Listek
127
1886, cena 3 marke. — V. P. Avenarius je izdal »Otročeskije gody Puškina«, životopis Puškinov s sliko. To delo se hvali kot najboljša študija o tem pesniku.
Rusinsko-nemški slovar. V Lvovu je prišel na svetlo rusinsko-nemški slovar, sestavljen od gimn. prof. Eugena Zelechovvskega (VIII in n 17 stranij vel. 8°). Deset let se je trudil pisatelj z nabiranjem gradiva, ali usoda mu ni bila naklonila veselja, da bi bil videl svoje delo dokončano in bi bil učakal tudi kaj sadu truda svojega. Že dne" 19. fe-bruvarija 1885. pokosila je smrt neutrudljivega delavca. Zato je uredil drugi del Sofron Niedzielskf. Ta slovar je toliko večje vrednosti, ker nam podaja živi rusinski jezik, nabran iz ust naroda samega, ker kaže vsaka beseda svoj naglas in se je posrečilo urediti tudi pravopis tako, da je pisana vsaka beseda glasovno tako, kakor jo izgovarja narod.
Srbska književnost. »Letopis Matice srpske« v Novem Sadu, knjiga 148. obseza Poslednji Brankoviči u istoriji i u narodnom pevanju. 1456—1502. Od Stojana Nova-kovica (Svršetak). — Gradja za medicinski! terminologij u. Sabrao dr. M. Jovanovič-Batut. (Nastavak). —• Vladislav, kralj tigarski, istorijska tragedija u 5 činova. Napisao Nikolo V. Djarič (Nastavak) — Slovenski knez. Pesma, od Vojislava. — Srpske narodne pripovijetke iz Gornje Krajine. Skupio ih Vladimir Krasič: Pop pod ključem. Zakletnik.— Književnost: Ocena Le Monnierovoga zemljevida Avstro-Ogerske po občevalnem jeziku, in S. M. Lozaniceve analize beogradskih i topčiderskih pijačih voda. — Izvodi iz zapisnika književnog odbora i odeljenja 1885. godine. — »Narodna biblijoteka brače Jovano-viča« izhaja že sedmo leto. Letos pridejo na svetlo zvezki 145—168. Izmed srbskih pisateljev pridejo na vrsto J. Stejic, J. Rajic, Lazar Lazarevič, Sterija, izmed drugih slovanskih pa Turgenev, Grudjinjevski, Bozdeh in tudi naš Jurčič, od neslovanskih pa Schiller in Goldoni. Naročnina za 24 zvezkov znaša samo 3 gld. 50 kr.
Društvo v spomin Mihaila Kačkovskega v Lvovu. Dne" 20. julija 1. 1802. porodil se je v selu Dubno v Lancutskem okraji rusinskemu svečeniku Alekseju Kačkov-skemu sin Mihail. Ko je dokončal mladi Kačkovski pravne študije v Lvovu, stopil je pri sodišči v cesarsko službo. Po štiridesetletnem službovanji po raznih mestih galiških je stopil 1872. leta meseca marcija z naslovom višjega deželnega sodnika v pokoj. Starec je mislil še uživati svojo prostost in odide na pot na Rusko in v Svedijo. Ali že dne" 8. avgusta leta 1872. vzame smrt najiskrenejšega narodnjaka rusinskega v Kron-stadtu   na Ruskem.
Od leta 1848. sem, ko so se bili predramili tudi Rusini, potegoval se je Mihail neumorno za i-azvitek pismenosti rusinske in prosveto in za blagostanje kmetskega ljudstva. Sam ni maral za veselice, niti oženil se ni, bil je skop proti sebi do skrajnosti, preživil je pa v svoji hiši mnogo sirot, podpiral uboge učence in vzpodbujal mlade Rusine, naj pišejo za svoj narod poučnih knjig. Ni bilo društva, namenjenega pouku narodovemu, kateremu ne bi bil pomagal. Pred šestindvajsetimi leti je osnoval v Lvovu večji rusinsk časopis  »Slovo«, kateri izhaja še dandanes.
Pa tudi v oporoki svoji ni pozabil naroda svojega, volil je vse premoženje, kakih 60.000 gld., naj bi služile obresti te glavnice na večne čase v podporo rusinske književnosti in prosvete.
Na spomin tega vrlega narodnjaka so osnovali gališki Rusini leta 1874. društvo pod njegovim imenom, katero izdaje vsak mesec po jediio knjižico zabavnega ali poučnega obsega. Do sedaj jih je izdanih 133 števil, katera se razpošiljajo udom brezplačno in se prodajajo narodu po nizki ceni od 10—36 kr. Te knjižice so pisane v pravem narodnem duhu in se širijo vsako leto bolj. Tiska se jih po 4000—4500 izvodov. Kako veselo napreduje društvo, kaže poročilo glavnemu zboru dne 28. avgusta (dne" 9. septembra) 1. 1886. v Brodah,   da   je   pristopilo   v  zadnjem   letu   341   novih   članov   in   da   ostaja   prebitka