SLOVENSKA MILA. g*
Leposloven tednik.
cfslo 36. v četvertek 2. septembra 1852. III. tečaj
Mati na smertni postelji.
»»lati stara, siva žena V hiši revni je bolehna Dolgo časa že ležala Bez da kdo se je usmili. Kar jej reče hčerki mladi, Dièni deklici nedolžni: «Dete ljubo, drago dele, Smertni znoj mi že po čelu Lije, sapa mi zastaja, Bliža ura strašne sodbe Se, k' bo duša pred sodnikom Ojstrim stala trepetaje. Truplo v čeme zemlje krili
J zaspala je v Gospodu.
1 /.li j j a "a pol poli vsaki četvertek.
Bo trohnèlo. Samša mater ObžaPvala boš na svetu. Varuj se skušnjavcev gerdih Varuj, varuj se ljubezni! Da ti ljuta zmija serca Čemim strupom u mladosti Ne bo mogla napolniti. — Mir nedolžnosti zmir ljubi. Hodi k meni na gomilo, Spomni svoje matere se Ki te serčno je ljubila ! Te besede zgovorivši Stisnila oko je mirno
Pripovedka od pastirja.
CD alj e.)
^eterti dan gre bogato obdarjen od tod dalje in oblubi, če se mu po godu izide nazaj priti. Gre in hodi in pride čez en mesec en tedén in en dan na mejo tretjiga kraljestva do morja, od brega se je vidil otok, kjer je bil tic vedomec. Ali kako tjekaj priti. Ni je bilo ladje viditi; kar daleč je oko sèglo. Gori in doli hodi ob bregu in premišljuje. Kar zapoje tiček nad njegovo glavo v drevesu:
Kadar me tičice	Vdari vodò
Na otok letémo,	Morja slano.
Me perutničice	Trikrat ga šlene,
Po zrakif spnèmo.	In morje v dve stene
Kadar pa vèdomka	Na obè strani
Pride sem sred morja,	Se kviško zdeli.
Vreze šibico,	In kadar od tod
Šibico letnico,	Cez pride na prod,
Letnico omàjeno,	Spet trikrat ga šlene.
Z letnico obeljeno	In morje se sklene.
Skander cuje, sluša, sliši. Tičica pa razpne perutničice, se vzdigne in čez morje leti. Škander pa odreže šibo, kar je je eno leto zrastlo,
jo obeli in. trikrat z njo morje vdari. In kadar je tretjič vdaril, se je morje na dva karnpa, v dve slene vstopilo, da je bila v sredi süha pot skoz njega. Stander gre po poli, dokler ne pride na unkraj na otok. In kadar je na sul\p prišel, je spet trikrat po morju vdaril in morje je spet vkup zašumelo in se sternilo. Sibo pa je v pesek vtaknil, da bi jo nazaj grede dobil.
Gre, in kmalo pride do stanovanja lica vedomca. Gre kar na ravnost v hišo. V hiši pa je sedela in predla ženska, vedomčeva žena, vedomka. Vedomca pa ravno doma ni bilo, in vedomka zavpije: Kaj pa je tebe nesrečni človek semkaj pripeljalo? Ali ne veš, da te bode moj mož, kadar domu pride, precej stergai in snedel? Tako ga ogovori. Ali ker je bil Skander čednega obraza, mlad in priljuden, se je ji jel smiliti in rekla je, da bo skusila ga gotove smerli rešili. Prašala ga je, po kaj je prišel, in on ji je vse na lanko po pravici povedal, da ga je rednik po tri vedomčave peresa poslal, da je bil pri treh kraljih, ki so mu, na ročili skusiti od tica vedomca zvediti pervi, kakò bi se dal njegov vodnjak popraviti, ki že dolgo noce vode dajati, drugi, kakò bi bilo jablani, ki zlate jabuka rodi, pomagati, da bi se ne sušila in spet rodila, tretji, kakò bi se kraljičina ozdravila.
Vedomka pa je rekla: Zdaj njega ni doma, prišel bode o poldne, in kadar bo pojužinal, bo legel in zaspal, kakor ima vsak dan navado. Ti se boš skril pod posteljo, Pod posteljo je skriven kot, in ce ludi spod pogleda, te ne bode vgledal. Jaz se bodem k njemu vlegla, mu tri peresa spulila in jih tebi pod posteljo vergla. Ti jih hitro poberi in spraviv Tiho bodi in tanko poslušaj, kaj bo govoril.
Skander je zlezel pod posteljo. Pride solnce na poldan, duri se odprò, v hišo stopi tic vedomec. Bil je ves, kakor človek, samò po vsim životu je imel perje, in zraven rok še perutnice. Komaj v vhišo stopil je vlekel sapo v nos, kakor bi nekaj duhal. Kar zakrici: Žena, kristjanska duša je v hiši. Kje je? Ona. Jas nisim nikogar vidila , se ti le zdi. On pa je pregledal večidel vse kote, in ker ni nič dobil, je sedel, južinal in po južini sta se spat vlegla. Kmalo je zaspal, in kadar je naj bolj smerčal, mu žena spuli però, ter ga verže pod posteljo in Skander ga hitro pobere in spravi. .Vedomec se pa zbudi, se vè, ker ga je zabolelo, ko mu je però spulila, in reče: Kaj ti je, da ine budiš? Ona. Nekaj se mi je sanjalo, pa bi rada vedila, je koli res ali ne. Sanjalo se mi je, da je neki kralj, ki ima vodnjak, pa vode noče dajali. Kaj praviš, je koli res ali ne? On. Res, je res. Ona. Kako bi se pa lemu pomagalo, kaj praviš? On. I kako neki? V srednji cevi tičizagaté-na velika krastavica, gerda krota. Ta se mora iz cevi spravili, in spet bo vodo dajal. Kmalo je spet zadremal in zaspal. In kadar „ je naj bolj smerčal, mu spet žena spuli però, ga verže pod posteljo in Skander ga hilro pobere in spravi, Vedomec pa se prebudi in reče! I kaj ti je danas, da mi ne daš miru? Gotovo, kristjan mora biti na otoku, da ti ne da pokoja. Ona. Spet se mi je nekaj sanjalo, in še bolj živo, kakor popred. Sanjalo se mi je, da je neki kralj, in kralj ima jablano, ki rodi zlate jabuka. ' Pa že tri leta ni nič rodilo in se vedno suši. Je koli res ali ne? On. I, se vé, da je res; pusti me. Jaz bora spal, pa nikar mé več ne budi. Ona. Te bom koj pustila, pa bi vender rada vedila, ali je in kakò je drevesu pomagati, da bi se ne posušilo in spet zlate jabelka rodilo. On. Da bi vas babe in vašo zvedavost. Pod drevesom je debel
červ, kakor tole. Cèba naj umore, da ne bode korenin spodjedal. Pa pusti me pravim, in nikar me več ne budi. Reče in kmalo Jaspi in kadar je naj bolje terdo spal in naj bolje smerčal, mu spet ona però spuli in ga verže pod posteljo. Škander ga pobere in spravi. Vedomec se pa prebudi in zarenlači nad njo, da se je kar zganila. Pravi: Kaj vraga, da me zmiraj dregaš! Ni 'drugače, na otoku je in mora biti krisljanska duša, ki nama mini ne dà. Ona. Kaj boš to mislil. Meni se je le spet sanjalo, nekaj tako strašnega, da sim kar kviško plenila in v tè zadela. Sanjalo se mi je med drugem, da je neki kralj, ki ima edino hčer. Hči pa je bolna in vsak dan ji je neki hujše. Je koli res ali ne? kako bi se pač ozdravila? On. J kaj Ii je neki kraljičina mar ; ali živa ali umre, ni toliko na nje. Lepa je res, da ji ni pod solncem take, ali če umre, t' je šlo. Ènega dekleta bode na svetu manj^ druzega nič. Ona. Ali jej pa rii več pomagati? On. Kaj to tebe skerbi , kaj lebi mar ? Ona. J pa bi vender rada vedila. On. Se vè, zvedav e ste vse babe. Da bom mir imel — nu ! Ce vsak dan tri dni zaporedoma piskerc ravno namolženega osličnega mleka popije, bo v treh dnèh zdrava. Drugače pa ne mora biti, na otoku je kristjan. Mi vse lako diši, in pred si ne dam miru, da ga najdeni. Le škoda, da moja vsegavednost neha, kadar na otok pridem, in da le za tisto vèm, za kar me kdo praša.
Vstane, se napravi in zleti po otoku iskat. Komaj je pa iz hiše slopil, reče vedomka Škandru izpod postelje zlesli, ga praša, če je dobil peresa, in zvedil, kaj je on pravil od vodnjaka, od jablane in od kraljeve. In ker je djal, da je dobil in spravil peresa, in slišal, kar je vedomec povedal, mu reče vedomka: Zdaj pa le hitro od kodar si prišel. On bode zdaj na unem koncu, otok je velik in preden bode vsega obletel, si že lahko unslran morja na suhem. Škander se zahvali, gre in kadar pride na prod, dobi šibo ravno tam v pesku vtaknjeno, kamor jo je sem prišel vtaknil. Vdari trikrat z njo na morje, in kadar tretjič vdari, se razdeli, da je bila suha pot skozi njega. Ko je pa na unkraj prišel, je vdaril spet trikrat z obeljenco na morje, in morje se spet sgreznilo in slernilo.
Škander gre nazaj. Cez en mesec, en teden in en dan pride v stolno mesto tretjiga kraljestva od kraljestva, kjer je bil on doma. Gre h kralju. Z nezrečeneni veseljem so ga sprejeli. Vse jim povè, kaj in kakò in reče, da naj kraljičini vsak dan tri dni zaporedoma pisker toplega mleka koj spod oslice na vse tešče piti dajo. In tretji dan bode popolnoma ozdravela. So jedli in pili in se po kraljevo gostili tri dni. In kadar je tri dni preteklo, je bila kraljeva popolnoma zdrava, kakor bi nikoli bqlna ne bila. Zdaj pa je bilo tako veselje v kraljevem gradu in v celem mestu, da še nikoli tacega. Stari kralj pa je bil mož beseda, in kar je rekel, je vselej zvesto in na tanko spolnoval, in besede snesti mu ni bilo mogoče , ker kralj mora mož beseda bili. Obljubil mu je hčer. In hči je bila lepa, in on je bil tudi čednega obraza, in ona Je njega rada imela, on pa njo. Gostili so se spel vnovič tri dni. Ce-terti dan pa je bogato obdarjen kar po sili šel dalje,,toda je obljubil pred ko mogoče nazaj priti, da se svatba napravi. Sel je in čez 3 mesce, 3 tedne in 3 dni pride v stolno mesto drugega kraljestva od kraljestva, kjer je bil on doma. Gre h kralju. Z neizrečenem veseljem so ga sprejeli. Vse jim povè, kaj in kakò, in reče, da naj korenine
37 *
jablani odkopljejo Pod koreninami je kakor tele debel červ, ki korenine prijeda, da se drevò suši in ne rodi več zlatih jabuk. Precej je rekel kralj korenine odkopati in pod koreninami so dobili kakor tele debelega cerva. Tega so umorili, in precej je drevo jelo zeleniti, cvesti in sad naslavljati. Cela kraljeva družina je bila močno vesela, posebno pa sam kralj. Kralj pa je bil mož beseda. Kar je rekel, je bilo kakor z žebljem pribito, je vselej na tanko spolnoval, in besede snesti mu ni bilo mogoče, ker je bil kralj, in kralj mora mož beseda biti, če ne, ni vreden, da na prestolu sedi. Obljubil mu je bil, pol kraljestva , dal ga mu je. Gostili so se prav po kraljevo tri dni. Ceterti dan pa je šel bogalo obdarovan po sili dalje. In kadar je prehodil 3 mesce, 3 tedne in 3 dni, je prišel v stolno mesto pervega kraljestva, od kraljestva, kjer je bil on doma. Gre h kralju. Z neizrečenem veseljem so ga sprejeli. Vse jim pove, kaj in kakò, in reče, da v vodnjaku v srednji cevi tiči krota zagatena. Ta se mora iz ceve spraviti in spel bo vodo dajal vodnjak. Kralj je precej zapovedal in vodnjak je koj vodo dal. Cela kraljeva družina je bila močno vesela, posebno pa kralj. Kralj pa je bil mož beseda. Kar je rekel, je bilo kakor pribito, je vselej na tanko spolnoval, in besede snesti mu ni bilo nikakor mogoče, ker je bil kralj, in kralj mora biti mož beseda, sicer ni vreden, da na prestolu sedi. Obljubil mu je pol kraljestva, in ga mu je tudi dal. Gostili so se prav po kraljevo 3 dni. Ceterti dan je pa šel po sili bogato obdarovan dalje, in kadar je prehodil 3 mesce , 3 tedne in 3 dni, je prišel domu. Je šel h kralju redniku. Vsi so se ga vstrašili, ker so mislili, da ga več nazaj ne bo, da ga je gotovo tič vedomec stergai. On pa je vedil, kam pes laco moli, da očetu redniku 3 peresa, po ktere ga je poslal rekoč : Nikar se ne bojte, nisiin prišel , da bi sinu cesarstvo prevzel. Imam že dve kraljestvi, vsako tako veliko, kakor vaše cesarstvo. Nekaj časa še ostanem pri vas, potlej pa grein, se zaročim s kraljičino in prevzamem kraljestvi. Zdaj se obrazi razjasnijo. Vsi so mu dobri. Ali Skandru več ni bilo doma biti. Bogato obdarovan se napravi na pot, gre in pride čez deset mescev h kralju. Se je zaročil s kraljevo in to je bila berhka svatovščina. So jedli in pili in še zdaj se gostè in jedò in pijò, če že niso vsega pojedli in popili.	(Konec sledi )
Letopis
Belaškega mesta.
Ko se je Kajus Julius Cesar, rimski župan, še pred Kristusovim roj stvom s Galijani vojskoval, da bi jih pod oblast rimske deržave spravil, je ob enem tudi Taurijane, ki so tedaj Koroško u svojej oblasti imeli, na svojo stran spraviti namerjaval, da bi pri tem podvzetju njegove vojake s živežem oskerbovali. Zato je tudi hitro po tem, ko so mu Taurijani to obljubili, od Akvileje do Belaka, kjer zunej mosta črez Dravo še nobenega pohištva ni bilo, 6 hranilnic (Provianthäuser) napravili dal, in je ova pohištva »Julium Carnicuin" imenoval.
Ko se je pa skazalo, da je zemlja okoli Belaka tako rodovitna , da bi lahko mogla več kmečkega ljudstva preživiti, je začelo gor imenovano ljudstvo zaporedama se vselovati, pohištva zidati, se razprostirati in lako množiti, da je bil Belak tedaj, ko je Rimsko u svojej popolnosti vladalo, med naj poglavitnejša selišča, aiji rimska mesta štet, kterih je tadaj le troje bilo, v kterih je rimska pravda veljala, t. j. 1) Noritia alj Gorica 2) Salsko selišče, Solium alj mesto Sola imenovano, in 3) selišče Julia alj Belak.
V gor oménjenej sreči se je Belak znajdel do Kristusovega rojstva, in še po njegovem rojstvu do 1. 262. Tega leta je bilo to mesto s še drugimi koroškimi mestmi od 30000 Gotov neprijateljsko napadeno, ljudstvo nevsmileno pornorjeno, mesto s požigem grozovitno pogonobleno, in na zadnje še u sužansto vsileno.
Ko je pa bil toti ljuti sovražnik odgnati, in Belak kakor popred spet osvoboden, si je u nekterih letih mesto spet tako opomagalo, da se je Hunskemu kralju Attilu, ki je I. 790 s svojo armado u Koroško priderl, tako pogumno vstavilo, da ga ni mogel ne premagali, ne mu mnogo škodovati. Akoravno je ovo mesto grozovitnežu Attilu, božjemu biču srečno všlo, vender kaznujočej šibi božjej celo vjiti ni moglo, ter je I. 792 strašno velika povodnja navstala, ki cele dva meseca ni nehala. Drava je namreč tako narasla in se tako razširila, da je veliko veliko zemlje i n ljudi poplaknila, neizrečeno veliko škode napravila in vbogo kmetijsko liudstvo silno prevstrašila. Akoravno je potem voda padla, je vender bilo celo leto zlo mokro. Pa ne samo na Koroškem, ampak ludi na Štajerskem in Krajnskem je neprenehoma deževalo in nebo je bilo ves čas oblačno in megleno. Zato se je mladih in starih strašna kuga lotila in jih silo veliko pomorila. Posebno je pa pomerio veliko gospode tako, da jih je v deželi le malo ostalo, in morija je tako napredovala, da skoro ni bilo kraja, kamor bi segla ne bila. Raznoverslno žito, sadje in vertna zelišča so se celo pokazila , zato je na Koroškem povsod velika draeota in lakota navstala.
Potem je navstala po Megiserju 1. 872 laka vročina in nastopilo je tako gorko leto, da so vode na več krajih posebno pa na Koroškem celo vsahnile ; da žito zavolj velke suše skoro čisto nič ni sdajalo. Verh tega so še kobilce, ki so v velkih trumah od kraja do kraja ferkale. skoro vse pojedle, zato je na Koroškem, Štajarskem, Krajnskem i po celem Nemškem velika dragota in lakota navstala. V velikih procesijah so hodili ljudi s presv. R. T. okoli cerkev i po polju za odvernenje ovih požrešnih gostov prosit. Alj dolgo je bilo vse zastonj, dokler jih ni silen veter vse v vode vnesel, ker so se vsi vtopili. Alj ravno ovi veter je mertve iz vod na bregove izpihal in na to je lak smrad povslal, da je spet strašna morija, dragota in lakota navstala.
Čeravno je Belaško mesto toliko hudih nesreč zadelo, so se mesljani vender čedaljbolj izobrazili in lako pomnožili, da je ovo mesto zavolj bogastva obširnega kupčijstva in brojnega obiteljstva, ko imenitno kup-čijsko in skladiščino mesto daleč in daleč slovelo. Seglo je namreč ovo mesto eno dobro nemško miljo daleč, in ni še dolgo, odkar so se njegovi ostanki proti Žili in Toplicam še vidili V tako slovečem blagostanju je Belasko mesto po smerli Henrika, koroškega nadvojvoda, sina Henrika prepirljivega, Bambergskej stolnej cerkvi pripadlo, po kterem je njegovi sin Henrik hromi Koroško za dedščino dobil. Ker je pa ovega
Henrika cesar Otto III. neprestano nadlegoval; se je posestvu Koroškega odpovedal in je za se samo grofije Belak in Wolfsberg okranil.
Te dve grofije je Henrik, ki je rimski cesar povst&l, svojej ženi Kunigundi, ki je bila grofijskega rodu, za doto dal, ktere sta, ker nista imela otrok v lètu 1006 Bambergskej stolnej cerkvi darovala, kèr sta onedva prebivala, vinerla in kèr še sdaj njena trupla počivata.
L. 1242 je cesar Miroslav cesarskej stolnej cerkvi Bamberg oblast podelil v Belaku in Grebenju dnar kovati. Okoli lèta 1240 je nekdo iz Heneberga svoj gradič izročil, da bi se samostan Minoritov v Belace postavil, kterega je tudi sv. Bonaventura 1. 1252 k cesti sv. Margarite sozidal.	(Daljè sledi.)
Z in e s«
*	69. list naših Novic prinese „Devetnajste bukve Ho m ef o ve Iliade", ker se še to bere: »Naš Košeski seje lotil veličanskica dèla, namreč Homera prestavljati in je prestavil 19. pesem Iliade. Hvala, pri-serčna hvalà in slava tnu v imenu slovenskiga slovstva za to ! On, kte-riga pesmi, naj bojo izvirne ali prevodi, so Slovencam vedno nàti k i (Studien) slovenskiga jezika, je tolikanj več ves mož za trt, čudovite krasote Homerove povesti v slovenskim jeziku nam popolnoma razodeti, ker je občje znano, k a ko še rt mojster je mogočnega heksametra in odmora (caesurae) v Iliadi toliko važniga."
*	Papež rimski odobril je družtvo, ktero se je pod imenom „Cirila i Metoda za cerkovne sjedinjenje slavenskoga naroda" u biskupii levant-skoj ustrojilo. — Slavenstvo šteje sadaj 22340000 katolikov, 5401Ì000 pravoslavnih, 1541000 protes'antov in okolj 800000 muhamendancov. —
*	G. dr. A. Roje. profesor kazenskega prava na akademii v Zagrebu misli izdati teoretično in praktično razjasnenje kazenskega zakona 27. maja 1852.
*	Prihodnjega šolskega leta bode g. Morie Kapp na vseučelišču v Tubinkah (Tübingen) začel prednašati primerjajočo slovnico vseh slav-janskih narečij.
*	Program c. k. gimnazie v Zagrebu obseže I. članek o koristi i načinu predavanja latinskih klasikah od prof. Adolfa Ve bera; 2. kra-tak pregled povestnice gimnazie Zagrebačke od prof. Ant. Mažuranica; 3. šolske vèsti od pr. upravitelja. — Podučni jezik je ilirski, jezik nemški je za vse zapovedan predmet. Prof. jezika ilirskega na višjej gimnazii g. Vekoslav Bubükic je učil v 6. razredu slovnico poleg so-stave Dobrovskega; v 7 razr. »o tvaranju rečih« poleg Dobrovskega »Institutiones linguae slavicae dialeeti veleris" ; v 8 razr. „o slovesnosti« poleg vlastnega rokopisa, spisanega po „Slovesnosti Josefa Jungmanna, 3. vydàni v Praze 1846.« — Učencev bilo je vseh vkup 231.
*	Program c. k. gimnazie v Osèku tudi ilirsko spisan obseže članek o povéstnici i njenom predavanju na učilištih od Vatroslava Muhe, povèstn. zemljop. i narodnoga jezika učitelja. — Podučni jezik je samo ilirski, néimski pa je zapovedan za vse učence. Bilo je učencev v 6. razredih 119. Učitelji so duhovni iz reda frančiškanov.
*	Nemški program gimnazie v Mariboru obseže 1 članek od prof. Dr- Rudolfa PutTa o potrebi znanosti staronemškega jezika in literature staronemške za učence austrijanskih šol. Podučni jezik je nemški, slovenski pa za vse zapovedan predmet. Učila sta slovenščino na nižjej gimnazii g. katehet Terstenjak; na višjem g. katehet Matiašič. Rabili so spise Muršeca, Janežiča, Berliča, berilo Kleemannovo, Macunovo „Cvetje jugoslavensko«, Obradovičeve basni in Gunduličev Osman. Učencev je bilo 167.
*	V Rèki na gimnazii, ki ima samo 7 razredov, je bilo lètos 1? 55 javnih in 21 privatnih učencev. Podučni jezik je samo ilirski, nemški in italianski sta prostovoljna predmeta. Nemško se je učilo 34, vlaško 22 učencev. V 5. in 6. razredu se je prednašala povèstnica ilirske književnosti poleg Safari k a.
*	Visoko ministerstvo uka je vkazalo klasikarje natanjko pregledali, in za šolsko rabo iz njih vse odpraviti, kar bi bilo za deržavo, vero in čednost nevarno. V ta namen so različni klassikarji mnogoterim jezikoslovskirn učiteljem zročeni.
*	Neodvisni knez Černogorski je izvolil arhimandrita Nikola Raj-čevič-a za vladika černogorskega. — Za uredjenje šol v Černej gori, pod ravnateljstvom Vuka Štefanoviča Karadžiča bodeta se poklicala dva vesta učitelja iz Austrie.
*	G. Dr. František Smetana, profesor na višjej gimnazii v Pilznn, kteri Močnikove knjige prestavlja, je ravno zdaj drugi dèi aritmetike (za 3 in 4 šolo) izdal. — Prišlp je tudi zdaj spet mnogo novih šolskih knjig za češka nižja in višja učelišča na svitlo, kakor nerostopis, počat-kovè zemepisu,^ recka mluvnice (slovnica) po Kühnerju i druge.
*	G. L. Zupan, tiskar v Zagrebu je začel tiskati spise nekterjh starih Dubrovničanov, kakor: „Elektra", tragedia, prevedel Dom. Zlata rič; »Ljubmir« povest pastirska po Torquatu Tassu od tega Dom. Zl»-tariča; „Hekuba" tragedia preložil M. Vetrame Čavčič.
Nekomu Slovencu,
Takih Slovencev, kol ti se nam kažeš
Narod se bolj, kakor vraga hoji ;
Ker ko bi vajeti tebi se dali,
Cut do domovja v treh dneh nam zgori
Ravno tistomu.
Zakaj hudiča ! ti b' Slovencem bil, Če vola tolikanj jim nebi spil ! i
Slovenski pregovori.
Na p rat V K. li mik.
Kako se znosi, tako se raztrosi. — Mož brez brade konj brez grive. — Zlata roka železne duri prebije. — Če je mati spaka, je hčer tudi rada taka. — Okerpana suknja dobro greje. — Desetkrat besedo
na jeziku oberni, predenj jo izustiš. — Pri kalnej vodi clo svetilnika nie ne pomaga. — Potreba mosta se še le spozna, če ga voda pobriše. — Sreča človeka sreča. — Treh reči se človek ne srne braniti : dela, kruha in spoznati Boga. — Ako hočeš gobe brati, jih moraš dobro poznati. — Kar se med stenami zgodi, naj med stenami ostane. — Beseda besedo pri nese. — Hvaležnost dobroto razveseli. — Iskren in raven pogled čisla cel svet. — Malo govorili, veliko povedati kaj velja. — Veliko rok veliko obroči. — Molčati ni nobena vmetnost, pa je vender težko. — V' debeli boh se več mišek zaleta. — Zlo spredeno la ko zmedeno. — Marsi-kteri verže za ribo sak, pa je mnogokrat le rak. — Dota se smota. — Kjer se dèla vse nedelje, se sreča memo pelje. — Oko in lice kaže vrednost ti device. — Kdor na videz berglo rabi, jo rad pozabi. — Potreba je mnogo znajdla. — Glava za glavo naj krajše pravo. — Topel kožuh je boljši, ko cela žlahta. — V visok stolp rada strela treši. —t Marsikteri je že djal : Jest seni ti prijatelj zvest, v potrebi pa naredil je iz diana pest. — Ko bi ne bil zajec nazajvzijal, bi ga pes ne pobral. — Boljša je perva zamera, kakor druga. —; Se sam sebi nisi vselej zvest, kako bi ti drugi bil V — Ponoči se rada duša loči. - Nezasluženo se rado oponosi. — Dolga bolezen in smert nenadoma pritapate. — Zavoljo ene same muhe ne veže si pajk mreže. — Kar je namenjeno,4 se samo snide.
Smešni c e.
Mornar je stopil ravno v barko, da bi se spet na dalek pot po morji podal. Njemu se približa modroslovec in reče : Prijatelj, vi hočete spet na morje 1 Vaš oče, dèd iu pradéd so se pogubili na morju, kako morete vi morju svoje življenje predati, na kterem je toliko vaših pred-kov poginulo. Gospod, odgovori mornar, prosim, kje so vmerli vaš oče, déd in praded'? Vsi lepo na postelji, odgovori modroslovec. Kako pa vi morete, reče mornar, vsaki den svoje življenje postelji predati, na kterej je že toliko vaših predkov konec vzelo? —
Slavni engležki pesnik Milton je bil slèp in je imel silno hudo ženo, ktera se je zmiram kregala Bila je pa tudi tako lepa, kakor huda. Nje lepoto hvaleč reče jeden engležki vojvoda k Miltonu: Vaša žena je kakor roža. O barvi neinorem soditi, odgovori pesnik, alj vi morate prav imeti, jer ternje čutim vsaki den.
Driiztvo sv. Mohora v Celovcu.
Dalej so pristopili sledeči p. n. gospodi: 501. g. Carman Franc, katehet nadglavne šole v Celju. — 502. g. Merk Karl, župnik v. Št Jurju.
—	503. g. JLesjak Gašpar, kapi. pri sv. Emi. — 504. ga. Ovšen Terezia, samična v Žavski fari. — 505. ga. Piki Marjeta, samična v Žavski fari.
—	506. g. Brunner Franc, dehant v Gornem Gradu. — 507. g. Stepiš-nek Juri, župnik Mozirski. — 513. g. Candolini Adalbert,vc. k. sodnji priročnik v Teržiču.,— 514. g. Podreka Franc, fajmošter v Šempasu. — 515. g. P. Mansuet Šmajdek, frančiškan na Kastanjevici. — 516. si. druž-tvo mladenčev za pobožno življenje v Libušini.
Odgovorni izdatel in tiskar: ferd. Žl K le i n ma j r v Celovcu.