Stev. 2. V Mariboru, 25. januarija 1898. Izhaja 10. in 25. dne vsakega mes ca. Stoji za celo leto S gld. — pol leta 1 „ 00 četrt „ — „ 80 Posamezne štev. 15 kr. Oznanila lkrat natisnena od vrste 15 kr. Naročnina, omilila i» teklamatije pošiljajo se upravništvu v Mari bor. Odprte reklamacije so poštnine n^-' —ti Grlasilo ,,Zaveze slovenskih učiteljskih društev". Izdajatelj in urednik: M. J. Nerat, nadučitelj. Naša organizacija. Tečaj XIX. Spisi in dopisi pošiljajo se uredništvu v Maribor, Reiserstrasse 8. Pismom, na katera se želi odgovor, naj se pr dene primerna poštna znamka. Na anonimne dopise se neozirami. Miankorana pisma, se ne sprejemajo. It o k opi si in na oteno poslane knjige se ne vračajo. Predno izvršim zadnjič storjeno obljubo, spregovoriti mi je še o gospodarski nalogi naše organizacije, ali kakor se tudi imenuje: o naši samopomoči. Naše slabo gmotno stanje, ki nam omogočuje skromno životarenje le, če teče vse gladko in nas ne zadenejo nesreče, nam ne dovoljuje prihrankov za hude čase; z našimi dohodki ne moremo podpirati nesrečnih tovarišev in njih rodbin, vsaj so med nami le bele vrane oni, ki morejo brez velikih težav osigurati svojim otrokom mirno bodočnost. Poznam učiteljsko rodbino, ki gre marsikateri večer spat brez tople večerje, ker je sinu v tujini treba denarja. In vendar živi ta rodbina v primerno ugodnih razmerah! Kaj pa, če so razmere manj ugodne, če pride dolgotrajna bolezen, ali če oče rano umrje? Kako naj vdova se svojimi neznatnimi dohodki sebe in otroke primerno preskrbi? Naj li pridejo sirote našega toli važnega stanu v občinsko oskrb? Ni li sramotilno za ves stan, če se brani občina — seveda brezuspešno — svojemu učitelju priznati domovinsko pravico*, ker se boji mogočih stroškov za njegov zarod? Preočitna učiteljska beda, zanemarjeni učiteljski otroci, učiteljske vdove-beračice so torej našemu stanovskemu ugledu v veliko škodo in naša dolžnost je, vse storiti, da se njih število kolikor mogoče skrči. Res ni naša krivda, da smo tako ubogi; a če to tudi sto- in stokrat naglašamo, vendar ne izbrišemo peg, kojc prizadene vsak nepreskrbljen član učiteljske rodbine našemu ugledu. Tudi ne gre tukaj govoriti: »Vsak naj skrbi sam za svoje, pa je", saj nas uči že star pregovor: „Kjer nič ni, še cesar pravico zgubi"; kako jo naj potem dobi pa slaboten otrok? Nič nam torej ne preostaja druzega, nego z združenimi močmi iskati in dobivati sredstva v povzdigo našega blagostanja, v medsebojno podporo in povečanje stanovskega ugleda. To stremljenje pa nikakor ni več novo. lJo nekod imajo v ta namen že precej stara društva, ki skrbijo 1. da morejo njih člani svoje potrebščine ceno in dobro kupovati, 2. da zamorejo sebi in svojcem zagotoviti primerno svoto denarja pod kolikor mogoče ugodnimi pogoji, t. j. da se ceno zavarujejo, 3. da se v bedi med seboj podpirajo, 4. da tudi od drugih stanov prejemajo gmotno podporo. Najstarejše tako društvo je menda „Lehrerhaus-Verein" na Dunaju, ki sije odmerilo jako obsežen delokrog. Gotovo ima tudi lepe uspehe. Precej dohodkov dobiva od učil, koje so izumili učitelji ali njih prijatelji ter jih društvu prepustili in menim, da Se je nekje na Spodnjem Štajerskem resnično prigodilo. — Opomba pisatelja. nam nikakor ne bode škodovalo, če se malo pobrigamo, česar je pri tem društvu vse dobiti. Društvo ima nekatere prav izvrstne stvari, kakor Rothaug-ove podloge za risanje zemljevidov i. dr. Izposlovalo je pri mnogib nemških časnikih za svoje člaue znatno znižano naročnino in sploh skuša na vse načine izboljšati gmotno stanje učiteljev. Slično deluje, kakor smo čitali lansko leto v „Popotniku", nemško učiteljstvo na Češkem, ki je deležno dobička pri razprodanih zvezkih in raznih časopisih. Z istim, a samo na jedno stran — na zavarovanje — omejenim namenom so se osnovala na Gornjem Avstrijskem, na Štajerskem in morda še drugod društva „Selbst-hilfe". Prav energično deluje v novejšem času tudi „Društvo za zgradbo učiteljskega kon-vikta v Ljubljani". Tudi ono dobiva prispevke od zvezkov, koje razpečava Petrič-eva tovarna v Ljubljani, od trgovcev, katere učiteljem priporočuje in od peres z napisom „Učiteljski konvikt". Ono si je uvedlo krajcarske knjižnice z markami po j eden in pet krajcarjev, ki se razpečavajo v raznih družbah, učiteljska društva pa prirejajo njemu v korist koncerte in druge veselice. V kratkem času treh let nabralo je to društvo že 6516-76 K v svoj namen. Naj bi jih bilo kmalu desetkrat toliko! „Fran Josip-ova ustanova" in „Društvo v podporo učiteljskih vdov in sirot" služite istemu namenu s prav povoljnimi uspehi. In naša dična „Zaveza" ? Tudi njej to stremljenje ni ostalo tuje, da-si še ni praznovala svoje desetletnice. Sklenila je z ozirom na zavarovanje pogodbo z „banko Slavijo", kar je že dalo njej, pa tudi marsikateremu okrajnemu društvu lepo podporo, kakoršno bi lahko prinašali tudi njeni podjetji „ Popotni k" in »Knjižnica za mladino", če bi storili m i vsak svojo dolžnost. Gibljemo se torej že, a še vse premalo; to je le neznatna sapica! Kdaj šele pride veter, ki nas pretrese vse, da bodemo vsi le jedna rodbina, sami bratje in sestre! Če tudi nimamo mnogo, dosegli bi lahko precej, če bi se vsakteri, ki zbira „kupe zlata", a ne ve za koga, spomnil otrok svojih revnih „bratov" ter s polno roko podpiral taka podjetja! A tudi mi drugi, ki vemo, za koga štedimo, storili bi lahko še marsikaj. Koliko se jadikuje po raznih listih, da so lepi koncerti po nekod tako redki! Bi li ne mogla naša društva prirejati koncerte ter pobirati v ta dobrodelni namen primerno vstopnino. Z vstrajnostjo in vzajemnim delovanjem posameznih društev bi uspehi gotovo ne izostali. Koliko bi pa s tem pridobil naš ugled in koliko bi koristili sami sebi, ko bi svoje muzi-kalične zmožnosti malo bolj urili in predočevali občinstvu! Tudi »Posojilnice" in razni zastopi, pri katerih delujejo učitelji ali zastonj ali za malo nagrado, morali bi nam priskočiti in gotovo bi se našel tu in tam še kdo drugi, ki bi nam naklonil znatno podporo. Uspeh v tem oziru torej ni nemogoč, ako le združimo svoje moči. Premišljujmo torej tudi to nalogo naše organizacije in skrbimo, da jo začnemo kmalu izvrševati na vsej črti. Idejalist. - - Praktični razum. Spisal (lr. V. Korun. (Konec.) l)a pa dobimo o tem, za čimer težimo, jasno predstavo, treba je, da se kolikor mogoče otresemo čustva, ki spremlit^naše teženje; kakor strast, tako nas slepi namreč tudi premočno čustvo, da nau*^1iaže predmet teženja lažje ali težje dosežen, ko je v resnici. Popolnoma se nam to pač težko posreči, ker je baš čustvo pogosto vzrok, da si kaj predstavljamo in za čim težimo. Naloga razuma je pa, kakor smo že zgoraj omenili, da ga vzdržuje v takih mejah, da nam predstav ne potemnnje in nas kar slepo ne drvi naprej. Zato ljudje, ki so pristopni močnim čustvom, niso posebno usposobljeni za pametno ravnanje, in trezen mož se bo poprijel dela šele potem, ko se poleže nekoliko čustvo, ki mn je povzročilo teženje. Zadobivši primerno predstavo o zaželjenem predmetu se pa moramo ozreti najprej na-se ter premisliti svoje lelesne in dušne zmožnosti, s katerimi moremo razpolagati. Ali z drugimi besedami: Prej ko se kakega dejanja lotimo, imeti moramo prepričanje, da smo subjektivno sposobni, doseči svoj smoter. Pri lahkih, vsakdanjih opravilih pač o tem ne premišljujemo, zlasti če smo jih že večkrat izvršili. Ker so se nam že mnogokrat posrečila, nam niti na misel ne pride, da bi preudarjali, ali smo jim tudi v tem slučaju kos ali ne. Mehanično se jih lotevamo, mehanično jih opravljamo. Nevidna voditeljica nam je izkušnja, ne da bi se njenega vodstva izrecno zavedali. Tako se oblačimo, pišemo, plavamo itd. Drugače pa je že, če se lotimo česa, kar sicer ni preveč težko izvršljivo, pač pa za nas deloma novo. V takem slučaju premerimo v mislih svoje moči in jih primerimo naporu, ki nas utegne čakati, kar se zgodi pa pri manj važnih opravilih seveda tudi le hipno, da nam pride komaj v zavest. Odpravljamo se na primer na goro, na kateri še nismo bili, pač pa že na kaki drugi višji in težje pristopni. Trud, katerega nam je takratna pot prizadejala, nam stopi pred oči in po njem in po dozdevni kakovosti nameravane preračunimo približno, kolik bo sedanji. Izkušnja, katero smo si nabavili opravljajoči sedanjemu slični opravek, nam daje trdno oporišče; s tega svoje moči sodeči se ne bomo motili lahko. Težko pa je presoditi svojo zmožnosti za podjetje, ki za nas ni le čisto novo, ampak, kakor se nam vsaj dozdeva, tudi težavno ali celo nevarno. Neposrednih pripomočkov za to nimamo nobenih, baš ker se še z jednakim opravilom nismo pečali. Nudijo se nam samo posredni, pa tudi ti le, ako vse vpoštev prihajajoče okolnosti premislimo. Zlasti nam je poseči v svojo preteklost in pomisliti, ali smo že kedaj kak približno podoben opravek imeli in s kakim uspehom smo ga opravili. Nadalje se nam je ozreti na druge ljudi, ki so bili že kedaj v jednakem ali vsaj sličnem položaju, ko mi sedaj, in primeriti je treba njih zmožnosti z našimi. Recimo, da je padel kdo v naraslo reko in je v največji nevarnosti, da se potopi, ako mu ne priskočimo na pomoč. Naša dolžnost je torej, da ga skušamo rešiti. Vendar pa se ne bomo vrgli kar slepo v vodo, ne da bi imeli prepričanja, da zamoremo rešilno dejanje res tudi izvršiti, če tudi le z nevarnostjo svojega življenja. Uverjenje, da nam je mogoče pota pij ajočega še rešiti, pa bomo dobili, v če se vprašamo, znamo li dovolj dobro plavati in se je li že komu posrečilo, pri približno jednakih okolnostih zmagati v boju z valovi. V nasprotnem slučaju ravnali bi drzno in bi bližnjika najbrž ne le ne rešili, ampak skoraj gotovo še sebe pogubili. Po treznem premišljevanju pridobljeno subjektivno prepričanje je za uspešno dejanje neobhodno potrebno; ker le ono nam zamore dati primerno samosvest, ne samo, da se dela pogumno poprimemo. ampak da v njegovo izvršitev tudi vse svoje moči porabimo. To pa je merodajno za končni uspeh. Modroslovna resnica tiči v nemškem pregovoru, ki pravi: Frisch gewagt, ist halb gewonucn. Ako pa naše prepričanje ni povzeto po istinitih razmerah, temveč po domišljanih, dela nas drzne, to je, spuščamo se v dejanja, katerim nikakor kos nismo; če nam ga pa manjka, tedaj smo omahljivi in malosrčni. Torej tudi tukaj velja: in medio virtus. Prvo lastnost ima zlasti lahkoživa mladina. Ta pripisuje namreč svojim močem navadno mnogo več, ko je istinitosti primerno. Gradove svitle zida si v oblake, Zelene trate stavi si v puščave, 2* poje o njej Prešern. To pa prihaja odtod, da so njene telesne in dube zmožnosti še v stanju razvijanja, in se od njihovega razvitka še mnogo pričakuje, in da jej nedostaja življenskih izkušenj, ki bi jo poučile, do katerih mej sega človeška moč. Sicer pa ima to dobro ali vsaj prijetno stran, da je baš ona jeden izmed glavnih virov mladostnega idealizma in lepih sanj, ki napravljajo mladostna leta toli srečna in brezskrbna. Z vnno-žečimi se življenskimi izkušnjami pa pojenjava, z njo pa tudi sladke nade. kar provzroča čustvenemu mlademu človeku hude dušne bolesti, vsled česar v tej dobi prehoda iz sveta iluzij v svet realnosti kaj rad boleha na svetožalju. Obravnavani napaki nasprotna je malosrčnost, ki je, kakor smo omenili, posledica nedostatne samosvesti. Le-ta pa je lastna odraslim ljudem, ki imajo mnogo neprijetnih in žalostnih izkušenj, zlasti pa pesimistom; ker tisti, kateremu se je že mnogo podjetij izjalovilo, poprime se navadno tudi vsakega naslednjega z veliko nezaupnostjo, in naravno je, da vidi pesimist pri vsakem opravilu v prvi vrsti le njegove težkoče. Da pa je tako naziranje neopravičeno in za končni izid kvarno, dokazati smo skusili, razpravljaje o pesimizmu. * Z omenjenima pogojema, od katerih zavisi pametno dejanje in ravnanje, namreč s predstavo predmeta in prepričanjem o subjektivnih zmožnostih v tesni zvezi je zahteva, da poznamo tudi sredstva, s katerih pomočjo zamoremo doseči svoj namen. To se pravi: subjektivnemu prepričanju se mora pridružiti tudi ono o objektivni možnosti, da je za-željen predmet istinito dosežen, samo da se porabijo vsa sredstva, katera prihajajo pri tem vpoštev. Ta pogoj dotika se sicer prej imenovanih dveh, ker nam vsestranska predstava kakega predmeta kaže tudi njega realno zvezo z drugimi, ki so ob enem lahko sredstva v dosego prvega ali vsaj daljni pripomoček, in ker je subjektivno prepričanje le tedaj zanesljivo, če temelji tudi na poznavanju sredstev. Brez kakoršnibkoli sredstev nam ni mogoče ničesar storiti: pečeni vrabci, pravi pregovor, nikomur sami v usta ne lete. Neizogibno je torej, da se ozremo po njih, prej ko se lotimo kakega podjetja. Vpraša se pa, ali se bomo tudi poslužili pravih. Možnost je trojna: izberemo si ali taka, ki nas nikakor ne dovedejo do zaželjenega uspeha, to so napačna, ali taka, ki bi nam sicer pomogla, pa po veri, vesti in svetnih zakonih niso dovoljena, katerih se potemtakem z ozirom na posledice poslužiti ne smemo, ali izberemo si primerna, ki so tudi dovoljena in v naš smoter porabna Izmed poslednjih so seve najboljša ona, katera nam pomorejo najprej in najlažje do namena. Glede prve vrste sredstev je jasno, da nam le škodijo, ker nje rabeči tratimo samo čas, trud in denar, ne da bi mogli z njih pomočjo nameravan čin izvršiti. Sicer v istini, z ozirom na našo svrho, tudi nikaka sredstva niso, ampak imamo jih le v svoji zmoti za taka. Vsled tega jih tudi takoj opustimo, kakor hitro svojo pomoto spoznamo. Nedovoljena pa uporabljamo ali tudi ne vede, ali pa vede, samo da sami sebe s kakimi izgovori in omamami tolažimo in tako njihovo uporabo pred svojo vestjo in svetom opravičiti skušamo, ali da smo si sicer popolnoma svesti pogubnih nasledkov, vendar jih pa smatramo za manjše zlo, kakor če bi svojemu željenju ustreči ne mogli. Vsikdar pa je tako dejanje nemoralno, eventuvelno tudi kaznivo, bodisi uspeh še tako sijajen, in sicer tembolj, čim grši so bili pripomočki in s čim večjo zavednostjo in vednostjo smo jih uporabljali; ker kolikor smo ž njimi sami sebi navidezno koristili, za toliko in še več smo bližnjika ali človeško družbo sploh oškodili. Priprost in jasen vzgled za to je slučaj, da si skusi kdo iz revščine pomoči s tem. da svojega bogatega soseda ubije in oropa. * „Dom in svet", letnik 1897, str. 443 si. V poslednjih vrstah smo se pa že dotaknili četrte in zadnje zahteve, katero je treba spolniti, da je dejanje pametno. Prej ko se namreč dela lotimo, moramo tudi vedeti, kaj sledi gotovo ali vsaj lahko za tem, ko se predmet teženja doseže. Pogoj je torej, da v dejanje šele tedaj privolimo, ko zaznamo, da nima vsaj nikakih slabih nasledkov, če že nima samih dobrih. To velevažno spoznanje si pa je zelo težko pridobiti, in trditi moremo, da je vsem drugim pogojem razumnega ravnanja lažje ustreči, kakor temu. Kar ni nikakor neumevno, če pomislimo, da je razdalja med teženjem za kakim predmetom in med njegovimi nasledki, nastopivšimi, ko se doseže, zelo velika. Da jih je mogoče v taki daljavi ugledati in premotriti, za to je treba že precej treznosti v mišljenju, izkušenj in znanja, v dotičnem slučaju vpoštev prihajajočega. To težkočo še pa množi okolnost, da nas s teženjem združeno čustvo, kakor smo že omenili, kar slepo žene za dosego svojega smotra in nam z lahka ne pripušča premišljati o nasledkih, ki njemu niso le popolnoma tuji, ampak baš če so slabi, tudi naravnost sovražni. Uvidno je potemtakem, zakaj greši deca proti temu pogoju pri vsakem le nekoliko zamotanem dejanju, zakaj mladeneč le težko pravo zadene in se tudi mož še kaj često opeče. Večina lahkomiselnih, nemoralnih in zlih dejanj ima prav v tem svoj vzrok, da se njih nasledki ali niso poznali ali ne dovolj premislili. Nasprotno pa svoje in drugega krivo teženje ravno s tem najlažje zadušimo, da sebi, oziroma drugemu, eventuvelne slabe nasledke jasno predočimo. To vzgojevalno sredstvo služi zelo uspešno učitelju, vzgojajočemu posameznike, z največjim uspehom ga pa rabi vzgojiteljica vesoljnega človeštva, življenska izkušnja, ki nasledkov ne predočuje samo kakor učitelj, ampak tudi učinja, da jih njen „gojenec" sam trpko čuti. In ravno to jo napravlja za prvo svoje stroke; ker samo dušno nezrel in omajen ali pa od strasti j zasužnjen človek bo storil vedoma v drugič dejanje, ki je že imelo kedaj zanj hude posledice. Vsaj pravijo, da je šel še osel samo jedenkrat na led plesat. Tako zdravilo, ki ozdravlja lahkomiselnost s posledicami predidočih nespametnih dejanj, ima torej skoraj vsikdar dober učinek; toda umevno je, da je, kedar se gre za kaj važnega, ob enem lahko tudi škodljivo in nevarno, ker šele s prizadeto gmotno ali moralno škodo človeka spametuje. Zato se more primerjati onemu skrajnemu sredstvu, katero uporabi zdravnik, ko „ozdravlja" nevarno bolano nogo s tem, da jo odstrani. Kakor namreč na ta način ozdravljen bolnik vse žive dni bridko čuti izgubo potrebnega uda svojega telesa, tako tudi človek, ki je v kaki velevažni zadevi nespametno ravnal, ne more nikdar popolnoma izbrisati nasledkov tedaj storjene napake: factum infeetum fieri non potest. Sicer pa je tudi samo jeden nespameten čin lahko tako osoden zanj, da ga pogubi, kakor more za bolnika operacija biti vzrok smrti. Potemtakem razsoden mož ne bo čakal, da bi ga vselej šele izkušnja poučila, kako v posameznem slučaju ne sme ravnati, temveč si bo prizadeval, da jo, če je le mogoče, s treznim premislekom nadomesti, In ako tem potem dobi o zaželjenem predmetu jasno predstavo, ako se osvesti svojih zmožnostij ter premotri sredstva in posledice, ne bo mu težko se izogniti napačnemu dejanju. Vkljub vsestranskim prednostim pa, ki jih ima, kakor smo videli, po praktičnem razumu vravnano dejanje, se vendar ne da trditi, da bi moralo biti zategadelj tudi vsikdar etično lepo ali celo občudovanja vredno. Praktičen človek obrača namreč kaj rad preveč pozornosti na samega sebe iu svojo lastno korist, nedostaja mu pa lahko notranjega nagiba, da bi se povzpel tudi do junaških činov človekoljubne požrtvovalnosti. Vzrok temu je, da gospodujoč razum njegova čustva brzda iu ne pripušča, da bi vzkipela do prevelike jakosti. Iu vsled tega pri njem tudi čustvo ljubezni in usmiljenja do bližnjega težko pride do one elementarne silnosti, ki je potrebna, da pozabi človek za nekaj časa na svoj lastni jaz, samo da pomore svojemu trpečemu sobratu. Da torej lepi in veličastni čini ne izginejo s sveta, ne imej v vsem dejanju in nelianju prvo in zadnjo besedo razum, ampak pripuščaj se tudi čustvovanju primerna veljava: ker samo tisti je na potu do človeku mogoče popolnosti, čegar znotranje in zunanje življenje vodita v lepem soglasju glava in srce. -- Ne zaničuj božjih darov! Učna slika za srednjo stopnjo po formalnih stopnjah. Sestavil J. Cernko. Ta berilni sestavek bo najumestneje obravnavati (v zimskem času) potem, ko so se učenci iz zgodovine učili že o francoskih vojskah in Napoleonu. Dotični zgodovinski obrazec najdeš v 111. Berilu pod štev. 21!'. Učitelj, ki hoče koneentrovati svoj pouk, bode razdelil učno tvarino za svoj razred tako, da si bodeta segala zgodovina in učni jezik „roka v roko", kar se da bas tukaj dokaj lepo doseči. Kar se je v zgodovinski uri o francoskih vojskah učilo, treba bo sedaj kratko ponoviti in to bode uvod ali priprava tej obravnavi iz zgodovinskega stališča, n.pr.: Predlansko leto sem čital v časnikih, da so našli na Ruskem v bližini reke Berezine, kjer kopljejo velik kanal, množico človeških kostij, pušk, sabelj, topov in drazega orožja, ki je bilo ondi zakopano v zemlji. — Kaj mislite, kako je prišlo to vse — orožje in človeške kosti (vojska leta 1812.) — tamkaj v zemljo in kedaj se je utegnilo zakopati? — Kdo se je takrat bojeval z Rusi ob reki Berezini? Kako se je takrat godilo Francozom ? Tej obravnavi pa lahko služi tudi ta-Ie priprava, ki se tiče najprej stvarnih odno-šajev v tej povesti in meri na moralo tega spisa. Evo jo: a) Priprava. Kaj radi store ljudje — celo živali — če imajo vsega v obiinosti? — (Si boljše jedi izbirajo, slabše pa prezirajo, zametujejo.) b) Podavanje smotra. Tako je delal tudi nek mladi vojak, ki je v svoji prevzetnosti zavrgel božji dar, kruh, a božja roka ga je radi tega kmalu potem hudo zadela. Bi li radi izvedeli, kako se je to godilo? No, pa vzemite svoje lil. Berilo ter poiščite 29. branje. c) Podavanje novih predstav. 29. branje v III. Berilu: „Ne zaničuj božjih darov" prečita učitelj enkrat, učenci dvakrat (ali pa tudi kar prvikrat kak boljši učenec, ker je snov zanimiva in ima to branje le malo tehniških ovir); torej : Bodeš nam pa kar I). enkrat lopo prečita] to branje, drugi pa vsi pazljivo tiho čitajte ž njim! (Sledi še en- do dvakratno čitanje po drugih učencih.) d) Kratek pregled (občno). Katere so glavne osebe v tej povesti? (Francoski vojak in ruski krčmar.) Kaj ste slišali o francoskem mladem vojaku? Kaj o ruskem krčmarju? Kako se je godilo francoskemu vojaku? Je spoznal svoj pregrešek zoper dar božji? Kdo ga je dovedel do spoznanja in kako? Zakaj se ga je krčmar še več kakor usmilil? (Ker jc bil usmiljen, dobrotljiv, blagodušen, človekoljuben, kakor »Usmiljeni Samarijan".) e) Pojasnjevanje. 1. Stvarna obravnava. Čitaj napis R! Kaj imenujemo božje darove? (Zdravje, kruh, živež i. dr. se našteje.) Cesar ni smeti storiti z božjimi darovi ? Čitaj 1. stavek: Kedaj je bila vojska, ki je dala povod tej resnični prigod bi ? (1812.1.) Kdo se je takrat bojeval? (Francozi.) S kom? Povej namesto francoska ime naroda! (Francozi) in beri potem ta stavek! — vojska — boj. Čitaj 2. stavek: Četa = krdelo, truma, več skupaj, 10, 12, 20 voj. Čitaj 3. stavek: Kdo je to vaški krčmar? - gostilničar v vasi. Na beraško palico spraviti na nič spraviti, ob vse premoženje, imetje, na boben. Kako velika je bila ta četa? (Štela je 12 mož.) Kako se imenuje mož, ki četo vodi? (Četovodja, Zugsfubrer, kratko tudi vodja, vodnik.) Čitaj 4. stavek: Kdo je ta siromak? (Krčmar.) Čitaj 5. stavek: Vse lahko razumljivo. Čitaj 6. stavek: Kdo ni hotel jesti črnega kruha? (Četovodja, ošaben, prevzeten mladenič.) Kaj je storil s kruhom ? (Pognal za duri.) Čitaj 7. stavek: zavpije zakriči; če ne, drugo zagodem = drugo pokažem. Čitaj 8. stavek: — (Lahko umljiv.) Čitaj 9. stavek : Ves preplašen prestrašen; se splazi = se zmuzne, jo popiha. Čitaj 10. stavek: — Čitaj 11. stavek: Kaj pa stori krčmar z zavrženim črnim kruhom? Čitaj 12. stavek: Kdo se k temu na vse grlo == jako močno smeje? — Kdo reče zaničljivo - porogljivo; se zdi = se vidi. Čitaj 13. stavek : —se nasmehne = se nekoliko nasmeje; molči = tiho je bil. 2. S h v a t a n j e I. odstavka. Učenec pripoveduje s svojimi besedami, kar si je o tem odstavku zapomnil; drugi učenci pazijo, da popravljajo in dostavljajo, ako bi bilo treba. Vsebino tega odstavka razni učenci ponove. čitaj l. stavek sledečega odstavka! Kaj se reče: so bili pobiti od Rusov? stepeni, premagani, izgubili so vojsko. Čitaj 2. stavek: — razkropljeni = razpršeni, razpodeni; zmrzli = zeblo jih je; izstradani gladili; k o za k i ruski najboljši konjiki, kakor pri nas dragonci, huzarji, ulani. Čitaj 3. in 4. stavek. — Čitaj 5. stavek: v cunje zavit = v zelo raztrgani obleki. Čitaj 6. stavek: Zakaj ga krčmar komaj spozna? (Ker je bil isti mladi vojak borno oblečen in — ves ponižno prosi za kruh! Čitaj 7., 8. in 9. stavek: — tresoč — tresel se je. Čitaj 10. stavek: Zakaj ni tudi želodec bil zadovoljen samo s posteljo? (Ker se od nje ni nasitil.) Čitaj 11. stavek: Česa že željno pričakuje vojak? (Jedi in pijače.) A kaj prinese krčmar, vrnivši se v sobo? (Samo le ključ od one skrinje.) S h vata nje II. odstavka (kakor pri I. odstavku). Čitaj III. odstavek: — z resnim licem = resno se drži, resno = brez smeha. Zakaj pravimo, da ima glad dobre zobe? — vzdihne = reče žalostno; kakor bi treniL - hitro; — snedel gaje do zadnje m r v i c e = drobtinice, trohice; z gin j enim srcem = ganjen do srca; — pravične so božje sodbe = Bog sodi in plača prav. Kaj še stori krčmar nazadnje svojemu nekdanjemu sovražniku? — mu otme življenje. Shvatanje III. o d s t a v k a. 3. Termi sledi celotna ponovitev v prosti besedi. Kaj pomenijo spodaj drobno tiskane besede1: „Iz Dragoljubcev?" — Vzeta je ta povest iz knjižice (zbirke povesti), ki ima naslov „Dragoljubci". f) Značaj oseb 2. Vam li ugaja (dopade) vojakovo ravnanje v začetku povesti? Zakaj ne? In krčmar? S čim se Vam je prikupil on? Kako naj imenujemo vojaka, sodeči ga po njegovem počenjanju s kruhom? (Pre-vzetneža, ošabneža, napuhnjenca.) Kateri pregovor velja o prevzetnežih ? (Kdor visoko leta, nizko obsedi.) Se li je ta pregovor uresničil nad vojakom? (Da; a le kako hitro že!) Zakaj Vam pa ugaja krčmar? — Ta mož je blag, plemenit značaj. Naštej mi njegove vrline, čednosti! Katerega se boste trudili posnemati? V čem? Katerega pa ne? Kateri izmed teh dveh vam bodi torej uzor? g) Uporaba (vglobljenje, nauk). 1. Teoretično. Mi li veste povedati, katere primerne pregovore ali izreke? — Ne zaničuj m o božjih darov! Ptica, ki visoko leta, nizko obsedi. Glad je najboljši kuhar. Glad ima dobre zobe. Kar ubogim daš, ti na žlici naraste. Prazen žakelj ne stoji po koncu. — Ljubi svoje sovražnike, dobro jim stori, kateri te žalijo in preganjajo. Karkoli hočeš, da drugi tebi storijo, to stori tudi ti njim. 2. Praktično. Učitelj glej na to, da šolska mladina kruha ne meče pod klop, naj ga otroci ne drobe na tla, kjer se z nogami potepta; če pa pade komur iz rok, naj ga spoštljivo pobere (in poljubi). Stariši imajo po nekod navado, da narede z nožem križ čez kolač, preden ga načnejo. h) Vaja v gladkem, lepem (izrazovitem) čitanju. III. Formalna obravnava. To, kar je istočasno v načrtu slovniškega pouka, se na tem branju obravnava, n. pr.: 1. Izpišite vse v tem branju vam nove izraze in postavite zraven znane besede! (Dobro je, če imajo učenci za to posebne zvezke, v katerih se zbira besedni zaklad.) 2. Pravopis. Pogledati si hočemo vse one besede, katere bi vam pri pisanju delale težkoče: francoska, Francozi, Rusi, rusko, ednajst — jednajst — enajst, zadovoljnih, prevzeten, ošabnež, ves — vez, splazi — splaši, odletel, poljubi, zaničljivo, zdi, pretrd, nasmehne, razkropljeni, izstradani, razbijal, obljubi, pelje, postelja, trepetajočemu, manjka, ključ, prijatelj, seveda, glad, vzdihne, željno, iztegne, zadnje, z ginjenim (izginiti), Bog, pravične, da — dati in da (veznik). 3. Skladje. Zapišite a) samostalnike kakor: krčmar, vojska itd. in pristavite tem iz njih izvedene sorodne samostalnike, n. pr.: krčma, krčmar, krčmarica, vojska, vojna, vojak, vojaštvo itd.; b) glagole in izvedite (izpeljite) iz njih sorodne samostalnike: ostane, ostanek, stanovitnost itd.; c) pridevnike: francoska — Francozi, Francija; ali pa d) narobe, iz samostalnikov izvajajte sorodne pridevnike, oziroma glagole; 1 V najnovejši izdaji III. Berila je ta pripomba opuščena. 2 Ta točka se tudi lahko porabi za spisno vajo. e) rekcija. Izpišite glagole kakor: dobi, zahteva, boji se itd. in pristavite jim samostalnike,(dopolnila), kakor so v., knjigi ter zapišite vrh" samostalnika sklon, n. pr.: ne dobi kruha, zahteva belega kruha itd.; f) sklad n j a: prosto razširjen stavek; slike (obrazci) stavkov. Kratice: P -- povedek, O = osebek, I> = dopolnilo, Pr prilastek, Pč — pri-slovno določilo časa, Pk prislovno določilo kraja itd. Ves preplašen se splazi stari krčmar iz hiše. P / \ Pn' \ , O \Pr Pk Takšne slike stavkov so radi priprostosti, jasnosti in preglednosti vsega priporočila vredne. Otroci jih hitro pojmijo in z veseljem izvršujejo. Določite besedna plemena!