Kolumbija - dežela nasprotij Jernej Letnar černič! Kolumbijski pisatelj Nicolas Gomez Davila je v enem svojih aforizmov zapisal, da '»nas nezmožnost, da bi našli rešitve, uči, naj se raje posvetimo oplemenitenju problemOV" ("La Imposlbllldad de encon- trar 5o/uc/one5 nos ens ena que debemos consagrarnos a ennoblecer los problem as % Escollos a un texto Implicito, Bogota, 2001, str. 335]. Da je Gomez Davila živel pred svojim časom« pričajo utrinki iz kolumbijskega vsakdanjega življenja, kjer je zavzetost k reševanju problemov vse prej kot enotna. Kolumbija na prvi pogled ne bi smela imeti prevelikih težav pri zagotavljanju dostojanstvenega življenj- skega standarda svojega prebivalstva. Na njenem ozemlju se nahajajo izjemno bogati naravni viri, od najrazličnejših rudnin do vodnih virov. Če pogledamo samo statistične kazalnike, seje v zadnjih letih dežela odrezala odlično. Letna gospodarska rast se giblje med štirimi in šestimi odstotki. A kaj, ko podoba velikega dela države, z izjemo najbogatejših urbanih sosesk, kaže drugačno podobo. Večji del kolumbijskih mes t in vasi kaže d i a m e t r a l n o n a s p r o t n o sl iko od ugo- dnih gospodarskih kazalcev. V lanskem letu je Ginijev koeficent, ki meri s topnjo družbene neenakosti» v Kolumbiji znašal 0.55, kar jo uvršča med prvih deset naj- bolj n e e n a k i h d ružb n a svetu. Združe- ni narodi pa jo po indeksu človekovega razvoja uvrščajo šele na 91. mes to . Za Kolumbijo torej velja podobno, kot je ne- koč zapisal Amartya Sen, da je revščino oziroma »lakoto mogoče zelo enostavno preprečiti, tako da je presenetljivo, da se sploh pojavljata« (Commodities and capa- bilities^ Oxford Universi ty Press, 1999, Str . 175). Spekter državljanske vojne Vrsto odgovornost i za obstoječe razme- re lahko pr ip išemo pod ta ln i državl jan- ski vojni, ki že pe t desetleti j nepres tano poteka med različnim akterji , predvsem na ruralnih območjih. Spopadi potekajo večinoma med kolumbijskimi vojaškimi oblastmi, levičarsko gverilo, desničarski paramihtarn imi silami in narkokartelni- mi hudodelskimi družbami. Slednji izko- riščajo brezvladje in neurejene razmere p r e d v s e m za pr ide lavo p r e p o v e d a n i h subs tanc , kar jim, skupa j s kalabri jsko mafi jo, omogoča p r ima t v voden ju sve- tovne trgovine s kokainom. Levičarske gverile na čelu s FARC-om (Fuerzas Ar- madas Revolucionarias de Colombia—Ejer- dto del Puehlo, Oborožene revolucionar- ne siJe Kolumbije - Ljudska vojska, op. ur.) se deklarat ivno zavzemajo za soci- alno pravičnost na temel ju doktr ine ko- mun izma , v praksi pa krši jo človekove pravice lokalnega prebivals tva , j ih za- s t rašujejo in pogojujejo njihovo prežive- t je s pridelavo subs tanc za proizvodnjo heroina, s katero financirajo svoje aktiv- nosti . Paramili tarne skupine so nas ta le ko t odziv lokalnega prebivalstva na to- v r s tno nasilje levičarskih gveril. Kolum- bijska vojska pa na j bi se bojevala za red, p ravno državo, to re j za Človekove pra- vice, vendar se mora tud i sama otepat i obtožb, da je vpletena v množične pobo- je. Državljanska vojna je dosedaj zahte- vala čez dvesto tisoč življenj, večinoma civilistov. Doseda j je bilo razsel jenih je bilo pet mil i jonov podeželskih prebival- cev. Institucije pravne države so postale popolno ohromljene , še zlasti izven ve- likih mest . Več desetleti j t rajajoča državljanska voj- na ni le zamajala temeljev kolumbijske d ružbe , t emveč jih je p o v s e m podr la . Kultura s t rahu je zavladala v vsakem me- s tu in na podeželju. Dežela, kjer vsakdo brani svoje par t iku la rne interese, kakr- šni koli že so, pravzaprav ne more biti v drugačnem stanju, ko t je. A vendar upa- nje za izhod iz takšne situacije še tli. Sis- temat ične krši tve človekovih pravic, ki so jih oziroma jih še vedno povzročajo različni akterj i v kolumbijski družbi, ne morejo biti kar tako čez noč pozabljene. Spomin n a n j e je svež in bolečina preo- s t ra , da bi u toni le v pozabo. Od n j ih je namreč minilo le neka j let, v najboljših p r imeru dobri dve desetletj i . L a n s k o l e t n o poroč i lo k o l u m b i j s k e g a Centra za zgodovinski spomin z naslovom »Dovolj!« {Basta ya!) nazorno in natanč- no opisuje razsežnost vsesplošnih krši- tev človekovih pravic od leta 1958, pa vse do danes . Druž ine , ki so izgubile svojce v boju z na sp ro tno s t ranjo, bodi- si državno vojsko, gverilskimi skupinami ali mamilarsk imi karteli . Čuvajo spomi- ne na svoje umrle. Še bolj pa to velja za mil i jone t is t ih, ki so moral i zaradi vsa- kodnevnega nasilja zapustiti domačnost lokalnega podeželskega okolja in si poi- skati zatočišče v razpadlih barakarskih naseljih velikih mest . Splošna slika je za zunanjega opazovalca konfuzna , po po- govorih z običajnimi l judmi pa dobi člo- vek vtis, da se vsaka skupina bori pred- vsem za svoje finančne interese in da jim ni nič mar za skupno dobrobit kolumbij- skega prebivalstva. Življenje v neenakosti V Kolumbiji d a n d a n e s večina prebival- stva živi v mest ih . Največja mesta , ko t so Bogota, Medellin, Cali in Car tagena de las Indias, so v zadnj ih dveh desetle- t j ih podvoji la ali celo pot ro j i la š tevilo prebivalstva. Ne le zaradi iskanja prilo- žnosti , temveč predvsem zaradi nasilja in grozljivega kršen ja najbol j osnovnih človekovih pravic je bilo revno podežel- sko prebivalstvo pris i l jeno poiskat i za- točišče n a obrobju ve lemes t . Ta so be- gunce pričakala povsem nepripravljena. Več mil i jonov se jih je tako naselilo na najbolj nezaželena mes tna območja, kot s ta soseski Ciudad Bolivar v Bogoti in Comuna 13 v Medellinu, kjer niso imeli dostopa niti do najbolj osnovnih dobrin, ko t so voda, e lektr ika in h r a n a . Nj iho- va domovanja in polja so zasedli bodisi levičarski uporniki ali desničarske para- vojaške skupine, razseljeno prebivalstvo pa že dolga leta z a m a n zahteva vrni tev odvzete lastnine. Lastninske pravice na podeželju namreč niso varovane. Vsako- tedenski protesti razlastninjenih množic pred sedeži državnih insti tucij v Bogoti pravi loma nalet i jo na g luha ušesa. Ve- čina revnega mes tnega prebivalstva je povsem pr ik ra j šan ja za živl jenjske pri- ložnosti. Revne m e s t n e soseske v kolumbi jsk ih velemest ih n a prvi pogled niso nič pre- tresl j ivega. Ot roc i b rca jo žogo po pra- šnih ulicah, s tarejša gospa obeša perilo, na js tn ik i se z motor j i podijo po cestah, dekleta poseda jo n a dvoriščih. Takšne u t r inke n a j d e m o po ve lemes tn ih obro- bjih na vseh koncih sveta. Bolj pretresajo podobe napol končanih ozi roma sploh n e d o k o n č a n i h d o m o v a n j iz o r a n ž n i h zidakov; nekatera so postavl jena kar iz krhk ih lesenih palet . Nedokončana do- movanja s pločevinastimi s t rehami dru- ga na drugo naskakujejo bhžnje pobočje. Takšna bivališča ne izpolnjujejo nit i naj- osnovnejših gradbenih in urbanist ičnih s tandardov. Številne lokalne nev ladne organizacije že dlje časa opoza r j a jo na neva rnos t ka ta s t ro fe velikih razsežno- sti zaradi slabe konstrukcije zgradb v las comunas. V Medell inu živi večina na j revne jšega preb iva ls tva v gora t ih oz i roma h r ibo- vskih območjih mes tana višini dva tisoč metrov. Premožnejši sloji t am seveda ne želijo prebivati. V teh s t rminah prisotno- sti državnih organov marsikdaj ni čutiti, vsekakor ne v t akšn i mer i ko t den imo v boga t ih s o s e s k a h m o n d e n e g a El Po- blado ali s tanovanjske soseske Laureles. Nadzor nad revnejšimi če t r tmi izvajajo različne hudodelske združbe» in sicer s pomočjo tolp, sestavljenih iz mladih fan- tov, s tar ih pe tnajs t let ali še manj , ki ne poznajo drugega sveta kot življenje v las comunas. Navodila sprejemajo od starej- ših in bolj izkušenih vodij. Ti najs tnike novačijo predvsem zaradi njihove staro- st i in pomanjkan ja izkušenj, kar zagota- vlja njihovo slepo podvrženost starejšim. Naspro tno pa premožnejš i sloj, ki pred- stavlja le nekaj odstotkov urbanega pre- bivalstva, živi v ogra jen ih soseskah in nebotičnikih, ki jih varujejo policijske pa tudi zasebne varnostne sile. V Medellinu, podobno kot v mnogih drugih kolumbij- skih mes t ih , so meje med p remožn imi in revnejš imi če t r tmi pogos to nevidne, saj niso nikjer označene» vendar jih vsi bolj ko t ne spoštujejo. Domačini taksne meje odlično poznajo in jih zato prečka- jo le na varn ih in v idnih mest ih- V Me- dellinu, ki sodi med socialno najbolj ne- enaka mesta v Južn i Ameriki, če ne celo na svetu, so visoke d ružbene pregrade. tudi prostorske, del vsakdana, saj l judje drugačnega načina življenja sploh ne po- znajo. V Medellinu je denimo Ginijev ko- eficient blizu 0.60, kar v praksi pomeni , da ni nič ni bolj običajnega, Če se po me- s tnih avenijah mimo uličnih prodajalcev in umetnikov vozijo štirikolesniki najviš- jega razreda ali pa da se gospe v oblačilih najprest ižnejš ih monden ih znamk spre- haja jo mimo mes tn ih beračev. Enakos t z ače tn ih m o ž n o s t i h v ko lum- bijskih urbanih središčih ne obstaja . Ne le enakost - koncept začetnih možnost i kot tak je v las comunas neka j nepozna- nega. Če je država odso tna in ne zagota- vlja osnovnih ekonomskih in socialnih pravic, k o t so pravica do vode, hrane» zdravja in izobraževanja, pos redno zni- žuje možnos t i prebivalstva» da se izvle- če iz takšne situacije. Revščina se na ta način le poglablja, kar posledično pov- zroča vznik hudodelskih združb, ki same nadzirajo soseske in prebivalcem dosta- vljajo na josnovnejše dobr ine v zameno za sodelovanje oziroma t iho soglasje pri hudodelskih p odjemih. V Kolumbij i je p r i so tna cela v r s ta mul- t inac iona lk , ki več inoma pos lu je jo in izkoriščajo na ravne vire v podeželskih območjih. Tamkajšnje nevladne organi- zacije j ih pogos to obtožuje jo , da so so- odgovorne za s i s temat ično k ršen je člo- vekovih pravic lokalnega prebivalstva, predvsem avtohtonih ljudstev. Ta imajo sicer pravico, da se izrečejo zoper prihod tu j ih korporaci j na nj ihovo s ta rodavno ozemlje» a pogos to nj ihova volja ne šte- je, sa j kolumbijska vlada zagovarja stali- šče, d a j e sama lastnica vsega podzemlja in lahko posledično sama» brez soglasja prebivalcev, izda dovol jenje korporaci - jam za koriščenje naravnih virov. Res je, da se je s topnja revščine v zadnjih letih znižala za neka j odstotkov, a ven- dar je večina kolumbijskega prebivalstva prepr ičana, da je država u je t a v preple- tene pajkove mreže narkokartelov, poli- tikov, vojaških poveljnikov, levičarskih gverilskih skupin in desničarskih para- militarcev. Te skupine so pravzaprav uje- le državo tako, da so prek izvolitve svo- jih l judi na poht ične položaje prodrle v samo osrčje državnega aparata . V neka- terih regijah so takšne združbe prevzele vse demokrat ične institucije, vključno s sodno vejo oblasti- Tudi na državni rav- ni nekater i opazovalci ocenjujejo, da je skoraj t re t j ina članov kolumbijskega se- na t a podvržena n e p o s r e d n i m vplivom t a k š n i h h u d o d e l s k i h združb . Pri t e m sodeluje t u d i gospodarstvo» saj jim ne- urejene razmere omogočajo zelo visoke dobičke. Ker v t akšnem okolju n o b e n a od odločujočih skupin n ima interesa za spremembe» ki bi vodile k i zbo l j šan ju s t an j a za Široke sloje prebivals tva, ve- čina l judi ž ivotar i iz dneva d a n in kve- čjemu upa, da bodo njihovo otroci imeli nekoliko boljšo pr ihodnost . Le slabih 40 % prebivalstva je zaposlena v formalnih oblikah zaposlitve» vsi ostali se preživlja- jo prek t akšne ali drugačne oblike sive ekonomije. Dol|a pot sprave Vsem n a v e d e n i m s k u p i n a m n e k a k o ustreza status quo, zaradi česar nihče iz- med njih ne podpira vseh vidikov mirov- nega sporazuma, sklenjenega v Havani, ki na j bi končal dese t le t ja t ra ja jočo dr- žavljansko vojno. Boj med podporniki in nasprotniki mirovnega procesa se je tako preselil na vohtve za predsednika repu- blike, kjer dosedanji predsednik podpira mirovni proces» ki ga je sam začel, med- t em ko njegov p ro t ikand ida t obljublja, da bo prekinil mirovna pogajanja, če bo izvoljen. Predlanskim so se namreč v Havani s po- močjo mednarodne skupnost i začela mi- rovna poganja med predstavniki kolum- bijske vlade in gibanja FARC, ki še vedno niso zaključena. Sprte s t rani se pogajajo o koncu državljanske vojne, razvoju po- deželja, pravicah žrtev državljanske voj- ne, preprečevanju trgovine z drogami in vkl jučevanju gibanja FARC v pol i t ično življenje. Pravice žr tev na j bi varovala Komisija za resnico in spravo. Predstavniki obeh s t rani iz razumljivih razlogov niso naklonjeni s o d n e m u uve- ljavljanju odgovornost i storilcev. Člove- kove pravice so kršile oziroma Še vedno kršijo vse vpletene strani, zato želi vsa- ka od njih preprečiti, da bi sodne oblasti preganjale posameznike iz njihovih vrst. Mirovni s p o r a z u m lahko p r ipomore k spravi le, če bo vključeval pravico žr tev do sodnega uveljavljanja odgovornost i za kršitev najbolj temeljnih pravic. Če bo mirovni sporazum izključil ugotavljanje in kaznovan je odgovornos t i ka tere od spr t ih strani, pa ne bo le poglobil starih ran, temveč tud i odprl nove. Sprava in pomir jen je nis ta le abs t raktni vrednoti , ki jih lahko vsakdo uporablja in razlaga, kakor se mu zljubi. Potrebno ju je iz dne- va v dan varovati prek inst i tucionalnih praks in ju uveljavljati v vsakodnevnem življenju. Ali so vse pogajalske s t rani p redane mi- rovnemu procesu ali pa se pogajanj ude- ležujejo s figo v žepu, bodo pokazali pri- hodnji meseci in leta. Enako bodo učinki mirovnega procesa in morebi tnega mi- rovnega sporazuma za običajne ljudi vi- dni šele n a dolgi rok. Predsednik J u a n Manuel Santos pa je, nasprotno, mirovni proces unovčil v predvolilni kampanj i za pravkar zaključene predsedniške volitve, s čimer je ta postal neločljivo ukleščen v dnevnopol i t ične intr ige. To le d o d a t n o pr ipomore k družbeni razklanosti , ki se že tako kaže na več ravneh: v državljan- ski vojni med paravojaškimi, gverilskimi in državnimi vojaškimi skupinami; v ne- soglasjih med trgovci in žr tvami trgovi- ne z drogami; v izraziti neenakost i med najbogate jš imi in na j revnejš imi sloji; v n e r a z u m e v a n j u med av toh ton imi ljud- stvi, mest ic i in po lnokrvn imi po tomci španskih konkvistadorjev in še bi lahko naštevali, saj razklanost nas tane povsod tam, kjer pr isotno človeško življenje. Večina žrtev sis tematičnih kršitev člove- kovih pravic sodi med najrevnejše sloje ko lumbi j ske d ružbe . Ni sk r ivnos t , da vse nit i v Kolumbiji vleče nekaj p remo- žnih druž in , k i j im morda ni v p r imar - n e m interesu, da zagotovijo učinkovito, neodv i sno in nep r i s t r ansko uveljavlja- nje odgovornost i za kršitve pravic. Ena- ke začetne možnos t i so v takšni družbi privilegij peščice in utopija brezimenske množice posameznikov. Nemočni se lah- ko opolnomoČijo le tako, da se skupno uprejo premoči ozkih skupin, ki vztrajajo pri ohran jevan ju nepravično pridoblje- n ih privilegijev in uporabl ja jo državne institucije njihovo za zaščito. Jorge Car- dona v svoji knjigi Diario del Con flic to - de las delicias a la Habana (1996-2013) (Penguin R a n d o m House - Grupo Edi- torial, 2013), zaključuje da ^bo odpušča- nje nujno, vendar brez pravičnosti ne bo pravega miru*< (str. 322). Pot očiščenja Kolumbija zagotovo ni običajna država, če t a k š n a sploh obs ta j a . Kolumbi j ska vlada in p reds tavn ik i gverilskega giba- nja pa so vendar le stopili na pravo pot , ko so privolili v mirovna pogajanja . Ven- dar morebi tn i mirovni sporazum ne bo dovolj. Šibkost političnih sil, ki predsta- vljajo sporazum, so razgalili že rezultati prvega kroga predsedniških volitev, 25. m a j a le tos , ko jih je p re sene t l j i vo do- bil Oscar Ivan Zuluaga Escobar, kandi- d a t desnos red inske s t r anke nekdan je - ga p redsedn ika Uribeja, ki je premagal t r enu tnega predsednika države, J u a n a Manuela Santosa. Santos je zmago uspel doseči šele v drugem krogu, a z m a j h n o razliko. Zdi se, da je nadaljevanje mirov- nega procesa s t em olajšana, vendar bo šele čas pokazal, ali bo predsednik uspel podpisa t i končni mirovni spo razum in, pomembnejše , ali bo t a nato tud i uresni- čen. Njegovo uresničevanje v praksi bo namreč zahtevalo globoke sp remembe v načinu delovanja kolumbijske družbe. Sele ko bodo kriki žrtev in njihovih soro- dnikov uslišani in ko bo kolumbijsko po- deželje znova varno za življenje, bo druž- ba stopila na po t očiščenja. Šele takrat se bo sposobna spoprijet i s svojo na jhu j šo rak rano, ki se pr ikazuje v obliki trgovi- ne z drogami, ki vsakodnevno od znotraj razjeda institucije demokrat ične države in civilne družbe. Se težje vprašanje pa je, kako se spopast i z izrazitimi neenakos t i glede dos topa do izobraževanja, s tano- vanja in drugih socialnih dobr ina med neka j ods to tk i na jp remožne jšega sloja in večinskega najrevnejšega prebivalstva. Odgovor n a zgorn je vp ra šan j e načelo- m a ni p r e t i r a n o težak, sa j je dobr in v kolumbijski družbi n a pretek. Le razpo- rediti jih je po t rebno sorazmerno, pri če- mer je hkrat i treba zavarovati lastninsko pravico premožnejš ih slojev. V praksi se načeloma enos taven odgovor izkaže za zelo zaple teno enačbo, za katero ne ob- staja nobena dokončna rešitev. A kolum- bijska družba bolj kot dokončne rešitve po t r ebu j e učinkovitejši , pravičnejši in bolj vključujoč model spopadanja s problemi. • Fotografija: Jernej Letnar Černič