Naši dopisi. Mokronug, 45. vel. travna. (J o ž e f Pu to k a r f.) Učiteljstvo kranjsko je zopet izgubilo jednega najstarejših sotmdnikov svojib, — uinrl je natnreč na binkoštno nedeljo popoludne po daljšein bolehanji uiuirovljeni nadučitelj mokrouoški, g. Jožef Potokar, ki je skoraj ves čas svojega službovanja deloval od 1. 1837. noter do svojega umirovljenja 1. 1879. v trgu Mokronogu na Dolenjsketn. Pokojni Potokar se je porodil 1. 1815. v Zatičini na Dolenjskeni. Bil je sicer učitelj state šole, a vesten, marljiv in delaven v svo- jeni težavnem poklicu, ki je vudno izobraževal so še dalje v dubu časa ter tako si znal pridobivati srca svojih ueencev in spoštovanje svojih tovarišev in predstojnikov. Ako poinisliitio, kako težavno službo je pokujnik imel: poleg šule je oskrboval do upokojenja orgljarsk« službo, ki je ravno v Mokronogu silno težavna, ker je uioral slehatno nedeljo tudi na Žalostni gori nad Mokronogotn orgljati, čuditi se pač nioratno, da je mož sploh pri .svoji šibki naravi raogel toliko let ta posel opravljati. Vender ni bilo nikdar čuti pri- diželi iz njegovib ust, voljno je prcnašal svojo težiivno službo, če tudi je skusil in prestal obilo bridkega, kakor uiulokateri njegovih sovrstnikov. V šoli je bil rajni Potokar jako vnet učitelj, piiča temu iazna pobvalna pisma od šolskili oblastev in odlikovanje s srebrnim križcem s krono za zasluge pri učenji, ki ga je dobil od cesarja dne 3. prosenca 1877. lel.a. Pokojni Potokar si je tekotti i2. let vzgojil celo generacijo, kar je malo kornu dano. Kako priIjubljen je bil, pokazal je njegov pogreb dne 23. m. m. popoludne, ko stno ga spremljali k večnemu poeitku: na čelu je korakala šolska mladina s črno ovito šolsko zastavo in domačim učiteljstvoin; za krsto pa jedini njegov sin Jožef, c. kr. poštni oskrbnik v Klosterneuburgu, dalje vsa mokronoška inteligencija, tnnogo bližnjilt učiteljev ter veliko Mokronužanov in diugib faranov, večinorna vsi ufienci in učenke pokojnikove. Pred liišo, v cerkvi in na pokopališči so mu tuokrono?ki pevci, največ njegovi učenci, v zvezi z nekateriini učitelji in drugiini gospodi v slovo zapeli tri žalostinke. — Vsein soliudnikom Tvojim, dragi Jožef pa, ki so imeli priliko s Teboj občevati, ostaneš kot blagi, dobii, zabavni in odkritosrčni tovariš, kakeršnih je dandanes — žalibog — tako malo —, v trajnem spoininu, pridruživši se v srce segajoči pesni: . . . ,Le križ nain sveti govori, l)a zopet vid'mo se nad zvezdami! ..." Gašperetov. Iz kaiiuiiškcira okraja. ( H o s p i t a e i j a.) 1'icd kakinii 10 leti je predlagal pisalec teb vrstic pri uritelj?ki konfeienciji x okiaja: ,Slavni zbor naj pripozna veliko važnost hospilaeije ter sklene: gg. učiteljem in gdč. učiteljicani se najtopleje priporoča hospitacija pri gg. sotrudnikili". Konferencija je pripoznala sicer važno.st liospitiranja, a iineli so vender toliku osobnih puinislekov proti nji, da sta bila za prcdlog le dva glasa. Tudi v kamniškem okraji sprožil je pred leti nekdo to vprašanje. Predlog je bil tu soglasno sprejet, a izvrševal se ni. Nikdo ni hotel pričeti. Da bi se pa Ui ideja le uresničevati jela, dogovorili so se nekaleri (3) učitclji, da hočeju jeden pri drugem bospitirati ter na to delovati, da pridobe še kaj drugih gg. tovarišev v svoj krog. Sedaj šteje družba že 8 uilov. — Prvo bospitaeijo smo itneli pri sv. Trojici v četrtek, dne 18. vel. travna, a drugo v osinini v Pefali, kjer sta se natn pridtužila tudi oba gg. kolega z Vač. Po pouku stuo imeli vselej zborovanje, kjet- smu prerešetavali otrukom podano tvarino, ter si v prijateljskem pogovoru spodbujali v svojein težavnera, a nam priljubljenein poklicu. Uspeh teli pogovorov se bode kazal v spisih, katere bodeino pošiljali našim listom. Tretja hospitacija je v četrtek dne 8. rožnika v Moravčah, h kateri prijazno vabinio i druge gg. sotrudnike. Velik pomen takili shodov narn pač ni treba dukazovati, kdor ni prepriean, kličerau inu: Idi ter sani poskusi! Iz Levpa pri Kaualu. Č. g. vikar v Levpi Jožef T o in š i č izuuiil je nov sistem table, kater.a ima prednosti pred drugiini. Tiibla sttiji na pntrjeneiu slojalu in preniikati se da od vrha do tal z ptav malo silo. Na tabli je jnipravljen prostor piemikalnirn čikaiu za učitelja, kakur za otroke. Ohrne se sama, saino da se jo odtnakne nekoliko od stojala. Za risanje iuia neizbrisljive točke. Pri črtanji table za sekirice ali za diugo pisanje upnrabi se vrvica, katera je na jednein konci pritrjena. Na isti strani ima zobe na vsaka "2 cm. Vrvica se numaže s kredo ter črta poljubno široko. Večkrat sliši se tožiti o barvah pri šolskih lablah. Tudi temu se pride v okotn, ako se naroči naslednje: 1 kg Oxid-Brillant-Schwarz-Farbe mit matten Glanzu sainint Pinsel, \Viscbin in Wien, Central-FabriksNiederlage I. Hirinnelpfortgasse Nr. i. 1 kg preostaja v rabo za jedno tablo. Barve so navadno pregoste, tedaj naj se kupi nialo sklenicci ,,meUtllinisclier Firnis". S tein se barva stanjša. Ta barva se tako hitro suši, da se jo labko vsakih 8 ur zopet nabarva. S to barvo bi se prihranilu učiteljem veliko sitnostij, ker bi pri Ijrisanji table v.se zapreke bile udstraiijune. Šolsko vodstvo si šteje v dolžnost zabvalili č. g. vikaija Jožefa Tomšiča, kei1 je daroval šulania Levpi-Zavib dve taki tabli. V o d s t v o ljudske šole v Levpi. /. A. Tumažič.