na katerem polagajo obvezni strokov-ni, praktični in teoretski izpit, letos pa so ime-li tudi streljanje z novo polavtomatsko puško. Pri izvajanju tega zahtevnega strokovnega programa je najbolj zainteresirana naša JLA, ki pri organizaciji tudi aktivno pomaga. V ob-činskem odboru ZRVS, pa tudi v krajevnih organizacijah, se vključuje vedno več aktiv-nih oficirjev, ki so nekakšen idealni most med JLA in rezervisti, kar vsekakor pozitivno vpli-va na rezervni starešinski kader. Da bi izvedeli kaj več o organizaciji in strokovnem uspehu v tem letu, smo o tem po-vprašali organizatorje in vodje: VINKO HRABAR rezervai polkovnik, predsednik strokovne ko-misije občinskega odbora ZKVS Ljubljana-Šiška »Priprave za realizacijo letošnjega orienta-cijskega pohoda niso bile najboljše, ker stno določila in dokumente dobili prepozno, kar smo čutili tudi na samih seminarjih. Udeležba je bila 30—50 odstotna. Obvezne orientacijske pohode in s tem tudi praktične in teoretične izpite smo imeli na štirih različnih krajih v štirih smereh. Vsak član je poleg hoje po azi-mutu reševal naloge iz topografije, vojaške teorije, taktične naloge in streljanje s polavto-matsko puško. Orientacijski pohod je zelo uspel, saj je izpit opravilo okrog 95 %, med-tem ko je streljalo uspešno le 77 %. Temu slabšemu uspehu je botrovalo dejstvo, da je to puško videlo in jo imelo v roki le malo re-zervnih starešin in pouk, ki smo ga imeli na samem strelišču, je bil zato prekratek. Ob tej priložnosta bi se za vsestransko in pravočasno pomoč zahvalil organom za narod-no obrambo mesta Ljubljane, starešinam in vojakdm vojašnice »Boris Kidrič« iz Šentvida. Zahvaljujemo se tudi članom komisij, ki so vložili veliko svojega znanja in truda pri tej akciji. Na podlagi letošnjih izkušenj pa bi predlagal, naj te izpite v letu 1974 organizira-jo same krajevne organizacije, občinska stro-kovna komisija pa naj aktivno sodeluje pri obveznem izvajanju strokovnega pouka. Pro- gram bi moral biti izdelan posebej za podofi-cirje in posebej za rezervne oficirje, s tem da bi teoretski del polagali na koncu leta pred komisijo v osnovni organizaciji ali pa v ob-činskem merilu, na terenu pa bi polagali izpit iz orientacijskega pohoda, streljanja in topo-grafije. Za oficirje bi kazalo teoretski del stro-kovnega izpita pripraviti po rodovih vojske in službe. Republiškega orientacijskega tekmovanja se je udeležila ena ekipa rezervnih vojaških starešin iz naše občine v sestavi: Alojz Škr-binc, Jože Golja in Marjan Jelenc. Ekipa se je vsestransko pripravljala in je zastopala vse naše vojaške starešine. Konkurenca je bila ve-lika in kljub temu je ta ekipa dosegla zelo dobre rezultate; ekipno 10. mesto ter posamez-no 12. mesto. Mnenja sem, da bi bilo prav, da se v prihodnjem letu izvaja tekmovanje po vseh panogah in določilih v osnovnih organi-zacijah in v občinskem merilu, ker bi se na ta način organizacije med seboj bolje spozna-le, obenem pa bi bil vzpostavljen tudi boljši stik med samimi člani. Potrebno je omeniti, da smo v lanskoletnem republiškem tekmo-vanju dosegli ekipno šesto mesto. Vsekakor so ti uspehi rezultati dobro organiziranega__de-la v naših krajevnih organizacijah.« " ALEKSANDER TATALOVIČ aktivni podpolkovnik JLA »Pri letošnjih izpitih sem ocenjeval taktič-ne naloge. Izstopalo je slabo risanje in pozna-vanje taktičnih znakov. Pozitivno je bilo sicer rešenih 90 odstotkov nalog, toda s komaj za-dostno ali dobro oceno, medtem ko je bilo ze-lo malo nalog prav dobrih ali odličnih. Kljub temu lahko rečem, da je bil v desetih letih, kolikor sodelujem s šišenskimi rezervnimi sta-rešinami, dosežen precejšen uspeh in aktiv-nost. Mlajši rezervni starešine bi morali vede-ti več kot starejši. Moja želja je, da bi rezerv-ni starešine prav tako obvladali potrebno stro-kovno snov kot mi aktivni.« VLADISLAV VINDIŠ rezervni major »¦Zadolžen sem za pouk v rokovanju z novo polavtomatsko puško pred streljanjem in opa-zil sem, da je bilo 10 minut pouka premalo. Zato bi bilo potrebno v bodoče ta pouk orga- nizirati na naslednji način: na strelišču ali že prej v samih osnovnih organizacijah ZRVS naj bi organizirali kratek seminar z zadostno količino orožja in šolskimi naboji, da bi imel vsak posameznik stik z orožjem pred prvim streljanjem. Ena puška, ki smo jo letos imeli v ta namen na razpolago, je bila le izhod v sili. Na samem strelišču bi udeleženci morali imeti tudi poskusne strele in uspeh teh bi mo-rali preverjati. Interes udeležencev za samo streljanje je bil večji kot za sam strokovni izpit, ker je to bil prvi stik z novim orožjem.« IVAN MESARIČ rezervni major »Lahko povem, da ima precej strelcev še vedno stare navade, kot pri puški M-48, kalib-ra 7,9 mm. Merijo namreč v vznožje tarče, ne pa v sredino. Ceprav sva z majorjem JLA to-varišem Malavašičem poudarjala posebnost nove puške, nekateri niso posvetili dovolj po-zornosti legi kopita pri ramenu, kar ima tudi vpliv na točnost in uspeh streljanja. Skratka, bolj bi morali paziti na paložaj orožja in toč-nost merjenja v trenutku sproženja. Nekateri so prehitro streljali, tako da je vaja dobila ob-liko hitrega streljanja, ne pa streljanja za oce-no, pri katerem je časa dovolj. Treba je dojeti osnovno zamisel: če se ho-čemo spoznati z novim orožjem, moramo biti pri njegovi uporabi previdni, premišljeni. Po-manjkljivost, da nismo imeli na razpolago po-skusnih strelov, lahko opravičimo s tem, da nam je dobavitelj za leto 1973 odobril 50 % nabojev manj, kot je bilo planirano in naro-čeno, tako da so bili strelci tudi sami prikraj-šani. Pri takšnem progiramu je treba članstvu pojasniti, da smo glede obšiirnega programa, ki bi ga morali nuditi našemu rezervnemu sta-rešinskemu kadru, vezani tudi na finančne zmogljivosti. Ne smemo pozabiti na to, da so stroški streljanja za enega rezervista ca. 15,00 din upoštevajoč tudi to, da en naboj stane 1,60 din.« BOGO FIŠER rezervni podpolkovnik O sodelavanju občinskega odbora ZRVS Ljubljana-šiška z vojašnico »Boris Kidrič« v Sentvidu nam je povedal: »Znan je družbeno-politični pomen in vloga JLA, saj se njena aktivnost odraža na vseh poljih našega dela in življenja. Predolgo bi bilo, če bi opisoval vse dejav-nosti, zato se zadržimo samo ob sodelovanju z organizacijo ZRVS v občini Siška. V zadnjih letih, ko se je dejavnost ZRVS znatno razširi-la in okrepila posebno na strokovnem področ-ju, nam je sestav vojašnice »Borisa Kidriča« vsestransko pomagal. Ko smo organizirali strokovni program z rezervnim starešinskim kadrom po rodovih in službah, so nam dali na razpolago kabinete in vso potrebno opremo za izvajanje strokovne-ga pouka. Streljanje z bojnim strelivom je za organi-zatorje precej deLikatna zadeva. No, vojašnica nam je brez pomislekov priskočila na pomoč z vojaki za zavarovanje strelišča, kar je zelo važno posebno v jesenskem času, ko vsi mladi in stari hodijo po gobe v gozdove. Za našo mladino je bilo orožje vedno za-nimivo. Pri patrolnem pohodu za mladino os-novne šole »Riharda Jakopiča« je bila zadnja točka ogled pehotnega orožja. ZRVS nima to-liko sredstev, da bi vse to nabavili. Vojaki iz te vojašnice so vse to orožje prinesli na teren in radovednežem prikazovali in opisovali vse to orožje. Z gotovostjo lahko trdimo, da bi naša organizacija ne mogla tako aktivno de-lati, če bi ne bilo vsestranske pomoči JLA. Posebna zahvala velja podpolkovniku Tor-laku in podpolkovniku Košmelju. Mario L. Vilhar Foto: Zlatko šetinc VAJA JE USPELA .-¦¦¦¦ Zadnjo nedeljo v oktobru je bila v okviru priprav na splošni ljudski odpor v Gameljnah vaja enot civilne zaščite. Namen vaje je bil pregled pripravljenosti kraja za primer nepo-sredne nevarnosti vojne. Ob izredni organizaciji odbora za SLO je vaja zelo uspela, saj so dobro uro po izdanem povelju vse enote in komisije že delovale. Šte-vilne zadane naloge so bile opravljene v re-kordnem času, za kar gre zahvala predvsem dobri pripravljenosti vseh enot. Pomembno pa je tudi dejstvo, da je vsak deseti občan v KS Gameljna-Rašica vključen v enote splošnega ljudskega odpora. TUDI LJUBLJANA JE LEPA Letos je v Dravljah začel delati pododbor TD Siška, ali, kot ga nazivajo domačini, »olep-ševalno društvo«. Clani so ugotovili, da je na našem območju precej lepo urejenih ulic, prednjačita pa pri tem seveda Sojerjeva in Dražgoška. V obeh lahko najdemo hiše s cvet- jem in okrasnim drevjem, mnogi občani ima-jo tudi tujske sobe. Na eni od sej smo predla-gali, naj bi se po teh ulicah sprehodili s foto-aparatom in barvnim filmom. Akcija je že stekla in ko bo film končan, bomo v dravelj-skem domu pripravili predavanje in pokazali naše diapozitive. Če se bo stvar posrečila, bo-mo film posredovali tudi osrednjim krajevnim skupnostim. Doslej so nam predavatelji ved-no kazali le diapozitive tujih mest, toda tudi Ljubljana je lepa, čemu bi se je sramovali! S. S. KOLEKTIVNI DOPUST V »DONITU« Zaradi vse večjih težav v proizvodnji v po-letnih mesecih, ko je veliko delavcev na po-čitnicah, so v »Donitu« pričeli razmišljati o kolektivnem dopustu. Že stalno pomanjkanje delavcev otežkoča redno proizvodnjo, poveča-na odsotnost zaradi dopustov v poletnih me-secih pa sili v trenutne rešitve, kot so 12-urni delovnik, nadure, oziroma zmanjšan obseg proizvodnje. Ob tem trpi kakovost dela, pada produktivnost in s tem tudi dohodek. Vse to bi z uvedbo kolektivnega dopusta odpadlo, za-to računajo, da bodo od 15. do 30. julija pri-hodnje leto že prvič skupaj imeli dopust. PO ASFALTU BO BOLJE Dolgotrajna prizadevanja občanov Ladje ter Spodnje in Zgornje Senice bodo končno obrodila sadove, saj bodo še letos dočakali as-falt na cesti Ladja—Senica. Pripravljena je potrebna dokumentacija, denar za graditev pa je zagotovljen iz proračuna občine in samo-prispevka občanov. UGODNA PRODAJA V Tekstilni tovarni Medvode, ki posluje kot TOZD v okviru proizvodno trgovskega podjet-ja »Tekstil« Ljubljana, so v devetih mesecih letos prodali za 38 milijonov dinarjev izdel-kov, kar je za 37 % več kot lani v enakem obdobju. Proizvodni program obsega tehnične tkani-ne, ker oskrbujejo domača industrijska pod-jetja predvsem s filtri in filci, odpirajo pa se jim tudi ugodne možnosti za izvoz. Za prihodnje leto načrtujejo graditev nove predilnice za izdelavo ročnega pletiva in tri-kotažne preje, s čemer si bodo ustvarili lastno surovinsko bazo.