Leto XVII - številka 11 - november 1996 Rokometašice Juteksta Žalec so uspešno prestale evropski krst. V dveh srečanjih - obe so odigrale v dvorani osnovne šole v Žalcu - so prepričljivo premagale Maccabi Kiriat iz Ho-Iona (Izrael) in se tako uvrstile v drugo kolo pokala pokalnih zmagovalk. Na sliki: Rokometašice Juteksa Žalec po uspešnem drugem srečanju, ko so premagale Maccabi z rezultatom 31:15. Več o tem velikem uspehu žalskih rokometašic pišemo na športni strani. TONE TAVČAR Mlado vino, novi poslanci Počasi se muhasto prestopno leto bliža h koncu, a nam vsaj v zadnjih dneh poklanja nekaj več sonca. Narava si je nadela oblačila v rjavih tonih, za posebne modne dodatke pa so letos poskrbeli živobarvni plakati političnih strank in kandidatov za volitve v državni zbor. Obrazi na plakatih, s katerimi je prelepljen dobršen del doline, vabijo, da na martinovo nedeljo odidemo na volišča in na volilnih lističih obkrožimo to in to številko, stranko in ime kandidata. Da se boste laže odločili, kateri kandidat je najbliže vašim interesom in željam, smo njim in volitvam namenili več časopisnih strani novembrske številke Savinjčana, ki je pred vami. Če pa vas politika ne zanima, boste našli dovolj drugih tem, predvsem pa zapisov o vseh pomembnejših dogodkih v zadnjem mesecu dni. Vinogradi so opusteli, v zidanicah in kleteh se mošt spreminja v mlado vino. Poskušajte ga zmerno, ne jezite se zaradi politike, v miru preberite Savinjčana. SDS ČAS JE ZA SPREMEMBE! Branko ZOTTEL s.p. Dobriša vas 59 3301 PETROVČE Tel. (063) 708-063 Tel. & Faks 715-484 PROIZVODNJA CISTERN ZA VINO iz nerjaveče pločevine. Se priporočamo! Ijaoračimalmšivo Laikova vas 212, PREBOLD faks: 063 701-953, tel.: 701-316 računovodska enota Žalec, tel.: 715-860 Wmtex :C, Šlandrov trg 41 Trgovina in storitve Talne obloge V NASI PRODAJALNI VAM PONUJAMO: - prek 200 vrst talnih oblog za dom in poslovne prostore, - tekače, preproge, dekorativno blago, pliš, pluto, skaj, predpražnike, namizne prte, moltopren - material za polaganje talnih oblog t (jfj - tapeciranje sedežnih garnitur in stolov/\ .1 -iof:, - zavese standardnih mer in zavese po 'Ht ()(■,. 1 V m o posebnem naročilu z raznim okrasnim blagom - lesene in medeninaste karnise vseh dimenzij z vso dodatno opremo: obročki, ščipalke, žabice PVC Na željo kupcev talne obloge tudi zarobimo, dostavimo na dom in položimo. Pločnik na Gomilskem Pri Domu krajanov na Gomilskem je bila v nedeljo dopoldne priložnostna slovesnost. Odprli so namreč 950 metrov dolg pločnik od Grajske vasi do Doma krajanov (prvi pločnik v tej krajevni skupnosti), 550 metrov obnovljenega vodovoda na odseku Košenina - Rezana in 1100 metrov razširjene ceste. Zaradi slabega vremena vsa de- seka, obnovili 26 priključkov, dva la do nedelje še niso bila zaključe- nadzemna in nov podzemni hi-na, zato se v teh dneh nadaljujejo, drant. Položili so vode za javno raz-Nov pločnik omogoča bistveno svetljavo in kabelsko televizijo, večjo varnost pešcev, od 3 do 5 me- Sredstva za te investicije, katerih trov širša cesta pa varnejše sreče- končna vrednost še ni znana, so pri-vanje vozil. Ker je polovica vodo- spevali Občina Žalec, izvajalec voda pod cesto, so se hkrati z ob- gradnje avtoceste Callisto Tirenna novo ceste lotili tudi obnove vodo- Scavi in Ingrad Celje, oba del sred-voda. Položili so cevi večjega pre- štev tudi v materialu. K. R., foto: T. T. \lOPIc 4 fit. V Caf 16 Žalec, Savinjska cesta 87 tel.: 714-285 715-140 Pražarna in kavni butik! Nagradna igra za nakup nad 1000 SIT! Nagrade 3 kg, 2 kg in 1 kg kave Tropic. Nagrajence bomo objavili v Savinjčanu. Nagrajenci šestega kroga žrebanja: 1 nagrada: Ivanka Strnad, Ul. talcev 5, Žalec 2 nagrada: Milan Veronek, Dobriša vas 1, Petrovče 3. nagrada: Majda Petrovski, Gotovlje 59/a, Žalec KIDRIČEVA 36, CELJE TEL: 063/411-336, 411-298 AGRINA ŽALEC 711-253 ( SERVIS: 063/33-495 ) Uspehe delimo z vami POLO (airbag, 3. zavor. luc) 17.990 DEM POLO LIM. (airbag, 3. zavor. luc) 21902 DEM GOLF RABBIT SERVO 22.981 DEM VW PASSAT IZREDNO UGODNO Audi Prednost je v tehniki A3 od 33.697 DEM POSEBNA PONUDBA: • A4 AVANT • A6 • A4 OD 39.996 DEM Pobude in vprašanja svetnikov - Tone Ajdič je postavil vprašanje glede tako imenovane stare kovačije v Preboldu. Hišo želi družina Felicijan obnoviti, vendar dovoljenja za to ne dobi, ker je na tem mestu po zazidalnem načrtu predvidena nova avtobusna postaja. Felicijanovi želijo gradbeno dovoljenje, ki bi bilo sicer v nasprotju z zazidalnim načrtom, ali pa odkup hiše. Slavko Šketa je pojasnil, da je kakršna koli rešitev povezana z velikimi finančnimi obveznostmi občine. Tudi če družini priskrbijo drugo stanovanje, morajo izpraznjeno hišo obnoviti. Ena od rešitev pa bi bila odprodaja hiše zainteresiranemu lastniku, ki bi v hiši v skladu z zahtevami spomeniškega varstva (gabariti morajo ostati enaki) uredil lokale, v njej pa bi bila tudi avtobusna postaja. Ta problem bodo obravnavali na naslednji seji, so se odločili svetniki. Na vprašanje Andreja Šporina glede kupnin in pogodb o prodaji Novega kloštra in Arnovskega gozda je župan Milan Dobnik odgovoril, da kupnina za Novi klošter še ni bila poravnana in da je s tem res kršena podpisana kupoprodajna pogodba. Pogodbe občina še ni prekinila, ker odvetnik kupca pravi, da bo kupnina poravnana, pa tudi drugega kupca ni. Res pa se je nekdo prav pred dnevi zanimal za možnost nakupa Novega kloštra za dom starejših. Za Arnovski gozd pa se kupnina plačuje postopoma v skladu s pogodbo in je tretjina zneska že poravnana. Franc Žolnir je županu postavil vprašanje, ali res vsa poraba s postavke »promocija« (o njej odloča župan) sodi v to postakvo. Meni namreč, da na primer sredstva za obnovo najstarejšega zvona v Stopniku ne sodijo med promocijo, ampak v postavko varovanja naravne in kulturne dediščine, pomoč uspešnim študentom ob potovanjih v tujino pa v postavko izobraževanja. Zato je menil, da mora biti v proračunu za naslednje leto tudi postavko promocije že natančno določena ob sprejemanju proračuna. Franc Sušnik je v imenu krajevne skupnosti Vransko predlagal pobudo, da se takoj sproži razveljavitev zazidalnega načrta stanovanjske soseske Vransko I in zazidalnega načrta Vransko -center. Razveljavljena načrta naj bi nadomestili prostorsko-ure-ditveni pogoji PUP-4. Oba zazidalna načrta sta stara več kot dvajset let in prvi med drugim predvideva gradnjo blokovskega naselja na Vranskem. Ob takšnih zazidalnih načrtih je zaenkrat onemogočena tudi prenova in posodobitev nekdanjega hotela Slovan. Svetniki so sklenili, da naj omenjeno pobudo obravnava odbor za okolje in prostor. Vinko Drča je na zadnji seji v imenu občinskega odbora SKD predstavil dve pobudi. Po prvi naj bi se občinske strokovne službe takoj lotile projekta izoblikovanja treh ali več tipov značilnih savinjskih kmetij oziroma savinjskih kmečkih hiš. To bi bilo v skladu s strategijo slovenskega kmetijstva in strategijo prostorske ureditve države Slovenije, katerih poudarek je na oblikovanju-urejene in turistično zanimive dežele. Te hiše naj bi bile značilne za Savinjsko dolino in bi kasneje služile kot dejavnost ali dodaten vir zaslužka. Na to se navezuje druga pobuda, po kateri bi občina vsem, ki bi obnavljali stare kmečke hiše v skladu s tem projektom oziroma v starem slogu gradnje, v sodelovanju z bankami dodelila ugodne kredite z nizko obrestno mero in dolgoročnim vračilom. Tako naj bi po mnenju SKD pomagali ljudem pri reševanju prostorskih oziroma stanovanjskih stisk in hkrati naredili to dolino spet »Savinjsko«. Tudi ti dve pobudi bo po sklepu svetnikov obravnaval odbor za okolje in prostor. Uradne ure ima tudi predsednik sveta Občanom bo predsednik občinskega sveta Franc Žolnir odslej dosegljiv tudi na sedežu občine v Žalcu. V pisarni sekretarke občinskega sveta v prvem nadstropju prizidka bo imel uradne ure za občane vsako sredo od 14. do 16. ure. Za svetnike, župana in občinske strokovne službe pa bo dosegljiv vsak ponedeljek in petek od 9. do 11. ure. Z uvedbo uradnih ur na sedežu občine želi Franc Žolnir doseči boljši pregled nad izvajanjem sklepov občinskega sveta, pa tudi boljšo pripravo gradiva za seje, je povedal svetnikom na zadnji seji sveta. K. R. NOVE TELEFONSKE ŠTEVILKE V UPRAVNI ENOTI ŽALEC Preobremenjenost dosedanje telefonske centrale v poslovni stavbi Savinjske čete 5, Žalec, je povzročala negodovanje marsikatere stranke, ki je želela pridobiti informacije o zadevah, ki jih je želela urediti z občinsko ali državno upravo, ki posluje v tej stavbi. Že ob preselitvi inšpekcijskih služb v zgradbo Juteks-a v Žalcu, so dobile te svojo klicno številko 063/716-949. Upravni enoti Žalec je uspelo pri Servisu skupnih služb Vlade Republike Slovenije zagotoviti nakup štirih novih telefonskih številk, ki jih je možno uporabljati od 18. 10. 1996 dalje: - oddelek za kmetijstvo in denacionalizacijo: 063/715-935 - oddelek za okolje in prostor: 063/715-936 - oddelek za gospodarske in negospodarske dejavnosti ter promet in zveze: 063/715-937 - oddelek za upravne notranje zadeve: 063/715-938 Seveda pa je še vedno vse delavce Upravne enote Žalec možno dobiti prek hišne centrale na številko (063/715-313. 17 seja občinskega sveta O lanskem in letošnjem proračunu Napovedan za 200 milijonov tolarjev nižji rebalans proračuna Svetniki občine Žalec so v četrtek, 17. oktobra, najprej končali 16. redno sejo. Poslušali so odgovore na vprašanja, ki so jih županu in občinskim strokovnim službam zastavili na prejšnji seji. Sledila je 17 redna seja, ki je bila skoraj v celoti posvečena lanskemu in letošnjemu občinskemu proračunu. Tokrat so na dnevni red na predlog župana dodatno uvrstili dve premoženjsko-pravni zadevi. Glede prostorov društev upokojencev (bifeja in pisarni v Žalcu in Petrovčah) so sprejeli stališče oziroma sklep, po katerem Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije predlagajo, naj odstopi od uveljavljanja lastništva nad temi prostori in jih prepusti v last društvoma Petrovče in Žalec. Niso pa glasovali za predlog spremembe porabe sredstev kupnin od prodaje stanovanj. 14 milijonov teh sredstev naj bi namreč namenili za posojila za nakup in obnovo stanovanj, vendar pa pravilnik o dodelitvi posojil še ni sprejet. Ob tem je tudi kupnin manj, kot je bilo predvideno ob začetku leta. Po predlogu upravnega odbora stanovanjskega sklada naj bi se vsa sredstva namenila za nakup stanovanj. Svetniki so sklepanje o tem preložili na naslednjo sejo. Prav tako so na naslednjo sejo preložili odločanje o prenosu last- ništva osnovnih sredstev, drobnega inventarja in avtomobila R 4 z občine na upravno enoto. Država na odkup ne pristane, zaradi neurejenega lastništva pa avta upravna enota ne more registrirati. Občina je kot formalni lastnik opreme še vedno odgovorna za vse morebitne stroške v zvezi z njeno uporabo. Svetniki želijo pred odločanjem o tem stališče sosveta pri upravi enoti, v kateri sta tudi načelnik in župan. V zvezi z zaključnim računom proračuna za leto 1995 je bilo največ razprave o pristojnosti in delu nadzornega odbora. V svojem poročilu nadzorni odbor pri pregledu lanskega proračuna po metodi vzorcev ni ugotovil kakšnih nepravilnosti. Po njegovem mnenju pa župan in vodja oddelka za okolje in prostor nista bila upravičena do izplačila nekoriščene-ga letnega dopusta. Župan je pojasnil, da je vztrajal na izplačilu neizkoriščenega letnega dopusta za vodjo oddelka, ki ni funkcionar, saj bi več dni njegove od- sotnosti otežilo delo oddelka. Ker je pozneje iz primera celjskega župana izvedel, da si človek z voljeno funkcijo dopusta ne sme izplačati, bo sebi izplačan letni dopust vrnil v proračun do konca tega leta. Sicer pa so svetniki sprejeli tudi okvirni program za delo nadzornega odbora do konca tega leta. Člani nadzornega odbora bodo pregledali porabo proračunskih sredstev po posameznih področjih po modelu vzorca, porabo 10 milijonov tolarjev, ki jih je MS Žalec prejela za sanacijo deponije na Ložnici, in porabo v nekaterih krajevnih skupnostih. Pregledane krajevne skupnosti bodo določili z žrebanjem. Na zadnji seji so svetniki obravnavali tudi porabo letošnjega pro- računa do 30. septembra. Prihodki in odhodki so prikazani tudi po krajevnih skupnostih. Na zahtevo Franca Sušnika bo po krajevnih skupnostih prikazana tudi poraba sredstev nadomestila za spremembo namembnosti kmetijskih zemljišč zaradi avtoceste. Lojze Posedel je svetnike ponovno seznanil s primanjkljajem na strani prihodkov, zaradi česar je vse od poletja omejevana poraba. Najbolj občutno bo pomanjkanje denarja na področju okolja in prostora, medtem ko je pri investicijah s področja družbenih dejavo-sti prišlo tudi do prekoračitev predvidene porabe. Vendar so morale krajevne skupnosti, v katerih potekajo te investicije, sprejeti sklepe, da se prekoračeni zneski vključijo v porabo za naslednje leto. Svetniki so od župana ponovno zahtevali, da vse javne razpise obravnava tudi s strani občinskega sveta imenovana razpisana komisija, čeprav je za izvajanje proračuna formalno res odgovoren župan. K. R. V nedeljo na volišča_________________________________ Pod tem naslovom je bila na 2. strani 10. številke Savinjčana objavljena vest o volilnih komisijah za 4. in 5. volilni okraj 5. volilne enote. V prispevku pa je bil objavljen napačen podatek o sestavi in vodstvu obeh okrajnih komisij. Predsednik okrajne volilne komisije 4. volilnega okraja 5. volilne enote s sedežem v Žalcu je namreč še vedno sodnik okrožnega sodišča v Celju Milan Bratušek. Za predsednico okrajne volilne komisije 5. volilnega okraja iste volilne enote, katere sedež je prav tako v Žalcu, pa je bila namesto notarja Srečka Gabrila imenovana Jana Naglič Jug, sodnica okrajnega sodišča v Žalcu. Za napako se opravičujemo. Proračun po krajevnih sku Svetniki bodo naslednji četrtek razpravljali o rebalansu letošnjega proračuna, pripravljena pa so tudi že izhodišča za pripravo proračuna za leto 1997. O tem v pogovoru z vodjem oddelka za finance občine Žalec Lojzetom Posedelom. Zakaj je v letošnjem proračunu prišlo do tako velikega primanjkljaja prihodkov in ali tega ni bilo mogoče predvideti že ob pripravi proračuna? Lojze Posedel: »Pri sestavljanju proračuna za leto 1996 so bili določeni viri res nezanesljivi. Predvsem 150 milijonov tolarjev odškodnine za spremembo namembnosti kmetijskih zemljišč za traso avtoceste Vransko — Blagovica, in to zato, ker je krajevna skupnost Vransko ves čas zahtevala ta denar zase in ker je bil pod vprašajem zakon o kmetijskih zemljiščih, ki ga je državni zbor sprejel šele prejšnji mesec. Vprašljivih je bilo tudi 56,5 milijona takse za obremenjevanje okolja z odpadki. Ker so ta manjkajoča sredstva namenska in se porabljajo za varstvo okolja in urejanje prostora, je bila poraba proračunskega denarja na tem področju omejevana že od letošnje pomladi. Julija letos pa je ministrstvo za finance izdalo merila za zagotovljeno porabo občin, pri čemer je občini Žalec znižala zagotovljeno porabo za 150 milijonov. Merila so spet znižana predvsem na področju varstva okolja, kjer je bilo odobrenih samo 70 odstotkov potrebnih sredstev. Skupaj je torej letos izpadlo 350 milijonov tolarjev prihodka.« Boste pripravili za toliko nižji rebalans proračuna ? Lojze Posedel: »Ne, ker je iz nekaterih virov priteklo več denarja, kot je bilo predvideno v proračunu, na primer taksa za obremenjevanje vode. Ni pa prav tako predvidenega dohodka od premoženja oziroma od prodaje Novega kloštra.« Kljub omejevanju proračunske porabe pa je prišlo pri nekaterih postavkah do prekoračitev. Pri katerih? Lojze Posedel: »Prekoračitve so bile predvsem na področju družbenih dejavnosti, ki zavzema več kot polovico proračuna. Za šole, vrtce in kulturo že vsa leta namenjamo v proračunu več denarja, kot zahtevajo merila za zagotovljeno porabo. Letos pa je prišlo še do nujno potrebnih investicij na teh področjih: sanacija strehe kulturnega doma v Žalcu, obnova kulturnega doma Svobode v Grižah, obnova šole na Vranskem in razširitev telovadnice na Polzeli. Te investicije so bile sicer načrtovene, vendar so bili stroški del višji od predvidenih. Tako je prišlo do prekoračitev, vendar pa je del prekoračitev prenešen v naslednje leto in ne bo vplival na proračun leta 1996. Rebalans proračuna je bilo zato mogoče izdelati in bo proračun kljub nižjim virom lahko izpeljan. Ne bo pa realiziranih precej postavk s področja varstva okolja in urejanja prostora. Se pa tudi na tem področju nadaljujejo vsi tisti projekti, za katere lahko občina kandidira na državnih razpisih za sofinanciranje.« V tem času že pripravljate osnutek proračuna za naslednje leto. Kako bo s prihodki v naslednjem letu? Lojze Posedel: »V skladu z rokovnikom, ki ga je sprejel občinski svet, so bila pripravljena izhodišča za pripravo proračuna za leto 1997 V njih je prikazano, koliko zagotovljene porabe in drugih virov pride v proračun na posame- zno krajevno skupnost. Sestanki s krajevnimi skupnostmi v zvezi s pripravo proračuna so bili letos organizirani tako, da so bile skupaj tiste krajevne skupnosti, ki jih povezuje skupna šola. Do sedaj so krajevne skupnosti namreč obravnavale le probleme komunalne narave, niso pa se zavedale problemov šole, vrtca, kulture. Zato je bil stalno pritisk samo na komunalni del. Zdaj smo se pogovarjali o problemih z vseh področij proračunske porabe. Na te sestanke so bili vabljeni predstavniki krajevnih skupnosti in svetniki. Povsod so se jih udeležili, razen sestanka krajevnih skupnosti Ponikve, Gotovlje, Vrbje, Žalec, na katerem so bili vsi štirje predsedniki krajevnih skupnosti, tudi nekateri člani sveta, od osmih svetnikov pa samo gospod Rozman iz Gotovelj. Vprašanje je, kako bodo ti svetniki lahko razpravljali o proračunu, če niso seznanjeni s problemi v krajevni skupnosti. To pomeni, da bodo svetniki politično prerazporejali proračunski denar.« Pa bo mogoče sprejeti naslednji proračun še v tem letu oziroma takoj naslednje leto? Koliko bo predvidoma vreden? GOROPEVSEK knjigovodske storitve, d.o.o., Prekopa 37a, 3305 VRANSKO STROKOVNO IN AŽURNO OPRAVLJA KNJIGOVODSKE m DRUGE STORITVE ZA D. O. O. »I SAMOSTOJNE OBRTNIKE. Lojze Posedel: »Osnutek je že pripravljen, odbori so ga obravnavali, naslednji četrtek bo na seji občinskega sveta. Proračun bo nižji kot letos. Ne bo več denarja za spremembo namembnosti kmetijskih zemljišč zaradi avtoceste. V aprilu poteče tudi odlok o investicijskem tolarju in če svetniki veljavnost odloka ne bodo podaljšali, lahko računamo še na izpad približno 50 milijonov tolarjev. Lahko se zgodi, da ne bodo povečali točke za izračun nadomestila za stavbno zemljišče, ker po njihovem mnenju ne bi smeli obremenjevati krajev in ljudi. Pomeni, da lahko z gotovostjo računamo predvsem na sredstva zagotovljene porabe, ki pa jo ministrstva odmerijo po merilih, ki pomenijo zgolj preživetje.« Po najbolj pesimističnih napovedih bo proračun »težak«... ? Lojze Posedel: »Pri pripravi osnutka smo finančna sredstva proračuna za leto 1997 ocenili na 1.784.753 SIT. Po bolj pesimističnih napovedih pa bo proračun, težak' približno milijardo tolarjev in pol.« K- R- Savinjčan Časopis Savinjčan izdaja ČZP Savinjski občan, d.o.o., Žalec, Šlandrov trg 23 Telefon in faks: 711-433, 715-200 Odgovorni urednik: Janez Kroflič Novinarka: Ksenija Rozman Lektorica: Mojca Nahtigal Tajništvo: Marija Cilenšek Naklada: 13.765 izvodov Tisk: D. R Delo, Tisk časopisov in revij-d.d. Ljubljana, Dunajska 5. Po sklepu RK za informiranje št. 23-91 je Savinjčan oproščen TPD. Savinjčan Protestna zapora gradbišča avtoceste Predsednik vlade Janez Drnovšek je prerezal trak na avtocesti v Arji vasi. Cesta smrti postaja cesta življenja V petek, 25. oktobra je predsednik vlade dr. Janez Drnovšek odprl avtocestni odsek Arja vas-Hoče. Predsednik Darsa Jože Brodnik je dejal, da bo Slovenika, ki je doslej bila cesta smrti to odslej cesta življenja. Dela na vseh 47 kilometrih dodatnih dveh pasov so veljala 14 milijard tolarjev. »Cesta smrti postaja cesta življenja,« je na slovesnosti odprtja avtoceste dejal predsednik uprave DARS-a Jože Brodnik. Prisotne je prosil, naj se spomnijo vseh žrtev ceste, ki bi morala biti dograjena pred dvajsetimi leti. Izgradnja tega odseka avtocestnega križa je tekla na vrhunski ravni in se lahko enakovredno kosa z drugimi svetovnimi projekti. Pohvalo si zaslužijo vsi, ki so sodelovali in želim, da bi bilo tako tudi v prihodnje. »Avtocestni projekt v Sloveniji spada med največje svetovne projekte v gradnji. Prav na tej cesti je bil dosežen konsenz med politiko, stroko in javnostjo. Z njo se Štajerska približuje osrednji Sloveniji. Izgradnjo te ceste lahko primerjamo z graditvijo južne železnice pred 150 leti. Slovenija je zahvaljujoč programu avtocest v gospodarskem zagonu. Izrekam priznanje Darsu in zlasti ministrstvu za promet ter vsem izvajalcem,« je na slovesnosti dejal predsednik vlade Janez Drnovšek. . „ Pred tremi tedni so se v Ljubljani sestali oškodovanci zaradi gradnje avtoceste s predstavniki ministrstva za promet in ministrstva za okolje ter z državno tožilko. Ker so bile na tem sestanku zavrnjene vse njihove zahteve v zvezi z odškodninami, so se odločili za protestno zaporo gradbišča v Ločici ob Savinji, ki je bila v torek, 22. oktobra. Gradbišče so zaprli ob 8. uri, tako da so preprečili tovornjakom dovoz na gradbišče nadvoza pri Šempetru, o čemer so obvestili vse pristojne. Dopoldne jih je obiskal Vane Gošnik in zagotovil podporo stranke zelenih njihovim zahtevam. Z občine Žalec ni bilo nikogar, pričakovali so župana Milana Dobnika in predsednika uprave Darsa Jožeta Brodnika. Nekaj pred 12. uro je prišel na mesto zapore vodja projekta tega avtocestnega odseka Vili Ževarlan z vodjo prav- ne službe pri Družbi za državne ceste Igorjem Smoličem. Povedal je, da Dars pristaja na poravnavo materialne škode, ki so jo cenilci ene in druge strani že uskladili. Usklajene zapisnike o škodi so podpisali istega dne na Vranskem, škoda pa naj bi bila izplačana v treh tednih po podpisu pogodb z vsakim oškodovancem. Dars bo povrnil tudi dejanske stroške uveljavljanja teh zahtevkov. Za izplačilo odškodnin zaradi zmanjšanja vrednosti objektov in ome- jevanja poslovne dejavnosti pa še vedno trdijo, da pravne osnove ni in da naj to oškodovanci po splošni zakonodaji o obligacijskih razmerjih iztožijo od države prek sodišča. Toda oškodovanci ne želijo na sodišče, tudi zaradi visokih sodnih stroškov. Zahtevajo, da jih Dars ne enači z ljudmi, ki so si domove gradili ob že obstoječih magistralnih in drugih cestah. Nazadnje so se sporazumeli, da bo Dars pristojna ministrstva obvestil o zahtevah oškodovancev in še enkrat skušal organizirati sestanek na najvišji ravni. Če se vlada oziroma ministra za okolje in promet v desetih dneh ne bi sestala z oškodovanci, bi ti protestno zaporo gradbišča ponovili 5. novembra. K. R. Priključek v Ločici odprt_________________________________________ V torek, 8. oktobra, sta žalski župan Milan Dobnik in predsednik Darsa Jože Brodnik za promet odprla odsek regionalne ceste prek bodoče avtoceste v Ločici pri Polzeli. Ta odsek bo sestavni del bodočega avtocestnega priključka Šempeter, ki bo oblikovan kot kombinacija »diamanta« na južni strani avtoceste in polovične deteljice na severni strani avtoceste. 600 metrov dolg priključek je bil kljub neugodnim vremenskim razmeram končan še pred rokom. »Zavedamo se, da so bila dela za prebivalce Ločice moteča, zato bomo do krajanov korektni in bomo prisluhnili njihovim zahtevam. Ko bomo imeli podatke o obojestranskih cenitvah, se bomo pogovorili o odškodnini«, je med drugim dejal Jože Brodnik. »Z velikim zadovoljstvom odpiramo prvi objekt bodoče avtoceste v Savinjski dolini. Ko bo naslednje leto zgrajen odsek Arja vas-Vransko, bo izpolnjena pomembna naloga, ki smo si jo zadali v občini. Medtem pa bomo morali rešiti še pomembne težave v Šempetru, obnoviti zaradi gradnje avtoceste poškodovane ceste, prizadeti krajani pa morajo dobiti ustrezno odškodnino,« je v pozdravnem govoru dejal Milan Dobnik. J. K. Otroci in promet Premalo pločnikov in hitrostnih ovir Tudi letos so se ob zaključku tedna otroka in tedna prometne varnosti učenci vseh osnovnih šol žalske občine srečali z županom Milanom Dobnikom. Tradicionalno srečanje je organiziral občinski svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu. Njihovim težavam v prometu na poti v šolo in domov so poleg župana prisluhnili vodja občinskega oddelka za gospodarstvo in negospodarstvo Tanja Razboršek Rehar, strokovni delavci tega oddelka in upravne enote. Prav tako sta se srečanja udeležila Ivan Ašenberger kot predstavnik podjetja za vzdrževanje cest in pomočnik Enako naj bi bilo za otroke iz Drešinje vasi in Levca. Prehode za pešce so predlagali učenci na regionalni cesti proti Trbovljam, velike težave imajo otroci pri prečkanju magistralne ceste v Latkovi vasi, Prekopi, Kapli in Čepljah. Učenci z Vranskega so še opozorili, da šolski avtobus nima postajališča pri šoli, zato otroci izsto- Za prevoze otrok v šolo je tako v proračunu namenjenih kar 50 milijonov tolarjev. V tem letu pa bodo narejeni še projekti za nadaljevanje pločnika v Libojah, pločnik Braslovče— Ra-kovlje in v Letušu. V prihodnje naj bi več pozornosti namenjali tudi gradnji kolesarskih stez. Otroci so se za pomoč na poti v šolo in domov zlasti v prvem tednu šolskega leta zahvalili tudi policistom, Boris Verdnik pa jih je seznanil s številnimi kršitvami cestno-promet-nih predpisov odraslih, zlasti omejitve hitrosti. Kljub napovedanim akcijam radarske kontro- komandirja Policijske postaje Žalec Boris Verdnik. Otroci so tudi tokrat našteli vrsto težav, ki jih imajo predvsem zaradi nezgrajenih pločnikov, prehodov za pešce, podhodov, hitrostnih ovir in kolesarskih stez. Podhodov si želijo še zlasti v Drešinji vasi in Šempetru. V Šempetru, kjer je varnost otrok zlasti pri prečkanju magistralne ceste najbolj ogrožena, je občina tudi za otroke iz Grušovelj organizirala prevoz z avtobusom, ki je brezplačen. pajo pravzaprav na cesti. Radi bi protihitrostno oviro pri šoli, prav tako na Polzeli. Ker je za magistralne in regionalne ceste odgovorna uprava za državne ceste, bo občina na predlog otrok državni komisiji še enkrat podala vloge za omenjene prehode za pešce ter protihitrostne ovire. Sicer pa je občina Žalec v tem letu že razrešila nekaj problemov, na katere so opozarjali učenci na lanskem srečanju. le prometa v bližini šol in vrtcev namreč teh kršitev ni bilo veliko manj kot na drugih odsekih v običajnih dneh. Župan Milan Dobnik je osnovnošolcem med drugim.povedal, da občino vsak uničen prometni znak stane 50 tisoč tolarjev in da je zato objestnost nekaterih mladih zelo draga. Priporočil jim je tudi, naj sami opozarjajo svoje starše, naj vozijo bolj počasi in varneje. K. R. Gasilska vaja na Homu V mesecu požarne varnosti so prostovoljna gasilska društva Matke, Šešče in Sveti Lovrenc tudi letos izvedla tradicionalno vajo treh vasi. Tokrat so vajo pripravili gasilci iz Matk oziroma poveljnik Zvone Romih, domneven požar pa je zajel planinski dom na Homu. Vaja je bila sicer dogovorjena, natančen čas njene izvedbe pa ni bil napovedan. Obvestilo o požaru so v gasilskem domu Matke sprejeli natanko ob 8.22 in ob 8.25 je bil sprožen javni alarm. Na požarišče je iz Matk takoj odpeljalo orodno vozilo z desetimi gasilci in avtocisterna s tremi, o požaru pa so bili obveščeni tudi gasilci iz Svetega Lovrenca in Šešč. Na Hom pod planinskim domom so prvi že po petih minutah z orodnim vozilom prispeli gasilci iz Matk. Tako imenovano verigo so gasilci vseh treh društev sklenili po 17 minutah in voda je na požarišče pritekla 18 minut po alarmu. Vajo sta kot uspešno ocenila poveljnik GZ Žalec Franci Naraks in poveljnik sektorja Prebold Jože Veber. V njej sta sodelovali kot rezerva tudi gasilski društvi iz Prebolda in Griž. Vedno korak pred drugimi V trgovskem podjetju Žana Žalec se te dni vrstijo številne prodajne akcije, s katerimi 130-članski kolektiv praznuje 20-letnico. 20 delavcev in direktor Dolfe Naraks so ves ta čas ostali zvesti podjetju, ki si je pri kupcih ustvarilo zaupanje. Vedno korak pred drugimi pa je moto njihovega razvoja. »Sedanjo veleblagovnico Žana smo odprli 26. oktobra 1976. Mesto in občina Žalec sta tedaj dobila prvo veleblagovnico, ki je bila med najsodobnejšimi v Sloveniji. Z njo pa se je začela razvijati trgovina in tako je danes Žalec zanimivo trgovsko središče. Pet let kasneje smo odprli poslovni objekt v Levcu. Mnogim se je zdela odločitev o postavitvi velikega prodajnega centra izven večjega kraja tvegana, vendar se je kasneje izkazalo, da je razvoj trgovine krenil prav v to smer. Pri takšnih nakupovalnih centrih je potrebno imeti tudi parkirne prostore. Naše podjetje ima danes 11 tisoč kvadratnih metrov prodajnih in skladiščnih površin in kupcem ponuja prek 20 tisoč prodajnih izdelkov. Z razvojem trgovine se je večala konkurenca, ta pa nas je spodbujala, zato je bila rdeča nit našega razvoja biti vedno korak pred drugimi. Vzgoja lastnega kadra - prek 70 mladih si je pridobilo poklic trgovca in gostinca - kakovostna ponudba in zaupanje kupcev so nam zagotavljali pomembno mesto na tržišču in uspešen razvoj v teh dveh desetletjih. Brez razvojne vizije, vztrajnosti, prilagajanja tržišču in odrekanj celotnega kolektiva ne bi ustvarili podjetja, kakršno je danes. Podoba in vsebina naših poslovnih objektov sta se nenehno spreminjali. V Levcu smo med prvimi v Sloveniji uvedli diskontno prodajo, leta 1989 smo prvo nadstropje klasične blagovnice preuredili v butike. Razširili smo skladiščne prostore, uvedli poslovanje po sistemu plačaj in odnesi. S sodobnim računalniškim sistemom črtnih kod pa smo kupcem ponudili maloprodajo, prodajo na veliko in diskontno prodajo. Hkrati z računalniškim načinom poslovanja smo zvestim kupcem ponudili kartico Žana, ki omogoča 4-odstotni popust pri vsakem nakupu. To kartico ima že skoraj 10 tisoč kupcev. V žalski veleblagovnici smo preuredili in posodobili tudi samopostrežno prodajalno; z najsodobnejšo hladilno linijo in računalniškim poslovanjem. Ob jubileju smo letos odprli bistro v stilu francoskih kavarnic. Dosedanje gostinske prostore v nadstropju sedaj preurejamo in jih bomo namenili salonu pohištva z notranjo opremo. Pripravljamo se tudi na posodobitev hladilne tehnike in trgovskih površin v Prodajnem centru Lena. V Levcu pa žal še vedno ni urejen promet in semaforizirano križišče, upamo, da bo žalski župan držal obljubo sedaj ali potem, ko bo poslanec. Nazadnje naj omenim še prodajo po sistemu franšizinga, v katerem smo se povezali z zasebniki. Tako že uspešno poslu- jejo tri prodajalne. V teh dneh, ko predvsem delovno praznujemo 20-letnico, smo našim zvestim kupcem ponudili še posebej bogato izbiro in akcijske cene. Hkrati se jim želimo tudi zahvaliti za zaupanje.« J. K. Višja strokovna šola v Celju________________________________ Šolski center Celje je odprl vrata višji strokovni šoli s programom strojništva. V prvi letnik se je vpisalo 72 študentov. Šola bo dajala študentom splošna strokovna in uporab-no-specialna znanja, da se bodo lahko hitro vključili v pro-izvodno-poslovni proces. Prednosti novega višješolskega Na slovesnosti ob pričetku študija je študente in goste pozdravil minister za šolstvo Slavko Gaber. programa so namreč: usposabljanje za takojšnje delo v praksi, prilagodljivost programa tržnim potrebam, mednarodna primerljivost, povezava z gospodarstvom in usposabljanje za uvajanje lastnega podjetništva. Orodjarstvo je paradna panoga strojništva. V Sloveniji ima bogato tradicijo in pomen zaradi ekološke čistosti, malo vloženih surovin in veliko vloženega znanja ter strateško razvojno perspektivo. Zato je najbrž tudi tolikšno zanimanje za ta študij. Pri pripravi programov za ta študij so poleg učiteljev šolskega centra v Celju sodelovali še priznani strokovnjaki Strojne gradbene fakultete iz Maribora in Ljubljane ter še vrsta drugih. Študij traja dve leti in je redni študij. Druga emisija obveznic Banka Celje, katere kapital je 30. junija 1996 znašal 11.293 mio SIT oz. 126 mio DEM in katere jamstveni kapital je konec junija znašal 10.254 mio SIT oz. 114 mio DEM, je pred kratkim izdala drugo emisijo svojih obveznic. Prva emisija obveznic je bila dobro sprejeta in uvrščena v kotacijo A na ljubljanski borzi vrednostnih papirjev. Zato se je Banka Celje odločila, da trgu ponudi drugo emisijo v višini 20 mio DEM z namenom, da se povečajo dolgoročni viri sredstev banke. Obveznice Banke Celje — druga emisija so navadne imenske obveznice, izdane v seriji s petletnim rokom zapadlosti, v apoenih po 100 DEM. Vplačljive in izplačljive so v tolarjih po srednjem tečaju Banke Slovenije za DEM na dan vplačila oz. zapadlosti kuponov. Obrestna mera je fiksna in znaša 7,5% letno. Obresti se bodo izplačevale dvakrat letno, prvo izplačilo je marca prihodnje leto in zadnje septembra 2001. Glavnica se prične izplačevati po dveletnem moratoriju, tako da se prvič izplača 15. septembra in zadnjič 15. septembra 2001. Obveznice so izdane v nematerializirani obliki. Zato kupec ob vpisu in vplačilu obveznic prejme vpisnico, ki je do vpisa kupcev obveznic v centralni register pri Klirinško-depotni družbi d. d., Ljubljana listina, ki identificira imetnika obveznice. javna prodaja obveznic bo trajala tri mesece oz. še nadaljnja dva meseca, če bodo za to izpolnjeni zakonski pogoji. Takoj po zaključeni prodaji bo banka vložila zahtevek za kotacijo obveznic na ljubljanski borzi. Uspešni tudi na tujih trgih Specializirano podjetje za obnovo betonskih konstrukcij in antikorozijsko zaščito betona in jekla VENDER, d.o.o., iz Žalca si je v hudi mednarodni konkurenci priborilo v Bosni velik posel. Podjetje od oktobra obnavlja betonski jez na HE Rama pri Prozorju v hrvaškem delu BiH. J M VERPOX. V Sloveniji zavze- jjF fj mamo z njimi precejšen tržit s jjj ni delež. Občani Žalca se lah- . || ko vsakodnevno srečujemo |S z našimi tlaki v Zeleni trgo- Ferralita na Handrovem trgu^ kjer pospešeno urejamo stare zgradbe. Želimo, da bi ta zapuščeni del centra Žalca ponovno zaživel, zato smo v obnovljenih zgradbah predvideli nekaj trgovin ter kakšen gostinski lokal, seveda pa tudi upravne in proizvodne prostore za naše podjetje. Rekonstrukcija starih objektov bi potekala hitreje, če se ne bi zataknilo pri upravnih postopkih, kar pa se bo po mojem mnenju s sprejemom novega prostorsko-ureditvenega načrta mesta Žalec zelo hitro uredilo,« je povedal direktor in lastnik g. Franc Verdel. »Da smo posel dobili, so odločili visoka strokovnost in bogate izkušnje na takšnih in podobnih delih, saj smo na primer že leta 1993 obnavljali betonsko fasado hotela Croatia v Cavtatu, ki je bila močno poškodovana zaradi vplivov morske vode in granat. Delali smo, ko so po Konavljih še padale granate. Tudi TE Šoštanj, kjer že tretje leto opravljamo razna obnovitvena dela, je zelo dobro priporočilo. Druga velika dejavnost podjetja je izdelava in polaganje epoksidnih talnih oblog lastne blagovne znamke Podjetju Kova Žalec priznanje kakovosti V začetku letošnjega leta je podjetje Kova iz Žalca dobilo priznanje kakovosti ISO 9001, septembra pa še EONet-ovo promocijsko izjavo. Podjetje, ki se ukvarja z varstvom pri delu, je torej prvo manjše podjetje, ki lahko uporablja znaka kakovosti na enak način kot certifikacijski znak. »V letu 1990 sva z družabnikom ustanovila podjetja za varstvo pri delu. Tako opravljamo ekološke meritve na delovnih mestih in v okolju, elektro meritve, preglede in preizkuse strojev za delo, izobražujemo iz varstva pri delu in požarnega varstva, ponujamo pa tudi izdelavo elaboratov in pogodbeno izvajanje varstva pri delu manjšim podjetjem in samostojnim podjetnikom. Za to dejavnost imamo pooblastilo republiškega sekretariata za delo. V letu 1995 smo dejavnost razširili še na področji varstva okolja in ekološki svetovalni inženiring ter pregled poslovnih prostorov. Poleg širitve dejavnosti smo v našem podjetju namenjali vsa ta leta posebno skrb kakovosti storitev in poslovanja. V podjetju Kova nas je redno zaposlenih osem delavcev z višjo in visoko izobrazbo, ki se moramo nenehno strokovno izpopolnjevati, da lahko strankam strokovno pomagamo. Pomembno pa je, da smo v podjetjih in drugih obratovalnicah dosegli višjo raven osveščenosti varstva pri delu. Z nasveti želimo pomagati in hkrati preprečevati morebitne možnosti poškodb pri delu. V postopkih pridobivanja uporabnih dovoljenj konstruktivno sodelujemo s strokovnimi delavci upravnih enot Žalec, Celje, Velenje in Mozirje, z inšpekcijskimi službami in strokovnimi delavci Zbornice zasebnega gospodarstva Žalec zlasti na področju izobraževanja,« nam je ob tem pomembnem dogodku povedal direktor podjetja Kova Drago Režeč. J. K. Gospodarski stiki priložnost za promocijo SIP je v letošnjem letu obiskalo že kar precej tujih kupcev, med drugim je bil na obisku tudi lastnik veletrgovine SiŠU PRO-DUKTER s sodelavci iz Osla na Norveškem. V pogovoru z vodstvom SIP-a je Arne Hegna povedal, da so tračni obračalniki zelo kakovostni in predstavljajo največji del njihove prodaje. Z novimi stroji pa se bo obseg poslovanja s SIP-om še povečal. Arne Hegna s sodelavci (na posnetku med ogledom SIP-ovih strojev), so obisk izkoristili tudi za ogled turističnih zanimivosti Savinjske doline in Slovenije. Poleg Bleda, Planice in Savinjske doline so obiskali tudi cerkev na Sladki gori. Da lahko poslovne stike izkoristimo tudi za turistično promocijo Slovenije, je zgleden primer SIP-a. J. K. Ko se zbudim, bom že bogatejši. Bliža se konec leta. Že razmišljate kako obdariti svoje poslovne partnerje? 12 - listni stenski koledar s slovenskimi narodnimi nošami je primerno poslovno darilo. Narejen je na umetniškem. 135 gr. papirju, velikosti 33 x 47cm. Slike so delo akademske slikarke in kostumografinje Vide Zupanove, slikane v dopadljivi in barvno bleščeči akvarel tehniki. Noše so izbrane iz cele Slovenije. Predstavljajo tudi strokovno in avtentično upodobitev našega ljudskega izročila. Cena: 740 SIT ® TOYOTA POOBLAŠČENI PRODAJALEC - SERVIS // pa boste izbrali enolistni stenski koledar velikosti 70 x 42 cm. ki je opremljen z dvema letvicama in embaliran v lični, kartonski embalaži. Narejen je na umetniškem. 135 gr. papirju. Koledarski del, logotip firme in motiv iz vaše dejavnosti je v colorju. Cena: po dogovoru na količino Prepričana sem, da vam ho naša ponudba koledarjev v pomoč. Mogoče se boste odločili prav zanje. TISK, KNJIGOVEŠTVO, FOTOKOPIRANJE Metka fjolc, s.p. Vrbje 80/a, 3310 Žalec tel./fax:063/711 410 tel.:063/711 339 FRIZERSKI STUDIO 36. /e/06j/703-*SS TRGOVINA /l/V&JvMhj/e Sia/ec, 3’euwyd4a /3. /e/06j/7/o-6 .• * 7 Bii* M O D I A N A hhh^hhhbbhhi ponuja kakovostna oblačila preverjenih evropskih proizvajalcev, med katerimi imajo posebno mesto najboljši slovenski tekstilci. M O D I AN A je tekstilna trgovina, kjer se, na 1.758 m2 prodajne površine lahko obleče vsa družina, in to z modnimi oblačili za primerno ceno. Blaga vam ne želimo samo prodati, ampak vam olajšamo tudi nakup: z možnostjo odloženega plačila, s plačilom na tri obroke, pri nakupu blaga nad 25.000,00 SIT pa na štiri obroke, vse brez obresti. DOBER NAKUP V ---_-----■— Mo Dl ANI JE KAKOR PIKA NA I* ***************** * * GOSTISCE SAVINJA PLEVČAK MARINKA LATKOVAVAS, PREBOLD, TEL: 701-030 - morske specialitete * - mesne jedi in sladice - izbrana vina * * MARTINOVANJE * 9. 11. 1996 z duom Barometer * - priprava poročnih menijev - sprejem večjih skupin VABLJENI! ****** * * ****** * Morda veste, kje je to? Na zastavljeno vprašanje smo prejeli presenetljivo veliko odgovorov. Očitno posnetek priljubljene in zanimive cerkvice LURŠKE MATERE BOŽJE na Gradišču ni bil pretrd oreh. Med prispelimi pravilnimi odgovori smo izžrebali naslednje tri nagrajence, ki nagrade prejmejo v uredništvu: 1. PETER MEH, Cesta žalskega tabora 50, Žalec 2. FRANC JEŽOVNIK, Griže 3. TINKA ZUPANC, Migojnice 49, Griže. Upamo, da tudi tokratni posnetek ne bo prezahteven. Odgovore pošljite na uredništvo Savinjčana do 29. novembra. Hotel Prebold še kar sameva V času turistične sezone -kolikor je je pač bilo v naših krajih - je bil pogled na osamljen in propadajoč hotel Prebold še bolj žalosten. Preboldčani se seveda dobro spominjajo, da je bilo v hotelu nekdaj kar precej tujih turistov, in se sprašujejo, kdaj bo vendarle spet doživel boljše čase. Čeprav je že bila podpisana pogodba z občino Celje o prenosu lastništva hotela, pa je ta zaenkrat še vedno v lasti Hmezad Golding. Kot je povedal direktor tega podjetja Bruno Randl, je bil hotel zaradi svoje previsoke vrednosti izločen iz postopka lastninjenja Hmezad Golding. Ker podjetje hotela ne sme prodati po nižji ceni od 70% knjigovodske vrednosti, za tako ceno pa niso našli kupca, so ga v zameno za delež restavracije Gaber-je v Celju odstopili občini Celje. Agencija za privatizacijo pa je to pogodbo razveljavila oziroma določila, da mora Hmezad Golding hotel najprej ponuditi skladu RS za razvoj. Sklad naj bi v teh dneh na to ponudbo odgovoril. Če jo bo zavrnil, bo ostala v veljavi pogodba z občino Celje. V obeh primerih pa bosta nova lastnika hotel najverjetneje prodala najboljšemu ponudniku, saj se lahko na drugi licitaciji hotel proda po občutno nižji ceni. Nekaj zanimanja za nakup hotela je že bilo. K. R. Sedmera jezera V nedeljo zjutraj, 15. septembra, smo se odpravili na Sedmera jezera. Do slapa Savice smo se peljali z avtobusom. Najprej smo pomalicali, nato smo naložili nahrbtnike v gondolo, potem pa pot pod noge in v strmino. Čez dve uri smo prišli na Komno, kjer smo si privoščili počitek. Po uri počitka smo odšli po nahrbtnike in nadaljevali pot do koče pri Sedmerih jezerih. Kar dolga je bila ta pot. Hrib, dolina in spet hrib, dolina. Ampak smo preživeli! Ko smo prišli do koče, smo si sezuli smrdljive čevlje in si postlali postelje. Po večerji smo se pogovarjali, kako se v gorah vede pravi planinec. Ko smo odšli spat, smo še dolgo v noč klepetali, predvsem fantje. Zjutraj smo se zbudili spočiti in pripravljeni na nov vzpon. Spotoma smo videli gamse, svizce, gorske rake in jezera. Pri največjem jezeru, ki se imenuje Ledvička, smo odkrili veliko planik. Nadaljevali smo pot do koče. Pot se je sicer vlekla, a je bilo prijetno hoditi. Kmalu smo bili na vrhu. Gora je bila visoka 2073 m in od tod se je videl Triglav. Da pa ne bi odšli nekršče-ni s hribov, se nas z vrvjo po zadnji plati. Ko smo bili vsi krščeni, smo se vrnili po isti poti nazaj. Prespali smo v isti koči kot prejšnjo noč, vendar smo zaspali hitreje (kot prejšnjo noč). Tretji, zadnji dan našega planinarjenja, je bil najbolj naporen. Hodili smo kar sedem ur. Seveda smo vmes tudi počivali. S sabo smo imeli tudi prvo pomoč, ki jo je vsak izmed nas nosil deset minut. Kaj kmalu smo bili pri koči ob jezeru. Od tod je bilo še nekaj več kot pol poti do Stare Fužine. Morali smo hoditi navzdol, zato so nas malo bolela kolena. V mislih sem bil že v dolini in res ni minila ura, ko smo bili v lepi vasi z imenom Stara Fužina. Tam je tudi most, pod katerim teče reka Sava. Z zanimanjem smo opazovali ribe v reki in ko je bilo najbolj zanimivo, je po nas prišel avtobus. Med vožnjo smo v avtobusu gledali televizijo, zato je čas hitro minil. Ta izlet mi je bil zelo všeč in mislim, da ni bil zadnji. jernej Kneževič, 5.a OŠ Griže Ob svetovnem dnevu turizma Člani turističnega krožka OŠ Petra Šprajca-Jura Žalec so ob svetovnem dnevu turizma pripravili razstavo in izvedli anketo o pomenu tega dneva med Žalčani, učenci in turističnimi delavci. V okviru dneva turizma so na občnem zboru turističnega društva predstavili delo zadnjih nekaj let in plan dela v tem šolskem letu. V prihodnje si želijo še več sodelovanja s turističnim društvom, saj lahko le s skupnimi močmi več storijo za promocijo našega kraja. Alenka Žnidar in Zdenka Virant Turistična vrtnica Tokrat turistično vrtnico podeljujemo Milanu Škorjancu iz Dolenje vasi pri Preboldu. Odločitev ni bila težka, saj gre za resnično lepo urejeno kmetijo, kjer ne manjka rož in zelenja. Poleg idilične kmečke hiše, ki je arhitekturno zanimiva in povsem obnovljena, sta vzorno urejena tudi dvorišče in okolica, vključno s hlevom, kjer ne manjka vsakovrstnih živali. Da si to priznanje Milan Škorjanc res zasluži, pa govori tudi dejstvo, da je vse to delo njegovih rok. Kot župan si je Milan Dobnik vedno prizadeval za čim boljše razmere za gospodarjenje: urejena telefonija (9 novih telefonskih central, več tisoč priključkov), gradnja avtoceste, posluh za nove ideje, to so njegove odlike. Ni čudno, da je naša občina gospodarsko najuspešnejša med občinami v celjski regiji. Kot poslanec se bo zavzemal za znižanje javne porabe, zmanjšano obremenitev gospodarstva, za davčne olajšave za nove investitorje, za enostavnejše postopke pri pridobivanju dovoljenj. Država mora imeti takšno denarno politiko, da z njo podpira izvoznike. Zupan se je vedno zanimal za šolstvo, otroško varstvo, kulturo in šport. S svojo aktivnostjo je že do sedaj uspel pridobiti precejšnja državna sredstva za reševanje nakopičenih problemov na teh področjih. Prepričani smo, da bo kot državnozborski poslanec, ko bo zraven, kadar se bodo sprejemale odločitve, uspel zagotoviti primeren kos proračunske pogače tudi za tovrstne potrebe naše doline. Na mladih stoji svet Omogočimo jim dobre razmere za start v življenju. Slovenski krščanski demokrati - ugledni člani Mi nismo pripravili drage predvolilne reklame. Ne bomo vam pisali na dom, evropske družine krščanskih demokratov. temveč bomo denar za ta strošek raje namenili Rdečemu križu in Karitas. Ml lahk0 odpremo V8aka vrata v Evropi- Stopimo skupaj SKD V času, ko vodi občino naš kandidat za državnozborske volitve, je bilo asfaltiranih desetine kilometrov cest, tudi v hribovitem območju občine. Mnoge domačije so dobile tekočo vodo in telefon. Misel, ki jo naš kandidat pogosto poudarja, je, da predstavljajo naši kmetje korenine naroda. Pomagati jim moramo, preden bodo začeli zapuščati zemljo. Zavzel se bo za to, da bodo deležni pomoči hmeljarji, živinorejci in sadjarji. Država in občina morata pomagati kmetom z nasveti, denarjem ter pravočasnim odkupom in plačilom pridelkov. Profesor Dobnik ima human in razumevajoč odnos do prizadetih, invalidnih in ostarelih ljudi. V času njegovega županovanja je bilo marsikaj storjenega za lajšanje njihovih težav. Osebno se je zavzel za to, da bosta Društvi upokojencev v Žalcu in Petrovčah dobili svoje prostore v last. Zelo se trudi, da bi v Žalcu zgradili varstveni center za prizadete otroke in dom za ostarele občane. Nedvomno bo imel kot poslanec še več možnosti, da uresniči svoja prizadevanja. Omogočimo starejšim ljudem mirno in varno starost. Slovenski krščanski demokrati smo prepričani, da nihče ne pozna bolje razmer v Savinjski dolini kot naš kandidat, ki že več kot šest let uspešno županuje v naši občini. Prepričani smo, da nihče ne zasluži takšnega zaupanja Savinjčanov kot naš župan. Kar on obljubi, to tudi izpolni. Prepričani smo, da nihče od ljudi, ki v naši dolini delujejo v politiki, ni tako vsestransko razgledan, tako strpen in preudaren in zato sprejemljiv za vsakogar. Glasujte za številko 16 - SKD-MILAN DOBNIK. ZA SAVINJSKO DOLINO. ZA SLOVENIJO. Volitve '96 Po 18 kandidatov v vsakem volilnem okraju 5. enote V nedeljo se bodo po Sloveniji spet odprla volišča. Tokrat bomo drugič v samostojni državi volili poslance v državni zbor. Slovenija je razdeljena na 8 volilnih enot (še dve sta za madžarsko in italijansko narodnost). V vsaki volilni enoti je 11 volilnih okrajev in tako ima vsaka enota 11 poslanskih mest (to je 88 poslancev oziroma skupaj z dvema poslancema manjšin 90). Kandidate so lahko predlagali trije poslanci ali 50 volivcev. En kandidat je lahko kandidiral v največ dveh volilnih okrajih. Volilni sistem ostaja enak kot leta 1992. Nekatere stranke imajo tudi nacionalne liste, ki pa so na teh volitvah javne. Neposredno bodo v državni zbor izvoljeni kandidati, ki bodo v svoji volilni enoti dosegli določeno število glasov. Ostanki glasov se bodo delili najprej znotraj volilne enote in nato na državni ravni. Ob tem velja še omejitev oziroma volilni prag, po katerem bodo v parlament prišle samo tiste stranke, ki bodo na volitvah dosegle najmanj tri poslanske sedeže. Meje volilnih enot se pokrivajo z mejami nekdanjih občin. V 5. volilno enoto so uvrščena območja nekdanjih občin: Celje, Šentjur pri Celju, Žalec, Mozirje, Velenje, Slovenj Gradec, Ravne na Koroškem, Dravograd in Radlje ob Dravi. V tej enoti je vloženih 18 kandidatnih list. Na območju občine Žalec sta dva volilna okraja. V 4. volilni okraj sodijo krajevne skupnosti: Galicija, Ponikva, Gotovlje, Vrbje, Žalec, Šempeter, Polzela, Andaž (tudi Vinska Gora), v 5. volilni okraj pa: Petrovče, Liboje, Griže, Sešče, Prebold, Trnava, Gomilsko, Tabor, Vransko, Braslovče in Letuš. 4. volilni okraj 1. LDS Liberalna demokracija Slovenije - Nikolaj Rožič, (21.11.1937), dipl. ing. geodezije, gradb. ing., zaposlen kot prokurist Hidrogea, iz Braslovč. 2. Krščansko socialna unija KSU - Milan Čepin, (17 3.1940), profesor telovadbe, zaposlen kot profesor telovadbe, iz Celja. 3. Socialdemokratska stranka Slovenije - Romana Logar, (8.1.1952), dipl. oec., zaposlena kot direktorica, iz Ljubljane. 4. Slovenski forum SF in deželni stranki: Zveza za Primorsko ZZP in Zveza za Gorenjsko ZZG - Henrik Kranjc, (10. 7 1952), učitelj, zaposlen kot svetovalec v MORS, iz Žalca. 5. Slovenska nacionalna desnica SND - Bojan Rihter, (22.12.1961), kv. rudar, zaposlen kot rudar, iz Velenja. 6. Združena lista socialnih demokratov - Dragica Povh, 14. 5. 1953), mag. ekonomskih znanosti, zaposlena kot vodja oddelka, iz Velenja. 7. Slovenska ljudska stranka SLS - Franc Zagožen, (3.12.1942), ing. kmetijstva - poslanec DZ, iz Šmartnega ob Dreti. 8. Zeleni Slovenije, Zeleni -Stane Grobelšek, (5. 9.1937), ing. agronomije, zaposlen - samostojni podjetnik, s Polzele. 9. Liberalna stranka - Branko Terglav, (2. 4.1955), pravnik, zaposlen kot tehnični vodja, iz Kranja. 10. Nacionalna stranka dela -Andrej Marčen, (13. 1. 1972), prodajalec, zaposlen kot pobiralec cestnine, iz Celja. 11. Stranka enakopravnih dežel SED - Aljoša Gramc, (23.11.1970), dipl. ing. kemije, zaposlen kot carinik, iz Žalca. 12. Demokratična stranka upokojencev Slovenije DeSUS -Anton Delak, (20. 8.1927), dipl. pravnik - upokojenec, iz Žalca. 13. Zelena alternativa, Zelena alternativa Slovenije - Klemen Bertoncelj, (9.12.1976), elektrotehnik - študent, iz Celja. 14. Demokratska stranka Slovenije, Demokrati Slovenije, DS - Branko Lešnik, (24. 9.1973), natakar, zaposlen kot zastopnik, iz Hramš. 15. Slovenska nacionalna stranka SNS - Sonja Areh-Lav-rič, (22. 4. 1947), komercialni tehnik - obrtnica, iz Slovenj Gradca. 16. Slovenski krščanski demokrati SKD - Milan Dobnik, (14. 8. 1945), prof. zgodovine in geografije, župan občine Žalec, iz Griž. 17 Slovenska obrtno podjetniška stranka, stranka centra ŠOPS Frančiška Lamovšek, (3. 3.1946), višji gostinski delavec - samostojna podjetnica, iz Celja. 18. Republikanska zveza Slovenije - RZS, Republikanci Slovenije - RES, Republikanci - Vanja Lovrinovič, (16.4.1965), ing. strojništva, zaposlen kot računski tehnik, iz Velenja. 5. volilni okraj 1. LDS Liberalna demokracija Slovenije - Miran Orožim, (22. 4. 1957), dipl. ing. gozdarstva, zaposlen kot vodja odseka za načrt., iz Šempetra. 2. Krščansko socialna unija KSU - Roman Fonda, (26. 2.1946), učitelj glasbe, lastnik fotostudia, iz Celja. 3. Socialdemokratska stranka Slovenije - Ivan Borštner, (1. 4.1944), podčastnik - upokojenec, z Vranskega. 4. Slovenski forum SF in deželni stranki: Zveza za Primorsko ZZP in Zveza za Gorenjsko ZZG - Henrik Kranjc, (10. 7 1952), učitelj, zaposlen kot svetovalec v MORS, iz Žlaca. 5. Slovenska nacionalna desnica SND - Bojan Rihter, (22.12.1961), kv. rudar, zaposlen kot rudar, iz Velenja. 6. Združena lista socialnih demokratov - Srečko Čater, (31. 3.1949), ing. agronomije, za- poslen kot upravnik, iz Celja. 7. Slovenska ljudska stranka SLS - Ivan Dolinar, (14. 5.1927), primarij, dr. medicine, zaposlen kot zdravnik, iz Celja. 8. Zeleni Slovenije, Zeleni -Jolanda Jurgec-Ušen, (7 10.1964), ekonomska tehnica, zaposlena kot direktorica, iz Trnave. 9. Liberalna stranka - Branko Terglav, (2.4.1955), pravnik, zaposlen kot tehnični vodja, iz Kranja. 10. Nacionalna stranka dela -Andrej Marčen, (13. 1. 1972), prodajalec, zaposlen kot pobiralec cestnine, iz Celja. 11. Stranka enakopravnih dežel SED - Helena Prah, (14.1.1951), gospodinja-upokojenka, iz Celja. 12. Demokratična stranka upokojencev Slovenije DeSUS -Franc Lenko, (17 7 1936), ing. telekomunikacij - upokojenec, iz Šentruperta. 13. Zelena alternativa, Zelena alternativa Slovenije - Klemen Bertoncelj, (9.12.1976), elektrotehnik - študent, iz Celja. 14. Demokratska stranka Slovenije, Demokrati Slovenije, DS - Branko Lešnik, (24. 9. 1973), natakar, zaposlen kot zastopnik, iz Hramš. 15. Slovenska nacionalna stranka SNS - Sonja Areh-Lav-rič, (22. 4. 1947), komercialni tehnik - obrtnica, iz Slovenj Gradca. 16. Slovenski krščanski demokrati SKD - Milan Dobnik, (14. 8. 1945), prof. zgodovine in geografije, župan občine Žalec, iz Griž. 17 Slovenska obrtno podjetniška stranka, stranka centra SOPS - Zvonko Petek, (30.12. 1963), višji gradbeni tehnik - podjetnik, iz Prebolda. 18. Repubikanska zveza Slovenije - RZS, Republikanci Slovenije - RES, Republikanci - Darko Zupan, (14.1.1955), elektrikar, na čakanju, iz Velenja. Nacionalne liste — Nekatere politične stranke so se odločile za sestavo nacionalnih list. Nacionalna lista je seznam enega ali več kandidatov stranke, ki sicer kandidirajo v svojem volilnem okraju. Tem kandidatom gredo ostanki glasov, oddanih za istoimenske liste, pri drugi delitvi ostanka glasov na državni ravni. Nacionalne liste imajo nekatere večje stranke (LDS — dr. Janez Drnovšek, SKD — 15 imen, prvi na listi je Lojze Peterle) in večina manjših strank (Demokratska stranka — prva od 20 kandidatov na listi sta Tone Peršak in Danica Simšič, Slovenska nacionalna stranka — od desetih prva Zmago Jelinčič in Polonca Dobrajc, Zeleni Slovenije — samo Vane Gošnik, Slovenski forum in Zveza deželnih strank — prva na listi Ljerka Bizilj, na listi tudi Henrik Krajnc). ANKETA • ANKETA • ANKETA • ANKETA • ANKETA • ANKETA • ANKETA Gremo na volitve? Le še nekaj dni nas loči od državnozborskih volitev, zadnjega dejanja enomesečne volilne kampanije, ko poskušajo stranke prepričati še neprepričane, da volijo njihove kandi- j&gmL. date in s tem njihovo stranko. Tokratno anketo smo opravili „ med naključno izbranimi občani, ki smo jih ustavljali na pod- * roč ju med žalsko avtobusno postajo, Žano in hotelom. Po- Hani vprašali smo jih kako ocenjujejo delo sedanjega parlamenta, |k „II IFL kaj pričakujejo od novega in ali bodo šli na volitve. f ^ w ■ ' ,ss Jože Grobelnik: »Ocena je , ^ ** —£ povprečna. Menim, da bi lahko ; ^" A ~ jf naredili še mnogo več kot so. Po n M drugi strani pa je tudi res, da tu- JHPPPra H “Sk jjm di hiše m mogoče ustvariti čez m kar noč. Tako ene kot druge stran- 4 Jf e : j ke delajo napake. Najbolj ža- Jf® „ ? Ji lil? ;l! lostno pa je, da niso povsem liliPy složne niti takrat, ko gre za živ- so iz čistega nagajanja enim in - P drugim pozabili na volivce in * ‘■A ’ i*1*1. svoje volilne obljube. Sicer pa 5," ; H®,? IfifH je to politika in takšno moramo . tuc*' vzet' v zakup. Na volitve mHM vsekakor grem. Državljansko T'5? WMm pravico je potrebno izkoristiti in i -■ * dati svoj glas tistim za katere mislimo, da so najboljši. Tisti, ki ne gredo na volitve, ne delajo prav, saj s tem omogočajo, da zmagajo tisti, ki jim niso po-všeči in katere nikoli ne bi volili.« Marjeta Beškovnik: »Od novega parlamenta pričakujem Ijenjske interese slovenskega naroda. Zdi se mi, da bi bilo bolje, ko bi imeli le kakšne štiri stranke, saj bi tako bila tudi učinkovitost parlamentarcev večja. Na volitve bom šel, saj je to moja državljanska pravica in tudi obveza, ki jo ne mislim prepustiti komu drugemu.« Štefan Simončič: »Na volitve bom vsekakor šel, saj je to moja neodtujljiva pravica in tu- di dolžnost. Z delom parlamenta sem kolikor toliko zadovoljen. Narejeno je bilo precej, vendar, če bi bili bolje organizirani, bi lahko naredili še več. Od novega parlamenta torej pričakujem več, saj bodo imeli za sabo izkušnje minulih dveh sestavov. Nikakor pa nisem zadovoljen z našim občinskim parlamentom - svetom. Vse preveč je prisotnih raznih spletk in premalo konkretnih stvari. Morali bi bolje presoditi, kaj je za občane in občino dobro in kaj ne.« Elica Stebernak: »Menim, da je DZ opravil svoje delo še kar uspešno. Verjetno pa bi lahko naredil še dosti več, če ne bi bilo toliko nesoglasja in metanja polen med strankami, ki predvsem izboljšanje življenjskih razmer, saj smo danes že globoko zakorakali v surovi kapitalizem, kjer so nam močno kratene socialne pravice. Velika brezposelnost, neperspektivnost mladih, okrnjeno zdravstvo... prav gotovo ne morejo biti v ponos vladi in minulemu parlamentu. Glede volitev pa tako: najverjetneje se jih bom udeležila, koga bom volila, pa ta trenutek še ne vem.« Marjeta Medenjak: »Letos bom prvič imela možnost voliti, če bom na volitve tudi šla pa ta trenutek še ne vem. Pravza- prav bi najraje, kot je nekdo dejal, da bi bila samo dva poslanca in tako nikoli ne bi bilo preglasovanja. Čeprav se za politiko posebno ne zanimam, pa me vseeno motijo že kar grozne parlamentarne razprave. Marsikdaj ne veš, ali bi se ob tem smejal ali jokal. Včasih res ¡zgleda, da so poslanci kot volkovi, ki se bodo vsak trenutek zgrizli med sabo. Žalostno! In to naj bi bili predstavniki ljudstva?« Čarlestina Grubim: »Odkrito rečeno, še ne vem, če bom šla na volitve. Sedaj spremljam na televiziji volilne razprave in tako spoznavam programe posameznih strank. Ti so seveda okiteni s številnimi obljubami, a kot vemo, na njih izvoljeni kaj radi pozabijo. Od obljub pa se ne da živeti. Glede ocene DZ in vlade pa naj zadoščata le ti dve besedi: Brez komentarja. Od novega parlamenta pričakujem več resnosti, predvsem pa posluh do tistih, ki so jih izvoli- Martin Rojc: »Na volitve najverjetneje ne bom šel. Mojega kandidata so ubili in zdaj tam nimam kaj iskati. Naša demokracija je zlagana in le na papirju. Kratene so nam delavske pravice, z odpovedjo kolektiv- ne pogodbe za gospodarstvo pa se naš položaj še poslabšuje. Z delom dosedanjega parlamenta nikakor ne morem biti zadovoljen, kakor tudi ne z vlado, ki na račun nas delavcev polni svoje trebuhe. Socialni položaj je zaradi brezposelnosti, velikih apetitov delodajalcev in države na ravni časov pred II. svetovno vojno. Bosta novi parlament in nova vlada drugačna? Ne verjamem!« Slavko Kostanjšek: »Ker sem član volilnega odbora, bom na volišču ves dan. Svoj glas pa bom dal tistemu kandi- datu, za katerega menim, da je najbližji mojim pogledom o socialno pravični in ekonomsko uspešni državi. Če ocenjujem delo parlamenta v teh zadnjih štirih letih, bi dejal, da so rezultati le povprečni. Bilo bi lahko mnogo bolje, če bi kdaj pa kdaj pozabili na svoje strankarske barve in glasovali po svoji vesti in prepričanju ter v interesu naroda, ki jim je omogočil poslanski mandat. Od novega parlamenta pričakujem manj nesoglasij in večjo skrb za malega človeka.« D. Naraglav NIKOLAJ ROŽIČ Spoštovani volivci in volivke, 10. novembra boste na voliščih srečali svoje sosede, prijatelje in znance. Same znane obraze. Skupaj boste izbirali tiste, ki bodo ponesli vaš glas naprej - v parlament, v vlado, v Evropo in v svet. Liberalni demokrati Slovenije vemo, kaj to pomeni, saj smo zadnja štiri leta aktivno vodili parlament in vlado. Zato tudi smo v Evropi in v svetu, med prijatelji in MIRAN OROŽIM Moj življenjepis Po diplomi na geodeziji in na Gradbeni fakulteti sem prve delovne izkušnje nabiral pri izgradnji avtocest v Nemčiji. Kasneje sem delal na Vodni skupnosti Savinja v Celju, postal generalni direktor v NIVO Celje, zdaj pa sem direktor Hidrogee iz Maribora. Sem član Ekološkega sklada Republike Slovenije. V občinskem svetu v Žalcu sem vodja svetniške skupine, predsedujem statutarni komisiji ter odboru za okolje in prostor. partnerji. Pri izboru najboljših kandidatov in kandidatk nas je vodila prav ta hkratna zahteva po razumevanju domačega vsakdana in iskanju globalnih rešitev. Vesel sem, da so naši kandidati prav taki: dobro vas poznajo in ne manjka jim ne izkušenj ne znanja. Takšna sta tudi Nikolaj Rožič in Miran Orožim. Z glasovanjem za kandidata Liberalne Moj življenjepis: Rodil sem se 25.4.1957 v Celju. Iz gozdarstva sem diplomiral na Biotehnični fakulteti v Ljubljani, kjer trenutno opravljam magisterij. Zaposlen sem bil na področju urejanja gozdov v Celju, nato kot načrtovalec proizvodnje na Vranskem in kot vodja Javne gozdarske službe v občini Žalec. Sedaj sem vodja načrtovanja na Zavodu za gozdove, Območna enota Celje. Na občini pa sem bil član odbora za urbanizem in sem član odbora za kmetijstvo. Kaj lahko storim za svoj okraj? ^ prizadeval si bom za izboljšanje pogojev gospodarjenja malih in srednje velikih podjetnikov in obrtnikov; ^ zavzemal se bom za pospeševanje razvoja turistične infrastrukture na temelju ohranjanja naravovarstvene dediščine; skrbel bom za pospešen razvoj hribovitih, odmaknjenih in demografsko ogroženih območij v občini; ^ poskušal bom doseči, da bi obravnavali kmetijstvo, zlasti hmeljarstvo, bolj enakopravno kot doslej. demokracije Slovenije prispevate svoj glas za odgovorno vlado, ki bo znala Slovenijo varno in pogumno popeljati novim izzivom naproti. Ne delam si nobenih utvar: veliko bo še treba storiti. Toda pot je prava in nismo več na začetku. Zato stopimo skupaj v leto 2000! dr. Janez Drnovšek Kaj lahko storim za svoj okraj? prizadeval si bom za boljše pogoje gospodarjenja malih in srednje velikih podjetnikov ter obrtnikov; — zavzemal se bom za pospeševanje razvoja turistične infrastrukture, ki bo upoštevala naravno in kulturno dediščino Savinjske doline; skrbel bom, da bodo vitalne zadeve v Savinjski dolini upoštevane v vseh družbenih planih in da bomo zanje pridobili dovolj finančnih virov; ^ prizadeval si bom tudi za pravilno ovrednotenje nekaterih savinjskih posebnosti. Zakaj ste se odločili kandidirati? Ob kandidaturi leta 1992 sem obljubljal, da se bodo občani in občanke skozi Savinjsko dolino vozili po avtocesti. To se uresničuje. Glavni razlog za mojo letošnjo kandidaturo pa so aktivnosti pri porazdeljevanju investicijskega kapitala v slovenskem prostoru, torej predvsem vlaganje kapitala v Savinjsko dolino. Tretji razlog pa je krepitev pozicij občine v turizmu in v kmetijstvu Slovenije. Zakaj ste se odločili kandidirati? Menim, da je zaradi sistema financiranja potrebno zastopati interese lokalne skupnosti na vseh nivojih. S tem omogočamo tudi enakomerno porazdelitev razvoja v vseh regijah Slovenije. Menim, da bi s svojim delom v Državnem zboru lahko pripomogel k uveljavitvi interesov prebivalk in prebivalcev svojega volilnega okraja. Poznam veliko pomembnih ljudi, ki mi bodo pri tem v trdno oporo in pomoč. iilavtoceste Nikolaj Rožič je na tiskovni konferenci govoril o problemih pri gradnji avtoceste. »Nekateri zapleti so rezultat korekture prvotne variante, krajani pa si tudi niso predstavljali, kako bo cesta videti v naravi. Normalno je, da pri gradnji takšnega objekta prihaja tudi do nepredvidenih težav; sporazumno bo mogoče rešiti prav vse spore,« je dejal Nikolaj Rožič. J. K. Nikolaj Rožič, Gregor Vovk in Jože Artnak govorili o aktivnostih glede avtoceste od leta 1989 do danes. Odgovarjali so tudi na vprašanja novinarjev o problematiki gradnje avtoceste. »Jeseni leta 1989 smo ta- ti na odgovorne v slovenskem krat ne ZSMS celjske regije vodstvu, da premaknejo mrtvi pripravljale protestno akci- tek, ki smo ga imenovali »cesta jo. Z njo smo hoteli vpliva- smrti«. 30. oktobra je 276 ljudi SAVINJSKA BORZNO POSREDNIŠKA DRUŽBA d.d. ŽALEC LASTNINSKI CERTIFIKAT “► DELNICA -»DENAR Obveščamo vas, da odkupujemo oz. posredujemo pri prodaji delnic, ki ste jih pridobili v javni prodaji z vložitvijo lastninskega certifikata v naslednja podjetja: CETIS Celje ETOL Celje FRUCTAL Ajdovščina ISTRA BENZ Koper KRKA Novo mesto PETROL Ljubljana PIVOVARNA Laško PIVOVARNA Union Ljubljana RADENSKA Radenci GEA Tovarna olja Slovenska Bistrica DROGA Portorož HELIOS Domžale KOLINSKA Ljubljana KOVINOTEHNA Celje LEK Ljubljana LISCA Sevnica MERCATOR Ljubljana PINUS Rače TOVARNA SLADKORJA Ormož in drugih, po dnevnih cenah. S tem vam omogočamo, da vaša delnica postane denar. Smo člani Ljubljanske borze d.d. Ljubljana in član KDD d.d. Ljubljana in edini v žalski občini, ki se ukvarjamo s to dejavnostjo. Za vse informacije smo vam na voljo na tel. št. 715-572 in 715-573. Obiščete nas lahko na sedežu družbe v I. nadstropju poslovne stavbe na Savinjski c. 21 (nad bistrojem Tanja). Krščanski demokrati z enim kandidatom Občinski odbor stranke Slovenskih krščanskih demokratov Ža- ne šole v Žalcu. Ob tej prilož-lec je v okviru predvolilne kampanje najprej pripravil tiskov- nosti je bil tudi koncert glasbeno konferenco, 24. oktobra pa še predstavitev svojega kandi- ne skupine Čuki. data v telovadnici osnovne šole v Žalcu. K. R. Na posnetku — predstavitev v Preboldu. FORUM Predstavitev kandidatov ZLSD Tako kot druge stranke je tudi ZLSD zastavila aktivno predvolilno kampanijo. Po vseh večjih krajih se vrstijo predstavitve kandidatov in program stranke. Prvo predstavitev so imeli v Vinski Gori, ki je z novo lokalno samoupravo prišla pod občino Velenje, upravne zadeve pa morajo ljudje še vedno opravljati v Žalcu. Zbranim sta se predstavila oba kandidata ZLSD, ki kandidirata v 4. in 5. volilnem okraju, Dragica Povh in Srečko Čater. Pozdrav kandidatoma in domačinom je ob tej priložnosti izrekel poslanec ŽLSD sedanjega sestava Miran Potrč. _ . _ Desus o pokojninah in zdravstvu________________ Med prvimi je svoje kandidate za volitve v državni zbor pričela predstavljati Demokratična stranka upokojencev. Kandidata sta Tone Delak in Franc Lenko, ki sta se predstavila v več krajih, ob tem pa so govorili tudi o po-kojninsko-invalidskem in zdravstvenem sistemu. K. R. SDS ustanovila krščanski forum Občinski odbor Socialdemokratske stranke Slovenije je v začetku oktobra ustanovil Socialdemokratski krščanski forum (SKF). Namen foruma je vključiti vse, ki želijo politično delovati na osnovi krščanskih vrednot. Poudarjajo pa, da pogoj za članstvo v forumu ni članstvo v socialdemokratski stranki. Vodstvo foruma je že sprejelo program dela. Med drugim bodo organizirali več prireditev. Prva je bila v petek, 18. oktobra, ko je v občinski matični knjižnici v Žalcu svojo knjigo Pedagogika družinskega ognjišča predstavila Angelca Žerovnik. Socialdemokratska stranka je prav tako pripravila več predstavitev svojih kandidatov: Romana Logar in Ivan Borštner sta o sebi in volilnem programu volivcem spregovorila v Preboldu in Taboru, Ivan Borštner pa se je predstavil tudi v Letušu in Grižah. V Preboldu in Taboru so med drugim razpravljali tudi o bolj učinkoviti lokalni samoupravi, procesu lastninjenja v obdobju tranzicije in aktualnih lokalnih problemih. .. Slovenija SLOVENSKI FORUM GRE V BITKO ZA GOSPODARSKI RAZVOJ SLOVENIJE: - DA BO TUDI TISTI, KI BO IMEL NAJMANJ, DOSTOJNO ŽIVEL, - DA NAM VSE, KAR SMO DESETLETJA USTVARJALI, NE BODO POBRALI LE REDKI IZBRANCI, - PROTI NAMERNEMU UNIČENJU SLOVENSKEGA GOSPODARSTVA, - DA BO ZAKON ZA VSE ENAK, DA BO TUDI PRAVICA ZA VSE ENAKA, - DA KAKOVOSTNA ŠOLA, ZDRAVSTVO IN POKOJNINA NE BODO LE ZA BOGATE, - DA BOMO PRED VSTOPOM V EVROPSKO SKUPNOST ZAŠČITILI KMETIJSTVO IN.INDUSTRIJO PRED UNIČENJEM, - DA BO POLITIKA DELALA ZA LJUDI, NE SAMO ZA SVOJO KORIST! LJERKA BIZILJ HENRIK KRAJNC Tiskovna konferenca je bila v prostorih stranke nad restavracijo Pri kolodvoru. Na njej je predsednik odbora Ivan Ku-der predstavil delovanje občinskega odbora in poudaril, da 13 krajevnih odborov dejuje razmeroma samostojno. Žalski krščanski demokrati imajo na teh volitvah za oba volilna okraja samo enega kandidata, to je župan Milan Dobnik. Milan Dobnik je na tiskovni konferenci predstavil svoj volilni program. Svojim volivcem pa se je predstavil v telovadnici osnov- • • ................»»»***•*» »» • •- ODKUP PRIVATIZACIjSKIH DELNIC IZ JAVNE_________________________ IZREDNO UGODNIH CENAH: Union, Pivovarna Laško, Kovinotehna, Sava, Krka, Lek, Mitol, Ma Portorož, Radenska, Fructal, Luka Koper, Petrol, Mercator, tno podjetje Celje, Helios Domžale. se dnevno spreminjajo. OJNA DRUŽBA d.d., Tomšičeva 3, Ljubljana, 1251014,125 70 DKUPNA MESTA - Celje: Celjska zastavljalnica, tel. 1. SDS DOVOLJ NAM JE! GREMO V BITKO ZA SAVINJSKO DOLINO - ZA BOGATO SLOVENIJO! 4. volilni okraj Krajevne skupnosti: Galicija, Ponikva, Gotovlje, Vrbje, Žalec, Šempeter, Polzela, Andraž in Vinska Gora. Po poklicu sem diplomiran pravnik, poročen, oče in dedek dveh vnukov. Ves čas zaposlitve sem opravljal pomembne funkcije. Upokojil sem se kot direktor takrat cvetočega podjetja Ferralit Žalec. Danes sem predsednik Društva upokojencev Žalec, pri Zvezi društev upokojencev Slovenije pa član komisije za pokojninsko-invalidsko zavarovanje. Sem aktivni udeleženec narodnoosvobodilne borbe odpoletja 1944. Živim v Žalcu. ANTON DELAK dipl. pravnik - upokojenec Žalec fČI bom s pomočjo Vašega glasu izvoljen za poslanca, si bom še posebno prizadeval: - za razvito gospodarstvo, za polno zaposlenost in dostojne plače zaposlenih. Globoko se zavedam, da so od tega odvisne tudi pokojnine, kar pomeni, da imamo upokojenci in delavci enake interese; - za socialno državo, v kateri naj ne bi bogati še bolj bogateli, revni pa naj bi postali še bolj revni; za pravice žensk, upokojencev, borcev in invalidov; - za lepšo bodočnost naših otrok in vnukov (vrtci, šole, štipendije, delovna mesta za mlade, stanovanja za mlade družine...). Če se hočemo obdržati v Evropi, moramo imeti izobraženo mladino; - da bo država delovala čim bolj poceni, za ekološko čisto in zeleno Slovenijo, za razvoj lokalne samouprave in proti centralizmu, za pošteno in odgovorno delo delovnih organov in vseh nosilcev javnih funkcij v pravni državi. DEMOKRATIČNA S T RAN K A UPOKOJENCEV SLOVENIJE 5. volilni okraj Krajevne skupnosti: Petrovče, Liboje, Griže, Šešče, Prebold, Trnava, Gomilsko, Tabor, Vransko, Braslovče in Letuš. Izhajam iz številne delavsko-kmečke družine. Kot desetemu otroku so mi starši omogočili pridobiti osnovni poklic. Vso nadaljnjo izobrazbo, do inženirja telekomunikacij, sem si pridobil s študijem ob delu. Vso delovno dobo sem bil zaposlen pri PTT Celje (sedaj TELEKOM), kjer sem se leta 1992 upokojil. S politiko se v preteklosti nisem ukvarjal. Bolj aktivno sem deloval na kulturnem področju. En mandat pa sem bil predsednik Kulturne skupnosti občine Žalec. Z družino živim v Šentrupertu, KS Trnava. FRANC LENKO ing. - upokojenec Šentrupert UPOKOJENCI! Za kaj se bom zavzemal? Ne mislim se povezovati s strankami na ideološki osnovi ali prestopati iz stranke v stranko. Podprl bom vse tiste programe, ki bodo koristni za najširši sloj prebivalstva. Predvsem pa se bom zavzemal za razvoj gospodarstva, odpiranje novih delovnih mest in zaposlitev mladih. Kot upokojenec se bom zavzemal za že pridobljene pravice upokojencev, invalidov in borcev, zlasti za tiste z najnižjimi prejemki. Ker smo delavci in upokojenci naravni zavezniki, se bom pri svojem delu zavzemal za socialne pravice, dostojne plače in večjo pravno varnost zaposlenih delavcev, zlasti so tu mišljene žene - matere in mlade družine. Povrniti je potrebno ustrezno družbeno priznanje delavcem v zdravstvu, vzgoji in izobraževanju. Ker je naša občina znana po razviti društveni dejavnosti, bom ta prizadevanja podpiral, zlasti mislim na kulturo in gasilstvo. Prizadeval si bom, da se med nas vse in našo družbo povrnejo poštenje in moralne vrednote. Že od mladih nog sem navajen delati pošteno in za svoje delo tudi odgovarjati. Teh svojih načel se bom držal tudi v prihodnje. DELAVCI! v MLADINA! Če nama zaupate, nama dajte svoj glas! Vsi na volitve! Ne ostanite doma! Imava znanje in bogate življenjske izkušnje in ne bova vas razočarala. Hvala! IZ KRAIEVN1H SKUPNOSTI Savinjčan NOVEMBER 1996 - STRAN 1 3 Med številne letošnje prireditve ob krajevnem prazniku na Polzeli so vključili tudi posvetitev novega oltarja in blagoslovitev obnovitvenih del cerkvice sv. Florjana v Seneku. Cerkvica sv. Florjana v Šeneku Posvetili oltar in blagoslovili obnovitvena dela____________________________ Med številne letošnje prireditve ob krajevnem prazniku na Polzeli so vključili tudi posvetitev novega oltarja in blagoslovitev obnovitvenih del cerkvice sv. Florjana v Seneku. Kar nekaj let je trajala obnova nekdanje grajske cerkvice v Šeneku na Polzeli. Obnavljali so pod vodstvom Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine iz Celja, sredstva pa sta prispevali tudi KS Polzela in občina Žalec, medtem ko je bilo izvajalcev več in opravljenih veliko število prostovoljnih ur. Posebno zaslužen za obnovo pa je domači župnik Jože Ko-vačec. Slovesnosti, ki jo je vodil mariborski škof dr. Franc Kramberger s številnimi duhovniki (na sliki), so se udeležili številni krajani in gasilci sektorja Polzela, ki imajo v tej cerkvici svojega zaščitnika, sv. Florjana. Med sv. mašo je gospod škof HoMargLo pgjjgje 38/E, BRASLOVČE tet.&faks; (063) 720-587 KMETIJSKO-VRTNARSKA TRGOVINA SPORN Parižlje 12, tel.: 063/720-587 ¡v mesecu novembru vam po ugodnih cenah posode za meso mesoreznice polnllko za salame polnilec čreves čreva za salame mreže za meso noži v garnituri (1+5 3 mm) SOLINGEN sadike vrtnic vseh vrst, razne vzpenjalke, ameriška borovnica, ribez- vabimo vas tudi v našo novo prodajalno kjer si lahko izberete lončnice in rezano cvetje. Se priporočamo! d. o. o. PODJETJE S TRGOVINO INSTALACIJE IN STORITVE Parižlje 1, BRASLOVČE tel.: 063/720-181, faks & tel.: 063/720-065 PONUJAMO VAM MATERIAL ZA: - teatralno ogrevanje - vodovod • opremo kopalnic UGODNI KREDITNI POGOJI OD 1 DO 4 LET Z MINIMALNIMI OBRESTMI « popust za takojšnje plačilo s montaža « dostava na dom la radiatorje korado, aklimat, vogel noot 8-odstotni gotovinski popust na tovarniške cene. Na Dobrovljah sedaj nova vammmmmmmmmmmammmmammimmimm Na Dobrovljah, blizu cerkve sv. Janeza tn Pavia, je bila pred več kot sto leti zgrajena kapela. Zob časa jo je načel in namesto da bi jo obnovili, so se Potočnikovi odločili in postavili novo, takšno, kot je bila prejšnja. Nedeljske slovesnosti, ki so jo pripravili, se je po sveti maši pri podružnični cerkvi sv. Janeza in Pavia udeležilo veliko ljudi. Braslovški župnik Jože Zidanšek, ki je blagoslovil novo kapelo tn obnovljen Marijin kip, je dejal, da v župniji Braslovče že vrsto let nazaj skrbijo za sakralne spo-rnentke in obnovo cerkva. Prav sedaj, je dejal, obširno obnavljajo podružnično cerkev v Letušu in bodo končali šele prihodnje leto. Posebno pa se je zahvalil Potočnikovim, ki so tako lepo na novo uredili kapelo, in Francu Ramšaku za opravljena zidarska dela. Na slovesnosti je pel mešani cerkveni pevski zbor župnije Braslovče, ki ga vodi Mija Novak, nato pa so vsi skupaj odšli na Potočnikovo domačijo, kjer je bila pogostitev. T. T. S slovesnosti ob blagoslovitvi kapele. blagoslovil obnovitvena dela in posvetil oltar, dela znanega umetnika Franca Kvaternika, v cerkvici pa bo maševal vsak dan duhovnik in kurat v Domu upokojencev v Šeneku, Janez Bračun, ki je na začetku slovesnosti imel pozdravni govor in se vsem zahvalil. O pomenu cerkvice za duhovno In kulturno življenje v kraju je govoril škof dr. Franc Kramberger, o tem in o poteku obnovitve pa sta govorila žalski župan prof. Milan Dobnik In predsednik sveta KS Polzela Stanko Novak. Polzelani so to priložnost izkoristili In svojemu škofu čestitali za 60. rojstni dan. T. TAVČAR Šolo na Vranskem obnavljajo ______________________ Na Vranskem so že lani pričeli obnavljati osnovno šolo. Več o tem nam je povedala ravnateljica šole Valerija Pukl: »Takoj ko sem prag te šole, sem ustanovitelja in stojne organe na stisko na predmetni stopnji, pa tudi na razredni, saj ima-, mo 3 oddelke v prostorih krajevne skupnosti čez cesto. Ko smo skupaj s predsednikom občine Žalec, KS Vransko in ministrstvom za šolstvo in šport iskali rešitev za pridobitev vsaj dveh učilnic, je Milivoj Lapuh z ministrstva za šolstvo svetoval gradnjo učilnic n. ju stare šote. Vei ogledu teh prosi kovnjaki falno stanje, sa dotrajano ostrešje že močno posedlo, pod težo nepravilno zgrajene knjižnice pa so nastajale vedno večje razpoke na stropu učilnic in na hodniku, na kar so učitelji nenehno opozarjali. Situacija je bila torej kritična, knjižnica neuporabna, ogrožena varnost učencev... Tako je bil končno imenovan gradbeni odbor ma ravni občine, ki je strokovno proučil in podprl predlagano rešitev: gradnjo dveh učilnic s kabinetoma, istočasno pa zahtevat, da saniramo knjižnico in celotno ostrešje. Predlog so svetniki občine Žalec sprejeli in finančno podprli. Del sredstev, 9,5 milijona, je prispevala KS Vransko. Dela so se začela konec julija lani in gredo sedaj proti koncu. Projekt je izdelal Sayinja-projekt iz Žalca, Izvajalec del je Remont Celje.« čeprav so bile vremenske razmere zelo neugodne, roki napeti, so dela opraviti kakovostno in za pouk nemoteče. Otvoritev načrtujejo v začetku prihodnjega meseca. Na sliki: Pogled na stari del šole iz leta 1892, ki počasi, a zanesljivo spreminja svojo neugledno podobo. T. TAVČAR Knjižnica - računalniška raziskovalnica Ob prazniku krajevne skupnosti Polzela in ob vseslovenskem kongresu računalniškega opismenjevanja potekajo na osnovni šoli na Polzeli številni seminarji in predstavitve. \ S/SSSSSS//SSSSSSSSSSSSSS//SS//SSSSSSS / O SAž-j ■ I jJm ' UM I Hetmasbyfímez Nonuv MOTORNA OUA: lu mm Shell UGODNI KREDITNI POGOJI IN LEASING Savinjčan Cilj je bil na Gori Oljki Odprto prvenstvo Slovenije v planinski orientaciji Lepo jesensko vreme je predzadnjo soboto v oktobru omogočilo, da je mladinska komisija pri Meddruštvenem odboru Savinjske dobro izpeljala odprto prvenstvo Slovenije v planinski orientaciji Dobrič '96 Tekmovalce je v Šmartnem ob Paki pozdravil žalski župan prof. Milan Dobnik. Mlajši udeleženci so štartali v Šmartnem ob Paki, starejši pa po daljši poti s polzel-ske železniške postaje. Za premagovanje poti so tekmovalci potrebovali zemljevid, kompas in poznavanje drugih veščin, med pohodom pa so reševali zanimiva vprašanja, ki so jim lahko prinesla dodatne točke v skupnem uspehu. Skupaj je nastopilo 36 tričlanskih ekip. V sku pini A je med devetimi ekipami zmagala ekipa iz Slivnice pri Celju, v sku- pini B ekipa iz Vojnika. V skupini C je zmagala trojka iz Andraža, v skupini D Vinska Gora, v skupini E Žalec in v skupini E kjer so tekmovale družine, je bila najuspešnejša družina iz Andraža. Ob koncu so bili zadovoljni vsi, tako tekmovalci kot organizatorji, še posebej pa tisti, ki so se domov vrnili z osvojenimi pokali. Najuspešnejši pa so po osvojitvi prvih mest na prvem odprtem državnem prvenstvu bili udeleženci iz naše občine. T. TAVČAR Smučarski sejem bo konec novembra Sneg je že nekajkrat pobelil vrhove višjih hribov in prav je, da pričenjajo ljubitelji smučanja misliti tudi na potrebno smučarsko opremo. Smučarski klub Gozdnik Žalec bo tudi letos organiziral sejem rabljene in nove opreme za zimsko veselje, ki bo 29. novembra (popoldne), 30. novembra (ves dan) ter v nedeljo 1 decembra 1996 (ves dan), v telovadnici stare osnovne šote v Žalcu. Na sejmu bodo komisijsko prodajali rabljeno opremo, ki jo bodo prinesli občani, Žana Žalec, ki je tudi pokrovitelj sejma, pa bo prodajala novo opremo. Pri organizaciji sejma SK Gozdnik Žalec pomaga tudi UPI Ljudska univerza Žalec, Občina Žalec ter Novi tednik in Radio Celje. 0 * 0 9 9 9 9 9 0 0 9 0 9 9 0 4 0 0 0 TRGOVINA Z MEŠANIM BLAGOM 9 t -T* rI1 /111 yl Podlog 11/c Z • JM illiil tel./faks: 701-475 * 0 9 9 SLADKOR, 50/1 KG a BUČNO OLJE 1 1 BAR KAVA, 100 g 9 MOKA UP 500. 10 kg A MOKA TIP 500. 25 kg ^ SUHA SALAMA 9 GROFOVSKA, i kg $ OREHI, jedrca I kg A ČEBULA 9 ZA OZIMNICO. 10 kg 9r-9 O • 103,90 550.00 145.00 756.00 1.856.00 1.690.00 790.00 549.00 9 1.399,00 $ PESNI REZANE i, ! kg PŠENIČNO KRMILO, 1 kg 32,90 p ¡V zalogi tum vsa krnila 1 *0. 999999999999999999 MOŠKE SRAJCE - FLANELA MOŠKE KAVBOJKE 2.990,00 ŽENSKE HALJE 1.790,00 0 BUNDE OD 3.500 SIT DALJE 0 MEHČALEC, točeni, 1 1 99,00 A DETERGENT 9 ZA POSODO 112,00 9 (NOVO:; 9 PIVO TOPVAR 89,90 # (češko pivo, nepovratna embalaža) ^ * 0 0 študentski servis maribor PODRUŽNICA ŽALEC Tel.: 063/713-197 Faks: 063/713-197 Posredovanje dela za študente in dijake * ZELO UGODNE CENE FOTOKOPIJ A4-format - samo 8,00 SIT VEZAVE 260,00 SIT Cene veljajo za študente, podjetja in druge uporabnike. OBČINA ŽALEC Oddelek za gospodarske in negospodarske dejavnosti objavlja JAVNI RAZPIS ZA SOFINANCIRANJE PROGRAMOV ŠPORTA V OBČINI ŽALEC ZA LETO 1997 1. Občina Žalec bo iz sredstev javnih financ sofinancirala naslednje programe: a) poslovanje športnih društev, b) redno vadbo rekreacijskega športa mladih, c) mladinski tekmovalni šport, d) program športa za dosežek, e) izobraževanje strokovnih kadrov f) večje športne in rekeracijske prireditve g) investicijsko vzdrževanje športnih objektov. 2. Na razpis za sofinanciranje Sprotnih programov pod točko 1. lahko kandid športna društva, ki izpolnjujejo naslednje pogoje: - imajo sedež in delujejo na območju občine Žalec, - predložijo dokazilo o plačani članarini svojih članov za tekoče leto, - imajo odprt žiro račun pri Agenciji za plačilni promet, nadziranje in Informiranje. 3. Na razpis za sofinanciranje investicijskega vzdrževanja športnih objektov lahko, kandidirajo upravljalci športnih objektov v občini Žalec, v katerih se izvajajo programi, ki se financirajo iz sredstev občine Žalec. 4. Obrazce za prijavo dvignete na ZTKO Žalec ali na Občini Žalec od 8. novembra 1996 dalje (v kolikor jih ne boste prejeli po pošti). 5. Prijave pošljite na naslov: Občina Žalec, Oddelek za gospodarske in negospodarske dejavnosti, Ui. Savinjske čete 5, 3310 Žalec do 30. novembra 1996. Finančne programe, pripravljene po Zakonu o društvih in kriterijih za financiranje športa v občini Žalec, bo pregledala in uskladila ZTKO Žalec. t v >v? > • Mladi nogometaši iz KS Trnava Mladi nogometaši__________________________ Nogomet je tudi v naši dolini med najpriljubnejšimi športi z žogo. To dokazujejo vaški in drugi nogometni turnirji in celo medva-ške lige, kjer je mogoče videti zelo zanimive tekme. Tudi v KS Trnava je kar precej nogometnih privržencev, ki so znali pritegniti v ta šport tudi najmlajše. Fantje so »zagrizeni« in prav lahko bomo kdaj kakšno ime zasledili med znanimi slovenskimi nogometnimi klubi. Vsekakor pa se že ob siceršnji bogati športni aktivnosti obeta z novo telovadnico še pestrejše športno življenje. D. N. veceniK Kaplja vas 10 3312 Prebold Telefon: 063/723-268 domače specialitete, izbrana vina, sladice Sprejemamo že rezervacije za zaključek leta 1996. Se priporočamo! AVTOELEKTRIKA IN TRGOVINA GOLIČ Kaplja vas 16, Prebold tel.: 063/723-198 AVTOAKUSTIKA - kenvvood - macaudio - infinity - phonocar - ŽAROMETI H 4 JUGO 2.900 SIT - OLJE ZA TRAKTORJE 10 L, 2.800 SIT - ugodno: ščetke, pastorki in stikala za zaganjalnike Prodaja in montaža centralnih zaklepanj, električnih pomikov stekel ter popravilo splošne avtoelektrike. _______________________Za obisk se priporočamo. GUME - SERVIS -STERGAR Latkova vas 49, Prebold, tel: 702-150 montaža in centriranje gum strojna montaža traktorskih, tovornih ter damper gum nove In obnovljene zimske gume popravilo motornih žag, kosilnic, motokultivatorjev itd. Če ste zadovoljni, povejte še drugim, če ne, povejte meni Zahvaljujem se za zaupanje in se še vnaprej priporočam! Andrej Stergar ŠEMPETER 13/A tel. 701-888 faks: 702-088 Del. čas: 8.00- 19.00 sobota 8.00- 12.00 TEHNIČNA TRGOVINA BELA TEHNIKA - sušilec perila 39.800,00 SIT - pralni stroj PS 904 46.990,00 SIT - pralni stroj PS 909 71.422,60 SIT - kuhinjska napa Elica, 60 cm 9.950,00 SIT PONOVNO NA ZALOGI IZ LASTNEGA UVOZA * POSTELJNINA MEDICAL TERAPEUT1C MERINOS * KOMPLET ZA ZAKONSKO POSTELJO: AKUSTIKA Televizor Vojager, 51 cm, teletekst 46.563,60 SIT lahko tudi na 3 čeke BTV panorama 16/9 S 70, megatex, slika v sliki reklamni vzorci samo 159.840,00 SIT REZERVNI DEU za: ŠTEDILNIKE, PRALNE STROJE, HLADILNIKE, SUŠILCE PERILA, BOJLERJE. MALI GOSPODINJSKI APARATI ANTENE, ANTENSKI PRIBOR, SATELITSKI SISTEMI, KARTICE, DEKODERJI BREZPLAČNA DOSTAVA DO 30 KM. zgornja odeja 1 kos pregrinjalo za žimnico 1 kos ortopedska blazinica (vzglavnik) 2 kosa prevleka za blazino 2 kosa ledvični pas 2 kosa vratni pas 2 kosa ščitnik za koleno 2 kosa copate 2 para ... CENA 96.500,00 SIT, možnost plačila na 10 čekov ali 10%-ni popust na gotovino. MOŽEN NAKUP DO 10 ČEKOV. Zavod za gozdove Sioveniie v Žalcu Dodatna pojasnila lastnikom gozdov V zadnjem času prihaja do nekaterih nesporazumov, ki se nanašajo na problematiko s področja gradnje in vzdrževanja gozdnih vlak, rednih vzdrževalnih del na gozdnih cestah in izplačila finančnih spodbud za opravljena dela v okviru sanacije žledoloma. Čeprav so bile te stvari, deloma tudi v tem časopisu, že pojasnjene, menim, da je zato, da se izognemo dodatnim nesporazumom in nepotrebnim zameram, nastale probleme upravičeno pojasniti še nekoliko podrobneje. Pri gradnji in obnovi gozdnih vlak nam (KE Žalec!) v zadnjem času nekateri lastniki gozdov očitajo, da jih o možnosti za pridobitev sredstev, ki jih je za ta dela namenila občina Žalec, nismo obvestili. Resnica je takšna, da so se imeli vsi lastniki gozdov v občini Žalec možnost prijaviti na razpis za pridobitev finančnih sredstev za sofinanciranje popravila oz. gradnje gozdnih vlak in v manjš| meri tudi cest, kar bi omogočilo odpravo poškodb v gozdovih, ki jih je v začetku leta prizadel žled. Vsem, ki so se prijavili 'na ta razpis, objavljen je bil v časopisu SAVINJČAN, je ob izpolnjevanju pogojev razpisa občina Žalec zagotovila 66% sredstev za izvedbo del v obsegu načrta, ki ga je pripravil Zavod za gozdove. Z objavo razpisa v časopisu, katerega brezplačno prejme vsako gospodinjstvo v občini Žalec, menimo, da so imeli vsi lastniki gozdov enake možnosti za pridobitev teh sredstev. Če te možnosti niso izkoristili, ni nobenega tehtnega razloga, da bi za to obsojali Zavod za gozdove ali občino Žalec. Nerealno bi bilo pričakovati, da bi denimo Zavod za go- zdove osebno obvestil o razpisu vse lastnike gozdov, ki jih je na območju KE Žalec več kot 5000. Do konca septembra so bila zaključena dela že na več kot 80% objektov. Ponekod je bilo na željo lastnikov narejenega precej več od prvotno načrtovanega obsega, zaradi česar je bil v teh primerih tudi delež lastnikov pri kritju stroškov za opravljeno delo precej višji od siceršnjih 34% vrednosti projekta. Na ta način ni bila omogočena le sanacija žledoloma, ampak so si lastniki znatno izboljšali pogoje za gospodarjenje z lastnim gozdom v prihodnosti. Žal pa je v nekaterih primerih prišlo tudi do neljubih zapletov, saj po zaključku del, ki so jih izvajalci po našem mnenju izvedli kakovostno, nekateri lastniki izvajalcem del niso bili več pripravljeni plačati svojega deleža stroškov. Prav nerazumljivo je, da lastnik, kljub prijavi na razpis in strinjanju z razpisnimi pogoji, noče plačati 4.000,00 oz. 16.000,00 SIT, čeprav je bilo v prvem primeru usposobljene za prevoz s kamionom 2 k m prej dolgo časa neprevozne ceste, v dru- gem primeru pa je bila zgrajena gozdna vlaka v skupni dolžini 750 m, ki je lastniku omogočila dostop do gozda. Mislim, da dodatni komentar k temu ni potreben! Z rednimi vzdrževalnimi deli na gozdnih cestah nekoliko zastajamo glede na predvideni terminski plan poteka del (izvajalca del sta namreč ista kot pri gozdnih vlakah!), vendar menimo, da bomo v mesecu oktobru ob vsaj nekoliko prijaznejšem vremenu ta zaostanek nadoknadili in dela zaključili pravočasno. Glede na to, da zadnje čase z različnih naslovov (krajevna skupnost, skupina krajanov) prejemamo vloge za sofinanciranje vzdrževalnih del in celo asfaltiranje cest, moram vsem pojasniti, da naša dela potekajo po predvidenem programu vzdrževanja gozdnih cest za leto 1996, h kateremu je dal soglasje tudi svet občine Žalec, zaradi česar v tem trenutku spremembe programa, s katerimi bi se lahko prilagodili lokalnim potrebam, niso možne. Predstavnikom krajevnih skupnosti predlagam, da KE ZGS v Žalcu čim prej seznanijo s svojimi načrti vzdrževanja cest za leto 1997 Če bi namreč našli skupni interes glede vzdrževanja posameznih cest, ki imajo tudi gozdni značaj, smo naš načrt pripravljeni deloma prilagoditi tudi krajevnim potrebam. Pri usklajevanju teh želja in potreb pa je treba upoštevati, da z denarjem za gozdne ceste ne moremo in ne smemo sofi- nacirati vzdrževalnih del na lokalnih cestah in asfaltiranja cest. V spomladanskem in poletnem času smo gozdarji ugotavljali obseg škode, ki jo je v gozdovih povzročil žled. Po ogledu gozdov so bile lastnikom izdane tudi odločbe, s katerimi je bilo predpisano, katera sanacijska dela je potrebno izvesti v gozdu, in časovni rok za izvedbo teh del. Med letom smo nato opravljena dela prevzemali na se-čiščih in v primerih, ki so bili podrobneje opisani v julijski številki SAVINJČANA, lastnikom gozdov obračunali tudi denarno subvencijo (vir je bil proračun RS!) za opravljena sanacijska dela. Obračunana sredstva so bila lastnikom gozdov deloma že nakazana, preostanek pa naj bi nakazali do konca letošnjega leta. Pri tem ponovno poudarjam, da pri teh sredstvih ne gre za nikakršno nadomestilo za škodo, ki jo je v gozdovih povzročil žled, kot si to napačno razlagajo nekateri lastniki gozdov, ampak je to državna subvencija za opravljena dela z namenom odpraviti posledice žledoloma oz. za preprečitev nastanka še večje škode. S tem prispevkom želim dodatno pojasniti stvari, ki si jih nekateri lastniki gozdov napačno razlagajo in se zaradi tega čutijo prikrajšane. Če kdo izmed lastnikov gozdov želi še podrobnejša pojasnila, se naj obrne na KE ZGS v Žalcu. Dejan Rosenstein, dipl. inž. gozd. 50 let Lovske družine Polzela______________________ Imajo lepo lovsko kočo, najvišje priznanje Ediju Šusterju Člani Lovske družine Polzela in ostali gostje, med katerimi je bil tudi predsednik Lovske zveze Slovenije Franc Avberšek, so se zadnjo soboto v oktobru na slovesnosti zbrali pred svojo lovsko kočo v Založah pri Polzeli in proslavili zlati jubilej lovske družine. O delu lovske družine je govoril starešina LD Polzela Ivo Čede. Med drugim je poudaril, da sedaj šteje družina 51 članov, ob ustanovitvi pred petdesetimi leti pa je imela pet članov. Lovnih površin imajo nekaj več kot tri tisoč hektarjev, kjer prevladujejo srnjad, zajci, fazani, občasno tudi divji prašič in drugo. Zelo ponosni so na svojo lovsko kočo, ki so jo zgradil' leta 1962 ob letošnjem visokem jubileju pa obnovili. Na slovesnosti, katere so se udeležili tudi predstavniki so- sednjih lovskih družin ter krajevne skupnosti Polzela in delovnih organizacij, so podelili več priznanj in odlikovanj. Najvišje priznanje, znak za lovske zasluge Lovske zveze Slovenije, je prejel Edi Šuster, ki je poleg Mirka Canjka še edini živeči ustanovni član Lovske družine Polzela (na sliki). Zbranim je spregovoril tudi predsednik Lovske zveze Slovenije Franc Avberšek, ki je polzelskim lovcem čestital za jubilej in uspešno delo. V kulturnem programu so nastopili Savinjski rogisti T. T. GALERIJA AC Žalec, Šlandrov trg 4 Tel.: 713-144 Če ne veste, kaj bi poklonili dragi osebi, prijatelju ali poslovnemu partnerju, nas obiščite - umetniška slika je darilo, ki zagotavlja uspeh. - BOGATA IZBIRA OKVIRJEV IN PASPARTUJEV, - STALNA PRODAJNA RAZSTAVA UMETNIŠKIH SLIK, - NOVO - REPRODUKCIJE ZNANIH SLIKARJEV (Van Gogh, Monet, Picasso...) PO IZREDNO UGODNIH CENAH. - SOLIDNA IN HITRA IZDELAVA OKVIRJEV, KONKURENČNE CENE, PLAČILO MOŽNO NA VEČ ČEKOV. Že samo obisk pri nas vas bo obogati!! Gobja družina dežnikaric____________________________________ Predpraznični obisk pri babici v Rokavljah pri Braslovčah se je za brata Primoža in Tomaža Žnidar iz Podvina pri Polzeli končal še bolj veselo kot po navadi. Na sprehodu v bližnjem gozdu sta namreč našla pravo dežnikarsko družino. Na enem kupčku so rasle kar štiri dežnikarice, ki so se ponašale z zavidljivimi merami. Največja, ki so ji rekli oče, je merila skoraj pol metra, mama mu je segala do klobuka, medtem ko sta malčka že kazala, da bi lahko zrasla v prava sinova svojih staršev, če jima usoda ne bi namenila krožnika. T. TAVČAR Primož in Tomaž z gobjo družino. f i n aJ d.o.e POLZELA, Ločica 75a INŽENIRING, TRGOVINA PROIZVODNJA MONTAŽA Tgj . 063/701-249 faks.: 063/701-366 prodajni center IVA LOCICA-POLZELA 75A BELA TEHNIKA - GOSPODINJSKI APARATI - BTVI Po ugodnih cenah, z gotovinskimi popusti, s plačilom v obrokih, vam ponujamo: * PRALNE IN SUŠILNE STROJE, POSAMEZNO ALI V GARNITURI * SAMOSTOJNE IN VGRADNE POMIVALNE STROJE * ŠTEDILNIKE V VSEH IZVEDBAH, SAMOSTOJNE IN VGRADNE * HLADILNIKE, ZAMRZOVALNE OMARE IN SKRINJE * BTV Universum 55 ST TTX 57.952,00 SIT * BTV Universum 63 ST TTX 88.570,00 SIT * BTV' Universum 71 ST TTX 95,146,00 SIT KOPALNICE IN KUHINJE GORENJE IN SVEA PRI KUHINJAH POPUST NA TOVARNIŠKE CENE PLAČILO V 2 OBROKIH KOPALNIŠKO POHIŠTVO, SANITARNE GARNITURE PO TOVARNIŠKIH CENAH PECI ZA CENTRALNO OGREVANJE RAZVOJ IZDELUJEMO VSE VRSTE PEČI NA OLJE ALI PLIN. POSEBNOST PEČI Z VGRAJENIM BOJLERJEM. V CELOTI IZDELANE IZ NERJAVEČEGA MATERIALA. 10-LETNO JAMSTVO. STROKOVNA MONTAŽA CELOTNEGA CENTRALNEGA OGREVANJA. OPRAVIMO TUDI MERITVE IN NASTAVIMO GORILNIK. Priporočamo se za obisk v prodajalni, ki je odprta vsak dan od 8. do 18. ure, ob sobotah od & do 13. ure. VOSNJAK TRGOVINA IN MONTAŽA ŠEMPETER, pri železniški postaji telefon: 702-100 VSE, KAR POTREBUJETE VI, IMAMO MI: s V OKVIRU PRAZNOVANJ 5. OBLETNICE POSLOVANJA SMO VAM PRIPRAVILI ZELO UGODNO PONUDBO KVALITETNIH IN LEPIH RADIATORJEV DE LONGHI in to z 10-odstotnim POPUSTOM! OBIŠČITE NAS, HITRO SE BOMO DOGOVORILI! Agencija AZUR ŽALEC Adriatic* ŽALEC, Šlandrov trg 24 (nad pošto), zavarovalna družba d.d. telefon: 063/712-181 PRIČAKUJEMO VAS VSAK DAN OD 730 DO 17. URE, OB SOBOTAH OD a DO 11 URE Sprejmite nasvet naših zastopnikov VRANSKO, TABOR, GOMILSKO: Roman RANČIGAJ, mobitel: 0609 644-445; BRASLOVČE, LETUŠ, TRNAVA: Renata ROTER-KRAU, tel.: 709-154, 712-181, Alojz JANŽOVNIK, tel.: 726-154; POLZELA, ANDRAŽ, PREBOLD: Andrej POTOČNIK, tel.: 722-907; ŠEMPETER: Mitja CILENŠEK, tel.: 701-650; ŽALEC, GOTOVLJE, VRBJE: Damjana SMILJAN, tel.: 713-168, Henrik KRAJNC, tel.: 715-763, Silva HREN, mob.: 0609 633-916; PETROVČE, LIBOJE, GRIŽE: Stanko PLANTAK, tel.: 707-163; VINSKA GORA, PONIKVA: Milan JAVORNIK, tel.: 856-432 1NFORMACIIE NOVEMBER 1996 - STRAN 19 PRODAJA RABLJENIH VOZIL tel.: 063/715-946 mobitel: 0609/629-093 DANI d.o.o. Migojnice 140, 3302 GRIŽE Odkup rabljenih in poškodovanih avtomobilov od leta 1989 dalje, v zalogi več vrst avtomobilov. Odprto: vsak dan od 7. do 15. ure, ob sobotah zaprto. TRI tel. & faks: 723-243 V NOVEMBRU vam po ugodnih cenah ponujamo: * gradbeni material ' * barve, lake * * lepilo za keramiko * AKCIJA bitumenska skodla - tegola Ifiro ARMOURGLASS BEAVERTAIL Odprto: od 7.30 do 18. ure, sobota do 12. ure. V stiski vam postrežemo tudi po 18. url. VULKANIZACIJA, PRODAJA IN SERVIS AVTOMOBILSKIH PNEVMATIK mcic iLdO/ati îijci Abijan Arja vas 10, Petrovče, tel.: 707-051 mobitel: 0609-620-450 ZA ZIMSKE GUME 5%-NI POPUST ZA PLAČILO Z GOTOVINO pri drugih gumah za osebna vozila. Plačilo tudi s karticami: VISA, EUROCARD in ACTIVA. Non-stop od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 13. ure. Se priporočamo! VENDER d.o.o. ZALEC Proizvodnja-trgovina-inženiring-zastopstvo Galicija 57 a, 3310 ŽALEC, SLOVENIJA tel. & faks: +386 63/ 728 093, 728 311 OPRAVLJAMO VSE VRSTE FINALNIH DEL V GRADBENIŠTVU: - polaganje vseh vrst talnih oblog, - izvedbo samorazlivnih epoksidnih tlakov VERPOX, ki so primerna talna obloga za trgovske lokale, delavnice in garaže, - toplotno izolacijo fasad in splošno fasaderstvo, - izvedbo hidroizolacije streh, teras in balkonov, - čiščenje in sanacija betonskih konstrukcij z visokotlačno črpalko, - zaščito lesenih in jeklenih konstrukcij proti ognju. Zahtevajte našo ponudbo! Turistična agencija Vransko 59 tel. (063) 725-008 SVIT HITRO IN NATANČNO VAM PRETIPKAMO IN RAZMNOŽIMO DIPLOMSKE IN SEMINARSKE NALOGE TER KAKRŠNO KOLI DRUGO BESEDILO. Tipkamo tudi tekste, ki so posneti na kasetah z diktafonom. Pokličite in prepričali se boste, da smo najcenejši. G&S MESNICA ČMAK Polzela 39 telefon: 063/720-764 Ponujamo vam: - dnevno sveže meso - sveže piščance Ugodne cene svinjskih polovic s slanino in brez nje. Pridite in se prepričajte. Se priporočamo! PEKARNA -TRGOVINA UDUC Pongrac 102a 3302 GRIŽE tel.: 063 713-365 KRUH IZPOD GOZDNIKA, KAMNIKA IN MRZLICE - POJEM DOMAČNOSTI IN KAKOVOSTI! Smo najmlajši v družbi savinjskih pekov, a srčni in predani svojemu poklicu. Prav tako nam ne manjka izkušenj, ki nam omogočajo, da pečemo kruh in pecivo po okusu potrošnikov. SPOŠTOVANI KUPCI! Hvala za dosedanje zaupanje in srečanja z Vami. Upamo, da ste zadovoljni z našim kruhom in vsem, kar Vam ponujajo naše prodajne police, ki so odslej še bogateje založene. Kolektiv pekarne in trgovine Uduč Najbolj priljubljen trgovec in najbolj priljubljena trgovina V mesecu oktobru ste, spoštovane bralke ¡n bralci, za najbolj priljubljeno trgovino izbrali ŽANO ŽALEC, na drugem mestu je Savinjska trgovska družba - Pohištvo Žalec in na tretjem mestu trgovina Puckmeister Polzela. Za najbolj priljubljeno trgovko ste izbrali Simono Korber (trgovina Puckmeister Polzela), sledita ji Zvone Kos (Žana Žalec) in Marinka Vošnjak iz Blagovnice Polzela. Izmed glasovnic, ki so prispele v naše uredništvo, smo izžrebali tri nagrajence: 1. JOŽE GROBELNIK, Dobriša vas 53/a, Petrovče 2. SILVA TURNŠEK, Polzela 175, Polzela 3. MILENA KOVAČ, Liboje 156, Petrovče. Nagrade (kavo Caffe Trapic in komplet skodelic za pravo kavo z znakom Savinjčana) dobite v našem uredništvu. Glasovnice iz novembrske številke Savinjčana nam pošljite na dopisnicah do 29. novembra 1996. GLASOVNICA Najbolj priljubljen/a trgovec/ka je: ime in priimek trgovina Najbolje urejena trgovina je: — Moj naslov: * * * * * * * * * * **************** * SV. LOVRENC 24 tel.: 723-325 Točimo domače HROVATOVO vino Organiziramo: - poroke - otvoritve - veselice art Ko ne veste, kako, me pokličite. Se priporočam. ***************** IVA... ; AVTO DELI • Šempeter 126 b • 3311 ŠEMPETER Telefon: 063/701-252 LESNA INDUSTRIJA d.o.o. GOMILSKO Šmatevž 26, 3303 Gomilsko Tel.: 063/726-038, faks: 063/726-078 UGODNA PONUDBA SAMO V NOVEMBRU: - žamanja (smrekova drva) samo 1.500 SIT za 1 prm • Avtodeli za vozila: • - RENAULT • - ZASTAVA • - ŠKODA • - ALFA • - LADA SAMARA • V zalogi imamo tudi glave za YUGO 45. , Odprto vsak dan od 8. do 12. in ^ od 14. do 18. ure, v soboto od 8. do 12. ure. Ponujamo vam tudi: - OLJE ELF - HLADILNO TEKOČINO - MAZIVA, FILTRE, IZPUŠNE CEVI ^ A ^ ,UGODNE CENE -PLOČEVINE . V M Voznikom želimo prijetno in varno vožnjo c; ' Plâninska cesta v5 , 8290 Sevnica Tel./faksi 0608/ 82 800 3 •* POSL: ŽALEC .» T oj: talcev 9> Tel./fakS: 063/ 714 176 fV 713-188 POSL. TREBNJE Baragov trg <1 Tel.: 068/ 45 609 Po konkurenčnih cenah vam ponujamo veliko izbiro tipskih projektov za stanovanjske hiše, zidanice in kmetijske objekte ter projektiranje vseh vrst objektov po naročilu. Obiščite nas in se prepričajte. »Zaljubljen sem v Slovenijo« Pogovor s Traugodom Bi de rmanom Društvo zbiralcev znamk Filatelistično društvo Žalec obstaja brez prekinitve od leta 1968, že pred tem pa je približno dve leti delovalo neuradno. Trenutno ima 24 članov in je edino filatelistično društvo v občini. Predsednik društva je Vojko Vučar, tajnik pa Dominik Vrbič. Promocija Slovenije po osamosvojitvi, ustanovitev Slovice in Novi klošter-zibelka dr. Paula Parina so kot rdeča nit zasvojili novinarja in velikega prijatelja Slovenije Traugoda Bider-mana. V pogovoru z njim smo obujali dogodke na ta čas, želeli pa smo tudi zvedeti, kaj tega zanimivega moža vedno veže na Slovenijo in še zlasti na Savinjsko dolino. S švicarsko in slovensko konfederacijo SLOVICA ste veliko pripomogli k promociji in mednarodnemu priznanju Slovenije. Kakšni motivi so vas pri tem dejanju vodili? T. Biderman: V času po osamosvojitvi Slovenije smo se zbrali v Švici, bilo nas je pet, dr. Paul Parin pa je predložil peticijo za priznanje Slovenije. Zbrali so 600 podpisov. Na to se je porodila ideja o srečanju Slovencev v Sloveniji. Z dr. Paulom Parinom sva predlagala, da bi v Žalcu ustanovili slovensko konfederacijo Slovica. Dobro sem poznal dr. Parina, njegovo poslanstvo je bilo zame rdeča nit za ustanovitev Slovice. Že konec julija smo se zbrali v žalski občinski matični knjižnici, leto za tem pa smo ustanovili še švicarsko konfederacijo Slovica s sedežem v Zurichu. Tedaj sem bil imenovan za tajnika Slovice. V Žalcu, kjer je bil sedež slovenske konfederacije, sem najel stanovanje. Skupaj z občinskim vodstvom smo sestavili program sodelovanja občin in gospodarstva iz tistih krajev, od koder so izhajali delavci na začasnem delu v Švici, nosilci pa so bili slovenski klubi in društva. K sodelovanju smo povabili tudi predstavnike obeh držav. Čeprav je bil sedež Slovice v Žalcu, smo k sodelovanju povabili tudi predstavnike Rogaške Slatine in Ljubljane. Medsebojnih obiskov in izmenjav izkušenj, zlasti na področju delovanja občin, šolstva in kulture, je bilo na začetku več, v zadnjem času pa nekoliko manj. Sicer pa so diplomatski kanali med Švico in Slovenijo odprti in dobro sodelujemo. Še vedno ste tajnik Slovice. S kakšnimi težavami se srečujete pri delu? T. Biderman: »Dokler sem bil v službi, sem imel manj časa, pa več finančnih možnosti, sedaj je ravno obratno. V Žalcu sem najel stanovanje in prihajam občasno. Pripravljam srečanje predstavnikov občin iz različnih krajev Slovenije v Švici. S posebno zaskrbljenostjo spremljam dogajanje v zvezi z Novim klo-štrom, saj objekt še naprej propada, kar je seveda velika škoda. Še vedno sem pripravljen sodelovati, pripeljal sem precej knjig, če pa se ne bo oživitev in obnovo Novega kloštra? T. Biderman: »Osebno čutim veliko odgovornost do dediščine dr. Paula Parina. Predvsem bi morali ohraniti poslanstvo Parinove družine, ki je bila kozmopolitsko usmerjena. Duhovne vrline so jim veliko pomenile. Novi klošter je bil samostan dominikancev. V promocijskem prospektu smo zapisali, da naj bi bilo tudi kulturno središče za srečevanje ljudi in kultur srednjeevropskih držav. Poleg tega naj bi se tu na kolonijah srečevali umetniki srednje Evrope, z ustvarjanjem bi precej povečali pomen Polzele in občine. V švicarskem delu Slovice smo hoteli ustanoviti fundacijo za obnovo Novega kloštra, v kateri bi sodelovala občina Žalec kot lastnik objekta. Načr- nič premaknilo, jih bom podaril komu drugemu. Sicer pa spremljam sodelovanje med Švico in Slovenijo. Aktivnosti je precej, zlasti na gospodarskem in turističnem področju. V Luzernu ima zasebno turistično agencijo Slovenec Zupanc, ki uspešno sodeluje z agencijo Kompas. V Švici je bila ustanovljena trgovska zbornica, izmenjava se uspešno razvija. Slovica ni in ne bo politično obremenjena, na tem področju sodelujejo stranke same.« Kakšne so bile vaše ideje za tovali smo postopno obnovo apartmajev, za tri smo imeli že konkretne interesente. Dvorišče bi morali ohraniti za poletne kulturne prireditve, zato je Savodnikov načrt z bazenom zame sporen. Sicer se pa s programom turistične dejavnosti strinjam, zlasti za mladino. Žal cerkev propada, pri nas se to ne bi zgodilo. Najbolj pa me skrbi za knjižnico. Župan Milan Dobnik nam je sedaj ponudil objekt v soseščini. Del mojih načrtov, zlasti knjižnico, bi lahko uredili v tem objektu.« Prihodnje leto bo Slovica 90 let Pavle Kadilnik Da bi ¡im čas tekel prijetneje STORITVE 24 UR NA DAN: - mestni promet ■ primestni promet - inozemni promet OLDVd.o.o. POtžOft 38 TELEFON: 063*720*113 prevoz do 3 km do S km 5:80,00 Sil, do 6 km 400,00 SST, sto 10 km 6h * 18h NOM-STOP 300.00 SIT 500.00 StT V domu Nine Pokorn na Grmovju se trudijo, da bi njihovim varovancem dnevi minevali čim bolj prijetno. Tudi zato praznujejo rojstne dneve varovancev. Navado imajo, da za rojstni dan vsakemu čestitajo. Enkrat na mesec pa se vsi slavljenci zberejo in domski delavci jih pogostijo z veliko torto, sokovi in kavico. Vsak od njih prejme tudi darilce. Ob visokih ljubilejih, ki so v taki ustanovi seveda kar pogosti, pa pripravijo posebno slavje. Tudi za Pavlo Kadilnik, ki je praznovala 90. rojstni dan, je bilo tako. Ob prijetnem klepetu ter obloženi mizi je bilo praznovanje veselo, slavljenka je bila presrečna in vesela darila. Domskemu osebju je za skrb in številne drobne pozornosti hvaležna, saj jih v svojem življenju ni imela v izobilju. Sedaj pa si želi le še zdravja. T. T. praznovala že peto obletnico. Menda že pripravlja nekatere prireditve in srečanja? T. Biderman: »Pripravljamo program kulturne izmenjave med Švico in Slovenijo. Junija prihodnje leto bo v žalski knjižnici srečanje z znanim švicarskim pisateljem. V Švici pa naj bi se predstavili žalski umetniki. Sicer pa bo program odvisen tudi od finančnih sredstev.« V Savinjski dolini imate kar precej prijateljev in znancev. Zanima nas, kaj vas veže na to dolino in kakšen vtis ste si ustvarili o Slovencih? T. Biderman: »Že na začetku sem povedal, da me veže na Slovenijo in še zlasti na Savinjsko dolino prijateljstvo z dr. Paulom Parinom. Š podelitvijo občinskega priznanja dr. Paulu Parmu septembra v Žalcu je bila napravljena zelo lepa gesta. Sicer pa sta si Švica in Slovenija v marsičem podobni, v marsičem pa tudi različni. Švicarji so bolj vase zaprti ljudje in škrti. Slovenci ste bolj odprti, prijazni in veseli. Dobivam pa občutek, da se tudi Slovenci spreminjate in se navzemate švicarskih navad, kar pa ni dobro. Postajate agresivnejši, kar tudi ni dobro. Lahko pa bi bili bolj ponosni na to, kar imate, v marsičem se lahko primerjate s Švico. Prijatelji in žena mi pravijo, da sem zaljubljen v Slovenijo in Savinjsko dolino in tega tudi ne zanikam. Želim si, da Slovenci in Savinjčani ostanete prijazni in veseli ljudje.« Janez Kroflič Kot sta povedala predsednik in tajnik, se člani filatelističnega društva sestajajo enkrat na mesec v prostorih mestne skupnosti Žalec. Društvo ima svoj žig, denar za njegovo delovanje pa zberejo s članarinami, včasih s kakšnimi prispevki ali reklamnimi oglasi za svoje razstave. Člani društva zbirajo čiste in žigosane znamke, celine in vse, kar pač sodi v filatelijo, nekateri pa se ukvarjajo tudi z numizmatiko — zbiranjem kovancev. Ker bi radi povečali število članov društva — zasvojenih z znamkami je v občini gotovo več kot 24 — so dali na vse pošte poziv zbiralcem znamk, naj se včlanijo v društvo. Precej je namreč takšnih, ki na poštah kupujejo redne, tako imenovane čiste znamke, včlaniti Vojko Vučar v društvo pa se kljub vsemu ne želijo. Pa vendar znaša članarina samo 1.000 tolarjev in jo je možno poravnati celo v dveh obrokih. Društvo je doslej pripravilo nekaj razstav znamk v Žalcu, organizirali pa so tudi več mladinskih krožkov na osnovnih šolah v Žalcu, Petrovčah in Grižah. Mladinski krožek je na takratni zvezni filatelistični razstavi v Slovenskih Konjicah prejel bronasto medaljo. Filatelistična zveza Slovenije pa je leta 1986 žalskemu filatelističnemu društvu podelila diplomo za 9. mesto. Člani se udeležujejo tudi razstav v tujini, tako so pred časom obiskali mednarodno filatelistično razstavo v Gradcu, v začetku septembra pa državno razstavo v Mariboru. Sicer pa filatelistično društvo Žalec namerava ob dnevu samostojnosti Slovenije — od 2. do 10. decembra v Občinski^ matični knjižnici v Žalcu spet pripraviti razstavo. Na njej bodo prikazali vse slovenske znamke, ki so izšle po osamosvojitvi, ter redne in izredne kovance. Med temi bo tako imenovan kovanec VUJ-a — svobodnega teritorija Trsta. S to razstavo bi radi privabili mladino, spet oživili filatelistične krožke po šolah in nasploh povečali zdaj nekoliko usihajoče zanimanje za zbiranje znamk. Kajti zbiranje znamk ni samo strast zbiranja, vsaka znamka je namreč tudi košček zgodovine. K. R. AVTOCESTA V ROKAH POLITIKOV Čeprav je bila gradnja avtoceste vključena v republiški zakon že leta 1969, pa po dvajsetih letih še vedno ni znano, kdaj bodo cestarji resnično zasadili prve lopate. Republiška uprava za cesta je sicer pripravila srednjeročni plan za obdobje 1991-1995, v katerem je na prvem mestu avtoceste Arja vas-Šentrupert in četrtem Šen-trupert-Vransko, vendar pa je končna odločitev še vedno v rokah republiškega izvršnega sveta in parlamenta. Gradnja avtoceste pa bo odvisna predvsem od finančnih možnosti. Predvidena sredstva bodo namreč zadoščala le za slabo tretjino najnujnejših cestnih posegov. Za ta cestni križ pa tuji partnerji ne kažejo prav veliko zanimanja, precejšnja ovira pa so tudi nestabilne politične razmere v Jugoslaviji. Predsedniki skupščin in izvršnih svetov celjske regije so predstavnikom republiške uprave za ceste na nedavnem sestanku nasuli kopico pripomb in kritik. Ugotovili so namreč, da kljub trdnim obljubam strokovne službe republiške uprave za ceste načrtov za gradnjo avtoceste še vedno ni. Za odsek Arja vas - Vransko sicer obstajajo idejni načrti, na osnovi katerih bi že lah- ko pričeli postopke za pridobivanje zemljišč, najbrž pa so zastareli. Gotovo pa bodo tudi ti postopki trd oreh, saj bo tudi od njih odvisen začetek gradnje avtoceste. Koordinacijo aktivnosti sta na sestanku prevzela župana celjske in žalske občine, kar daje končno več upanja, da bomo prešli od dolgoletnih obljub in da bodo začeli graditi avtocesto že naslednje leto, seveda, če se ne bo zapletlo pri znanih če... To velja tudi za obljubo, da bo avtocesta zgrajena leta 1995, smo zapisali v Savinjčanju septembra 1990. Posnetek s tretje zapore Slovenike v Arji vasi, ki jo je organizirala tedanja ZSMS LS. S kolesom po vzhodni Evropi Prek šest držav in 1725 km ? f Amadej Jazbec in Zvonko Breznikar že drugič na poti Človek je že od nekdaj nagnjen k potovanjem, včasih so bila življenjska nuja, boj za preživetje in obstanek. Danes so večinoma zabava, sprostitev, uresničitev želja. Včasih so potovali peš, na konjih, s poštnimi kočijami, sedaj s prevoznimi sredstvi, ki so močno skrajšala razdalje. Najbolj oddaljen košček sveta je dosegljiv manj kot v enem dnevu. Za kolo, s katerim sta se odpravila na Poljsko naša »junaka« Amadej jazbec in Zvonko Breznikar, tega seveda ne moremo trditi. Vsekakor pa je bil to lep podvig, ki ga je vredno opisati tudi na straneh Savinjčana. Andrej jazbec iz Pernovega pri Žalcu in Zvonko Breznikar iz Matk sta se letos poleti odločila ponovno preizkusiti kolesarsko vzdržljivost. Pred dvema letoma sta bila v Pragi, letos pa sta si za glavni cilj potovanja izbrala poljsko mesto Krakov. Pot ju je vodila skozi šest držav. V madžarskem Szombathelyju »Ura je bila pol sedmih zjutraj, ko sva pritisnila na pedale najinih koles in se odpeljala proti Celju. Prtljago sva večinoma imela na enem kolesu, tako je vsake toliko časa eden od naju lahko počival oziroma vozil neobremenjeno^ kolo. Pot naju je vodila prek Šmarij pri Jelšah, Podplata, Poljčan, Ptujske Gore in Ptuja, kjer sva se prvič za malo daljši čas tudi ustavila. V bližnji restavraciji sva napolnila želodce in se čez pol ure že vozila proti Prekmurju,» je na začetku pripovedovanja povedal Zvonko Breznikar. Amadej pa je nadaljeval: »Ob pol štirih popoldan sva prispela na slovensko-madžarsko mejo. Še pred tem sva v Radencih skočila na nekaj kozarcev mineralne vode. Na meji v Hodošu naju je madžarski carinik vprašal, kam potujeva. Ko sva mu odgovorila, da na Poljsko, se je nejeverno nasmehnil, nama izročil potna lista ter naju spustil naprej. Pokrajina naju je od meje naprej spominjala prej na puščavo kot na civilizirano področje. Tudi dvajset kilometrov v notranjost dežele ni bilo videti nobene hiše. Vse so bili samo gozd ali zapuščene njive. Dobra stvar te enolične vožnje pa je bila ravna cesta brez omembe vrednih klancev. Tako sva že ob pol sedmih zvečer prišla v kar veliko mesto Szombathely.« Pomotoma v nočni bar Ko sta Amadej in Zvonko prišla v mesto, sta najprej poiskala kamp. Na njuno veliko zadovoljstvo je bil lepo urejen, saj je ponujal vse potrebno udobje. Uredila sta se in se odpravila v mesto, da bi nadoknadila izgubljene kalorije in utišala želodca, ki sta se jima že pošteno oglašala. »Kmalu sva zagledala že na zunaj lepo restavracijo. Ker je bilo tako tudi v njeni notranjosti, sva sedla za mizo. Natakar nama je prinesel jedilni list, a nastal je problem, kaj naročiti, saj bi morala prej študirati madžarščino. Odločiva se tako rekoč na slepo. Kar bo, pa bo, sva si rekla. Hazardiranje je bilo na najino veselje več kot uspešno, saj sva na mizo dobila dunajski zrezek, polnjen s šunko in sirom, ter pomfrit in solato. Po večerji sva šla mimo nekega hotela, kjer je bilo precej živo. Vstopila sva in ugotovila, da imajo poročno slavje, zato sva se raje podala v lokal, ki je bil zraven. Naročila sva pijačo in gledala televizijo, naenkrat pa sta priplezali izza zavese dve lepi dekleti v kopalkah. Šele zdaj se nama je posvetilo, da sva v nočnem klubu. Dekleti sta se veselo ovijali okrog naju in šele takrat sva opazila, da sva pravzaprav edina gosta. Če človek vsaj malo pozna politiko nočnih klubov, mu mora biti takoj jasno, da je glavni cilj izžeti iy gosta kar- seda veliko denarja. V najinem primeru je bil to račun brez krčmarja. Dekleti sta ostali brez pijače, lastniki pa brez denarja, ki so si ga morda že obetali,« se zasmejeta moja sogovornika. Kaj je ta smeh pomenil, vesta najbolje le onadva. V objemu Slovaške Začenja se drugi dan potovanja. Po deževni noči so ceste mokre. Kolesi z Amadejem in Zvonetom jo veselo ubirata na sever proti Slovaški. Okrog treh popoldan prestopita mejo. Za njima je dokaj naporna vožnja, saj jima je veter ves čas pihal v prsi. Po desetih kilometrih vožnje po Slovaški zapeljeta v glav- no mesto Bratislavo. Tudi tu po-iščeta kamp, a le-ta je bolj podoben razmeram v kakšni bivši jugoslovanski kasarni: mrzla voda, odprte kabine za prhanje, stranišče uničeno... Nekako preživita noč, tudi tokrat ne mine brez dežja. »Vožnja po mokri cesti ni bila preveč prijetna, za nameček nama je po šestdesetih kilometrih vožnje na enem od koles odpovedala zračnica. Ker sva imela dovolj rezervnega materiala, je bila okvara hitro odpravljena in pot se je lahko nadaljevala. Malo po mestu Trnava, kjer sva imela problem z zračnico, sva se znašla na avtocesti. Vse je kazalo, da sva zgrešila navadno cesto. Najprej nisva vedela, kaj naj narediva, potem pa sva jo po odstavnem pasu mahnila naprej z namenom, da pri prvem izvozu to cesto zapustiva. Tega potem nisva storila, saj so vozniki potrpežljivo prenašali najino prisotnost. Po avtocesti sva vozila do njenega konca. Kmalu zatem sva bila že v mestu Trenčin, ki je menda glavno mesto mode na Slovaškem. Že pri vstopu nama je najprej padel v oči grad nad mestom, ki stoji na goli skali. V mestu sva si privoščila pici, nato pa pot nadaljevala proti Žilni. Sonce je neusmiljeno pripekalo in najine zaloge ledenega čaja ali cedevite so se pridno zmanjševale. Ob petih popoldan je bila za nama tudi Žilna. Pravzaprav sva tega dne nameravala samo do nje, ker pa nama je kljub vročini dobro šlo, sva se odločila prevoziti še nekaj kilometrov. Kmalu sva bila v mestu Martin, ki je edino slovaško mesto, kjer varijo pivo. Kljub dežju sva nadaljevala do kampa Tureny, oddaljenega okrog deset kilometrov. Ko sva prišla na cilj, sta se najina števca ustavila pri številki 253, kar pomeni, da sva dosegla dnevni rekord. S tem dobrim občutkom in spoznanjem, da imava do poljske meje samo še 80 km in da bo naslednjega dne dosežen tudi najin glavni cilj — mesto Krakov, sva tudi zaspala«, končuje pripovedovanje eden mojih sogovornikov. Krakov — mesto brez znamk Naša fanta se zbudita v oblačnem jutru, dežja pa najbrž le ne bo, saj se skozi oblake že kaže sonce. Tudi ta dan že pred zajtrkom opravita kos poti. Imata pač navado, da namesto jutranje telovadbe prekolesarita kakšnih 40 do 50 km, potem pa pošteno pozajtrkujeta. »Jedla sva v Dolnem Kubinu. Restavracija je bila opremljena v baročnem stilu, vrteli pa so tudi glasbo iz tistega časa. Jedla sva jajca s šunko. Pri nas si težko predstavljamo, da bi jedli to hrano brez kruha. Tu je očitno samoumevno. Na prošnjo nama je natakar prinesel tri manjše koščke, debele pol centimetra in velike približno 5x5 cm. Da ne bi bil nihče prikrajšan, sva en košček prerezala na pol. Po zanimivem zajtrku sva nadaljevala proti Poljski in Krakovu. Vseskozi sva se rahlo vzpenjala, saj sva vozila po obrobju Visokih Tater. Pokrajina je v tem delu Slovaške dajala vtis precejšnje nerazvitosti. Večinoma sva videvala lesene koče in obcestne prodajalce, ki so s prodajo sadja hoteli zaslužiti kakšno krono. Kljub vzpenjajoči se poti sva kmalu prišla še v zadnje slovaško mesto, Tr-stena. Kakšen kilometer za tem sva že bila na slovaško-poljski meji. Poljski carinik se je zelo čudil, da sva se tako daleč pripeljala s kolesoma, potem pa je preveril podatke in pogledal na seznam sumljivih. Ura je bila pol dvanajstih, ko so naju spustili naprej, izmenjala sva denar ter se odpravila v notranjost Poljske. Do Krakova sva imela še približno 80 km. Pot je bila skoraj brez ovinkov, vendar z veliko spusti in vzpenjanji. Kljub dokaj napornemu potovanju sva malo po tretji uri popoldan prispela do cilja. Ob vstopu v mesto sva naredila nekaj spominskih fotografij, potem pa se odpravila na pico. Ugotovila sva, da je poljski jezik veliko težje razumljiv kot slovaški ali češki, saj sva v piceriji zelo težko dopovedala, kakšno pico bi rada. Na koncu sva dobila na mizo pico samo s sirom in paradižnikom. Pomislila sva, kakšno bi dobila šele — na primer — na Kitajskem. Svoje potepanje po mestu sva zaključila z nakupom razglednic, da bi jih napisala prijateljem in znancem. Žal pa nisva mogla nikjer dobiti znamk; še na pošti ne, saj so jo ravnokar obnavljali. Napisane Srečujejo se že vrsto let mm 1&W Mesec oktober je že vrsto let mesec požarne varnosti. V tem času je tudi priložnost za različna gasilska srečanja. V naši občini je Gasilska zveza pripravila letošnje srečanje gasilskih veteranov v dvorani Zadružnega doma v Šempetru, udeležilo pa se ga je več kot 250 gasilcev veteranov, ki so prišli iz 38 društev. Med gosti, ki so na srečanju spregovorili, so bili žalski župan prof. Milan Dobnik, predsednik sklada za požarno varnost Ivan Fale, podpredsednik GZ Žalec Slavko Kotnik, podpoveljnik GZ Drago Pinter in predsednik KS Šempeter Franc Lavbič. V kulturnem programu je nastopil moški pevski zbor Šempeter, plaketo veterana GZ Žalec pa so prejeli: | Franc Dobravc, Ivan Pušnik, Anton Gržina, Ivan Leskovšek, Anton Rančigaj in Franc Tekavc. O srečanju so povedali: Anton Farčnik: »Gasilstvu sem bil predan več desetletij, na ta srečanja prihajam zelo rad in kolikor mi bo dopuščalo zdravje, se jih bom udeleževal še naprej. Mislim, da ta srečanja morajo ostati.« Franc Levar: »Doma sem iz Letuša in sem letos dopolnil 80 let. Na teh srečanjih sem bil že velikokrat in lepo je. Malo se pogovorimo, zvemo, kaj je novegat predstavniki Gasilske zveze Žalec nam povedo, kaj je novega na področju gasilstva itd.« Ivan Juhart: »Med gasilci, tistimi operativnimi, sem bil celih petdeset let. Tu v Šempetru nam je danes lepo in mislim, da se moramo zahvaliti vsem, ki so nam to srečanje tako lepo pripravili. Franc Škodnik: »Doma sem iz Orle vasi, med gasilci, ki smo opravili nešteto dobrih del, pa sem bil štirideset let. Prav je, da Na cilju v Krakovvu razglednice sva potem lahko oddala šele naslednjega dne v Wa-dovicah, rojstnem kraju papeža Janeza Pavla II. Noč sva prespala v kampu, nekoliko oddaljenem iz centra mesta. Tu sva srečala dve Nizozemki, ki sta na avtoštop potovali po Evropi. Nista mogla verjeti, da sva v štirih dneh prišla iz Slovenije na Poljsko. Zadovoljna sva bila tudi midva, saj sva z vso prtljago povprečno prevozila prek 200 km na dan. Amadeja in Zvonka je čakala še pot domov. Vračala sta se prek Češke in Avstrije in ob tem doživela še vrsto prigod in zanimivosti. V Matke sta prispela v zgodnjem popoldnevu, deveti dan potovanja. Števec na kolesu se jima je ustavil pri številki 1725 kilometrov. Kolesarska odprava je bila tako končana. Verjetno pa ni bila zadnja, saj imata še veliko načrtov. Morda tudi pot okoli sveta. D. Naragiav se nas starejših, kot pravijo, ve-teranov, spomnijo in nas enkrat letno povabijo na srečanje. To je za nas veliko priznanje in hvaležni smo jim.« Jože Brodnik: »Gasilsko uniformo sem nosil kar 45 let. Mislim, da so to lepa leta, ki sem jih preživel v tej humani organizaciji. Takšno srečanje, kot je današnje, pa cenim in se zahvaljujem. Če bom zdrav, se drugo leto zopet vidimo.« Tone Tavčar MOGOČI MANJ ZNANO OMIKI/ v MAMOVICU Čeprav je prof. Niko Markovič že vse življenje zasvojen z rokometom, pa je Savinjčanom njegova športna pot manj znana. Morda tudi zaradi služenja kruha v sosednji Avstriji. Sicer pa je Niko zaveden Slovenec, ponujeno avstrijsko državljanstvo je odklonil, po napornem delu trenerja se najraje vrača v domači Žalec. Zgodba o desnem krilu celjskega rokometnega kluba, Niku Markoviču, je odsev pravega profesionalca, ki ve, kaj hoče in da je uspeh povezan s trdim delom. »Pri šestnajstih letih sem že zaigral v prvi ligi in oblekel državni mladinski in članski dres. Iz Celja me je pot zanesla k Rudarju v Trbovlje, zaradi poškodbe kolena pa sem tekmovalno kariero zaključil v Zagrebu. Odločil sem se za trenersko pot. Po končani visoki šoli za šport v Ljubljani sem bil najprej trener v klubu Alples Železniki, nato dve leti v Jadranu Kozina, z ekipo Slovenj Gradca pa smo postali prvaki Slovenije. Z ekipo Čelja, ki sem jo vodil samo eno sezono, smo leta 1977 prvič osvojili naslov državnega prvaka. Kar deset let pa sem bil trener slovenske mladinske reprezentance, leta 1981 smo prav tako prvič osvojili prvenstvo republik. Tedaj smo ustanovili tudi trenersko organizacijo, ki sem ji predsedoval štiri leta,« je nanizal nekaj pomembnejših uspehov Niko Markovič. ' Leta 1983 pa se je začelo novo obdobje Nika Markoviča: odločil se je za služenje kruha v sosednji Avstriji. Po Celovcu, kjer je bil štiri leta, je prevzel ekipo Brucka, s katero je bil ves čas v prvi ligi, v evropskem pokalu pa so se uvrstili v četrtfinale. Zadnji dve leti pa je trener dunajskega kluba Margan-ten, s katerim se je uspel - po nekajletni krizi kluba - že uvrstiti v evropsko ligo. Vsi ti uspehi pa so gotovo botrovali vabilu predsednika avstrijske rokometne zveze, da Niko Markovič prevzame mesto trenerja moške reprezentance. »Nedavni tekmi s slovensko reprezentanco za uvrstitev na svetovno prvenstvo sta zame bili psihično naporni, poleg tega pa ni bilo lahko poslušati slovensko in nato še avstrijsko himno. Čustveno sem namreč navezan na svojo domovino in domači Žalec. Redno spremljam rokometna dogajanja v Sloveniji in tudi v Žalcu. Veseli me, da Žalčanke vztrajno prodirajo v slovenski vrh. Seveda razmišljam tudi o vrnitvi domov. V prihodnosti sem pripravljen sodelovati tudi z žalskim klubom, še nekaj let pa bom razpet med Dunajem in Žalcem« je strnil pogovor Niko Markovič, mi pa mu želimo še veliko športnih uspehov. J. K. Levo zgoraj. Združeni! Spoštovani volivci in volivke, ki veste, da je vaše srce LEVO in ZGORAJ. Moje ime je DRAGICA POVH. Izhajam Iz delavske družine. Po izobrazbi sem magister ekonomije, zaposlena sem na Upravni enoti Velenje kot vodja oddelka za gospodarstvo, kmetijstvo in družbene dejavnosti. Pred tem sem delala v različnih okoljih, največ na področju računovodstva, financ in investicij, nazadnje pa kot interni revizor v Gorenju Gospodinjski aparati Velenje. V mladosti sem bila aktivna v mladinski organizaciji, kasneje pa v sindikatu, zato dobro poznam probleme delavcev in njihov močno poslabšan položaj v novoustvarjenem kapitalizmu. Imam tudi izrazito pozitiven odnos do narodnoosvobodilne borbe, saj mislim, da ne more biti dvoma o tem, kdo je branil domovino. Moje politično prepričanje je, da je potrebno in možno zgraditi ekonomsko uspešno in socialno pravično državo. V ZLSD lahko dokažemo, da je to možno, saj smo v preteklih desetletjih znali poskrbeti za vse ljudi v tržno usmerjeni gospodarski politiki. Uveljaviti je potrebno enake izobraževalne in zaposlitvene možnosti za vse državljane, ne glede na socialni stan, spol, barvo kožo in druge različnosti med ljudmi. Za pošteno delo mora vsak zaposlen prejeti pošteno plačilo, ki bo njemu in njegovi družini omogočalo človeka vredno življenje, in upokojencem zasluženo pokojnino za dostojno starost. Naši predstavniki v parlamentu in v vladi si bodo prizadevali za uresničitev teh zahtev. Odločno podpiramo sindikate in se bomo borili proti uveljavitvi odpovedi splošne kolektivne pogodbe za gospodarstvo, ker to pomeni občutno poslabšanje življenjskega standarda delavcev, saj niso več zagotovljeni regres za prehrano delavcev, regres za letni dopust, povračilo stroškov za prevoz na delo, ukinil naj bi se dodatek na stalnost in minulo delo ter bonitete plačanega izobraževanja, jubilejne nagrade in odpravnine., solidarnostne pomoči, občutno naj bi se znižala nadomestila za bolniške izostanke ter dodatki za nadurno in nočno delo. Vse to naj bi bilo odvisno le še od dobre volje delodajalca, na kar ne moremo in ne bomo pristali, saj pomeni to za najnižje tarifne razrede tudi do 40-odstoten padec njihovih prihodkov. Prav tako ne moremo pristati na to, da nekateri posamezniki poiskušajo »popraviti« našo zgodovino in iz naše narodnoosvobodilne partizanske vojske narediti okupatorje, sodelavce okupatorjev pa proglasiti za borce za domovino. Svetovna zgodovina ve, kdo je kdo, in ne bomo dopustili, da blatijo prelito kri naših staršev in dedov. ZLSD si bo prizadevala iz Slovenije ustvariti deželo enakomerno razvitih pokrajin, da ne bomo imeli čez nekaj let »razviti sever« v Ljubljani in vse naokoli »nerazviti jug«. Demokracija pomeni enake možnosti za vse in ne le za peščico bogatašev. Demokracija pomeni tudi, da je država s svojo upravo v službi državljanov in ne obratno, in tudi za to si bomo v ZLSD prizadevali. Zato vam vsem polagam na srce: PRIDITE NA VOLITVE IN ODDAJTE SVOJ GLAS ZDRUŽENI LISTI SOCIALNIH DEMOKRATOV, KER V NASPROTNEM PRIMERU POMAGATE SILAM, KI SO PROTI DEMOKRATIČNI IN SOCIALNI DRŽAVI - SAMO ZDRUŽENI BOMO DOSEGLI, DA BODO OD TUJIH ŽULJEV ŽIVELI LE ŠE PEDIKERJI. Dragica Povh Združena sva močnejša Združeni pri delu in zabavi Sobota, 21. oktobra, je bila za vse nas, ki imamo srce LEVO in ZGORAJ, lep in nepozaben jesenski dan. Celo sonce, ki letos ni bilo ravno radodarno, se nas je usmililo in nam polepšalo že tako lepo jesensko popoldne. Vedro razpoloženje, ki je povsod tam, kjer se srečajo ljudje dobre volje in čistih misli, je omogočilo, da smo v sproščenem pogovoru izmenjali prenekatero predvolilno misel in kritično pripombo o minulem delu. Po prijetnem sprehodu, na katerem smo nabrali kostanj, se je prileglo usesti in prisluhniti tistima, ki ju je stranka izbrala za svoja kandidata na skorajšnjih volitvah. Kandidatka Dragica Povh in njen tovariš Srečko Čater sta na kratko pokomentirala najnovejše dogodke na političnem in gospodarskem področju. Predstavila sta program stranke, ki se zavzema za socialno, državljanom prijazno državo. Državo, ki ne bi bila mati samo eliti in mačeha večini. Državo, v kateri bi delavec prejemal pošteno plačilo za dobro opravljeno delo, upokojenec pravično pokojnino in bi mlada generacija imela vse možnosti za izobraževanje in zaposlitev. Združena lista in njen program, sta ob izpričani volji kandidatov porok za uspeh. Številna, do sedaj opravljena dela za zaščito upokojencev, delavcev, žena in mladine, so dokaz, da stranka misli resno. Vsi njeni kandidati so izbrani neposredno po volji volivcev, saj stranka ZLSD nima nacionalne liste, na kateri bi se skrivali privilegirani ljudje. Ukinitev nacionalne liste je dokaz, da ni strankarske varuške, kot pri številnih strankah, ki se sklicujejo na demokratičnost Prijetno hrustljav kostanj ni prekinil naših razmišljajočih glav, ki so poskušale z vprašanji zmesti kandidate. Dasiravno je letošnji mošt tekel v zmernih količinah, je bilo neprijetnih vprašanj več kot dovolj. Predvsem je tiste, ki so v preteklosti zaupali stranki, zanimalo, zakaj je izstopila iz koalicije in zakaj ni bil uresničen program 100 tisoč delovnih mest. Odgovori so bili jasni, nedosledna politika LDS in SKD je onemogočila izvajanje programa, ki bi čuval produktivna delovna mesta, in zato je stranka, čeprav pozno, to čudaško druščino zapustila. Lahko je biti general po bitki, zato je danes bistveno bolj pomembno, kaj bo stranka storila po vojitvah. Kostanj lahko preobremeni želodec, posebno, če se uživa skupaj s političnim programom. Zato nam je bila ob zvokih harmonike ponujena tudi drugačna vrsta hrane, kajti na polne želodce tudi bolj neprijetne zadeve, med katere sodi tudi odpoved kolektivne pogodbe in grožnja, da se bodo vsem slovenskim delavcem za 40% znižale plače, niso tako boleče. Ob pomoči naših dveh kandidatov, Dragice in Srečka, ki sta poskrbela tako za ušesa kot želodce, se je v prijetnem razpoloženju popoldan prevesil v večer. Obljuba, da se snidemo ob letu osorej, je bila samoumevna, kot tudi naša udeležba na volitvah, kjer bomo storili vse, da bo stranka ZLSD dobila položaj, ki ji bo omogočil uresničitev večini slovenskih državljanov prijaznega programa. Na volitvah se v demokraciji kroji usoda ljudstva in zato je naša naloga, da na martino-vo nedeljo pokažemo, kje je naše srce, sta ob slovesu poudarila naša kandidata. Dejala sta še: »Pridite v polnem številu in vaše zaupanje bova povrnila z dejanji, ki se jih na ponovnem snidenju ne bo potrebno sramovati.« DRAGICA POVH, kandidira na območjih krajevnih skupnosti: Galicija, Vinska Gora, Ponikva pri Žalcu, Gotovlje, Šempeter, Polzela, Andraž, Žalec in Vrbje. ZDRUŽENA LISTA c i a l n i h demokratov Spoštovane volivke in volivci, dragi prijatelji in znanci! Moje ime je SREČKO ČATER in po očetu izviram ravno iz tega dela doline, kjer tudi kandidiram. V tej lepi dolini sem kot agronom zaposlen že trideset let. Sem tudi predsednik sindikata KMETIJSTVA IN ŽIVILSKE INDUSTRIJE SLOVENIJE. Kot predsednik sindikata kmetijstva se že vse od osamosvojitve borim zato, da bi pošten slovenski delavec in kmet živela v slogi in medsebojnem spoštovanju. Zakon o zadrugah ju je ločil in ogromno število zadrug je zato propadlo ali pa so na tem, da danes ali jutri bodisi ugasnejo ali pa postanejo trgovske organizacije. Ko so kmetje želeli svoje zadruge, zagotovo niso imeli v mislih takšnih zadrug, kot jih imajo danes. Če bom prišel v parlament, se bom boril zato, da zaveznika v delu, kmet in delavec, postaneta zopet zaveznika v boju za preživetje. Kmeta so nalagali, ogoljufali in prevarali, zato danes živi bistveno slabše kot pred desetletjem. Njegov sovražnik ni delavec, ki mu želita zbornica in samooklicani delodajalec, po diktatu vlade, odvzeti še zadnje ostanke pravic iz minulega obdobja. Sovražnik je skupen obema, to so ljudje, ki želijo potem, ko so razklali slovensko ljudstvo z denacionalizacijo, spravo, oživljanjem belogardizma in zanikanjem NOB, pahniti Slovenijo v naročje razvitega kapitala. To počno zato, da bi prikrili svojo nesposobnost, voditi državo v stanje blagostanja na osnovi lastne pridnosti, znanja in poštenja. Odkar so prevzeli oblast, so sedanji oblastniki skoraj prepričali slovenski narod, da je neumen, nesposoben, len in pokvarjen. V državo so vodili razne »kvazi« svetovalce in strokovnjake, ki so našemu gospodarstvu naredili ogromno škode, nekritično so uvažali tisoče ton kvalitetno zelo spornih živil, medtem ko so domači izdelki propadali. Pod taktirko zdajšnjih oblastnikov smo postali smetišče za ceneno azijsko robo, kar je uničilo stotisoč delovnih mest. Ničesar več se ne izplača proizvajati, zato se uvaža vse, kar potrebujemo ali tudi ne. Jaz se bom dosledno zavzemal, da bodo v tej državi ponovno cenjeni naše delo, znanje in produkti. Da bo naš delavec imel na mizi meso iz domačih hlevov, da bo jedel kruh iz slovenske pšenice in prejemal plačilo za opravljeno delo, čeravno bo zato kupljen kakšen vojaški čoln manj ali prestavljen nakup nekaj »frčaplanov.« Upokojencem je bila ukradena ena pokojnina in desettisočem pravična izravnava; tudi ta denar je odšel na oltar zlagane zgodbe o uspehu. Naša stranka je sposobna uspeh ustvariti, mi ga ne bomo uvozili tako, da bi za brezcenje izvozili našo SLOVENIJO. V Evropo kot svoji na svojem DA, kot hlapci - HVALA, NE. Izkoristimo potenciale, ki jih imamo, ustvarimo svojim otrokom še kaj več kot mesto na zavodu za zaposlovanje. Zagotovimo upokojencem mirno starost in vnukom neobremenjeno prihodnost. Mi to zmoremo, znamo in hočemo. »SAMO ZDRUŽENI BOMO DOSEGLI, DA NE BOMO HLAPCI, KI IMAJO LE BOGATE GOSPODARJE« Srečko Čater SREČKO ČATER, kandidira na območjih krajevnih skupnosti: iiboje, Petrovče, Griže, Šešče, Prebold, Trnava, Braslovče, Gomilsko, Letuš, Tabor in Vransko. Ob tednu otroka Teden od 7. do 12. oktobra je za mnoge žalske učence potekal drugače od običajnih. Več je bilo igre, več petja, skakanja, risanja, slikanja na asfalt in na šolske zidove, šipe in betonska korita, manj pa nalog, izpraševanj, tudi dan brez torbic so preizkusili. Učenci so ustvarjali iz jesenskih plodov, pripravili razstavo v večnamenskem prostoru šole in celo v eni od žalskih prodajaln. Pogovarjali so se o pravicah otrok, o svojem prostem času, iskali misli o otroku, izražali svoje želje, pisali otrokom po svetu ter odgovornim za prometno var-nostotrok. Tudi pravljic je bilo v tem tednu več. V šolski knjižnici se je zvrstilo kar nekaj oddelkov, skoraj 150 učencev pa je prišlo reševat knjižni kviz o otrokovih pravicah. Petošolci so se odpravili na Ponikvo in odkrivali lepote življenja na vasi, skupina starejših učencev pa je zabeležila stanje otroških igrišč v Žalcu. V tem tednu je večina razrednikov povabila na roditeljske sestanke in na ogled razstav tudi starše. Kako še vedno velja, kar je izjavil indijski jezuit Anthony de Mello: OTROCI SO OGLEDALO. ČE JIH OBDAJA LJUBEZEN, JO ODSEVAJO, ČE LJUBEZNI NI, NIMAJO KAJ ODSEVATI. Margit Juteršek Policija za otroke Slovenska policija namenja posebno skrb zaščiti otrok in mladoletnikov. Tako so izdali brošure in zgibanke o spolni zlorabi otrok, o nasilju nad otroki, o konvencijah o otrokovih pravicah, o zaščiti otroka pred nasiljem in o spoznanjih, da nasilje v družini prizadene tudi otroke. Projekt Policija za otroke je še bolj načrtno nadaljevanje teh prizadevanj. Vsi, ki se pp svojem delu srečujejo z otroki, vedo, da je pra- - Čj»i|pr vo približevanje policije otrokom »fL l" 4 n/A # in seveda tudi javnosti nujno in ¿4 nadvse pomembno pri oblikova-nju ustrezne varnostne kulture. Ker vzpostavljanje stikov z otroki ni enostavno, si v okviru projekta Policija za otroke skušajo pomagati z lutkovno igrico, ki predstavlja novo obliko preven- .. , sH* „ tivne dejavnosti policije oziroma nov pristop do najmlajših. Lutkovno igrico Devet in dva je posebej za ta projekt napisala Svetlana Makarovič, igra pa jo poklicno lutkovno gledališče Zo-om iz Ljubljane. S pomočjo te igrice želijo policisti najmlajše naučiti, kako naj varno živijo in kdaj ter kako naj pri policistih poiščejo pomoč. Na prijeten, igriv način učenci nižjih razredov osnovne šole in predšolski otroci spoznajo, kakšne nevarnosti lahko prežijo na njih, kako naj se ustrezno obnašajo do vrstnikov, kakšna je vloga policije v družbi, otroci spoznajo klicno številko 92. Igrica ima dva dela. V prvem nastopajo samo lutke, v drugem pa otroci vzpostavijo neposreden stik s policisti iz njihovega okolja. Slednje poteka na željo otrok, ¡Mil: ČL Med izdelovanjem Skoržkov koržkove dogodivščine Mesec oktober je mesec, ko radi zahajamo v gozd, nabiramo kostanj in gobe in občudujemo barvitost narave. V tej idiliki živijo majhni Skoržki, bitja, ki jih je v mesecu otroka oživila pravljica o Skoržku in njegovih dogodivščinah. Sklepno dejanje enomesečnega raziskovanja preboldskih otrok in malih šolarjev o skriv- nostnih Skoržkih pa je bilo v vrtcu Prebold v četrtek, 24. oktobra, ko je pravljica oživela na odru in Mesec otroka v vrtcih občine Žalec V oktobru, v mesecu otroka (7 oktober je mednarodni dan otroka), so v vseh vrtcih občine Žalec potekale že tradicionalne aktivnosti, prepletene s športnimi, glasbenimi, likovnimi in drugimi ustvarjalnimi programi za vse predšolske otroke. Ta jesenska druženja otrok, staršev in zaposlenih v vrtcih so letos obogatili z vključevanjem več zunanjih sodelavcev - poleg staršev še gasilce, upokojence, članice društva Zimzelen, športne delavce in druge. Aktivnosti so se v več vrtcih zaključile z razstavami, ki so bile odraz ustvarjalnosti udeležencev z materiali in dejavnostmi, ki jih ponuja jesenski čas. Oktober pa je tudi mesec požarne varnosti. Predšolski otroci so se srečevali z gasilci, spoznavali so opremo in pomen njihovega dela. Vse dejavnosti so prežete z ljubeznijo in dogovor-nostjo vseh, ki soustvarjajo primerne pogoje za zdravo in srečno otroštvo. T. TAVČAR ko so otroci s starši, dedki in babicami ta prijazna bitja tudi naredili. Kot nam je povedala »šefica« preboldskega vrtca Marija Jager, je bila pravljica o Skoržku obdelana na vseh vzgojnih področjih: od plesa, telesne vzgoje, planinarjenja itd. Ves mesec so potekale delavnice na temo Skoržko-vih dogodivščin, v katerih so otroci izražali svojo ustvarjalnost in si bogatili znanje o gozdu. Vanj so pogosto tudi zahajali in poskušali zbezati na dan skrivnostne Skoržke. To jim ni uspelo, so pa zato svoje zadoščenje našli v igrici o Skoržkovih dogodivščinah, ki jo bodo poslej tudi sami poskušali igrati. ' Sicer pa si bodo Skoržka zapomnili še posebno po zadnjem dnevu, ko ni manjkalo pečenega kostanja in pečenih jabolk, raznih slaščic, in ko so Skoržka, ki čisto zares Poklmiga z nogami, skupaj s starši tudi ustvarili. D. Naragiav TRGOVINE MESIČ s.p. Levec 56 Tel.: 063/471-015 Faks: 063/472-015 Akcijska prodaja zvočnikov JAMO Velika Izbira vseh vrst avtoradiov. 10-odstotnl popust za vse izdelke, razen za Panasonic; Blaupunkt 5-odstotnl popust. Bogata izbira televizorjev, videorekorderjev, glasbenih stolpov in avtoradiov. Specializirana trgovina za vse vrste telefonov, telefaksov in telefonskih central Panasonic. Ugodne cene in ugodni plačilni pogoji! ROČNA AVTOPRALNICA spodmjs¿c//? saj je neposreden način posredovanja varnostnih sporočil zanje najbolj primeren. Otrok spozna policistke in policiste in v primeru ogroženosti lahko pravočasno poišče pomoč pri njih. UNZ Celje je v zadnjih dneh s pomočjo pokroviteljev za celjske otroke organizirala približno dvajset predstav lutkovne igrice Devet in dva. Kdaj jo bodo lahko videli tudi otroci iz žalske občine, še ni znano. K. R. Iskre ustvarjalnosti V zadnjem času je bolj malo prireditev, na katerih bi se lahko s petjem, igranjem, plesom, recitacijo in gledališko igro na enem odru predstavili člani več kulturnih društev občine oziroma Zveze kulturnih organizacij Žalec. Takšna prireditev je bila pred dnevi v dvorani hmeljarskega doma v Šempetru. Organiziralo jo je Kulturno-umetniško društvo Šempeter in jo poimenovalo Iskre ustvarjalnosti. Na prireditvi, ki naj bi postala tradicionalna, so poleg domačih nastopili kulturniki iz Andraža, Petrovč, Žalca, Vranskega, Ponikve, Prebolda in Galicije. Da pa prireditev ni bila sama sebi namen, je tričlanska komisija izmed dobrih izbrala tri najboljše nastopajoče. To so bili: mešani pevski zbor iz Petrovč, folklorna skupina iz Šempetra in dramska skupina s Ponikve. K. R. Zadružni cas: 8. do 13. ure. Učenci 8. c r zaključek gospodinjskega pouka, juho z zdrobovimi žličniki, nar, dižnikovo solato in za poslasti smo starše, razredničarko in pomočnico r. pogrinjku smo prijazno postregli in si z~* turno smo pojedli, pospravii in pomili, f zanimali za mnenje naših gostov in ugotovili, da j v večini všeč. Bili so presenečeni nad našimi dobre vedali so, da so si to zadevo drugače predstavljali. 2 jim je bil pogrinjek; zanimivo zloženi pritički. Slišati pa j< tudi nekaj kritik: »preveč slani zrezki, pretrdi cmoki ( vi žličniki),...« Menili so, da smo bili skozi ves teden s tem preveč obremenjeni, saj srno bili dopoldne pri pouku, v kratkem odmoru smo pojedli kak sendvič in nadaljevlali v gospodinjski učilnici do šeste ure. Predlagali so, da bi imeli te gospodinjske dneve v dopoldanskem času. (To pride v poštev za druge generacije). V šali so rekli, da bi se take pogostitve še večkrat udeležili. V imenu 8. c se naj zahvaliva gospe učiteljici Andreji Tomažin za vse dni, v katerih nas je poučevala gospodinjstvo. Hvala za vse mojstrske skrivnosti. Monika Vačun in Tadeja Praprotnik, 8.c KW»'»«i» . Í % ■» GKČ&t SfPSH TStOVtHA ÍtPG)í ........ ŠLANDROV TRQ 20, 3310 ŽALEC TEL: (063) 716-240 TE L. & FAX: (063) 716-260 MOB.: (0609) 610-088 (0609) 625-368 AKCIJA V MESECU NOVEMBRU: ■ KOTNI BRUSILNIK, mali, 500 W 6.499 SIT NIVEDUR 25/1 P 990 SIT PARKET HRAST, 1B 16x16 1.690 SIT PARKETOUT 3 kg 869 SIT * 100-DELNO ORODJE 4.499 SIT * IZVIJAČI, 7 kosov 399 SIT * SET KLEŠČ, 6 kosov 2.399 SIT * KOTNI BRUSILNIK, veliki, 1850 W 16.999 SIT I NUDIMO VAM: material za vodovod, centralno kurjavo, gradbeni material, izolacije, orodja, vijake, barve, lake, sanitarno keramiko, toaletne omarice... _ » Se priporočamo! K & K TRGOVINA Z MEŠANIM BLAGOM DRAGO NATEK, s.p. Latkova vas 203, 3312 PREBOLD Pri nakupu nad 5.000 SIT presenečenja Prodajalna je odprta: od ponedeljka do petka od 8. do 12. In od 14. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 13. ure,' ob nedeljah od 8. do 12. ure. Prodaja gradbenega in tehničnega blaga !# TRGOVINA Dobrteša vas 46 b, Šempeter, tel.: (063) 702-231 Ugodno v mesecu novembru: “ avtoplašči Wuldaj talne keramične ploščice, m2 - 750,00 SIT novoterm role, m2 - 3.900,00 SIT cisterne za olje, 2000 I - 39.700,00 SIT Možen nakup na obroke. KUPLJENO BLAGO DOSTAVIMO NA DOM KUJCDDS CEMENTNI IZDELKI Vrba 7 1225 Lukovica IZDELUJEMO: - cvetlična korita' - kamine, fontane - ograjne elemente - tlakovce, plošče, robnike - tople grede, kompostnike - škarpne elemente - vinogradniške stebre - kanalske jaške z mrežo - peskolove MOŽNOST ODLOŽENEGA PLAČILA PRI NAKUPU NAD 20.000 SIT Pokličite ñas po tel.: 0609 613-889 od 8. do 16.30 Savinjčan Prednost je v tehniki Spektra Orbit Iz Celja je pred blagovnicama Agrlna (na posnetku)' In Žana predstavila avtomobile znamke Audi. Številni obiskovalci so sl s posebnim zanimanjem ogledali avtomobile programa Audi A3, pri katerih je prednost v tehniki. Ta vozila, ki so sicer nekoliko manjša, sodijo med prestižne limuzine. j. K. TRGOVINA na drobno TRAFIKA PREBOLD Dušan Zagoričnik tel: 701-203 Ponujamo: časopise, pisarniški material, razna čistila In gospodinjske potrebščine. Za obisk sc priporočamo! Cp&ad j,«.«. g’ %** Mkll ■ * strojni sslrihš «novogradnje «adlapincSie - notranji in zunanji ometi «izkopi z mini bagrom Pisarna: Savinjska cesta 21, Žalec, tel.: 453-562, mobitel: 0609-621-575 ‘faufia.jte ruwt - pna^uijmie je 5. oUebtaM dela-. STROJNI ESTRIHI PO SISTEMU PUTZMAISTER! Srečanje upokojencev gobarjev V začetku septembra je Občinska zveza upokojencev Žalec priredila srečanje upokojencev gobarjev. Organizator tega srečanja pa je bila krajevna organizacija Vransko. Zbrali so se pri lovskem domu Tešo-va. Prijavilo se je 19 ekip, vsaka ekipa je imela tri člane. Po treh urah so se začeli vračati prvi nabiralci s košaricami, v katerih je mrgolelo različnih gob, tudi precej neužitnih in celo strupenih mušnic. Komisija je imela veliko dela, da je vsebino pregledala in izločila neužitne in stehtala prave gobe. Največ gob je nabrala prva ekipa Tabora (7,97 kg), ki je za prvo mesto prejela tudi pokal. Druga ekipa Tabora je nabrala 6,82 kg gob, na tretjem mestu pa je bil Šempeter s 6,56 kg gob. Predsednik občinske zveze upokojencev je pozdravil vse navzoče In na koncu predal besedo tudi kandidatom za državne volitve. Udeleženci so bili pogoščeni s skromno malico. Lovska družina Vransko je poskrbela, da se je ob dobri kapljici tudi zapelo. Srečanje je potekalo v prijetnem razpoloženju, kakršnega sl upokojenci še želijo. Franc Povše AVTOAMHOK CELJE - trgovina in servis d.d. POSEBNA PONUDBA RABLJENIH VOZIL UGODNI KREDITI PRI PLAČILU Z GOTOVINO POPUST, MOŽNOST PLAČILA NA VEČ ČEKOV, PRODAJA STARO ZA NOVO. ZA VSAKEGA KUPCA PRILOŽNOSTNO DARILO. VELIKA PONUDBA NOVIH VOZIL: HYUNDAI, CHRYSLER, LADA, CITROEN, KIA BMW 516 i 1993 2,690.000 SIT BMW 525I 1990 1,800.000 SIT CHRYSLER VOYAGER 2.5 SE TD 1993 3,199.000 SIT CIMOS AX D CABAN 1992 799.000 SIT CIMOS BX 1.6 TRS 1989 849.000 SIT CITROËN AX CABAN 1.1 i 1993 1,109.000 SIT CITROËN AX FIRST 1.1 i 1993 1,069.000 SIT FIAT PANDA 1000 FIRE 1993 829.000 SIT FORD ESCORT 1.8 1993 1,790.000 SIT HYUNDAI PONY 1.3 L 1990 739.000 SIT HYUNDAI PONY 1.3 L 1990 759.000 SIT HYUNDAI PONY 1.5 GLSi 19*93 949.000 SIT informacije: Celje, Miklošičeva 5, tel. 063/443-033 HYUNDAI SCUPE LSi 1994 1,599.000 SIT IDA KADETT 1.3 S AUTOMATIC 1989 800.000 SIT LANCIA DEDRA INTEGRALE 1993 2,189.000 SIT NISSAN 200 1.8 SX TURBO 1993 3,245.000 SIT RENAULT R 19 16 V 1993 2,070.000 SIT RENAULT R5 GL 1987 479.000 SIT SUBARU LEGACY CHAMPION 1992 1,399.000 SIT SUZUKI SWIFT 1.6 G LX 1991 969.000 SIT ŠKODA FAVORIT ,135 LS 1991 609.000 SIT ŠKODA FAVORIT 135 LS 1991 629.000 SIT ŠKODA FAVORIT 130 1990 579.000 SIT VAZ LADA SAMARA 1300 1989 489.000 SIT VAZ LADA SAMARA 1300 1993 729.000 SIT VAZ LADA SAMARA 1300 1993 699.000 SIT VAZ LADA SAMARA 1500 1992 629.000 SIT VAZ LADA SAMARA 1500 S 1993 759.000 SIT ZASTAVA 126 P 1987 99.000 SIT ZASTAVA JUGO 1.1 GX 1988 239.000 SIT ZAZ TAVRIA 1102 1992 354.900 SIT CENE SO DO REGISTRACIJE. VSA VOZILA IMAJO TEHNIČNI PREGLED! Savinjčan SAVINJSKA ŠLANDROV TRG 35, Žalec trgovska družba^., Žalec AKCIJA11.—26.11,1996 oziroma dokler traja zaloga NAPOLITANKE, 200 gr kom. 115,20 SIT loyal Riž SPLENDOR tr/ttpusK»2 JÉ SLADKOR, 2 kg kg. 119,50 SIT GARNITURA ZA ČAJ, 5-DELNA grt. 1.599,00 SIT KEKSI DOMAČICA KRAŠ, 350 gr kom. 269,00 SIT RIŽ SPLENDOR, 1 kg kom. 108,10 SIT NAPITEK COLA CAO, 350 gr kom. 217,20 SIT POLŽKI ROMANA, 0,5 kg zav. 86,90 SIT BELO VINO ČRIČEK, 11 St. 199,00 SIT PRALNI PRAŠEK AVA, 3,7 kg kom. 1.030,60 SIT KOLOFONIJA, 1 kg zav. 284,00 SIT ČAJ HIBISKUS, PODRAVKA kom. 128,20 SIT KROŽNIKI, GLOBOKI, 6 kom. grt. 1.299,00 SIT OTROŠKI KOMBINEZON, OD 6-14 LET kom. 5.899,00 SIT TOALETNI PAPIR, 8/1 KORA C OTROŠKI KOMBINEZON, DO 5 LET kom. 3.299,00 SIT MOŠKE TERMO SRAJCE kom. 2.099,00 SIT Savinjčan Na sliki: Spravilo sladkorne pese z Žovneškega polja pri Braslovčah. Letos bodo pridelali okrog 5 tisoč ton sladkorne pese___________________ V družbenem in zasebnem sektorju v občini Žalec je bilo letos s sladkorno peso posejanih nekaj več kot 100 ha zemljišč, največ, okoli 70 ha, so je posejali v Hmezadu Kmetijstvo Žalec. Sladkorno peso letos pridelujejo v Savinjski dolini tretjo leto in prvič letos jo bodo v Ormož poslali po železnici, ne s kamioni. V teh dneh jo pobirajo, zbirna mesta pa so na železniških postajah Šmartno ob Paki, Žalec in Celje. T. TAVČAR Osrednja vaja Juteks '96_________________________ Ob zaključku meseca požarne varnosti je Gasilska zveza Žalec pripravila osrednjo gasilsko vajo v industrijskem kompleksu Juteksa in Emteksa na Ložnici pri Žalcu. Namen vaje, ki jo je pripravil poveljnik zveze Franci Na-raks, je bil ugotoviti sposobnost in tehnično pripravljenost prostovoljnih gasilskih društev za gašenje v industrijskem kompleksu, preizkusiti nov sistem pozivanja gasilcev, imenovan Žare, in preizkusiti hidrantni sistem v podjetju. Po scenariju vaje naj bi prišlo do požara zaradi eksplozije v proizvodni hali, od koder naj bi se razširil na skladišča in deponijo cistern. V vaji je sodelovalo 27 gasilskih enot s skupaj 200 gasilci. Kot je povedal poveljnik Franci Naraks, je vaja dobro uspela, očitno pa je v nekaterih delila občine zatajil javni sistem alarmiranja. Prav tako so z vajo ugotovili, da interni hidrant v primeru obsežnega požara ne bi zadostoval. Požar so pričeli gasiti po 10 minutah od sporočila o požaru, voda iz Ložnice pa je prek verige motornih brizgaln pritekla na ogenj po 20 minutah. Gasilcem se je za požrtvovalnost in uspešno izvedbo vaje zahvalil tudf direktor Emeksa Ivan Podpečan. K. R. Telefonski priključki v Grižah in Zabukovici_______________________________________ Telekom je pričel graditi krajevno kabelsko omrežje v Grižah in Zabukovici, to bo nadaljeval tudi v prihodnjem letu. Kapaciteta omrežja bo zadovoljila povpraševanje po telefonskih priključkih na tem območju tako, da bo možno vključiti telefonske priključke predvidoma vsem gospodinjstvom in gospodarskim dejavnostim. V Zabukovici bo montirana izpostavljena stopnja telefonske centrale Žalec s kapaciteto 240 telefonskih priključkov. Naročniki iz Griž bodo še naprej priključeni na telefonsko centralo v Žalcu. Telekom s tem zagotavlja optimalno izrabo obstoječega telefonskega omrežja, zato bodo lahko izvedene samo nujne potrebne dograditve omrežja. B. B. CfùUàt/ww ffaéwmi yola weéeï ¡u io « fflmeÿabdU dvourni « ffleüovöaA v íoio/p, 46. novomiia 4996 oi 49.30 # futuUety IGO] iodo oili&ovali: t IGOR KARLOVŠEK ooJcalna dcufUna KVARTA cerdea fUebna deufUna AKT fUeini odeeUoï ŽABE iuUnaiiino doitote BISTRO AMADEUS diMja tSetoßai Odmevi Tokratna številka Savinjčana je vsebinsko nekoliko spremenjena, več strani smo namreč morali nameniti bližnjim volitvam. V uredništvo smo dobili tudi več pisem bralcev, ki so predvsem volilno naravnana. Da bi bile vse stranke v enakopravnem položaju, pa tudi zaradi prostorske stiske, smo se odločili, da jih ne objavimo. Družinsko podjetje Iva Šempeter m j Æ GflRANr Industrijska prodajalna pohištvena Industrija Polzela • WVwk polzela tel. 063/720-020 UGODNA PONUDBA V INDUSTRIJSKI PRODAJALNI GARANT POLZELA sie; AVT0DELÍ Pred dvemi leti je Peter Sedovšek odprl v Šempetru zasebno trgovino z rezervnimi deli za avtomobile Renault, Zastava, Škoda Alfa Romeo in Lada Samara. Poleg rezervnih delov v trgovini Iva kupcem nudijo tudi olje Elf, hladilno tekočino, maziva, filtre in izpušne cevi. »Trgovin z rezervnimi avtomobilskimi deli je precej, za to je konkurenca precejšnja. Po poklicu sem električar in tako lahko kupcem marsikaj svetujem. V trgovini mi pomagata oče in mama in tak osmo pravo družinsko podjetje. Razvoj avtomobilske industrije zahteva nenehno izpopolnjevanje poznavanja rezervnih delov, s svetovanjem smo si pri kupcih pridobili zaupanje, kar je za poslovni uspeh zelo pomembno«, nam pravi Peter Sedovšek. V Žalcu nov mladinski klub za študente_______________________________________ V soboto, 26. oktobra, je župan občine Žalec prof. Milan Dobnik svečano odprl nove prostore mladinskega kluba za študente v Aškerčevi ul. v Žalcu. Tako so študentje za svoja srečanja pridobili še kako prepotreben prostor. V klubu bodo tekle razne aktivnosti, tako na študijskem kot družabnem področju. Na razpolago pa imajo že tudi svoj računalnik. CENE ZA GOTOVINO: - zakonska spalnica MAJA - NOVO: zakonska spalnica VENEZIA - zakonska spalnica VEGA NOVA - zakonska spalnica LARA - samska spalnica HALA - omare z drsnimi vrati v barvah: • beli jesen, črni jesen in hrast: dvodelne tridelne 102.947.00 SIT 114.109.00 SIT 97.667.00 SIT 114.295.00 SIT 47.507.00 SIT 29.027.00 SIT 36.947.00 SIT POSEBNA PONUDBA: * regal IGOR, izvedba VEGA v dolžini 327 cm, višina 218 cm * regal TADEJ - sestav COMPO v treh barvah, v dolžini 258 cm * zakonska spalnica TEA -v Izvedbi HRASTA * pisalna miza * omarice za čevlje * vzmetnice vseh dimenzij Bogata ponudba pohištva za opremo dnevnih sob, otroških sob, predsob, sedežne garniture, jedilnice, pohištvo iz masive, pisarniško pohištvo in še in še... 92.387.00 SIT 65.987.00 SIT 65.987.00 SIT od 7.576,00 SIT 6.417,00 SIT NOVO * NOVO * SUPER PONUDBA * NOVO * NOVO Izjemno ugodna ponudba KUHINJ v izvedbi HRASTA. Delovni čas prodajalne: ponedeljek-petek: od 8. do 18. ure, sobota: od 8. do 12. ure. POHIŠTVO GARANT - POHIŠTVO ZA VAŠ DOM! Tel.: 063/720-020 VABLJENI! Jamarji izdali koledar__________________ Preboldski jamarji so ostali zvesti tradiciji in tudi za leto 1997 izdali zamrnlv naravoslovni koledar. Že drugič zapovrstjo vsebinsko predstavljajo lepote in zanimivosti Slovenije. Jamarji pa seveda upajo, da bodo po koledarju radi segli tudi kupci In s tem omogočili pokritje stroškov Izdaje In da bo kakšen tolar ostal tudi za delo jamarskega kluba. Informacije o koledarju po tel.: 723-486. - OV - r- Ali je kriv kamnolom v Podgori? Krajani Dobriča v KS Andraž so se pritožili odgovornim v Gradisovem kamnolomu v Podgori pri Šmartnem ob Paki, da zaradi močnih detonacij v zadnjem času v svojih rezervoarjih nimajo več pitne vode. Mnenja so, da se ob močnih detonacijah zemlja večkrat strese in so se Izviri podtalnice premaknili oziroma presahnili. Prav tako so pri Zajčevih v Dobriču v na novo zgrajeni hiši nastale razpoke In domnevajo, da zaradi močnih detonacij pri minlraju v kamnolomu. Meritve, ki so jih Izvedli strokovnjaki iz kamnoloma, niso pokazale kritične meje. Krajani pa pravijo, da so bile ob meritvah detonacije šibkejše kot drugače. Vso zadevo nameravjo predati pristojnemu inšpektorju, toda posledic verjetno ne bodo mogli odpraviti. T. T. V LEVCU VELIKA PONUDBA RABLJENIH VOZIL: 10% CENEJE ZA GOTOVINO Renault 5 Campus 3v 1. 89 rdeča 69.000 km Renault 5 Campus 3v 1. 91 bela 64.000 km Renault 5 Five 3v I. 91 bela 49.000 km Renault 5 Campus 5v I. 90 rdeča 41.000 km Renault 5 Campus 5v I. 91 rdeča 86.000 km Renault 5 Campus 5v I. 91 bela 59.300 km Renault 5 Campus 5v I. 91 bela 41.000 km Renault 5 Campus 5v I. 91 drap 35.900 km CLIO 1,4 RT 5v I. 93 bela 47.000 km CLIO 1,4 RT 5v I. 93 rdeča 38.000 km Renault 19 TS 5v I. 89 zelena 62.000 km Renault 19 TS 5v I. 89 rdeča 160.000 km Renault 19 GTS 5v I. 91 siva 73.000 km Škoda Favorit 136 L I. 90 krem 40.000 km Wartburg 1,3 S I. 90 bela 92.000 km Citroën BX 16 TRS I. 88 bela 188.000 km Hyundai Lantra 1,6 I. 93 rdeča 66.000 km Mitsubishi Lancer 1,5 GLX I. 91 rjava 70.000 km Ford Escort 1,4 CLX I. 91 bela 53.300 km Peugeot 205 L I. 91 rdeča 48.000 km IZKORISTITE ZELO UGODEN NAKUP d.o.o. SE PRIPOROČAMO! I I I Levec 54, 3301 Petrovče tel.: 063 453-115, ~ 452-515 L. Delovni čas: ponedeljek-petek od 9. do 17. ure .J IZPOD PERESA MLADIH NOVEMBER 1996- STRAN 27 Potres Doživel sem potres. Mamica je zaklicala: »Potres!« Ura je bila ena ponoči. Šli smo k mamičine-mu bratu. Ko smo se odpeljali v Braslovče, so bili ljudje pred pekarno, pred bloki in v avtomobilih. Ljudje so bili čisto-preplašeni. V šoli so se sošolci pogovarjali o potresu. Domen Horvat, 2.c V petek ponoči je bil potres. Jaz sem trdno spal. Ko sem prišel v šolo, me je moj prijatelj vprašal: »Ali si čutil potres?« Rekel sem: »Nisem čutil potresa.« Začudeno me je vprašal: »Kaj si pa potem delal?« Rekel sem mu, da sem trdno spal. Anže VVeichardt, 2.a Doživel sem potres. Zelo sem se prestrašil. Nismo šli ven, ampak smo spali naprej. Najhujša sta bila prva dva potresa. V šoli smo se veliko pogovarjali o potresu. Učiteljica nas je pomirila. Gašper Krajnc, 2.c OŠ Prebold Moja poklicna odločitev_____________________ Nekoč sem sanjala, da bom balerina. Sedaj so moje sanje drugačne. Pomembna odločitev je pred mano, odločitev o moji življenjski usodi. Nihče ne ve, ali bom uspešna ali pa me bo življenje prehitelo in povozilo. Mogoče bom za vedno odšla in nikoli več videla svojih sošolcev. Sedaj smo vsi kot eno, a čez slabo leto bomo le še znanci, ki se pozdravljajo iz vljudnosti. Postali bomo odrasli, vsak na svoji strani. Vsak dan razmišljam o svoji prihodnosti in vedno je vse enako. Uspešna ženska s srečno družino. Da postanem uspešna, pa moram še veliko pretrpeti. Psihologija in psihiatrija sta vedi, ki me privlačita. A pri psihiatriji se vedno ustavim in ustrašim. Ne vem zakaj, mogoče zaradi dolgoletnega šolanja ali pa da jaz tega preprosto ne bi zmogla. Kar pa pomislim na psihologijo, se na mojem licu pokaže nasmeh in v srcu olajšanje. Psihologijo delijo na več področij in tista, za katero mislim, da je moja, je socialna in mogoče tudi pedagoška psihologija. Želim si prodreti v človekovo dušo, želim si, da bi mi ljudje zaupali. Človeka hočem spoznati z vseh strani, videti v njegovo notranjost. Sedaj pa se v meni zbudi želja; patologija. Veda, ob kateri marsikoga spreleti srh in mi reče, da to ni za takšne punce, kot sem jaz. Ampak saj to ne pomeni, da sem krvoločna, ta veda me privlači, ker se mi zdi zanimiva. Na žalost se spet pred mojimi očmi pojavi velik STOP Nekaj v moji glavi to re-zume kot veliko oviro. Dolgotrajno šolanje in občutek neuspeha. Čeprav se šolanja ne bojim, je spet na poti težavnost šolanja in kemija, ki ni moja najboljša stran. Strah, da bom razočarala sebe, starše in vse, ki vame zaupajo. Pred mamo so štiri leta, če štejem srednjo šolo. Ampak vseeno moje misli usmerjam naprej, v prihodnost. Sedaj so moji cilji visoki. Ne samo moji cilji, ampak cilji generacije 1982 v celoti. Vsi upamo na najboljše in nekdo bo mogoče šel prek svojih pričakovanj, blagor mu; nekdo bo uspel ali pa vsaj postal srečen; na žalost pa je še vedno tretja možnost: obup in ta neprestani neuspeh. Kaj moremo! Takšno je pač življenje, ko postaneš samostojen. Maja Hržica, 8.a Izbira poklica Če bi me kdo vprašal, kaj bi rada postala, bi mu znala hitro povedati, da si zelo želim nadaljevati šolanje in postati uspešna pravnica in morda še kaj več. Toda za to ima vse zasluge moja teta Aleksandra. Mnogokrat jo obiščem in vselej ima povedati kaj zanimivega. Vendar je tudi teta zanimiva ženska, vredna vsega spoštovanja. Kar pomnim, sem vsako leto med počitnicami pri njeni družini preživela zanimiv in prijeten teden dni. Toda pred dvema letoma, ko sem bila pri njej na počitnicah, sem se šele začela zanimati za njeno delo. Mojega zanimanja je bila vesela in navdušena je bila, da lahko komu, ki ga pravo zanima, pripoveduje o svojem delu. Čeprav je mirna, na pogled stroga ženska, vendar odločna, se je med pripovedovanjem mnogokrat čisto razvnela. Pripovedovala mi je celo, da misli v bližnji prihodnosti odpreti lastno pisarno. Čeprav je prihajala zelo utrujena iz službe in včasih tudi precej pozno, se je videlo, da jo delo zelo veseli. Vem, da ga nikoli ne bi zamenjala. Čeprav so trenutki, ko je precej napeta, vendar je njena družina s stricem Jožetom tedaj še posebej strpna z njo, kajti ve, da ji to delo nalaga veliko odgovornosti. Nina Hari, 8.a »Učiti se« je prav prijetno... ha, ha, ha V šolah se učimo o samostalnikih, pridevnikih, glagolih... No, pa se ustavimo pri glagolu. To področje zaznamuje veliko besed, lepih in grdih, veselih in žalostnih, zanimivih in dolgočasnih. Glagol »učiti se« je popolnoma... Kakšen? Dolgočasen? Mučen? Preprosto neumen?! To je odvisno od človeka samega. V naših mislih ali celo besedah pogosto najdemo ta stavek: O, NE, spet se bom moral-a učiti! Pa je to res tako naporno, trpeče, noro? Za vas imam nekaj nasvetov, kako dolgočasen glagol »učiti se« spremeniti v zanimivo početje. Recept številka ena: ne uči se za pisalno mizo, ne sedi na stolu kot kup nesreče in ne »bulji« v knjigo! Zakaj se ne bi raje učil OTROŠKA TRGOVINICA Šlandrov trg 32 3310 ŽALEC Tel.: 063/712-152 Ob 7. obletnici poslovanja: • VELIKA IZBIRA BUND, • POLO MAJIC, • PULIJEV IN POLPULIJEV. Dodatno znižanje vseh vrst hlač za 20%. Za zaupanje in zvestobo se Vam zahvaljujemo in se priporočamo tudi v prihodnje. Savinjčan na balkonu, na terasi? Zunaj je veliko bolj prijetno: svež zrak, sonce. Recept številka dve: Besedo, stavek ali karkoli ti ne gre v betico (glavo), napiši na velik list in si ga prilepi na vidno mesto (npr. zraven TY če gledaš film, lahko med reklamami »poškiliš« tja, gotovo se ti bo vtisniio v spomin. Reklamacij ne sprejemam — če samo gledaš v listič, pa misliš na povsem druge reči, je pač vse eno, če sploh ne bi pogledal (!!!). Razmišljaj, kaj gledaš in kaj bereš! Recept številka 3: Nekaj časa nisi odprl-a zvezka, jutri pišete test, groza! Kaj pa zdaj? Ja, najbolje bo, da si napišeš plon-kec, ne? Če ga že nimaš namena uporabiti, ga vseeno daj v žep — za boljše počutje. Tega ne povej nikomur! Recept številka 4: Preden se začneš učiti, si pripravi limonado (čaj, sok, vse, razen alkoholnih pijač) in kaj za pod zob. Kasneje med učenjem ne smeš zapravljati časa za take stvari. Posebno, če si s časom bolj na tesnem. Recept številka 5: Učenje je lahko zelo škodljivo! Ja, prav ste prebrali, učenje povzroči težave. Ne rečem, da sem jaz te vrste človek, ampak imam izkušnje s tem. Enkrat sem se preveč učila, pa sem potem vse zmešala. O posledicah pa ne bom pisala. Želim vam veliko lepih trenutkov ob zvezkih in knjigah. Monika Vačun, 8c OŠ Prebold Počitniška ljubezen Verjamete v ljubezen na prvi pogled? Jaz do letošnjega poletja tega nisem verjel, poleti pa sem s planinci odšel taborit na Jezersko. Tam se je zgodilo veliko lepih stvari, a opisal vam bom samo eno. Zjutraj, ko sem se zbudil, sem ugotovil, da bo dan čudovit. Če ne zaradi drugega, pa zato, ker smo imeli prost dan. Spali smo do devetih. Po vstajanju smo se umili, pozajtrkovali in se kot druge dni zabavali. Kazalo je, da bo ta dan čisto običajen. Saj je tudi bil, a samo do petih popoldne. Takrat smo z vodniki odšli v vas igrat nogomet. Ko smo hodili ob jezeru, sem v njem zagledal čoln s tremi dekleti. Ker še nisem vedel, da so iz sosednjega tabora, sem jim za »foro« zaklical, če pridejo zvečer v naš tabor igrat poker. Odigrali smo tekmo nogometa, seveda izgubili ter se vrnili v tabor. Ko sem odhajal na tuširanje, sem ob tabornem ognju zagledal dekleta iz čolna. Odšel sem do njih. Pravkar so se seznanjale z nekaterimi planinci. Ko sem prišel do njih, sem jim povedal, da sem jih jaz povabil v tabor. Mislil sem, da tega ne bodo vzele tako resno. Po kratkem pogovoru sem se hitro stuširal in se vrnil k njim. Taborni ogenj je že bil prižgan: Po celem taboru pa se je že zvedelo, da sem v naše taborišče povabil tri dekleta. Sedeli smo ob tabornem ognju, se pogovarjali in takrat sem se zagledal v najmlajšo od njih. Ko smo se pogovarjali, kako je v njihovem taboru, sem simpatijino prijateljico prosil za njihove naslove. Nekaj časa je oklevala, a na koncu sem jih le dobil. Ko je simpatija izvedela, da imam njeno telefonsko številko, jo je zahtevala nazaj. Dovolila mi je, da sem obdržal številko, vendar pod pogojem, da je ne pokažem nikomur. Okoli desetih so sosednja dekleta odšla spat. Kakšnih deset minut kasneje pa je prišla najstarejša od njih. Rekla mi je, da sem simpatiji malo všeč, a na žalost iz vsega tega ne bo nastalo nič. Bil sem malo razočaran, a sem preživel. Zaradi tega večera so me do konca taborjenja dražili s tem. To ni bila moja prva ljubezen in tudi ne zadnja. Naučil sem se, da je počitniška ljubezen nekaj čudovitega, ampak se skoraj nikoli ne obnese za dalj časa. To, kar sem doživel, je bilo čudovito. Četudi se ni obneslo, sem bil vesel, ker sem ob tem dobil novo "prijateljico in se dobro zabaval. Borut Cmk, 8.e OŠ Žalec Spet v šoli (na žalost)_________________ Vsi veste, da je bilo letošnjih počitnic konec 2. septembra. Počitnice so super, a tega sem se zavedel šele ko so se končale. Ker letos končujem osnovno šolo, so bile to zadnje brezskrbne počitnice. Čeprav je bilo vreme bolj klavrno, je bila družba toliko boljša, in po mojem so bile te počitnice najboljše doslej. Zdaj pa konec z nakladanjem. Ko smo prišli po dveh mesecih ponovno v šolo, sem imel spremenjene občutke. Po eni strani sem bil vesel, da bom spet videl sošolce, po drugi pa sem se bal tega šolskega leta, ker je prelomno v življenju. Takšni so bili občutki ob vstopu v šolo, takoj sem zagledal razredničarko, ki se ni nič spremenila. V razredu nam je povedala iste stvari kot druga leta. Spet nam je naročila, koliko denarja moramo prinesti v naslednjem mesecu ter nam že spet težila s pravili obnašanja v šoli. Bojim se, da sem se jih že naučil na pamet. Zdaj pa k novejšim pridobitvam naše šole, to je prebeljena in popolnoma spremenjena telovadnica. Prva dva tedna je bila za vse učence tabu. Saj veste, kaj to pomeni. Ampak tudi zdaj, ko jo že lahko uporabljamo, nas venomer opozarjajo, da nimamo blata v športnih copatah itd. Večina drugih stvari je ostala po starem. Tečne tovarišice so še vedno tečne, nazaj je prišlo nekaj tovarišic, ki so bile v porodniški. Seveda so se začeli tudi krožki. Med drugim tudi literarno -novinarski krožek, zaradi katerega je nastal ta spis. K vsakemu 'spisu sodi tudi zaključek. Upam, da ste s tem spisom spoznali vsaj delček naše šole. Kaj bi nakladal, vsem, ki ste ga prebrali, želim uspešno šolsko leto’ in veliko zabave še naprej. Borut Cink, 8. e. OŠ Žalec * Naše želje ob tednu otroka____________________ Vsak otrok si želi, da bi ga imeli starši in prijatelji radi in bi se dobro razumeli. Glede na to, da je teden otroka, bi lahko imeli cel teden prosto, pripravili bi nam lahko »zabavni dan«. Želim si, da bi se dobro učila, da bi se imeli med seboj vsi radi. Vsi otroci na svetu naj bi se imeli lepo in se dobro počutili! Jesenske počitnice naj bi se podaljšale za en dan, ker imam rojstni dan. Vsi otroci si želijo svet brez vojn, srečno otroštvo. Odrasli, pomagajte jim to uresničiti! Spremenila bi odnose med otroki in starši, med njimi in učitelji. Čeprav sem že sedmošolka, starše še vedno skrbi zame, kot da bi bila prvošolka. ,______________» V filipinskem podzemlju IX.___________________ Otroštvo brez prepirov med starši. Mladi literati 5., 6., 7., in 8. razreda OŠ Žalec Bohol - luknja v tleh Med filipinskim otočjem je otok Bohol znan prav po značilni kraški pokrajini, belih peščenih plažah in otoku, iz katerega zaradi revščine odhaja veliko Boholancev na delo po svetu. Tujci, ki obiščejo ta otok, pa so zelo navdušeni nad nenavadnim otoškim stožčastim krasom (Gunung Sevvu). Ob tem ni presenetljivo, da sta ravno voda in zemlja igrala glavno vlogo pri socialno-ekonomskem in političnem razvoju Bohola. Ime Bohol je bilo otoku dodeljeno davnega leta 1565, ko so ga kolonizirali agentje španske krone. Najbolj verjeten izvor imena je v lokalnem izrazu »boho«, kar pomeni zalito (potopljeno) luknjo v tleh oziroma globok vertikalni jamski hodnik. Ta pojem se razlikuje od besede »langob«, ki pa sicer pomeni jamo oziroma bolj horizontalni hodnik. Iz tega sledi, da je Bohol tako kot v preteklosti še danes znan v lokalnem dialektu kot otok z veliko luknjami in jamami. Na svojih raziskovalnih pohodih to vse bolj spoznavamo tudi mi, saj je jam povsod dovolj. Tudi današnji dan naj bi povečal število doslej raziskanih jam. Po pripovedovanju našega Dollya se nam obetajo kar globoka brezna. Malo me kar jezi, ker pri teh raziskavah ne bom zraven. Staknil sem močan prehlad z nahodom in na priporočilo našega medicin-ca ostajam doma v Jagni. Zdravim se s čajem in aspirinom s C-vitaminom. Kmalu se počutim bolje in spravim se k pisanju zapisnikov in izdelovanju načrta jame. V družbi žensk in otrok Po dveh urah tovrstnega dela si najprej privoščim nekaj banan, nato pa se podam pobliže spoznavat naše gostitelje oz. člane družine, pri katerih smo nastanjeni. V polomljeni angleščini, moji in njihovi, se razvije prijeten pogovor. Radoveden sem jaz, radovedni so oni. Pravzaprav si do danes nisem znal razlagati, kdo je kdo v tej hiši, kdo je glavni, kje so moški, čigav^ sta otroka. Ure mi ob druženju z Elviro in Cruzito hitro minevajo in kar pozabim, da sem bolan. V hiši in zunaj nje naredim kar lepo število posnetkov. Še posebno z veseljem pa se fotografskemu objektivu nastavlja 18-letna Elvira, ki bi rada bila manekenka ali fotografski model. Vsaj za trenutek so bile njene želje uresničene, nastalo pa je tudi nekaj lepih portretov, ki so poudarjali najstniško lepoto mlade Filipinke. V gorsko vasico Bia-Bas Prva skupina fantov danes ni imela ravno veliko sreče, saj je bila jama dolga le okrog 70 m. Mnogo več je bilo pričakovati od skupine, ki se je podala v brezna nad Jagno. In res, našli so kar nekaj brezen, med njimi enega, ki je poleg globine obetal tudi horizontalne rove. Ker so z vertikalnim delom jame že postavili globinski rekord otoka Bohol oz. njegovih jamskih objektov, so sklenili, da to jamo obiščejo tudi naslednji dan in jo še podrobneje raziščejo. Ostali pa se bomo podali v zaledje Jagne na področje gorske vasice Bia-Bas, kjer naj bi bilo po pripovedovanju Gita -Madroñera nekaj precej velikih jam z velikimi vhodi. Zvečer gremo v center Jagne in v eni od restavracij - če jo tako sploh lahko imenujemo - zaužijemo nekaj steklenic osvežujoče hladnega piva in kokakole z rumom. Pavzaprav je pravi luksus, če na filipinskem podeželju dobite hladno pijačo in zato je vsaka gostilna, ki ima hladilnik, res lahko restavracija. Pred odhodom iz Jagne si nabavimo hrano in pijačo, nato pa se po obalni cesti podamo proti našemu cilju. V kraje, kamor gremo danes, tujci menda ne zahajajo. Pravega razloga za to nismo izvedeli, vendar pa vemo, da so prebivalci teh krajev resnično nekaj posebnega, saj imajo celo svojo abecedo. Znani pa so tudi po tem, da so bili večni uporniki proti vsem režimom. Pot do vasice, ki je res bogu za hrbtom, nas vodi po blatnih in razoranih cestah. Nisan le s težavo premaguje ovire. Vsa čast šoferju, ki nas je že večkrat vozil po boholskih cestah, kisi takšno ime komajda zaslužijo, saj so še naši kolovozi marsikdaj boljši. Ob vratolomni vožnji, ko nisi vedel, ali bo kombi ostal sredi poti v blatu ali jarku, pa smo bili vedno znova nagrajeni z zanimivo pokrajino. Tudi tokrat se pred našimi očmi vrstijo prizori. Višje smo, bolj pokrajina kaže kraško podobo. Na trenutke pomislimo, da smo na »naši« Raduhi, saj tudi krav, ki se pasejo, ne manjka. Končno zagledamo naš cilj - vasico, v kateri bomo tri dni odkri- vali skrjvnosti tega kraškega področja. Disko nam ne da spati Vasica Bia-Bas je tipična filipinska vasica. Hiše so v glavnem vse lesene, le cerkev in šola, ki sta blizu našega začasnega bivališča, sta zidani. Hiše stojijo ob dveh vaških ulicah, nekaj pa jih je posejanih po vzpetini. Pravzaprav deluje vse skupaj zelo idilično. Če ne bi bilo električnih drogov, ki so jih postavili pred kratkim, bi bila podoba vasice še lepša, neokrnjena. Namestimo se pri družini Co-dilla, kjer čez teden stanujejo tudi štiri vaške učiteljice. Hiša je prostorna, posebno dnevna soba, ki premore zelo zanimivo pohištvo iz bambusa. Kaj podobnega bi z veseljem imel tudi doma. Kmalu po namestitvi si oprtamo nahrbtnike in se z opremo podamo do prve jame, ki jo bomo raziskali. Po uri hoda pridemo do ogromne ponorniške jame Sudlon Cave. Vhod vanjo je kar 32 m širok in prek 20 m visok. V zadnjem delu 337 m dolge jame pa je tudi dvorana, polna netopirjev, ki vsak dan ob 18. uri zvečer, ko odletijo na lov, za trenutek povsem prekrijejo nebo nad Bia-Bosom. Dvakrat smo ta prizor videli tudi sami. Bilo je veličastno. Po raziskavi se vrnemo v vas. Kuhar nam pripravi okusno večerjo. Pri pijači smo nekoliko na slabšem, saj ima tako temperaturo, kot je temperatura zraka. Ta pa je prek 20 stopinj. Utrujeni se odpravimo spat, a spati ne moremo, saj nam na ušesa udarja bobnenje glasbe iz diska, ki je na prostem pri šoli. Ob tem si zaželimo, da v tem kraju le ne bi bilo elektrike. Darko Naraglav (dalje) OAisnoAoavz ž§ vliuivan > Savinjčan Izid žrebanja križanke, objavljene v oktobrski številki: 1. DANICA UDRIH, Šempeter 35/a, Šempeter 2. NIKA GOSTEČNIK, Ra-kovlje 52, Braslovče 3. ŠTEFKA ŠTAMPAR, Mi-gojnlce 6/a, Griže. Nagrajenci se oglasite v naše uredništvo, kjer boste prejeli potrdilo za prevzem nagrad v SADJARSTVU, d.o.o. Mirosan. Prvonagrajenemu bo podarilo 5 zabojev jabolk, drugo-nagrajenemu 3 in tretjena-grajenemu 2 zaboja jabolk. Pokrovitelj križanke, objavljene v novembrski številki, je TRGOVSKO PODJETJE ŽANA ŽALEC, ki bo trem nagrajencem podarilo buteljčna vina v vrednosti 5.000, 3.000 In 2.000 SIT. Pri žrebanju bomo upoštevali vse pravilne rešitve, poslane na dopisnicah, ki bodo na naš naslov prispele do 29. novembra 1996. Reševalce križanke obveščamo, naj na dopisnico izpišejo le gesla, ki izhajajo iz označenih polj s puščico. žišče NAŠA GOSTIŠČA ODSLEJ ODPRTA TUDI OB PONEDELJKIH Štorman Žalec 063 715-707 ******************************************* S CVETLIČARNA IN DARILNI BUTIK DAMJANA SMILJAN, s.p. % GRIŽE 50, 3302 GRIŽE tel.: 063/713-545 Privat: Partizanska 10, 3310 Žalec tel.: 063/713-168 ****************************************** ** - bogato izbiro lončnic - rezano in suho cvetje - darila za vse priložnosti - nagrobne sadike, zemljo, pesek in sveče: vse po konkurenčnih cenah. - šopke - vence - ikebane. Se priporočam. SERVIS BELE TEHNIKE ter SERVIS IN MONTAŽA OLJNIH GORILNIKOV Dani PIKL, Šempeter 115/d tel.: 063/702-070 POPRAVILA pralnih strojev, štedilnikov, bojlerjev; SERVIS IN MERITVE oljnih gorilcev. tel.: 063 720-116, 720-283 POLZELA HYunani Prodaja vozil Servis ACCENT od 16.500 DEM LANTRA od 24.900 DEM SONATA od 29.700 DEM KOMBI H100 diesel od 21.000 DEM Ugoden kredit in lizing do 5 let brez pologa! MARUTI 10.990 DEM RABUENA VOZILA MODA KVALITETA ZADOVOLJSTVO Trgovina in šiviljstvo P Žalec, Ul. talcev 3 (za tržnico) tel.: 714-175, faks: 714-182 velika Izbira metrskega blaga za jesenske kostime, šivanje po meri, tudi za močnejše postave, ekspres šivanje, oblačenje gumbov. ZELO UGODNO: METRSKO BLAGO ZA ZIMSKE PLAŠČE, cena 2.636,00 SIT. g * IZDELAVA ZIMSKIH PLAŠČEV PO MERI, DELO 15.000,00 SIT. S Vabljeni v trgovino In šiviljstvo TWEED, vsak dan od 8. ^ do 12. In od 14. do 18. ure, ob sobotah od 8 do 12 ure r, ,, (za žalsko tržnico). MODA JNT KVALTTET4 ZADOVOLJSTVO basal IZDELAVA IN MONT/___I IZPUŠNIH LONCEV IN CEVI IZ ALUMINIZIRANE PLOČEVINE ZA: bo ZASTOPSTVO ZA >Hi&m VLADIMIR MARN, Vransko 18, tel.: 725-106 ■©■ AV SEDAJ TUDI V CELJU NA MARIBORSKI C. 93 (blizu INTERSPAR-a) NAŠA PONUDBA: - prodaja novih vozil 'iz celotnega programa OPEL - velika izbira rabljenih vozil - sistem staro za novo, staro za staro - posredniška prodaja - prodaja originalnih rezervnih delov in dodatne opreme - pooblaščen servis, garancijska popravila II - kleparska in ličarska dela - možnost nakupa novih in rabljenih vo2il na KREDIT ali LIZING do 5 - možnost hipotekarnih kreditov in odplačila na čeke - preizkusne vožnje z vozili OPEL Vse kupce novih Oplovih vozil čaka prijetno presenečenje. Za OPEL VECTRO iz zaloge - popust 2000 DEM Prepričajte $e o naši ponudbi, z veseljem vam bomo svetovali let Velenje, Kosovelova 16, tel«* 063/855-975, mob.: 0609 Delovni čas: ponedeljek-petek: 7.30 do 12. in 13. do 17. ure; sobota: 8. do 12. ure Celje, Mariborska 93, tel.: 411-909, rfrob.: 0609 643-883 Delovni čas: ponedeljek-petek: 9. do 13. ure; sobota: 9. do 13. ure. Savinjčan Mag, sc. Franio Veiikanie. dr. med. »Zobje mi nagajajo« Pismo bralca: V mladosti nisem bil preveč zagnan za umivanje zob, tudi zobozdravnika sem se bal. Zato mi sedaj - imam jih čez šestdeset - preostali zobje, ki jih še imam, nagajajo. Pred nekaj dnevi sem se pogledal v ogledalo in ob dveh škrbinah, ob kateri se drgne ustna sluznica, opazil ranico in belo pego, ki ne boli, noče pa izginiti. Prosim, da mi svetujete, kaj naj storim? Ali je to morda kaj V zvezi s kajenjem pipe? Napišite še kaj o čiščenju zob mojemu vnuku, ki si noče umivati zob! »dedek Miha« Spoštovani bralec! Spomnili ste me na dele človeškega telesa - zobovje in ustno votlino nasploh, s katerimi se ukvarja posebna veja medicine, t.j. stomatologija. Na videz gre za majhen del telesa, ki pa je za normalno življenje zelo pomemben. Zato res ni odveč, da o tem kaj več napišem - Vam in tudi drugim dragim bralkam in bralcem. Ranice v ustih Omenjate, da se Vam je v ustih pojavila ranica in poleg tega tudi bela pega, ki ne izgine. Predlagam Vam, da takoj obiščete svojega zobozdravnika, ki bo omenjeno pregledal in se odločil o zdravljenju. Vsem, posebej pa ženskam in moškim, starejšim od 40 let, svetujem, da enkrat na mesec pred ogledalom dobro pogledajo v svoja usta. To je pameten preventivni ukrep - z njim lahko morda najdemo rakasto raščo v najbolj zgodnji fazi, ko za zdravljenje še ni nič zamujenega. Predvsem si preglejte ustno sluznico in jezik. Na ustni sluznici, ki je zelo nežna, se lahko pojavijo spremembe. Če so manjše ranice, pečejo in bolijo, zato jih hitro odkrijemo. Bele površine, ki pečejo, so običajno glivičnega porekla in nas zaradi bolečine, predvsem pri otrocih, hitro privedejo do zdravnika. Posebej pa morate biti pozorni na bele ali drugačne barve pege, ki sploh ne bolijo, pa se nočejo same od sebe pozdraviti. V slini je namreč veliko snovi, ki delujejo zdravilno. Zato priporočamo, da obvezno obiščete zobozdravnika, če se taka pega v treh tednih ne zaceli. Enako pozorno morate opazovati tudi svoj jezik. Če najdete na jeziku kakšno spremembo v obliki ra-šče ali spremembe barve, je pregled pri zobozdravniku potreben že po 14. dneh. Jezik je namreč močneje prekrvljen in spremembe na njem bolj nevarne. Bela pega na sluznici ne pomeni raka, je pa začetna sprememba celic na površini sluznice (prekance-roza), ki lahko vodi v rakasto raščo. ČESTITKA Na Univerzi v Ljubljani je bil promoviran za doktorja veterinarskih znanosti mag. asist. PRIMOŽ FLORJANC IZ BRASLOVČ. Mlademu znanstveniku iskreno čestitamo in želimo še mnogo ustvarjalnih let in sreče na znanstveno-razisko-valnem področju. Domači, sorodniki in prijatelji Razvade povečujejo možnost nastanka raka na sltiznici ali jeziku - predvsem prekomerno pitje alkohola, posebej žganih pijač, pogosteje vpliva na spremembe sluznice v ustih; na posamezne celice vplivajo tudi škodljive snovi, ki se sproščajo pri kajenju cigaret in jih kadilec vdihava. Znatno pogosteje pa je zbolevanje za rakom na ustni sluznici pri kadilcih pip, predvsem zaradi stalnega drgnjenja pipe ob ustni kot ali drugo mesto na sluznici. Pipo kadilec navadno drgne vse življenje na istem mestu ob spodnjo ustnico. Glede vzdrževanja osebne higiene na danes obravnavanem področju se pojavlja vrsta vprašanj o pogostosti in načinu čiščenja zob, o primernosti ščetk, kaj je zobna nitka itd. Pojdimo po vrsti: Zobna ščetka Je »orodje« za osebno higieno, ki ga mora imeti vsak otrok in odrasla oseba. Poudarjam vsak, ker ni dovolj ena ščetka za vso družino. Za redno umivanje zob je najpomembnejši rekvizit; bolj kot zobna krema, ker s pravilnim drgnjenjem po površinah vseh ploskev in bolj skritih kotičkov med zobmi že s samo ščetko odstranimo najpomembnejše škodljive delce zaužite hrane. Redno uporabo zobne kreme se priporoča zato, ker si zob ne pere-mo dovolj pogosto (pravilno je po vsakem obroku), dovolj dolgo (pravilno je vsaj tri minute) in na pravilen način. Navadno drgnemo s ščetko največje gladke površine, katerih se ostanki hrane sploh niso prijeli ali pa jih odstrani že prvi požirek tekočine, ki jo pijemo med obrokom. Z dovolj trdimi dlačicami ščetke moramo poiskati vdolbine in špranje med zobmi, za kar potrebujemo tudi več časa, kot ga običajno namenjamo za čiščenje zob. Zobna krema nam torej pomaga, da deluje tam, kamor sami nočemo, ne znamo ali ne moremo. Zobna nitka Zobna nitka je pripomoček za čiščenje zob, ko želimo očistiti tudi predele zoba, kjer s ščetko ne očistimo dobro. Tisti, ki si zobe želijo temeljito očistiti, lahko uporabljajo samo ščetko. Primerna je predvsem za tiste, ki imajo med zobmi tolikšen razmak, da nitka zdrsne med dve zobni površini. Tistim, katerih zobje se tiščijo tesno drug ob drugega, se nitka strga in povzroči samo jezo ali nejevoljo. Takim zato nitke ne priporočamo, ker ne bo učinkovita. Uporaba ustnih vod Nekateri radi uporabljajo različne ustne vode. V njih so različne kemične snovi, predvsem zdravilne ali take, ki »dišijo« (preprečujejo zadah iz ust). Čeprav se jih dobi brez recepta, naj jih predpisuje le zobozdravnik za zdravljenje, in to le za določen čas. Stalna uporaba je lahko škodljiva! Uporaba zobotrebca Je pogost priročen pripomoček. Najpogosteje ga uporabljajo tisti, ki neredno obiskujejo zobozdravnika, nekaterim pa čiščenje z zobotrebcem pomeni navado ali celo nadomestek za zobno ščetko. Naj posebej opozorim - s konico zobotrebca pogosto povzročimo v skritkih kotičkih, kamor ga potisnemo, poškodbe sluznice in dodatno vnašamo in potiskamo bakterije med zob in sluznico in s tem lahko povzročimo ali poslabšamo vnetje obzobnih tkiv (paradentozo), ker tako »spravljenih« ostankov hrane kasneje ne moremo več odstraniti niti s ščetko niti z nitko. Če že menimo, da moramo uporabljati zobotrebec, naj ne bo koničast, ampak ploščat, da s ploskvijo potegnemo po žlebu med dvema zoboma in odstranimo ostanek hrane. Žvečilni gumi za vnučka Naj razveselim Vašega vnučka in tudi druge, ki jih »preganjajo« zaradi stalnega žvečenja. Žvečenje žvečilne gume je po strokovnih ugotovitvah zdravo za razvoj zobovja in izboljšuje prekrvavitev ustne votline. Mlaskanje in »napihovanje balonov« pa ni vljudno in ne higienično. Pogovarjamo se z Nado Mulej Nada Mulej je po poklicu profesorica slovenskega jezika in primerjalne književnosti, strokovna sodelavka Andragoškega centra Slovenije in urednica v založbi Sledi. Pri svojem strokovnem delu se je doslej ukvarjala z vsemi starostnimi skupinami, od osnovnošolcev do mladostnikov in odraslih. Zadnja leta se ukvarja predvsem z vodenjem učnih delavnic o uspešnih medosebnih odnosih, sodobnih učnih metodah, svetovalni komunikaciji, uporabnem govorništvu in nastopanju v javnosti ter o osebnem razvoju. Tako je doslej vodila že več kot 200 učnih delavnic za najrazličnejše ciljne skupine: za učitelje, zdravstvene delavce, za šolske in druge svetovalne delavce, za svetovalce zavodov za zaposlovanje, delavce v državni upravi, strokovne sode- lavce državnega zbora, za vodstvene kadre v podjetjih itn. Pri delu uporablja sodobne, predvsem izkustvene metode učenja, saj je prepričana, da se dobrih medsebojnih odnosov ni mogoče naučiti iz knjig, temveč jih lahko le živimo v resničnem življenju. V svoje izobraževalno in svetovalno delo vnaša spoznanja sodobnih svetovalnih in komunikacijskih pristopov, kakršni so npr. realitet-na terapija, transakcijska analiza, predvsem pa nevrolingvistično programiranje (izredno učinkovita metoda komuniciranja, svetovanja, učenja in osebnostnega razvoja), za katero si je pridobila tudi mednarodni certifikat iz svetovalne komunikacije za poklicni in osebni razvoj. Ima licenco inštituta PLS iz Bremna za poučevanja uporabnega govorništva, pri ameriških trenerjih. pa se je izpopolnjevala za skupinsko dinamiko in moderiranje skupin. Je avtorica dveh priročnikov in urednica v zasebni založbi Sledi. Zasebno je tudi žena, mamica in hči, to pa so življenjske vloge, v katerih enako uživa kot v svojem poklicnem poslanstvu. Nada Mulej bo v tej rubriki svetovala za: razvoj osebne kariere, načrtovanje osebnega razvoja in učenja ter medosebne odnose v družini in poklicu. Bralce pa vabimo, da ji postavite vprašanja, ki jih lahko naslovite na uredništvo Savinjčana; Nada Mulej bo nanje odgovarjala v tej rubriki! Uredništvo Kdo je dirigent vaše življenjske melodije? Si, spoštovani bralci, lahko predstavljate, da bi vas nekega dne nepričakovano poklical znani skladatelj in vam povedal, da bi po dogodkih iz vašega življenja želel napisati simfonijo? Kakšna bi bila njena melodija? Bi se v njej izmenjavali počasni in hitri deli? Bi vsebovala živahne plesne ritme ali zasanjane zvoke? Bi slišali dele, polne disonanc, razgla-šenosti? Bi bila skladba glasna ali umirjena? Ne glede na to, kaj bi v njej prevladovalo — zagotovo bi bila vaša življenjska simfonija popolnoma izvirno, neponovljivo delo, kot je nekaj posebnega in enkratnega vsako življenje. Tudi življenje ima — podobno kot glasba — svoj ritem: je vdih in izdih, boj in premirje, napetost in sprostitev, je razum in čustvo. Sestavljeno je iz resničnih dogodkov in sanj, iz prejemanja in dajanja, iz nepredvidljivih in pričakovanih dogodkov, iz razglašenosti in harmonije. Morda je v vaši življenjski simfoniji preveč premorov, morda se v njej ponavlja vedno ista tema. Jesenski večer, iztekajoče se leto ali osebna življenjska prelomnica, ki jo je zaznamoval kak poseben dogodek, je lahko iztočnica, da na novo presodimo svoje življenje in ugotovimo, kaj bi v njem spremenili, da bo postalo melodija, kakršna nam je všeč. ' Za to je koristna majhna osebna inventura, ugotavljanje stanja na našem »notranjem bančnem računu«. V pomoč so nam lahko dobra vprašanja: SETVENI KOLEDAR ZA MESEC NOVEMBER 1996 .. .nadaljevanje iz prejšnje številke: DATUM DEL RASTLINE IN URA 7 četrtek korenina 8. petek korenina 9. sobota korenina 10. nedelja do 11. ure korenina, od 12. ure cvet 11. ponedeljek do 19. ure cvet, od 20. ure list 12. torek list 13. sreda list 14. četrtek * konec časa za presajanje do 20. ure plod, od 21. ure list 15. petek do 10. ure list, od 11. do 18. ure plod 16. sobota od 18. ure korenina 17 nedelja korenina 18. ponedeljek cvet 19.torek do 20. ure cvet, od 21. ure list 20. sreda do 23. ure list 21. četrtek list 22. petek list 23. sobota plod 24. nedelja do 10. ure plod, od 11. ure korenina 25. ponedeljek korenina 26.torek korenina 27 sreda od 6. ure cvet 28. četrtek * začetek časa za presajanje cvet 29. petek do 12. ure cvet, od 13. ure list 30. sobota list DECEMBER 1. nedelja * čas za presajanje do 13. ure cvet, od 14. ure plod 2. ponedeljek plod 3.torek plod 4. sreda od 6. ure korenina 5. četrtek korenina 6. petek korenina 7 sobota do 20. ure korenina, od 21. ure cvet 8. nedelja piod 9. ponedeljek od 5. ure list 10.torek list 11. sreda do 8. ure list, od 9. ure plod 12. četrtek * konec časa za presajanje do 17 ure plod 13. petek , od 18. ure korenina 14. sobota korenina 15. nedelja od 8. ure cvet 16. ponedeljek cvet 17 torek list 18. sreda list 1. Kaj je tisto, kar si že dolgo želim uresničiti? O čem že mesece dolgo sanjarim? —- Morda drugačna služba, več časa zase, bojlši odnosi s partnerjem, večje stanovanje... 2. Kaj mi preprečuje, da nimam tega, kar si želim? Največkrat so ovire v nas in se pokažejo pred življenjskimi odločitvami, ki imajo pogosto »pripravljene« take odgovore: a) Saj mi tako in tako ne bo uspelo... b) Nihče mi ne pomaga, sam(a) pa ne zmorem, ne znam... c) Imam premalo denarja (časa, priložnosti)... č) V življenju tako ali tako nimam sreče... d) Le kaj si bodo o meni mislili drugi'? e) Saj bi rad(a), toda... f) Saj vem, da bom moral(a) vložiti veliko napora, potem pa bo šlo vse po zlu... Najbrž nam ti stavki zvenijo zelo znano in so pogosto tema naših notranjih pogovorov s seboj. Za njimi pa se skrivajo določeni vzroki, ki kažejo, kaj se skriva za prejšnjimi sporočili (po vrsti): a) pomanjkanje zaupanja vase in tak odnos do napak, ki v njih vidi vzrok lastne nesposobnosti namesto priložnosti za učenje in rast v prihodnosti; b) prelaganje odgovornosti za lastno življenje na druge; c) zunanje okoliščine so opravičilo za lastno nedejavnost; č) obup, vdanost v usodo; d) prevelika odvisnost od mnenja drugih; e) nagnjenost k udobju; f) nepripravljenost na tveganje. Čeprav smo deloma res odvisni od zunanjih okoliščin, na katere nimamo vpliva, pa imamo v življenju veliko več možnosti izbire, kot smo pripravljeni priznati. Ameriški psiholog madžarskega porekla Mi-halyCsikszentmihalyi je opravil zanimivo raziskavo, v kateri je ugotavljal, kaj potrebujemo ljudje, da bi bili srečni. Pri tem je s posebnimi aparaturami meril notranje odzive ljudi v različnih, zanje osrečujočih situacijah. Po dolgotrajnem opazovanju ljudi na vseh petih celinah je v svoji zanimivi knjigi z naslovom Skrivnost sreče objavil presenetljivo ugotovitev: odstotek zares srečnih ljudi se ne razlikuje v najbogatejših četrtih ameriških velemest, med domorodci plemen ob Amazonki ali med pripadniki primitivnih afriških plemen. To pa najbrž pomeni, da bistvo srečnega življenja ni toliko odvisno od tega, kar se dogaja okrog nas, ampak predvsem od tega, kaj se dogaja v nas in kakšen pomen pripisujemo drobnim in velikim dogodkom, ki nam oblikujejo življenje. Srečo imamo torej v svojih rokah. V prihodji številki si bomo ogledali, kako svoje vizije in cilje spremenimo v dejanja. Nada Mulej Tl K A Šempeter v 5.d.13a tel. 063/701-547 C§einton Iz policijske beležnice Pred tovornjak Huda prometna nesreča se je zgodila v ponedeljek, 7 oktobra, petnajst minut pred šesto v Šempetru. 21-letna Marina B. iz Griž je z osebnim avtomobilom zavijala z bencinskega servisa v Šempetru na magistralno cesto. Takrat je iz smeri Celja pripeljal s tovornim avtomobilom 52-letni Janez U. iz Trebnjega. Tovornjak je trčil v osebni avtomobil. Voznico, ki je po trčenju ostala vkleščena v avtomobilu, so hudo poškodovano prepeljali v bolnišnico. Ukraden iz kolesarnice V torek, 8. oktobra popoldne, so bili žalski policisti obveščeni, da je neznani storilec iz kolesarnice bloka v Čopovi ulici v Žalcu odtujil kolo z motorjem znamke Tomos avtomatik, rdeče barve. Številka okvirja je 669007 Vlomilec zasačen V četrtek, 10. oktobra zgodaj zjutraj, so žalski policisti prijeli občana iz Prebolda, ki je pred tem vlomil v prostore osnovne šole Ljube Mikuš v Žalcu. Pri MALI OGLASI TESNJENJE OKEN IN VRAT, uvožena tesnila, 30% prihranka pri kurjavi; prepiha in prahu ni več; 10 let garancije; tel.: 061 814-803. vlamljanju je poškodoval nekaj notranjega inventarja, odnesel pa različne predmete. Ko je zapušča! šolo, so ga policisti prijeli in bodo zoper njega podali kazensko ovadbo. Z žago nad drog Žalski policisti so v sredo, 9. oktobra, posredovali v Zabu-kovici. Po telefonu jih je poklical Martin Š. in povedal, da mu grozi sosed Ignac. Slednji je z motorno žago že požagal telefonski drog. Policisti so zoper Ignaca napisali prijavo sodniku za prekrške zaradi kršenja javnega reda in miru, lahko pa se zgodi, da ga bo posebej tožil tudi Telekom, kateremu je Ignac pravzaprav povzročil največ škode. Ponarejeni bankovec Ponarejeni bankovec za 100 nemških mark so v ponedeljek, 7 oktobra popoldne, odkrili v hotelu Žalec. Bankovec je pri njih vnovčil neznanec, za katerim imajo policisti že sled. Iskra vnela hlape V soboto, 12. oktobra zjutraj, je prišlo v obratu Juteksa na Ložnici pri Žalcu do hude delovne nezgode. 43-letni Marjan O. iz Arje vasi je tega dne opravljal remont cisterne za pretok mehčala. Eden izmed delavcev ga je z dvigalom dvignil 3 metre visoko, kjer je s kotno brusilko rezal kovinske cevi. Dvigalo je imelo za podsta- V TABORU PRODAMO GOZDNI PARCELI - v k. o. Šmiklavž in k.o. Ojstriška vas. Informacije po tel.: 061/813-269. VEDEŽEVANJE IN NAPOVED LOTA! Informacije po tel.: 090/42-62 Servis šivalnih strojev Jr* ■ ratnik Darko,s. p. Gubčeva 2, Žalec, tel.: 713-458 za vse vrste šivalnih strojev SERVIS GOSPODINJSKIH APARATOV ANTON KITEK,SP Kasaze 107 g, Petrovče tel.: 063/708-256 mobitel: 0609/632-660 SiMUilMil; * pralnih strojev * * štedilnikov * * sušilnih strojev * HfTRO * KAKOVOSTNO * V NUJNIH PRIMERIH TAKOJ * JAVNO KOMUNALNO PODJETJE ŽALEC, d.o.o. Nade Cilenšek, 3310 Žalec, telefon: 063/715-225 Za odpravo vseh večjih okvar na javnem vodovodnem omrežju na območju občine Žalec je organizirana dežurna služba v popoldanskem in nočnem času. Okvaro lahko prijavite dežurnemu vzdrževalcu neposredno prek mobilnega telefona na številko: 0609/612-731 Uradne ure za stranke v DE Vodovod so vsak torek in četrtek od 8. do 12. ure. Delovni čas JAVNEGA KOMUNALNEGA PODJETJA ŽALEC JE OD t SEPTEMBRA DALJE OD 7. do 15. URE. vek sicer prazen 200-litrski sod, v katerem pa je bila pred tem vnetljiva tekočina. Pri rezanju kovinske cevi so se zaradi iskre vneli hlapi in prišlo je do eksplozije. Marjan O. je pri tem padel na tla, oblačila pa so se mu vnela. Zaradi tega je dobil hude opekline. Izsiljevanje mladoletnikov Nekaj minut pred 22. uro v nedeljo, 13. oktobra, so trije šestnajstletnih iz Žalca stali na avtobusni postaji v Žalcu. K njim so stopili štirje Velenjčani, približno enake starosti. Od Žalčanov so zahtevali denar in cigarete, ker pa nič od tega niso imeli, je eden od Velenjčanov iztrgal zlato verižico z vratu Žiga B. Nato so Velenjčani pobegnili z osebnim avtomobilom, na katerem so bile ukradene registrske tablice. Požari V petek, 11. oktobra zvečer, je zagorelo v prostoru za steljo v gospodarskem poslopju Ivanke R. v Preserju. Požar se zaradi hitrega posredovanja domačih in sosedov ni razširil. Vzrok požara še n| znan. Med nevihto je v sredo, 16. oktobra, nekaj minut po 20. uri zagorelo tudi gospodarsko poslopje v Hramšah. Lastnik Drago L. je zaradi požara na kozolcu utrpel za približno 300 tisoč tolarjev škode. Najden, ukraden V sredo, 24. oktobra, so velenjski in žalski policisti v Žalcu izsledili avtomobil, ukraden dan prej v Starem Velenju. Istega dne pa je bil s parkirišča v Kidričevi ulici v Žalcu ukraden renault 5, rdeče barve, registrske tablice CE 56-93R, last Suzane K.. Zgorel mercedes V torek, 22. oktobra zgodaj zjutraj je zagorel osebni avtomobil znamke mercedes, last Vita K. iz Žalca. Vozilo je bilo parkirano v Velenjski ulici v Žalcu. Vzrok požara še ni znan, škoda pa je ocenjena na okoli 2 milijona tolarjev. BUD» tA D O O KOGUM IZDELOVANJE IZDELKOV IZ KOVINE IN GUME MONTAŽA IZPUŠNIH SISTEMOV SREČKO HRUŠOVAR, s p. Šempeter v Sav. dolini 27, 3311 ŠEMPETER t? 063/701-582 V zalogi: IZPUŠNI SISTEMI DOMAČIH PROIZVAJALCEV za vozila: ZASTAVA, RAT, RENAULT 4-5, LADA, GOLF. ZA VSA OSEBNA VOZILA IZPUŠNI LONCI PRIZNANE NEMŠKE FIRME WALKER DELOVNI ČAS: od 8. do 18. ure ob sobotah od 8. do 13. ure. ZAHVALA PRIMOŽ TEICHMEISTER Ob tragični izgubi našega ljubega Primoža Teichmeistra iz Kaplje vasi se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so mu osrečevali mladostna leta, ter ga pospremili na njegovi prerani zadnji poti. Vsi, ki ga imamo radi Vse bo, kot je bilo, samo to bo drugače, ne boš se vrnil... ZAHVALA Prisrčna hvala vsem, ki ste pospremili našega nepozabnega moža, očeta in dedka JANEZA KOCELUA iz Žalca ^poslednjemu počitku, mu darovali vence, cvetje in sveče, nam pa izrazili ustno ali pisno sožalje. Posebna hvala za hitro medicinsko pomoč dr. Rizmalu in dr. Kobalu. Iskrena hvala tudi govorniku g. Naraksu, pogrebni službi Strahovnik ter patru Viktorju za opravljen pogrebni obred. Hvala za odigrano Tišino. Vsi njegovi ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame, tašče, babice in prababice ANGELE ŠUŠTERIČ (1905-1996) se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti ter darovali cvetje in sveče. Iskrena hvala duhovnikom: patru Viktorju, patru Jožetu in patru Manesu za opravljen pogrebni obred. Zahvala velja tudi g. Verhovšku za poslovilne besede, pevcem in pogrebni službi Strahovnik. Vsi njeni ZAHVALA Ob boleči in mnogo prerani izgubi drage žene, matere, babice, hčerke in sestre SONJE URISEK se zahvaljujemo vsem, ki ste darovali cvetje in sveče ter jo pospremili na zadnji poti. Zahvaljujemo se tudi primariju dr. Žuntarju in vsemu ostalemu osebju urološkega oddelka Bolnišnice Celje. Žalujoči: mož Mitja, hči Suzana in sin Mitja, vnuka Luka in Sara, mama Marija ter ostalo sorodstvo Tak’ čudno je naše življenje, srečno in hkrati nesrečno -o, pesem nedokončana... (K. Kovič) ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, dedija in brata LEOPOLDA LANDEKERJA iz Griž 127 se v globoki žalosti iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom za izražena sožalja, darovano cvetje in sveče. Hvala vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Posebno hvala kolektivu Kovinotehne Celje, družini Brglez in kolektivu pekarne Brglez, klubu Dobra misel in Lipa iz Griž, govorniku g. Mlinariču, godbi na pihala Zabukovica, pogrebni službi Ropotar in g. Jožetu Planincu za opravljen cerkveni obred.Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: žena Tinka, hčerka Nevenka z možem, vnukinja Milojka in sestra Žana z družino. POGREBNA SLUŽBA MORANA: TEL. 063 720-003, 720-660. 720-662 ZAHVALA 8. oktobra smo se poslovili od naše drage mame, orne, prababice in tete ELIZABETE VOH roj. BREŽNIK Hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za darovano cvetje, sveče, svete maše ter za izražena sožalja. Hvala g. župniku, pevskemu zboru in pogrebni službi Ropotar. Zahvaljujemo se tudi dr. Cukjatiju in sestri Marjani ter osebju gastro oddelka Celje. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: vsi njeni ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta in dedija FRANCA ROJNIKA s Polzele se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, nam izrazili številna pisna in ustna sožalja. Hvala vsem za darovano cvetje, sveče in sv. maše. Hvala za nesebično pomoč ob času njegove bolezni dr. Matjaževi, patronažni sestri in vsem, ki ste nam v času, ko je bil v bolnišnici in doma, nudili kakršno koli pomoč, nas bodrili in nam stali ob strani. Za čas pogreba se zahvaljujemo moškemu pevskemu zboru, za odigrano Tišino, govornikoma, družinama Tavčer in Dolinšek za pomoč, gospodoma župnikoma za lepo opravljen obred. Hvala vsem, ki ste ga tako številno pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči: žena Medica, sinova Danilo in Matjaž z družinama ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, dedka in pradedka ANTONA ČREMOŠNIKA Iz Ločice pri Polzeli (19. 4.1905 - 3. 10. 1996) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče in sočustvovali z nami. Hvala pogrebni službi Ropotar, govorniku KS za poslovilni govor, gospodu župniku za opravljen obred in pevcem za odpete žalostinke. Žalujoči: vsi njegovi ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame NEŽIKE ZAGORIČNIK iz Dolenje vasi pri Preboldu se iskreno zahvaljujemo za vsa izrečena sožalja, cvetje in sveče ter darove za cerkev. Hvala vsem sosedom, znancem, govorniku, godbi na pihala TT Prebold in pevcem za odpete žalostinke. ZAHVALA ČLANI KRAJEVNE ORGANIZACIJE ZB NOV GRIŽE so popolnoma obnovili grobnico talcev pod Gozdnikom. Pri pobiranju članarine je vsak član KO ZB prispeval še 1.000,00 SIT ali tudi več. Za izkazano pomoč pri obnovitvi pa se borci še posebno toplo zahvaljujejo griškim podjetnikom in Krajevni skupnosti za vso pomoč, saj je obnova stala 460.000 SIT. Prazna dom sta in dvorišče, naše oko zaman te išče, ni več tvojega smehljaja, utihnil je tvoj glas, ostalo je srce in ostali so sledovi pridnih rok. Solze se ne dajo skriti, bolečina zatajiti, prazen tvoj prostor v hiši, ni ga mogoče nadomestiti.« ZAHVALA Ob boleči izgubi ljubega moža, očeta, dedka in pradedka ALOJZA LAZARJA, st. iz Rakovelj 43 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za darovano cvetje, sveče, svete maše, za izrečene tolažilne besede in za številno spremstvo na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se zdravstvenemu osebju Bolnišnice Celje, oddelkoma za urologijo in EIT, primariju dr. Žuntarju in dr. Mileni Kotnik za vso skrb in nego, govornikom g. Raku, g. Radišku in g. Francetu Debelaku za ganljive besede slovesa, predstavnikom Celjskih mesnin, KS, ZB, pevcem in g. župniku Zidanšku za lepo opravljen cerkveni obred. Še enkrat hvala vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani in nam kakor koli pomagali. Vsem še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: žena Cilka, sin Lojzi z družino, hčerki Nina in Cilka z družinama, vsi vnuki, pravnukinja Pia ter ostalo sorodstvo V naših srcih še živiš, zato pot nas vodi tja, kjer v tišini spiš. Tam skupaj smo v nemi bolečini, z žalostjo in lepimi spomini. ZAHVALA Ob boleči izgubi ljubega moža FRANCA VIDMAJERJA iz Žalca se iskreno zahvaljujem vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste ga v tako lepem številu pospremili na njegovi zadnji poti, ter darovali cvetje in sveče. Hvala g. dr. Marku Zupanu, pevcem iz Gotovelj, govorniku g. Valterju Verhovšku, ZB Tomšičeve brigade, g. župniku za opravljen obred in pogrebni službi Strahovnik. Vsem skupaj prisrčna hvala. Žalujoči: žena Fani ter ostalo sorodstvo Žena moja, ne žaluj dragi hčeri, vnukinje, jaz počivam, mirno spim, se nič več ne zbudim. Naj nikar se ne rosi oko, prav nič pomagalo ne bo. Če solza zbudila bi ljudi, od mojih solz se sin moj vrnil bi. Iz večnosti vrnitve ni, tam že sin moj mirno spi. Ker me ob sebi imel je rad, poklical me je v večnost spat. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, atija in starega atija IVANA KRAJNCA iz Dobriča se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem, pogrebcem, vaščanom Dobriča, krajanom Andraža, sodelavcem Hmezad banke in OŠ Petrovče in družini Jevšnik za vso pomoč, darovano cvetje, sveče in za svete maše ter izražena sožalja. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, gospodu župniku za opravljen obred, g. Franciju Drobežu in Srečku Pižornu za besede slovesa, pevcem za odpete žalostinke ter pogrebni službi Ropotar. Hvala tudi dr. Matjaževi za pomoč v času bolezni. Žalujoči: žena Hilda ter hčerki Jerica in Cvetka z družinama ZAHVALA Ob boleči izgtfci drage mame,babice in prababice MARIJE TURNŠEK iz Podvrha 3. 7.1911 - 22. 9.1996 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za vsa ustna in pisna sožalja, za darovano cvetje, sveče in svete maše. Posebna zahvala g. župniku Jožetu Zidanšku za opravljen cerkveni obred. Hvala tudi govorniku g. Ivanu Faletu za izrečene besede slovesa ter pevcem za odpete žalostinke. Še enkrat hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Žalujoči otroci z družinami ZAHVALA Ob boleči izgubi drage žene in Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti in nam izrazili ustna in pisna sožalja. Hvala za darovano cvetje in sveče.Hvala tudi duhovniku Francu Sercu za lepo opravljen cerkveni obred. Vsem, ki ste nam pomagali v teh težkih trenutkih, še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: mož Janko, sin Robert in hčerka Barbara mamice OLGE BUKOVEC iz Prebolda ZAHVALA Ob boleči ter prerani izgubi dragega moža, očeta in dedija STANETA se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki so ga pospremili na njegovi zadnji poti, nam izrazili ustna in pisna sožalja, darovali za svete maše, cvetje in sveče. Hvala govorniku g. Rudiju Hermanu in predstavniku Petrola, pevcem iz Vinske Gore in g. župniku za lep obred. Iskrena hvala tudi dr. Kobalu za vso pomoč. Žalujoči: žena Anica, sin Stane in hčerka Ksenija z družinama PANČURJA iz Orle vasi ZAHVALA Ob nenadni izgubi drage žene, mame in stare mame BERTE SAFRAN iz Petrovč se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za darovano cvetje, sveče in svete maše. Hvala vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali v težkih trenutkih. Posebej hvala kolektivu Elektra Celje. Vsem še enkrat hvala. Žalujoči: mož Stanislav, sin Vojko z ženo Mojco, hčerka Lidija z možem Ervinom, vnuka Mihaela in Miha, mama ter brat in sestra z družinama ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta in dedija VLADA POTOČNIKA iz Petrovč 200 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, sodelavcem in znancem za darovano cvetje in sveče ter za vse izraze sožalja.Posebna hvala dr. Katji Bolčina, pogrebni službi Morana, g. Kisovarju, g. Verhovšku za poslovilni govor, zastavonošem in g. Hermanu za zaigrano Tišino. Hvala vsem za spremstvo na njegovi poslednji poti. Žalujoči: žena Ljudmila, hčerka Darinka in vnukinja Špela Vsi njeni STOPIMO NA TRDNA TLA, TO JE NASA ZEMLJA! Predstavljamo naša kandidata dr. FRANC ZAGOZEN univerzitetni profesor z doktoratom Max - Planetovega inštituta in vrhunski strokovnjak za genetiko domačih živali, kmet in prvi zagovornik ekosocialne-ga kmetijstva. O svojem življenju razmišlja takole: »Sem človek, ki ga je nekdanja oblast označiia za odpadnika. Tudi zaradi naprednih razmišljanj o civilni družbi in demokraciji.« Zaradi svojih pogledov je pritegoval generacije študentov, novinarje in od komunistične partije neodvisno inteligenco. Ima veliko zaslug za nastanek stanovsko politične stranke Slovenske kmečke zveze, iz katere je nastala SLS. Dr. Zagožen ima zasluge za nastanek strank slovenske pomladi iz katerih se je oblikoval DEMOS. To je človek, ki se lahko pohvali z najboljšim tropom ovac pri nas. Kot predsednik glavnega odbora SLS, Slovenske kmečke zveze pri SLS, kot poslanec in vodja poslanske skupine SLS je uspel postati odgovorni politik, ki vidi prihodnost Slovenije v policentričnem razvoju in odpiranju v svet »V čast mi je, da kandidiram kot poslanec DZ na listi SLS v kraju, kjer so že davnega leta 1868, na drugem slovenskem taboru sprejemali narodnostni program. Že takrat se je v teh krajih izkazala narodna zavest in zahteva po zedinjeni Sloveniji. Za kandidaturo na tem območju sem se odločil tudi zato, ker sem v bistvu začel svoje javno in aktivno politično delo prav v Žalcu. Konec februarja 1988. leta smo v Žalcu prav na mojo pobudo ustanovili Zvezo slovenske kmečke mladine, ki je bila predhodnica Slovenske kmečke zveze in SLS. Zasluge za to imajo takratni študentje in mladina. Prve lastovke slovenske pomladi so tudi po moji zaslugi poletele prav iz Žalca. • SLS je najmočnejša politična sila slovenskega podeželja, ki ima vsak dan več podpore tudi v mestih. Zagotavljam, da bo uveljavljala voljo in pričakovanja večine ljudi za pravično pravno ureditev, za spoštovanje svobode človekove zasebnosti, decentralizacijo države in večjo lokalno samoupravo. Prizadeval si bom za hitrejši gospodarski, socialni in kulturni razvoj vseh krajev ter za sožitje in solidarnost vseh slojev prebivalstva. V Sloveniji moramo hitro odpraviti posledice preteklih zmot in napake zadnjih let. Časa za to je malo, če se hočemo priključiti razviti Evropi. Spoštovane Savinjčanke in spoštovani Savinjčani! Skupaj s SLS stopimo na lepšo pot. Dolina zelenega zlata ni nikdar zamujala in prepričan sem, da tudi tokrat ne bo. Naj ponovno vzcveti slovenska pomlad! Letos ima naša stranka veliko možnosti, da kot zmagovita vladna stranka začnemo spreminjati stvari na bolje. Če se bomo vsi skupaj dovolj potrudili, potem sem prepričan, da bo mogoča večinska koalicija strank slovenske pomladi. Največ je odvisno od uspeha SLS. Pred nami so spet volitve v Državni zbor. Ker se mandat sedanjim poslancem izteka, se Vam želimo v imenu poslancev SLS in tudi kot predsednik Glavnega odbora SLS zahvaliti za zaupanje, ki ste nam ga izkazali z izvolitvijo pred štirimi leti. Kot opozicijska poslanska skupina nismo imeli veliko vpliva na politiko vlade, s katero se pogosto nismo strinjali. Kljub temu upam, da smo s svojim delom v Državnem zboru opravičili Vaša pričakovanja. prim. IVAN DOLINAR, dr. med. pomlad! I S6 ]6 zaj vLatkovl vasi. Osnovno Na celjski gimnaziji sem vojne sem doživljal v V« Študentska leta sem p diplomiral leta 1953. Po diplomi do upokojitve sem bH v celjski bolnišnici. Vtem času sem opravil specialistični Izpit iz otorinolaringologije, se izpopolnjeval iz anesteziologije in nevrokirurgije. Na zagrebški Medicinski fakulteti sem končal podiplomski študij. Leta 1969 sem bil imenovan za primarija. Od leta 1977 do 1990 sem bil predstojnik oddelka za otorinolaringologijo in nato do upokojitve svetnik. V celjski bolnišnici še delam pogodbeno. Od leta 1958 sem poročen s Savinjčanko, kmečkega rodu. Član revolucionarne stranke nisem bil. Ob ustanovitvi Slovenske kmečke zveze sem postal njen član. Zadnja leta zbiram Zgodovinske vire in pripravljam kroniko za vsako posamezno vas šempavelske župnije. gradili smo si dom Pavlu pri Preboldu. v Sv. ov Kandidaturo na listi SLS sem sprejel, ker je vodilo stranke ohranjanje podeželja, delo, poštenje, pravičnost, napredek, srečna družina in strpnost do drugače mislečih. Podcenjena razprodafa, kraja skupne lastnine in slovenske zemlje, ustanavljanje bypass podjetij in odlivanje družbenega kapitala v tujino predstavljajo zločin nad narodom. Ob teh dogajanjih nastajajo v slovenski deželi čedalje večje socialne razlike. Na eni strani so tako imenovani »managerji« - podjetniki, povzpetneži, mafijevci ter ostali nepridipravi z visokimi, na drugi strani pa delavci, upokojenci, kmetje in brezposelni z nizkimi prihodki. Liberalizacija dovoljuje, prikriva in spodbuja takšna dejanja. Definicija libe- ralizma v gospodarstvu je: svobodna konkurenca na račun delovnega človeka. Kljub liberalni zgodbi o uspehu in obljubi prenoviteljev združenih v listi o 100.000 novih delovnih mestih pred štirimi leti, brezposelnost narašča. Julija je znašala 13,3%, v avgustu že 13,5%. V mandatnem obdobju sedanje vlade je bilo izgubljenih skoraj 70.000 delovnih mest. Sedanja vladna struktura, ki jo sestavljajo v glavnem prejšnji oblastniki, se v tujini prekomerno za- dolžuje, prikriva izgube v gospodarstvu (samo v slovenskem elektrogospodarstvu je sedanja vlada nakopičila 25 milijard SIT izgub), precenjuje vrednost tolarja in uvaja nove davke. Star kmečki pregovor pravi: Človek, ki je spravil grunt na boben, ne bo nikdar postal dober gospodar. Kot poslanec DZ bom zastopal program stranke in svoje volivce na državni ravni ter bom v pomoč lokalni samoupravi. Zavzemal se bom In glasoval za decentralizacijo državne uprave, ustanavljanje manjših občin in preprečitev prekomernega odliva denarja v večja središča, kar bo omogočilo hitrejši razvoj podeželja, pri čemer mislim na obnovo In gradnjo lokalnih cest, domov za ostarele, vrtcev, šol itd. Za tiste, ki jim je z gradnjo avtomobilske ceste skozi sredino Savinjske doline nastala nepopravljiva škoda, bom skušal doseči pravično odškodnino ter vztrajal na zaščiti okolja in popravilu uničenih lokalnih cest. Ob sprejemu v EU bo treba zaščititi domače delo in nasprotoval bom prodaji slovenske zemlje tujcem. Sem za odločno odkrivanje in kaznovanje vseh vrst kriminala. Vračanje kapitala v državo, zaplemba neupravičeno prisvojenega premoženja ter stroga kontrola lahko namreč omogočijo odprtje številnih novih delovnih mest. Za izvedbo teh ukrepov so potrebni neodvisna kriminalistična služba, finančna policija in sodstvo z urejeno zakonodajo. Prizadeval si bom za to, da bi Iz proračuna financirali celotno oskrbo vrtcev in osnovnošolskega izobraževanja (pouk, učbeniki, prevozi, topla malica). Kot zdravnik se bom zavzemal, da bodo tudi vrhunski medicinski dosežki dostopni vsem prebivalcem. Tudi tistim z najnižjimi dohodki in da bodo tudi bolnikom iz odročnih krajev dostopne storitve ljubljanskega kliničnega centra. Ta ne sme biti na voljo le izbrancem. Prizadeval si bom, da se dosedanje sramotno nizke plače delavcev in neupravičeno visoki menedžerski dohodki spravijo v evropsko razmerje, ki običajno znaša 1:6 ter za posojila za zagon novih podjetij in premostitev trenutnih težav, ki mora biti odvisno od gospodarske utemeljenosti In ne od volje politikov. Vse bom storil tudi za odpravo vseh vrst privilegijev, pa naj bodo poslanska, vladna ali iz lobijev.« »V turobnem jesenskem dnevu zasejmo v zemljo prednikov SLOVENSKE BRAZDE zdravo seme brez plevela. V naši pomladi naj se vrnejo VSE lastovke v domača gnezda. Njim v pozdrav naj zavalovijo žitna polja. Samo naša setev nam bo napolnila naše kašče in dala dovolj kruha za vse. OBKROŽITE LISTO IfSLS1 ŠT. <2> SLS je bila ustanovljena 12. maja 1988. leta Iz SLOVENSKE KMEČKE ZVEZE se je razvila v programsko široko in organizacijsko trdno SLOVENSKO LJUDSKO STRANKO, ki je bila ob ustanovitvi prva izvenpolitična organizacija v takratni državi Jugoslaviji. SLS se zavzema za OHRANITEV TRADICIONALNIH SLOVENSKIH VREDNOT, KI TEMELJIJO NA ZEMLJI, DELU IN DRUŽINI. V vrednostnem smislu se navdihuje v krščanskem etosu, spoštuje pa tudi tiste, ki so svetovnonazorsko drugače usmerjeni. V SLS je osnovno vodilo, da so vsi ljudje enakovredni in imajo enake pravice. Zavzemamo se za strpnost, dialog, pluralnost v mišljenju in stališčih. MARJAN PODOBNIK, dipl. inž. in predsednik SLS: Slovenska ljudska stranka ostaja zvesta ustanovnim programskim točkam ODNOS DO SLOVENSTVA ODNOS DO SLOVENSKE ZEMLJE ODNOS DO DELA ODNOS DO KULTURE Ob stalnem dograjevanju vizije razvoja Slovenije se SLS zavzema za reševanje konkretnih problemov, ki bremenijo Slovence. Tudi v tem korenini njena moč in prepričljivost in zato ostaja SLS najštevilčnejša slovenska politična stranka. SLS je usmerjena v prihodnost in temelji predvsem na opredeljevanju »ZA« in ne proti.