Številka 27 URADNI LIST SOCIALISTIČNE REPUBLIKE SLOVENIJE Ljubljana, petek 7. novembra 1980_Cena 15 dinarjev_Leto XXXVII 1365. Ustavno sodišče Socialistične republike Slovenije je v postopku za oceno ustavnosti in zakonitosti sklepa sveta Krajevne skupnosti Bakovci o uvedbi samoprispevka, na seji dne 16. oktobra 1980 odločilo: Razveljavi se določba 1. alinee prvega odstavka 3. točke sklepa sveta Krajevne skupnosti Bakovci o uvedbi samoprispevka za območje Krajevne skupnosti Bakovci (Uradne objave Vestnika za Pomurje, št. 8/77), po kateri so zavezanci samoprispevka gospodinjstva. Obrazložitev Javni tožilec SR Slovenije je s predlogom začel postopek za oceno ustavnosti in zakonitosti v izreku te odločbe navedene določbe, z utemeljitvijo, da po zakona o samoprispevku gospodinjstvo ne more biti zavezanec samoprispevka. Ustava SR Slovenije določa, da za zadovoljevanje in uresničevanje določenih skupnih potreb in interesov delovni ljudje in občani v krajevni skupnosti s samoprispevkom združujejo svoja sredstva (74. člen). Republiška skupščina pa z zakonom določi temeljna načela za financiranje skupnih potreb v krajevni skupnosti in občini (2. točka prvega odstavka 324. člena). Po zakonu o samoprispevku (Uradni list SRS, št. 3/73) je zavezanec samoprispevka občan, ki ima na območju, na katerem je uveden samoprispevek, stalno prebivališče (1. odstavek 8. člena). Niti ustava niti zakon torej ne dopuščata zavezovanja k plačilu samoprispevka gospodinjstev in je glede na to obravnavana odločba v neskladju z njima. V skladu z zgoraj navedenim, je ustavno sodišče na podlagi 413. člena ustave SR Slovenije in 2. alinee 3. odstavka 25. člena zakona o p>ostopku pred Ustavnim sodiščem SR Slovenije (Uradni Ust SRS, št 39/74 in 28/76) na seji odtočilo, kot je razvidno iz izreka te odločbe. Ustavno sodišče Socialistične republike Slovenije Je odločbo sprejelo v sestavi: predsednik sodišča dr. Jože Brilej In sodniki dr. Viktor Damjan, dr. Josip Globevnik, Marjan Jenko, Riko Kolenc, Tine Remškar, Prsne Simonič, dr. Majda Strobl In Olga Vrabič. St U I 44/80-6 Ljubljana, dne 16. oktobra 1980. Predsednik Ustavnega sodišča SR Slovenije dr. Jože Brilej L r. 1366. Na podlagi 22. člena zakona o pripravništvu, strokovnih izpitih in izpopolnjevanju strokovne izobrazbe delavcev v državni upravi in pravosodju (Uradni list SRS, št. 8/80) izdaja republiški sekretar za pravosodje, upravo in proračun PRAVILNIK o opravljanju strokovnih izpitov za delavce v državni upravi in pravosodju 1. člen Ta pravilnik določa program strokovnega izpita (v nadaljnjem besedilu: izpit), sestavo in oblikovanje izpitnih komisij, način opravljanja izpitov in vodenja evidence o izpitih ter ureja druga vprašanja v zvezi z opravljanjem izpitov. 1. PROGRAM 2. člen Izpit obsega splošni in posebni del. Izpit se opravlja po programih, ki so sestavni del tega pravilnika. 3. člen Program za splošni del izpita je enak za vse kandidate iste stopnje šolske izobrazbe, posebni del pa je prilagojen delom in nalogam, za katere so se kandidati usposabljali. 4. člen Program splošnega dela izpita obsega: družbenoekonomsko ureditev s posebnim poudarkom na družbenoekonomski položaj in samoupravljanje delavcev v delovnih skupnostih organov; osnove političnega sistema socialističnega samoupravljanja s posebnim poudarkom na skupščinski sistem ter na vlogo, položaj in organizacijo organov državne uprave, vlogo, položaj in organizacijo pravosodnih organov in organov družbene skupnosti. 5. člen Kandidati, ki so se usposabljali za dela in naloge v državnih organih, strokovnih službah skupščin družbenopolitičnih skupnosti ter njihovih izvršnih svetih, opravljajo posebni del izpita iz splošnega upravnega postopka ter s področja, za katerega so se usposabljali. Kadar je področje razdeljeno na več delov, opravlja kandidat izpit iz skupnega dela programa za področje in dela področja (podpodročja),' za katerega se je usposabljal. Področja in podpodročja so: 1. področje: ljudska obramba in družbena samozaščita 2. področje: notranje zadeve podpodročja: — osebna stanja — upravne zadeve javnega reda in mira ter potnih listin in prebivanja tujcev — upravne zadeve prometa 8. področje: mednarodni odnosi 4. področje: finance in davčna dejavnost podpodročji: — uprava za družbene prihodke — finančna dejavnost 5. področje: družbeno planiranje 6. področje: gospodarstvo podpodročja: — trgovinska dejavnost in blagovni promet, preskrba in blagovne rezerve, sistem in družbena kontrola cen, kompenzacije, turistična dejavnost in gostinstvo — promet in zveza — energetika — industrija — rudarstvo — obrt in malo gospodarstvo — tržna inšpekcija — veterinarstvo — kmetijstvo — lovstvo — sladkovodno ribištvo — morsko ribištvo — gozdarstvo 7. področje: urbanizem, gradbene, komunalne in stanovanjske zadeve pod področja: — urbanizem, gradbene in komunalne zadeve —- stanovanjske zadeve — vodno gospodarstvo In hidrologija — meteorologija, agrometeorologija in onesnaženost zraka 8. področje: geodetska dejavnost 9. področje: premoženjskopravne zadeve, evidenca nepremičnin 10. področje: družbeni sistem informiranja in informatika pod področja: —INDOK — informatika — statistika 11. področje: družbene dejavnosti podpodročja: — vzgoja in izobraževanje ter telesna kultura — kultura in znanost — varstvo borcev in vojaških invalidov — zdravstveno varstvo — socialno varstvo 12. področje: splošne upravne zadeve, organizacija uprave in kadrovska dejavnost, delovna razmerja, strokovna opravila za skupščine družbenopolitičnih skupnosti in njihove izvršne svete podpodročji: — splošne upravne zadeve, organizacija uprave, strokovna opravila za skupščine družbenopolitičnih skupnosti in njihove izvršne svete — kadrovska dejavnost, delovna razmerja 13. področje: izvrševanje kazenskih sankcij podpodročja: — dejavnost pooblaščenih uradnih oseb — psihološka dejavnost — socialno delo — pedagoška dejavnost 14. področje administrativno-tehnična opravila podpodročji: — uprava — pravosodje. 6. člen Kandidati, ki so se usposabljali za dela in naloge sodnika, javnega tožilca, javnega pravobranilca, odvetnika in sodnika za prekrške, opravljajo posebni del izpita iz naslednjih pravnih področij: — samoupravno organiziranje združenega dela, družbenoekonomski odnosi delavcev v združenem delu in postopki pred samoupravnimi sodišči; — lastninskopravna razmerja, obligacijsko pravo in civilno procesno pravo; — kazensko-materialno in procesno pravo, pravo gospodarskih prestopkov in prekrškov. Kandidat opravlja ustni del posebnega dela izpita z vseh treh pravnih področij iz prejšnjega odstavka tega člena, pismeni del izpita pa s pravnega področja iz prejšnjega odstavka, ki si ga izbere. 7. člen Republiški sekretariat za pravosodje, upravo in proračun (v nadaljnjem besedilu: republiški sekretariat) vodi seznam strokovne literature in predpisov, ki se nanašajo na programe izpitov. 2. OBUKOVANJE KOMISIJ 8. člen Izpitne komisije sestavljajo predsedniki in člani, ki jih imenuje republiški sekretar za pravosodje, upravo in proračun (v nadaljnjem besedilu: republiški sekretar). V odločbi o imenovanju predsednikov in članov izpitnih komisij se določi, s katerih področij in za katero stopnjo izobrazbe lahko izprašujejo. Zapisnikarje, ki vodijo zapisnik o poteku izpita in opravljajo druge naloge po tem pravilniku, določi republiški sekretar izmed delavcev republiškega sekretariata. 9. člen Sedež izpitnih komisij je pri republiškem sekretariatu, izpiti pa se lahko opravljajo za delavce v pravosodju na sedežih temeljnih sodišč in za delavce v državni upravi na sedežih občin. 10. člen Republiški sekretariat določi z mesečnim razporedom sestavo izpitnih komisij in kraj opravljanja izpita. Izpraševalec, na izpitu mora imeti najmanj tako Izobrazbo kot jo Ima kandidat. 11. člen Predsednik izpitne komisije skrbi za pravilen potek izpita. 12. člen Republiški sekretariat: — spremlja in usklajuje delo Izpitnih komisij, — skrbi za nemoteno delo komisij, — skrbi za poenotenje kriterijev na izpitih, — opravlja vsa strokovna In administrativno-tehnična dela za izpitne komisije. 3. PRIJAVA K IZPITU 13. člen Kandidat, ki želi opravljati izpit, vloži prijavo na predpisanem obrazcu pri organu oziroma organizaciji, kjer je v delovnem razmerju. Ta pošlje prijavo republiškemu sekretariatu. Kandidat lahko pošlje prijavo s prilogami tudi neposredno republiškemu sekretariatu. Prijavi za izpit mora biti priloženo dokazilo o strokovni Izobrazbi. Organ, v katerem je pripravnik opravljal pripravništvo, pošlje republiškemu sekretariatu najmanj sedem dni pred strokovnim Izpitom dokumentacijo o pripravnikovem delu. V prijavi za pravosodni izpit kandidat navede, s katerega pravnega področja bo opravljal pismeni del izpita. Kandidati, ki opravljajo posebni del izpita po 5. členu tega pravilnika, morajo v prijavi navest?, na katerem področju so se usposabljali. Kandidatu, ki se je prijavil k izpitu najmanj 30 dni pred iztekom pripravniške dobe, mora republiški sekretariat omogočiti, da začne z opravljanjem izpita najpozneje v 30 dneh po končani pripravniški dobi, pozneje prijavljenemu kandidatu pa najpozneje v 60 dneh od prijave. 14. člen Republiški sekretariat ugotovi, ali kandidat izpolnjuje pogoje za opravljanje izpita in o tem izda odločbo. Kandidatu, ki Izpolnjuje pogoje, se pošlje odločba in obvestilo o datumu izpita najmanj 16 dni pred dnem, ki je določen za izpit 15. člen Ce je kandidat, ki želi opravljati pravosodni izpit, že opravil kakšen strokovni izpit, mora predložiti dokazila o opravljenem izpitu. Izpitna komisija na osnovi dokazil določi, s katerih pravnih področij mora opravljati pravosodni izpit 4. OPRAVLJANJE IZPITOV 16. člen Izpit začne predsednik komisije tako, da kandidatom pojasni namen in potek izpita. 17. člen Kandidat najprej ustno odgovarja na vprašanja iz splošnega dela izpita. Ce kandidat opravi splošni del izpita, lahko pristopi k opravljanju posebnega dela izpita. Splošni del in posebni del izpita se ne moreta opravljati isti dan, vendar razmak med njima ne sme biti daljši od sedem dni. 18. člen Nalogo za pismeni del posebnega dela izpita določi član izpitne komisije, ki je izpraševalec za posebni del izpita. Naloga za pismeni del izpita se mora nanašati na dela in naloge oziroma področje, za katerega se Je kandidat usposabljal. Pismena naloga za kandidate, ki opravljajo posebni del izpita po 5. členu tega pravilnika je lahko sestava odločbe prve ali druge stopnje, izdelava pritožbe ali drugega pravnega sredstva, opis določenega postopka, izdelava informacije, analize ipd. Pismena naloga za pravosodni izpit je lahko sestava sodne odločbe prve ali druge stopnje, tožbe, odgovora na tožbo, obtožnice, ugovora zoper obtožnico, pritožbe, drugega pravnega sredstva. Izpraševalec za posebni del izpita mora predsedniku komisije pred začejkom izpita posredovati naslov pismene naloge. Predsednik seznani člane komisije z vsebino naloge. Ce opravlja pismeni del Izpita več kandidatov hkrati, dobi vsak kandidat drugačno nalogo. 19. člen Pismeni del Izpita opravlja kandidat pod nadzorstvom zapisnikarja. 20. člen Pred začetkom pismenega dela izpita zapisnikar ugotovi, ali so prisotni vsi prijavljeni kandidati, in to sporoči predsedniku komisije. Kandidatom izroči naloge ter pojasni, katere pripomočke in sredstva lahko uporabljajo. Kandidat lahko pri pismenem delu napiše koncept, preden izgotovi čistopis. Ko kandidat konča izpitno nalogo, odda čistopis in koncepte naloge zapisnikarju. Kandidati s srednjo strokovno Izobrazbo morajo oddati pismeno nalogo po poteku 4 učnih ur, kandidati z višjo in visoko strokovno izobrazbo pa po poteku 7 učnih ur, ne glede na to ali so nalogo izdelali do koncà. V zapisnik se vpiše, kdaj je kandidat oddal nalogo. 21. člen Kandidata, ki se pri pismenem oziroma ustnem delu strokovnega izpita ne ravna po tem pravilniku ali po navodilih komisije oziroma zapisnikarja, predsednik komisije ali zapisnikar opomni. Ce kandidat opomina ne upošteva, ga predsednik komisije oziroma zapisnikar odstrani. Komisija odloči, ali sme kandidat nadaljevati strokovni izpit. Ce komisija odloči, da kandidat ne sme nadaljevati izpita, se šteje, da izpita ni opravU. 22. člen Uspeh kandidata pri pismenem delu izpita oceni komisija na obrazložen predlog člana komisije, ki je predlagal in pregledal pismeno nalogo. 23. člen Vprašanja, ki jih postavijo izpraševalci kandidatu pri ustnem delu izpita, morajo biti taka, da je mogoče iz odgovorov nanje oceniti kandidatovo znanje s celotnega področja, za katerega se je usposabljal. Izpraševalci in predsednik komisije lahko postavljajo kandidatu dodatna vprašanja, ki so povezana z vsebino vprašanj iz prejšnjega odstavka. Dodatna vprašanja se morajo nanašati na področje dela, za katerega se je kandidat usposabljal oziroma na dela in naloge, ki jih bo oprayljal. 24. člen Splošni del izpita traja največ 40 minut, ustni del posebnega dela izpita pa največ 60 minut. 25. člen Uspeh kandidata ocenjuje komisija z vsakega področja posebej z oceno >uspešno« ali «neuspešno«. Na podlagi ocen s posameznih področij komisija oceni, ali je kandidat izpit opravil ali Izpita ni opraviL Izld izpita razglasi predsednik komisije ob navzočnosti članov takoj po končanem celotnem izpitu. 26. člen Kandidatu, ki je izpit opravil, se izda spričevalo o izpitu na predpisanem obrazcu. Spričevalo podpiše predsednik komisije. Spričevalo se vroči kandidatu v osmih dneh od dneva, ko Je izpit opravil. 27. člen Kandidat, ki izpita ni opravil oziroma je bil pri opravljanju pravosodnega izpita ocenjen z enega pod- roč j a negativno, ga sme ponoviti v roku, ki ga pri razglasitvi izpitnega uspeha določi komisija v skladu z 20. členom zakona o pripravništvu, strokovnih izpitih in izpopolnjevanju strokovne izobrazbe delavcev v državni upravi in pravosodju. 28. člen Če kandidat brez opravičenega razloga določenega dne ne pristopi k opravljanju izpita ali popravnega izpita, ali če odstopi, ko je že začel opravljati izpit, se šteje, da izpita ni opravil. O opravičenosti razlogov iz prejšnjega odstavka odloči predsednik komisije. 29. člen Splošni del izpita in ustni del posebnega dela izpita sta javna. 5. EVIDENCA O IZPITIH 30. člen O poteku izpita se za vsakega kandidata vodi zapisnik na predpisanem obrazcu. Pismena naloga je priloga zapisnika. Zapisnik podpišejo predsednik in člani komisije ter zapisnikar. 31. člen Za vsakega kandidata se vodi spis, ki vsebuje prijavo k izpitu s prilogami, obvestilo o dnevu opravljanja izpita, zapisnik o poteku izpita in spričevalo o opravljenem izpitu. 32. člen Republiški sekretariat vodi knjigo izpitov. Knjiga se lahko vodi za več let skupaj. Knjiga ' izpitov vsebuje: zaporedno številko, priimek in ime kandidata, datum in kraj rojstva, številko izpitnega spisa, stopnjo in vrsto strokovne izobrazbe, vrsto izpita, datum opravljanja izpita, izpitni uspeh in datum vpisa v knjigo. 33. člen Predsedniku in članom izpitne komisije pripada plačilo za delo in povračilo stroškov v zvezi z delom v komisiji. Stroški izpitne komisije gredo v breme republiškega proračuna. 34. člen Obrazce iz 13., 26. in 30. člena tega pravilnika določi republiški sekretar. 35. člen Z dnem, ko začne veljati ta pravilnik, neha veljati pravilnik o načinu sprejemanja diplomiranih pravnikov na pravno prakso pri sodiščih, njihovem razporejanju na delo pri opravljanju te prakse, pripravljanju k pravosodnemu izpitu in poslovanju izpitne komisije (Uradni list SRS, št. 17/73), razen členov 1 do 5; določbe členov 6 do 23 pa se uporabljajo do 31. decembra 1980. 36. člen Ta pravilnik velja osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. Izpiti po tem pravilniku se pričnejo opravljati od 1. januarja 1981. St. 132-8/80 Ljubljana, dne 10. oktobra 1980. Republiški sekretar za pravosodje, upravo in proračun Jeie Pacek L r. PROGRAM STROKOVNEGA IZPITA I. PROGRAM STROKOVNEGA IZPITA ZA KANDIDATE S SREDNJO IZOBRAZBO A. Splošni del 1. Družbenoekonomska ureditev s posebnim poudarkom na družbenoekonomski položaj in samoupravljanje delavcev v delovnih skupnostih organov — temelji družbenoekonomske ureditve — družbenoekonomski položaj delavcev v organizacijah združenega dela in v delovnih skupnostih — odnosi pri pridobivanju dohodka — odnosi pri razporejanju dohodka in čistega dohodka — splošne opredelitve — medsebojna delovna razmerja delavcev v združenem delu — delovna razmerja — posebnosti za delavce upravnih organov — samoupravne pravice, obveznosti in odgovornosti delavcev — samoupravno organiziranje delavcev — sredstva za delo upravnega organa — dohodek delovne skupnosti 2. Osnove političnega sistema socialističnega samoupravljanja s posebnim poudarkom na skupščinski sistem ter vloga, položaj in organizacija organov državne uprave — temeljna načela ustave SR Slovenije — opredelitev SR Slovenije kot države — temelji družbenopolitičnega sistema — temelji delegatskega in skupščinskega sistema — družbeni sveti — občina kot temeljna družbenopolitična skupnost — svoboščine, pravice in dolžnosti človeka in občana — ustavni temelji ljudske obrambe in družbene samozaščite — Skupščina SR Slovenije — Predsedstvo SR Slovenije — Ustavno sodišče SR Slovenije — Skupščina SFRJ — predsedstvo Socialistične federativne republike Jugoslavije — temeljna opredelitev organov, ki opravljajo funkcije državne uprave — temeljna opredelitev izvršnih svetov skupščin družbenopolitičnih skupnosti — funkcije in razmerja izvršnih svetov — funkcije upravnih organov — razmerja upravnih organov — organizacija upravnih organov 3. Vloga, položaj in organizacija pravosodnih organov in organov družbene skupnosti — temeljna opredelitev pravosodnih organov in organov družbene skupnosti — izvrševanje sodne funkcije — funkcija javnega tožilstva — pravna pomoč — organ za postopek o prekrških — javne pravobranilstvo B. Posebni del programa za kandidate, ki so se usposabljali za dela in naloge v državnih organih, strokovnih službah skupščin družbenopolitičnih skupnostih ter njihovih izvršnih svetih. a) Splošni upravni postopek — temeljna načela upravnega postopka — pristojnost za odločanje v upravnem ppstopku — stranka in njeno zastopanje v postopku — občevanje organov in strank v upravnem postopku — vročanje spisov v upravnem postopku — roki v upravnem postopku in vrnitev v prejšnje stanje — vzdrževanje reda v upravnem postopku — stroški upravnega postopka — uvedba upravnega postopka in zahtevki strank — postopek do izdaje odločbe — odločba in sklep — pritožba * — izvršba b) Posebni del programa iz materialnih in procesnih predpisov po področjih 1. področje: ljudska obramba in družbena samozaščita — oborožene sile, vojaške in naborne zadeve — civilna zaščita — služba opazovanja, obveščanja in alarmiranja ter vojne zveze — varnost in družbena samozaščita 2. področje: notranje zadeve — pristojnosti in organizacija organov za notranje zadeve — osebno ime — državljanstvo SFRJ In SRS — osebna izkaznica — prijava in' odjava stalnega in začasnega nrebi- velišča — enotna matična številka — potne listine državljanov SFRJ — registracija motornih in priklopnih vozil — vozniška dovoljenja Podpodročje: osebna stanja — matične knjige — zakonska zveza in družinska razmerja v odnosu »a sklepanje zakonske zveze in vodenje matičnih knjig — državljanstvo Podpodročje: upravne zadeve javnega reda in mira ter potnih listin in prebivanje tujcev — osebna izkaznica — prijava in odjava prebivališča — enotna matična številka — združevanje občanov — javni shodi in javne prireditve — prekrški zoper javni red in mir, varstvo pred hrupom in varnost na smučiščih — orožje in strelivo — eksplozivne snovi — potne listine državljanov SFRJ — prehajanje čez državno mejo in gibanje v mejnem pasu — domači in tuji tisk — gibanje in prebivanje tujcev y Jugoslaviji — verske skupnosti v SR Sloveniji Podpodročje: upravne zadeve prometa -i- registracija motornih in priklopnih vozil — evidentiranje kmetijskih traktorjev in traktorskih priklopnikov : — tehnični pregledi vozil — vozniško dovoljenje, potrdilo o znanju cestno prometnih predpisov in dovoljenja za voznika inštruktorja — varnostni in varstveni ukrepi prepovedi vožnje motornega vozila določene vrste ali kategorije — omejitve uporabe in vožnje osebnih in drugih motornih vozil — posebni znaki za ustavljanje in parkiranje 4. področje: finance in davčna dejavnost — temeljna načela o zagotavljanju sredstev — splošne določbe o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih — proračun družbenopolitične skupnosti — dopolnilna sredstva občinam — financiranje — združevanje sredstev za samoupravne interesne skupnosti s področja družbene dejavnosti — samoprispevek Podpodročje: uprave za družbene prihodke — vrste in osnovne značilnosti posameznih davkov ter taks — postopek za odmero davkov in prispevkov katere odmerja uprava za družbene prihodkfe — davčni izvršilni postopek — davčno knjigovodstvo Podpodročje: finančne dejavnosti — dohodek in odhodek družbenopolitičnih skupnosti — proračun družbenopolitičnih skupnosti — zavarovanje plačil med uporabniki družbenih sredstev — osnovna sredstva, amortizacija in obračunavanje amortizacije — osnove knjigovodstva —■ proračun organa in finančni načrt delovne skupnosti — služba družbenega knjigovodstva 7. področje: urbanizem, gradbene, komunalne in stanovanjske zadeve — opredelitev posameznih področij in medsebojna povezanost — sistem družbenega planiranja — temeljni planski akti, ki se sprejemajo kot srednjeročni akti s poudarkom na področje urbanizma, gradbenih, komunalnih in stanovanjskih zadev ter vodnega gospodarstva — postopek pri sprejemanju plana družbenopolitične skupnosti — dolgoročni plani — urejanje prostora — inšpekcijsko nadzorstvo — samoupravna organiziranost na področju stanovanjskega, komunalnega in vodnega gospodarstva Podpodročje: urbanizem, gradbene in komunalne zadeve — vsebina in postopek sprejemanja urbanističnega, krajinskega, zazidalnega in ureditvenega načrta — lokacijska dokumentacija — dovoljenje za poseg v prostor — graditev objektov — varstvo naravne in kulturne dediščine — komunalno gospodarstvo in infrastruktura Podpodročje: stanovanjske zadeve — samoupravna organiziranost — planiranje na področju stanovanjskega gospodarstva — financiranje stanovanjskega gospodarstva — stanarine — stanovanjska razmerja — oblike stanovanjske graditve — oddajanje poslovnih stav* in prostorov v najem Podpodročje: meteorologija, agrometeorologi j a in onesnaženost zraka — meritve in opazovanje na sinoptičnih, klitoma-toloških in padavinskih postajah — opazovanje na fenoloških postajah, merjenje temperature in vlage v zemlji — meritve onesnaženja zraka, pilot-balonska opazovanja in radiosondažna opazovanja — meteorološki instrumenti — obdelava in kontrola podatkov o meritvah, avtomatska obdelava podatkov in prenos avtomatske obdelave podatkov in analiz — osnove prognoz vremena — splošno o agrometeorologi j i — dejavnosti meteorologije za ljudsko obrambo. Podpodročje: hidrologija — osnove hidrologije in hidrološke statistike — osnove geodezije — osnove hidrotehnike — izvajanje hidroloških meritev in opazovanj — vloga hidrologije za ljudsko obrambo 8. področje: geodetska dejavnost — delovanje geodetske službe ’ — izmeritev zemljišč; osnovni pojmi in geodetska dela — izdelava zemljiškega katastra — vzdrževanje zemljiškega katastra — zemljiška knjiga — kataster komunalnih naprav — geodetska prostorska dokumentacija — posebni upravni postopki 9. področje: premoženjskopravne zadeve, evidenca nepremičnin — temeljni pojmi o družbeni lastnini in lastnin-skopravnih razmerij — zemljiška knjiga — kataster 10. področje: družbeni sistem informiranja in informatika — družbeni sistem informiranja — oshove sodobnih informacijskih sistemov predvsem z vidika kandidatovega področja dela — dokumenti in računalniška obdelava podatkov Podpodročje: INDOK — vloga in naloge INDOK centrov in služb v delegatskem sistemu — vsebina samoupravnih informacij — INDOK dejavnost kot del družbenega sistema informiranja — shranjevanje in prenos podatkov na mikrofilmih Podpodročje: informatika — tehnične osnove informacijskih sistemov — uporaba računalnikov v državni upravi — shranjevanje in prenos podatkov na mikrofilmih — vloga in naloge INDOK centrov in služb v delegatskem sistemu Podpodročje: statistika — splošne osnove statistike — določeno statistično področje odvisno od usmeritve kandidata — tehnične osnove informacijskih sistemov — statistični registri 12. področje: splošne upravne zadeve, organizacija uprave in kadrovska dejavnost, delovna razmerja, strokovna opravila za skupščine družbenopolitičnih skupnosti in njihove izvršne svete — notranja organizacija in delovanje upravnih organov — modernizacija in posodobitev upravnega poslovanja — programiranje dela upravnih organov, izvršnih svetov in družbenopolitičnih skupnosti — delovna telesa skupščine in zborov, sestav delovnih teles, njihova vloga in naloge — zakonodajne pobude in postopek sprejemanja zakonov in drugih predpisov — javnost dela upravnih, izvršilnih in skupščinskih organov — osnove za uveljavljanje socialistične samoupravne kadrovske politike v družbi — povezovanje kadrovske dejavnosti v družbenopolitičnih skupnostih — evidence — delovna razmerja Podpodročje: splošne upravne zadeve, organizacija uprave, strokovna opravila za skupščine družbenopolitičnih skupnosti in njihove izvršne svete — volilni imenik — sklepčnost zborov skupščine in delovnih teles — zapisniki sej zborov in delovnih teles — spremljanje aktov v skupščini in njihova objava — pobude in vprašanja delegatov Podpodročje: kadrovska dejavnost, delovna razmerja — sistemizacija del in nalog — vrednotenje del in nalog — kadrovska evidenca — zaposlovanje — zavarovanje — zdravstveno varstvo . 13. Področje: izvrševanje kazenskih sankcij — vrste kazenskih poboljševalnih zavodov ;— začetek izvrševanja kazni zapora — pravice in dolžnosti obsojencev — uveljavljanje pravic obsojencev — premeščanje obsojencev — vzdrževanje reda in discipline v KPZ — ugodnosti in njihov pomen — vzgoja in prevzgoja obsojencev — pooblastila pooblaščenih uradnih oseb KPZ — odpust obsojenca s prestajanja kazni zapora — resocializacija kot osnovni namen Izvrševanja kazenskih sankcij — vloga posameznih strokovnih služb v zaporu pri prevzgoji obsojencev in problemi koordinacije njihovega dela — kodeks etike slovenskih penoloških delavcev 14. področje: administrativno-tehnična opravila — overitev podpisov, pisave in prepisov Podpodročje: uprava — pisarniško poslovanje — upravne takse Podpodročje: pravosodje — pisarniško poslovanje — sodne takse PROGRAM STROKOVNEGA IZPITA ZA KANDIDATE Z VIŠJO IN VISOKO IZOBRAZEfO A. Splošni del 1. Družbenoekonomska ureditev s posebnim poudarkom na družbenoekonomski položaj in samoupravljanje delavcev v delovnih skupnostih organov — temelji družbenoekonomske ureditve — družbena in zasebna lastnina — družbenoekonomski položaj delavcev v organizacijah združenega dela in v delovnih skupnostih — odnosi pri pridobivanju dohodka — odnosi pri razporejanju dohodka in čistega dohodka — upravljanje družbenih sredstev — medsebojna delovna razmerja delavcev v združenem delu — delovna razmerja — posebnosti Za delavce v upravnih organih — samoupravne pravice, obveznosti in odgovornosti delavcev ' — samoupravno organiziranje delavcev — sredstva za delo upravnega organa — dohodek delovne skupnosti 2. Osnove političnega sistema socialističnega samoupravljanja s posebnim poudarkom na skupščinski sistem ter vloga, položaj in organizacija organov državne uprave — temeljna načela ustave SR Slovenije — opredelitev SR Slovenije kot države — temelji družbenopolitičnega sistema — temelji delegatskega in skupščinskega sistema — družbeni sveti — občina kot temeljna družbenopolitična skupnost — svoboščine, pravice in dolžnosti človeka in občana — ustavni temelji ljudske obrambe in družbene samozaščite — Skupščina SR Slovenije — Predsedstvo SR Slovenije — Ustavno sodišče SR Slovenije , — položaj republik in pokrajin v SFRJ — predsedstvo Socialistične federativne republike Jugoslavije — temeljna opredelitev organov, ki opravljajo funkcije državne uprave — temeljna opredelitev izvršnih svetov skupščin družbenopolitičnih skupnosti — funkcije in razmerja izvršnih svetov — funkcije upravnih organov — razmerja upravnih organov — organizacija upravnih organov 3. Vloga, položaj in organizacija pravosodnih organov in organov družbene skupnosti — temeljna opredelitev pravosodnih organov in organov družbene skupnosti — izvrševanje sodne funkcij': — funkcija javnega tožilstva — pravna pomoč — organ za postopek o prekršku — javno pravobranilstvo B. Posebni del programa za kandidate, ki so se usposabljali za dela-in naloge v državnih organih, strokovnih službah skupščin družbenopolitičnih skupnosti ter njihovih izvršnih svetih. a) Splošni upravni postopek — temeljna načela upravnega postopka — pristojnost za odločanje v upravnem postopku — stranka in njeno zastopanje v upravnem postopku — občevanje organov in strank v upravnem postopku — vročanje spisov v upravnem postopku — roki v upravnem postopku in vrnitev v prejšnje stanje — vzdrževanje reda v upravnem postopku — stroški upravnega postopka — uvedba upravnega postopka in zahtevki strank — postopek do izdaje odločbe — odločba in sklep — pritožba — izredna pravna sredstva ■ — upravni spor — izvršba b) Posebni del programa iz materialnih in procesnih predpisov po področjih \ 1. področje: ljudska obramba in družbena samo- zaščita — vojne priprave družbenopolitičnega in gospodarskega sistema — oborožene sile, vojaške in naborne zadeve — civilna zaščita — služba OOA in vojne zveze, opazovanje, obveščanje in alarmiranje — obrambna vzgoja in usposabljanje — varnost in družbena samozaščita 2. področje: notranje zadeve — pristojnosti in organizacija organov ža notranje zadeve — osebno ime — državljanstvo SFRJ in SRS — osebna izkaznica — prijava in odjava stalnega in začasnega prebivališča — enotna matična številka — potne listine državljanov SFRJ — registracija motornih in priklopnih vozil — vozniška dovoljenja Podpodročje: osebna stanja — matične knjige — zakonska zveza in družinska razmerja v odnosu na sklepanje zakonske zveze in vodenje matičnih knjig — državljanstvo — mednarodne pogodbe s področja osebnih stanj Podpodročje: upravne zadeve javnega reda in mira ter potnih listin in prebivanje tujcev — osebna izkaznica — prijava in odjava prebivališča — enotria matična številka — združevanje občanov — javni shodi in javne prireditve — prekrški zoper javni red in mir, varstvo pred hrupom in varnost na smučiščih — orožje in strelivo — eksplozivne snovi — potne listine državljanov SFRJ — prehajanje čez državno mejo in gibanje v mejnem pasu • — domači in tuji tisk — gibanje in prebivanje tujcev v Jugoslaviji — verske skupnosti v SR Sloveniji Podpodročje: upravne zadeve prometa — registracija motornih in priklopnih vozil — evidentiranje kmetijskih traktorjev in traktorskih priklopnikov — tehnični pregledi, vozil — vozniško dovoljenje, potrdilo o znanju cestno prometnih predpisov in dovoljenje za voznika inštruktorja — varnostni in varstveni ukrepi prepovedi vožnje motornega vozila določene vrste ali kategorije — omejitve uporabe in vožnje osebnih in drugih motornih vozil — posebni znaki za ustavljanje in parkiranje — avto šole — prevoz nevarnih snovi v cestnem prometu — športne in druge prireditve na cesti 3. področje: mednarodni odnosi — osnove mednarodnega pogodbenega prava s posebnim oziroma na ustavo SFRJ in SR Slovenije ter zakon o sklepanju in izvrševanju mednarodnih pogodb — osnove diplomatskega in konzularnega prava — mednarodni odnosi in zunanja politika SFRJ — mednarodno sodelovanje SR Slovenije — ekonomski odnosi s tujino 4. področje: finance in davčna dejavnost — temeljna načela o zagotavljanju sredstev — splošne določbe o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih — proračun družbenopolitične skupnosti — dopolnilna sredstva občinam — financiranje — združevanje sredstev za samoupravne interesne skupnosti s področja družbene dejavnosti — samoprispevek Podpodročje: uprave za družbene prihodke — davčna politika v okviru splošne ekonomske politike — temeljna davčna načela — značilnosti posameznih davkov, prispevkov za samoimravne interesne skupnosti družbenih dejavnosti in taks — nostopek za odmero in obračun davkov in prispevkov — poslovne knjige in druge evidence v zvezi z odmero in obračunom davkov — posebnosti davčnega upravnega postopka — uvedba postopka — pristojnost za odmero davka in drugih družbenih obveznosti — pravna pomoč — dokazno breme — obnova postopka — razveljavitev po nadzorstveni pravici — zastaranje — davčni izvršilni postopek — upravno kazenski postopek za davčne prekrške — davčno knjigovodstvo — organizacija služb za družbene prihodke Podpodročje: finančne dejavnosti — družbeni dohodki — osnovne značilnosti in vrste posameznih davščin — financiranje družbenih gorab — pojmi in vrste družbenih izdatkov — proračunski sistem v SFRJ — proračun družbenopolitičnih skupnosti — zavarovanje plačil med uporabniki družbenih sredstev — opredelitev pojmov, osnovna sredstva, amortizacija ter obračun amortizacije — dohodkovni odnosi v delovnih skupnostih upravnih organov — devizna sredstva — osnove knjigovodstva in bilanciranja — služba družbenega knjigovodstva 5. področje: družbeno planiranje — samoupravno družbeno planiranje — sistem samoupravnega družbenega planiranja — osnove kreditno monetarnega sistema — osnove zunanjetrgovinskega in deviznega sistema — osnove sistema razširjene reprodukcije — regionalni razvoj v SR Sloveniji — planiranje v občini in krajevni skupnosti — osnove sodobnih metod ekonomske analize in planiranja — poznavanje sprejetih planskih dokumentov 6. Področje: gospodarstvo — oblike združevanja dela in sredstev — delovne skupnosti za opravljanje del skupnega pomena — ustanavljanje delovnih organizacij — povezovanje samostojnega osebnega dela v sistem samoupravnega združenega dela — vrste planskih aktov in sistem planiranja v delovnih organizacijah — enotnost jugoslovanskega trga / — združevanje OZD v splošna združenja in gospodarske zbornice — kreditni in bančni sistem — temelji sistema cen in družbena kontrola — sistem pridobivanja in razporejanja dohodka — samoupravne interesne skupnosti na področju gospodarstva Podpodročje: trgovinska dejavnost in blagovni promet, preskrba in blagovne rezerve, sistem in družbena kontrola cen, koihpenzacije, turistične dejavnosti in gostinstvo — blagovni promet in trgovinska dejavnost — preskrba in blagovne rezerve — sistem cen in družbena kontrola cen — turistična dejavnost in gostinstvo — spremljanje in analiziranje gospodarskih gibanj Podpodročje: promet in zveze — javne ceste in cestni promet — železniški promet — pomorski promet — zračni promet — zveze Podpodročje: energetika — elektrogospodarska dejavnost — stanje in razvoj na področju energetike — samoupravna interesna skupnost elektrogospodarstva SRS — dejavnosti TOZD s področja elektrogospodarstva — priključitev in odklop porabnikov električne energije — elektroenergetska soglasja — tehnični predpisi — odgovornosti za neizpolnjevanje m neredno izpolnjevanje dobavnih pogojev električne energije — elektroenergetska bremenilna služba — elektroenergetska inšpekcija Podpodročje: industrija — sistem evidenc ekonomskih podatkov — planiranje na področju industrije — sporazumi SISEOT — sanacijski in stečajni postopek — temelji blagoznanstva in tehnologije (za tista področja, v katera se kandidat usmerja) — kazalci uspešnosti poslovanja — sistem financ in splošna poraba — zunanjetrgovinski inštrumenti Podpodročje: rudarstvo — splošne določbe zakona o rudarstvu — raziskovanje in izkoriščanje rudnin — naloge upravnega organa pristojnega za rudarstvo — pridobivanje drugih rudnin — nadzor in posebne določbe rudarskega zakona — varstvo pri delu — eksplozivne snovi in potrebna dovoljenja — nevarne snovi — ureditev enotnega načina ugotavljanja, evidentiranja in zbiranja podatkov o rezervah rudhin in stalnih voda — tehnično vodenje in nadziranje del pri raziskovanju ali izkoriščanju rudnin — varstvo pred ionizirajočimi sevanji na področju rudarstva — skupni interesi, cilji in politika razvoja elektro-goapodaxvtva, premogovništva in novih oblik energije. Podpodročje: obrt in malo gospodarstvo — vloga samostojnega osebnega dela ter oblike njegovega vključevanja v samoupravno združeno delo — ustanovitev poslovanja in prenehanje obratovalnice samostojnega obrtnika — organizacija gospodarske dejavnosti s samostojnim delom — razporejanje obrtnega dohodka in prihodka v obratovalnici samostojnega obrtnika in pogodbeni organizaciji združenega dela — pomen družbenega dogovora o pospeševanju razvoja malega gospodarstva od 1975. do 1980. leta za razvoj tega gospodarstva Podpodročje: tržna inšpekcija — zakonska določila, ki urejajo inšpekcijsko nadzorstvo — blagovni promet — organiziranost potrošnikov — kršitve enotnosti jugoslovanskega trga — kakovost blaga v blagovnem prometu — merila in merske enote — družbena kontrola cen — uzance v prometu blaga na drobno — obrtna dejavnost — gostinska dejavnost Podpodročje: veterinarstvo — varstvo živali pred kužnimi boleznimi — zdravstveno nadzorstvo nad živili živalskega izvora — higiena obratov za proizvodnjo, obdelavo in predelavo in promet živalskih surovin, proizvodov in odpadkov — zavarovanje okolja — zdravila za veterinarsko uporabo, mamila in strupi — pospeševanje živinoreje in zdravstveno nadzorstvo nad krmili — organizacija veterinarske službe — postopek organa veterinarske inšpekcije in pooblaščenih organizacij Podpodročje: kmetijstvo — kmetijska zemljišča — združevanje kmetov — rastlinska proizvodnja — vinarstvo — živinoreja Podpodročj e : • lovstvo — varstvo divjadi \ — lovišča in njihovo ustanavljanje — lovskogojitvena območja — družbeni dogovori v lovskogojitvenih območjih — družbeno, planiranje in lovskogospodarski načrt — lov divjadi in lovske organizacije — gojitveno-čuvajska služba — preprečevanje in povračilo škod — lovska inšpekcija Podpodročje: sladkovodno ribištvo — varstvo in gojitev rib in ostalega vodnega življa — ribiška območja in ribiški okoliši — družbeno planiranje in ribiško-gojUveni načrti — izvajanje ribolova v odprtih vodah — ribiški kataster — ribiške organizacije — gojitveno-čuvajska služba — ribiška inšpekcija Podpodročje: morsko ribištvo — varstvo rib in drugih morskih živali — gojitev in lov rib in drugih morskih živali ter pobiranje morskih rastlin — gospodarski morski ribolov — športni morski ribolov — nadzorstvo in inšpekcija Podpodročje: gozdarstvo — opredelitev pojma gozd in odločanje o tem v primeru sporov — gospodarjenje z gozdovi — gozdnogospodarska območja — pravice in dolžnosti lastnikov gozdov — samoupravne interesne skupnosti za gozdarstvo — prispevki za biološka vlaganja v gozdove — gozdnogospodarski načrti in družbeno planiranje na tem področju — varovalni gozdovi in gozdovi s posebnim namenom — arondacija in komasacija gozdov — žaganje lesa, novoletne jelke — varstvo pri opravljanju gozdnih del — gozdno seme in sadilni material 7. Področje: urbanizem, gradbene, komunalne in Stanovanjske zadeve — opredelitev posameznih področij in medsebojna povezanost — sistem družbenega planiranja — temeljni planski akti, ki se sprejemajo kot srednjeročni akti s poudarkom na področju urbanizma, gradbenih, komunalnih in stanovanjskih zadev ter vodnega gospodarstva — dolgoročni plani — postopek pri sprejemanju plana — metodologija družbenega planiranja — urejanje prostora — inšpekcijsko nadzorstvo — samoupravna organiziranost na področju stanovanjskega, komunalnega in vodnega gospodarstva Podpodročje: urbanizem, gradbene in komunalne zadeve — temeljne smernice razvoja urbanizma, gradbeništva in varstva naravne in kulturne dediščine — vsebina in postopek sprejemanja urbanističnega, krajinskega, zazidalnega in ureditvenega načrta — kmetijsko, stavbno zavarovano in funkcionalno zemljišče — odstopi in spreminjanje prostorskih načrtov — lokacijska dokumentacija — dovoljenje za poseg v prostor — gradnja in uporaba objektov občanov in civilno pravnih oseb — varnostni ukrepi pri gradnji objektov — investicijski program in odločitev o investiciji — upravna organizacija za družbeno planiranje in za urejanje prostora — projektantske organizacije združenega dela — urbanistična in gradbena Inšpekcija — varstvo naravne in kulturne dediščine — komunalna dejavnost kot dejavnost posebnega družbenega pomena — financiranje na področju komunalne dejavnosti — magistralno, primarno in sekundarno omrežje komunalnih objektov in naprav — geodetske predloge in kataster komunalnih naprav — delovanje komunalnega gospodarstva v izjemnih razmerah Podpodročje: stanovanjske zadeve' — samoupravna organiziranost — planiranje na področju stanovanjskega gospodarstva — financiranje stanovanjskega gospodarstva — stanarine — stanovanjska razmerja — oblike stanovanjske graditve — oddajanje poslovnih stavb in prostorov v najem Podpodročje: vodno gospodarstvo in hidrologija — organizacija vodnega gospodarstva — financiranje vodnega gospodarstva — posebnosti planiranja na področju vodnega gospodarstva — vodnogospodarski objekti — vodnogospodarske smernice, soglasja in dovoljenja — vodnogospodarska inšpekcija 1 — nadzor in ukrepi vodnogospodarskih inšpekcij — osnove hidravlike — osnove geodezije in meteorologije — hldrometrija; meritve opazovanja — parameterska hidrologija s hidrološko statistiko in prognozo voda — avtomatska obdelava podatkov in računalništvo — osnove fizično geografskih faktorjev — vloga hidrologije za ljudsko obrambo Podpodročje: meteorologija, agrometeorologiju in onesnaženost zraka — meteorološke meritve in opazovanja — kontrola in obdelava podatkov vključno statistične obdelave — računalništvo in avtomatska obdelava podatkov — vremenske karte ter prenos meteoroloških podatkov in analiz — prognoze vremena in posameznih meteoroloških elementov — splošno o vplivu človeka na meteorološko dogajanje — splošno o meteorologiji — splošno o klimatskih razmerah in klimatologiji — splošno o tehnični klimatologiji — splošno o varstvu zraka — pomembnost meteorologije za ljudsko obrambo 8. področje: geodetska dejavnost — delovanje geodetske službe — izmeri te v zemljišč — izdelava in vzdrževanje zemljiškega katastra — katastrska klasifikacija — sistem določanja prispevka iz osebnega dohodka od kmetijske dejavnosti — zemljiška knjiga , — kataster komunalnih naprav — register območij teritorialnih enot in evidenca hišnih števtik — posebni upravni postopki 9. področje: premoženjskopravne zadeve, evidenca nepremičnin — družbena lastnina In lastninskopravna razmerja — kataster in zemljiška knjiga — promet z nepremičninami in oddajanje stavbnih . zemljišč v družbeni lastnini — prisilni ukrepi za odvzem nepremičnin na katerih je lastninska pravica in nepremičnin v družbeni lastnini — pravna razmerja glede nepremičnin po nekaterih posebnih predpisih 10. področje: družbeni sistem informiranja tn informatika — družbeni sistem informiranja — sodobni informacijski sistemi — opis pomembnejših informacijskih sistemov v državni upravi — dokumenti in računalniške obdelave podatkov Podpodročje: INDOK — vloga in naloge INDOK centrov in služb v de-delegatskem sistemu — vsebina samoupravnih informacij — INDOK dejavnost kot del družbenega sistema informiranja — uvajanje računalniške obdelave podatkov — shranjevanje in posredovanje podatkov na mikrofilmih Podpodročje: informatika — tehnične osnove informacijskih sistemov — uvajanje računalniške obdelave podatkov — shranjevanje in posredovanje podatkov na mikrofilmih — osnove statističnega sistema — vloga in naloge INDOK centrov fa služb v delegatskem sistemu Podpodročje: statistika z — osnove statističnega sistema — splošne osnove statistike — osnove matematične statistike — določeno statistično področje odvisno od usmeritve kandidata — tehnične osnove informacijskih sistemov — statistični registri in banka statističnih podatkov 11. Področje: družbene dejavnosti — ustavna in zakonska ureditev družbenih dejavnosti — samoupravne interesne skupnosti na področju družbenih dejavnosti — samoupravna organiziranost družbenih dejavnosti — družbeno planiranje na področju družbenih dejavnosti — pristojnosti družbenopolitičnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti in intervencija družbe ozroma upravni nadzor nad delom OZD in SIS — upravna pooblastila na posameznih področjih Podpodročje: vzgoja in izobraževanja ter telesna kultura — mednarodna in republiška sodelovanja — sprejemanje zakonov in drugih predpisov — nostrifikacija in ekvivalenca v tujini pridobljenih šolskih spričeval — šolska dokumentacija Podpodročje: kultura In znanost — organiziranost mednarodnega znanstvenega in kulturnega sodelovanja — transfer tehnologije in inovacij — uresničevanje zakonskih pooblastil na področju kulture in znanosti — mednarodne konvencije na področju kulturnih dejavnosti — specifična vprašanja SLO in DS na področju kulturnih in raziskovalnih dejavnosti Podpodročje: varstvo borcev in vojaških invalidov — skupine oseb katerim družbi zagotavlja posebne pravice v sistemu varstva borcev in vojaških invalidov , — sistem varstva vojaških invalidov po zveznih in republiških predpisih — sistem varstva borcev NOV in drugih borcev po zveznih in republiških predpisih — varstvo civilnih invalidov vojne — zdravstveno varstvo borcev in vojaških invalidov — republiške in občinske priznavalnine kot oblika družbenodenarnih pomoči borcem — evidenca o borcih, vojaških invalidih in družinah padlih borcev — urejanje pravic borcev in vojaških invalidov v zamejstvu — podružbljanje sistema socialne varnosti borcev in vojaških invalidov Podpodročje: zdravstveno varstvo — pravice občanov v zvezi z zdravstvenim varstvom — pravice uporabnikov in dolžnosti Izvajalcev v zvezi z zdravstvenim varstvom — sanitarna inšpekcija, organizacija in delo — posebnosti upravnega postopka — temelji sanitarne tehnike ter načela epidemiologije in higiene — zdravstveni pregledi voznikov motornih vozli s posebnim ozirom na pristojnosti družbenopolitičnih skupnosti in zdravstvenih organizacij Podpodročje: socialno varstvo — področja, ki jih ureja družinska zakonodaja — družbeno varstvo otrok — usposabljanje otrok in mladostnikov z motnjami v telesnem in duševnem razvoju — postopek proti mladostnikom v kazenskem pravu — izvrševanje kazenskih sankcij — upravno kaznovanje — varstvo odraslih oseb in posebnih skupin prebivalstva 12. področje: splošne upravne zadeve, organizacija uprave in kadrovska dejavnost, delovna razmerja, strokovna opravila za skupščine družbenopolitičnih skupnosti in njihove Izvršne svete — organizacija in delovanje upravnih organov — modernizacija upravnega poslovanja — akti skupščine — pristojnosti zborov skupščine pri sprejemanju predpisov — programiranje dela upravnih, Izvršilnih In skupščinskih organov — razmerja skupščine do državnih organov, izvršnega sveta in ustavnega sodišča — osnove za uveljavljanje socialistične samoupravne kadrovske politike v družbi — povezovanje kadrovske dejavnosti v družbenopolitičnih skupnostih — delovna razmerja Podpodročje: splošne upravne zadeve, organizacija uprave, strokovna opravila za skupščine družbenopolitičnih skupnosti in njihove Izvršne svete — postopek sprejemanja zakonov in drugih aktov — vloga In naloge delovnih teles skupščine in zborov — pobude in vprašanja delegatov — javnost dela — volitve in volilni upravičenci Podpodročje: kadrovska dejavnost, delovna razmerja — planiranje kadrov — kadrovski informacijski sistem — kadrovska dejavnost v združenem delu — zaposlovanje — zavarovanje — varstvo pri delu — zdravstveno varstvo 13. področje: izvrševanje kazenskih sankcij — vrste kazenskih poboljševalnih zavodov — organizacija, pristojnosti in naloge organov, pristojnih za izvrševanje kazni zapora — naloge strokovne skupine sprejemnega oddelka — naloge strokovne skupine pri vzgoji in prevzgoji obsojencev — resocializacija in tretman obsojencev — pooblastila pooblaščenih uradnih oseb KPZ — pravice in dolžnosti obsojencev — ugodnosti in njihov pomen — vzgoja in prevzgoja obsojencev — Vzdrževanje reda in discipline v KPZ — odlog, začetek in prekinitev izvrševanja kazni zapora , — pravica obsojencev do postpenalne pomoči — kodeks penološke etike Podpodročje: psihološka dejavnost — osnove psihodlagnostike v pogojih KPZ — psihološki vidiki specifičnih oblik tretmana obsojencev Podpodročje: socialno delo — osnove socialne diagnostike v pogojih KPZ — metode socialnega dela v pogojih KPZ — socialna in postpenalna obravnava posebnih kategorij obsojencev — določila družinske zakonodaje, kot osnova za socialno pomoč in svetovanje obsojencu ter delo s svojci Podpodročje: pedagoška dejavnost — osnove pedagoške diagnostike v pogojih KPZ — metode pedagoškega dela v pogojih KPZ C. Posebni del programa za kandidate, ki so se usposabljali za dela in naloge sodnika, javnega tožilca, javnega pravobranilca, odvetnika in sodnika za prekrške. 1. Samoupravno organiziranje združenega dela, družbenoekonomski odnosi delavcev v združenem delu in postopki pred samoupravnimi sodišči a) upravljanje družbenih sredstev b) samoupravno organiziranje združenega dela c) družbenoekonomski odnosi delavcev v združenem delu — odnosi pri pridobivanju dohodka — delovna-razmerja — družbeno planiranje — družbeni dogovori, samoupravni sporazumi in drugi samoupravni splošni akti č) postopek pred samoupravnimi sodišči 2. Lastninskopravna razmerja, obligacijsko pravo in civilno procesno pravo a) lastninskopravna razmerja b) obligacijsko pravo — temelji obligacijskih razmerij — pogostejše pogodbe obligacijskega prava — obvezno zavarovanje v motornem prometu c) civilno procesno pravo 1— pravdni postopek — izvršilni postopek — nepravdni postopki 3. Kazensko-materialno in procesno pravo, pravo gospodarskih prestopkov in prekrškov a) kazensko materialno pravo — temeljna načela jugoslovanske kazenske zakonodaje — pojem kaznivega dejanja — splošni del kazenske zakonodaje — izbrana kazniva dejanja iz posebnih delov kazenske zakonodaje — izvrševanje kazenskih sankcij b) kazensko procesno pravo — splošno- — predhodni postopek — glavna obravnava in sodba — redna pravna sredstva — izredna pravna sredstva — posebne določbe za posamezne postopke — posebni postopki 1 2 c) pravo gospodarskih prestopkov č) ■ pravo o prekrških 1367. Na podlagi 41. člena zakona o družbenem varstvu otrok (Uradni list SRS, št. 35/79) in aneksa k samoupravnemu sporazumu o temeljih planov družbenega varstva otrok v SR Sloveniji v obdobju 1976—1980 o izvajanju nalog družbenega varstva otrok v SR Sloveniji v letih 1979 in 1980, je skupščina Zveze skupnosti otroškega varstva SR Slovenije na 12. seji, dne 22. oktobra 1980 sprejela SKLEP o povečanju višine denarnih pomoči, družinam » najnižjimi dohodki I Denarna pomoč se poveča za: — 90 din mesečno in je 600 din mesečno za otroka, ki je upravičen do denarne pomoči po I. točki prvi podtočki sklepa o višini denarnih pomoči in dohodkovnih pogojih v letu 1980 (Uradni list SRS, št. 8-570/80), — 100 din mesečno in je 730 din mesečno za otroka, ki je upravičen do denarne pomoči po I. točki drugi podtočki, v prvi alinei te točke navedenega sklepa. II Višine denarnih pomoči določene v I. točki 2., 3. in 4. podtočki sklepa o višini denarnih pomoči in dohodkovnih pogojih v letu 1980 ostanejo nespremenjene. III Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. oktobra 1980 dalje. St 193-1/79-80 Predsednica skupščine Zveze skupnosti otroškega varstva SR Slovenije Marjeta Potrč L r. z ORGANI IN ORGANIZACIJE V OBČINI LJUBLJANA 1368. V smislu 49. in 50. člena zakona o srednjem šolstvu (Uradni list SRS, št. 18/67, 20/70, 31/72 in 18/74), 8. in 14. člena zakona o poklicnem izobraževanju in o urejanju učnih razmerij (Uradni list SRS, št. 26/70) ter 63. in 89. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 2/78) je Skupščina mesta Ljubljane na 36. seji zbora združenega dela dne 25. septembra 1980 in na 32. seji zbora občin dne 25. septembra 1980 sprejela SKLEP o soglasju k ustanovitvi dveh dislociranih oddelkov poklicne administrativne šole in enega dislociranega oddelka upravno-administrativne šole Šolskega centra za vzgojo pisarniških kadrov, Ljubljana, pri Izobraževalnem centru Rudolfa Maistra v Kamniku 1 Skupščina mesta Ljubljane daje soglasje k ustanovitvi dveh dislociranih oddelkov poklicne administrativne šole in enega dislociranega oddelka upravno-administrativne šole Šolskega centra za vzgojo pisarniških kadrov, Ljubljana, pri Izobraževalnem centru Rudolfa Maistra v Kamniku. 2 Ta sklep se objavi v Uradnem listu SRS in velja takoj. St. 022-3/80 Ljubljana, dne 25. septembra 1980. Predsednik Skupščine mesta Ljubljane \ Marjan Rožič 1. r. BREŽICE 1369. Na podlagi 39. člena zakona o blagovnem prometu (Uradni list SRS, št. 21/77) in 150. člena statuta občine Brežice (Uradni list SRS, št. 14/78) je Skupščina občine v;ice na seji zbora združenega dela in zbora krajev-kupnosti dne 22. oktobra 1980 sprejela ODLOK •irispevku za pospeševanje kmetijstva v občini Brežice 1 2 1. člen Organizacije združenega dela, ki opravljaj^ promet s kmetijskimi pridelki in veliki potrošniki (v nadaljnjem besedilu: kupci), ki odkupujejo kmetijske pridelke na območju občine Brežice brez ustreznih kooperacijskih pogodb s pridelovalci, so dolžni prispevati sredstva za pospeševanje kmetijstva v občini Brežice. 2. člen Osnova za plačevanje prispevka iz prejšnjega člena je odkupna cena pridelka, ki jo kupec plača prodajalcu. Prispevek znaša: — za teleta 20e/e — za goveda, prašiče in konje 15 "A — za ostale kmetijske pridelke 20 еА 3. člen Kupec je dolžan v roku 15 dni od nakupa pridelkov poslati pismeno sporočilo oddelku za gospodarsko upravne zadeve Skupščine občine Brežice. Iz poročila mora biti razvidna vrsta, količina, teža in skupna vrednost odkupljenih pridelkov in naslov proizvajalca oziroma prodajalca. 4. člen Kupec je dolžan v roku 15 dni od nakupa kmetijskih pridelkov in živine plačati prispevek pri SDK podružnica Krško — ekspozitura Brežice, na poseben račun št. 51620-842-002-6436 — Združena sredstva za pospeševanje kmetijstva občine Brežice. Zbrana sredstva iz naslova navedenega prispevka so strogo namenska in se smejo rabiti izključno za pospeševanje kmetijstva. 5. člen Poslovne prostore (odkupne postaje, dogone, prevzemna mesta) so dolžni kupci prijaviti v roku 30 dni od uveljavitve tega odloka oddelku za gospodarsko upravne zadeve Skupščine občine Brežice. Kupci so dolžni prijaviti organu iz 1. odstavka tega člena tudi vsako spremembo sedeža poslovnega prostora, odkupne postaje ali prevzemnega mesta najpozneje 15 dni pred nastankom te spremembe. 6. člen Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojni inšpekcijski organi. 7. člen Z denarno kaznijo od 1000 do 10.000 din se kaznuje za prekršek pravna oseba, če ne pošlje poročila o nakupu kmetijskih pridelkov v roku iz 3. člena tega odloka. Z denarno kaznijo od 200 do 1.000 din se v tem primeru kaznuje za prekršek tudi odgovorna oseba te pravne osebe. 8. člen Z denarno kaznijo od 500 do 5.000 din se kaznuje za prekršek posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, če ne pošlje poročila o nakupu kmetijskih pridelkov v roku iz 3. člena tega odloka 9. člen Za kršitev določb tega odloka se uporabljajo še določila 64, do 68. člena zakona o blagovnem prometu. 10. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. Št. 320-8/80-4 Brežice, dne 19. septembra 1980. Predsednik Skupščine občine Brežice Stanko Rebernik 1. r. 1370. Na podlagi 15. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67 in 27/72) in 152. ter 158. člena statuta občine Brežice (Uradni list SRS, št. 14/78) je Skupščina občine Brežice na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 22. oktobra 1980 sprejela ODLOK e dopolnitvi odloka o urbanističnem redu za območje občine Brežice 1. člen Odlok o urbanističnem redu za območje občine Brežice (Uradni list SRS, št. 12/75) se dopolni v 7. členu odloka in sicer; da se v grafičnem delu urbanističnega reda za naselje Krška vas razširi stanovanjska cona in sprejme cona za proizvodno dejavnost. 2. člen Grafični prikaz razširitve oziroma dopolnitve cone urbanističnega reda za Krško vas je izdelal PB Region Brežice pod št 1002/U-80 v septembru 1980 in je sestavni del tega odloka. 3. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St 351-5/80 Brežice, dne 22. oktobra 1980. Predsednik Skupščine občine Brežice Stanko Rebernik 1. r. 1371. Na podlagi določb 19. in 45. člena zakona o sistemu državne uprave in o Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije ter o republiških upravnih organih (Uradni list SRS, št. 24/79) ter 150. člena statuta občine Brežice (Uradni list SRS, št. 14/78) je Skupščina občine Brežice na seji družbenopolitičnega zbora, zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 22. oktobra 1980 sprejela ODLOK o organizaciji In delovnem področju občinskih upravnih organov in samostojne strokovne službe skupščine In Izvršnega sveta v občini Brežice L SKUPNE DOLOČBE 1. člen S tem odlokom se ustanavljajo občinski upravni Organi in samostojna strokovna služba skupščine in izvršnega sveta Skupščine občine Brežice ter določa njihovo delovno področje. 2. člen Občinski upravni organi (v nadaljnjem besedilu: upravni organi) opravljajo na delovnih področjih, za katera so ustanovljeni, upravne, strokovne in druge naloge in pristojnosti v okviru pravic in dolžnosti občine Brežice. Zadeve iz svoje pristojnosti opravljajo upravni' organi pod pogoji in na način, določen z zakonom o temeljih sistema državne uprave in o Zveznem izvršnem svetu ter o zveznih upravnih organih (Uradni list SFRJ, št. 23/78) in z zakonom o sistemu državne uprave in o Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije ter o republiških upravnih organih (Uradni list SRS, št. 24/79). , 3. člen Upravni organi so odgovorni v okviru svojih pravic in dolžnosti za stanje na področjih, za katera so ustanovljeni. Upravni organi: — spremljajo izvajanje sprejete politike ter izvrševanje zakonov, drugih predpisov in splošnih aktov — izvajajo smernice skupščine ter stališča in smernice njenega izvršnega sveta — izvajajo samoupravne sporazume ter družbene in druge dogovore pri sklepanju katerih so sodelovali ali h katerim so pristopili občinska skupščina ozi.o-ma njen izvršni svet — odločajo v upravnih stvareh iz občinske pristojnosti ter opravljajo druge upravne zadeve, za katere so pooblaščeni z zakonom. 4. člen Na podlagi ugotovitev o stanju na področjih, za katera so ustanovljeni, občinski upravni organi: — dajejo skupščini in njenemu izvršnemu svetu predloge za reševanje vprašanj s svojega delovnega področja, — dajejo pobude za sklenitev samoupravnih sporazumov in družbenih dogovorov, — pripravljajo analize, delovna gradiva in osnutke predpisov za izvršni svet in občinsko skupščino. 5. člen Upravni organi zagotavljajo strokovno pomoč delegatom in delegacijam občinske in republiške skupščine in delegacijam za skupščine SIS, krajevnim skupnostim in drugim samoupràvnim skupnostim in organizacijam. 6. člen Upravni organi opravljajo zadeve s področja ljudske obrambe, ki so v njihovi pristojnosti, zlasti pa: — izdelajo in dopolnjujejo obrambni načrt za dejavnosti s svojega delovnega področja, — sodelujejo s krajevnimi skupnostmi, organizacijami združenega dela in drugimi organi in organizacijami pri obrambnih pripravah, — skrbijo za kadrovsko zasedbo vojno organizacijske strukture upravnih organov, — dajejo predloge in pobude za zagotovitev materialne osnove obrambnih priprav, — skrbijo, da se vojne potrebe čimbolj vključujejo v mirnodobno izgradnjo in delo. 7. člen Upravni organi skrbijo za uveljavljanje družbene samozaščite na svojem delovnem področju, spremljajo in ocenjujejo stanje na tem področju ter dajejo pobude in predlagajo ustrezne ukrepe, izvajajo zakone in druge predpise s tega področja. 8. člen Upravni organi opravljajo strokovne in administrativno tehnične naloge za družbene svete. Občinska skupščina z odlokom o ustanovitvi družbenega sveta določi upravni organ in naloge, ki jih more le-ta opravljati za družbeni svet. 9. člen Samostojna strokovna služba skupščine in izvršnega sveta opravlja na delovnih področjih, določenih s tem odlokom, strokovna in druga opravila za skupščino, izvršni svet skupščine in upravne organe. II. ORGANIZACIJSKE OBLIKE 10. člen Upravni organi se ustanovijo kot individualno vodeni upravni organi (v nadaljnjem besedilu: individualni upravni organi) in kot kolegijsko vodeni upravni organi (v nadaljnjem besedilu: kolegijski upravni organi). 11. člen Individualni upravni organi so: 1. sekretariat za družbene službe in občo upravo 2. sekretariat za notranje zadeve 3. sekretariat za ljudsko obrambo 4. uprava za družbene prihodke 5. geodetska uprava 12. člen Kolegijski upravni organ je: komite za družbeno planiranje in gospodarstvo. Komite za družbeno planiranje in gospodarstvo sestavljajo predsednik in 6 članov. Občinska skupščina določi na predlog izvršnega sveta s sklepom organe in organizacije, ki delegirajo svoje predstavnike v komite. Izvršni svet imenuje tri člane komiteja. Strokovne in administrativno-tehnične naloge za komite opravlja delovna skupnost komiteja. 13. člen Samostojna strokovna služba je: sekretariat skupščine in izvršnega sveta. Delo sekretariata kot enotne delovne skupnosti vodi in usklajuje sekretar sekretariata, ki ga imenuje občinska skupščina. Sekretar ima pravice, dolžnosti in položaj funkcionarja, ki vodi upravni organ. Predsednik skupščine občine in predsednik IS določita dela in naloge, za katera so delavci sekretariata neposredno odgovorni njima. 14. člen Za opravljanje upravnih zadev, določenih s tem odlokom, delujejo v Sekretariatu za notranje zadeve kot notranje organizacijske enote naslednji krajevni uradi: 1. Krajevni urad Artiče 2. Krajevni urad Bizeljsko 3. Krajevni urad Cekljc 4. Krajevni urad Čatež ob Sa1 5. Krajevni urad Dobova R. Krajevni urad Globoko 7. Krajevni urad Kapele - 8. Krajevni urad Krška vas 9. Krajevni urad Pšece ' 10. Krajevni urad Sromlje 11. Krajevni urad Velika dolina 1. Krajevni urad Artiče obsega naselja: Arnovo selo, Artiče, Dečno selo, Dolenja vas pri Artičah, Glor Rov brod, Gornji Lenart št. 61—63 62—74 67—73, Spodnja Pohanca, Trebež, Zgornji Obrež, Križe, Pečice. 2. Krajevni urad Bizeljsko obsega naselja: Bizeljska vas, Bračna vas, Brezovica na Bizeljskem, Bu- kovje, Dramlja, Drenovec pri Bukovju, Gregovce, Nova vas ob Sotli, Orešje na Bizeljskem, Stara vas-Bi-zeljsko, Vitna vas. 3. Krajevni urad Cerklje obsega naselja: Boršt, Brvi, Bušeča vas, Cerklje ob Krki, Crešnjice pri Cerkljah, Dolnja Pirošica, Gazicc, Gornja Pirošica, Hrastje pri Cerkljah, Izvir, Poštena vas, Račja vas, Sto-janski vrh, Vinji vrh, Vrhovska vas, Zasap, Zupeča vas. 4. Krajevni urad Čatež obsega naselja: Čerina, Čatež ob Savi, Dobeno, Dvorce, Mali Cirnik, Prilipc, Soben j a vas, Žejno. 5. Krajevni urad Dobova obsega naselja: Dobova, Gaborje pri Dobovi, Loče, Mali Obrež, Mihalovec, Mostec,. Bigonce, Sela pri Dobovi, Veliki Obrež. 6. Krajevni urad Globoko obsega naselja: Bojsno, Brezje pri Bojsnem, Globoko, Mali vrh, Piršenbreg. 7. Krajevni urad Kapele obsega naselja: Jercsla-vec, Kapele, Podvin j e, Rakovec, Slogonsko, Vrh j e, Zupelevec. 8. Krajevni urad Krška vas obsega naselja: Cederò, Dolnje Skopice, Globočice, Gornje Skopice, Kamence, Kraška vas, Krška vas, Mrzlava vas, Stankovo, Velike Malence. 9. Krajevni urad Pišece obsega naselja: Blatno, Dednja vas, Pavlova vas, Pišece, Podgorje pri Pi-šecah. 10. Krajevni urad Sromlje obsega naselja: Cumo-vec, Okljukova gora, Silovec, Sromlje, Volčje, Zgornja Pohanca. 11. Krajevni urad Velika Dolina obsega naselja: Brezje pri Veliki Dolini, Cirnik, Gaj, Koritno, Laze, Mala Dolina, Perišče, Ponikve, Rajec, Ribnica, Velika Dolina. Bregansko selo, Jesenice, Nova vas pri Bregant, Obrežje, Podgračeno. 15. člen Izvršni svet predpiše splošna načela za notranjo organizacijo in sistemizacijo del in nalog ter nomenklaturo enotnih nazivov za skupine istovrstnih del in nalog, enotne zahteve glede strokovne izobrazbe in druge pogoje, potrebne za opravljanje del in nalog v upravnih organih. / Z aktom iz prejšnjega odstavka tega člena izvršni svet določi tudi tista dela in naloge iz pristojnosti posameznega upravnega organa, ki jih morajo opravljati delavci drugega upravnega organa ter določi način financiranja, odgovornosti in medsebojna razmerja ter druge pogoje za opravljanje takih del in nalog. HI. DELOVNA PODROČJA 16. člen Sekretariat za družbene službe in občo upravo: — opravlja zadeve v zvezi z varstvom borcev NOV ter vojaških in civilnih invalidov vojne, — opravlja zadeve v zvezi z urejanjem, vzdrževanjem in varstvom grobov in grobišč borcev NOV, — opravlja vse ppravne zadeve na področju pravosodja in organizira .pravno pomoč za obdane, — skrbi za izvajanje zakona o splošnem upravnem postopku in drugih predpisov o upravnem postopku ter nadzoruje ali upravni organi in samoupravne organizacije in skupnosti pri odločanju o upravnih stvareh pravilno uporabljajo predpise v upravnem postopku (upravni nadzor), — vodi OMT službo, — opravlja strokovne zadeve v zvezi z izobraževanjem delavcev v državni upravi ter kadrovske in personalne zadeve za vse upravne organe, — opravlja strokovne naloge za samoupravne in druge skupne organe delovnih skupnosti upravnih organov, — vodi postopek v zVezi z najdenimi predmeti, — opravlja upravne zadeve s področja vzgoje in Izobraževanja, kulture in telesne kulture, zdravstva In socialnega varstva, raziskovalne dejavnosti ter delovnih razmerij in stanovanjskih razmerij, — pripravlja proračun in zaključni račun občine ter izvršuje vsa računovodska opravila za proračun, — opravlja vse finančne posle za potrebe upravnih organov ter delovnih skupnosti upravnih organov, — opravlja finančne posle za krajevne skupnosti, — opravlja vsa opravila v zvezi s sprejemanjem strank, poslovanjem s spisi ter arhiviranjem za vse upravne organe, — vodi .evidenco v vseh obravnavanih zadevah pri upravnih organih, — skrbi za vzdrževanje zgradb delovnih prostorov in opreme upravnih organov, — opravlja razmnoževalna dela ter naloge v zvezi z ekonomatom za vse upravne organe, — opravlja upravne zadeve, ki ne spadajo v pristojnost drugih upravnih organov. 17. člen Sekretariat za notranje zadeve: 1. Opravlja upravne, strokovne in druge naloge s področij : — orožje, strelivo, eksplozivne, nevarne in vnetljive snovi; — varstvo pred požari; — združevanje občanov, javni shodi in javne prireditve; — prehodi čez državno mejo in gibanje v obmejnem pasu; — osebne izkaznice, — bivališča in prebivališča občanov ter prebivanje in gibanje tujcev v SFRJ, — državljanstvo in druge matične zadeve občanov, — registracija motornih vozil in zadeve voznikoV motornih vozil, — varnost v cestnem prometu, — upravne zadeve v odnosih z verskimi skupnostmi, — javni red in mir, — druge zadeve s področja notranjih zadev. 2. Opravlja strokovne, analitske, organizacijske in tajniške naloge in dela za svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu ter za komisijo za odnose z verskimi skupnostmi. 3. Organizira, vsklajuje in nadzira delo krajevnih in matičnih uradov. Krajevni uradi opravljajo naslednje naloge: — občanom, državnim in drugim organom ter skupnostim nudijo pravno pomoč, — sprejemajo vloge občanov za organe občinske skupščine, — vodijo matične knjige, knjige državljanstva in volilne imenike ter izdajajo izpiske, — opravljajo prijave in odjave prebivališča občanov ter vodijo register prebivalstva, — Izdajajo listine za osebne izkaznice, — opravljajo določene zadeve s področja ljudske obrambe in družbene samozaščite, — izdajajo potrdila občanom po veljavnih predpisih, — izdajajo zdravstvena spričevala za živino, — sodelujejo v delu komisij organov občinske skupščine ter v upravnih in drugih postopkih na kraju samem na svojem območju, — opravljajo druge zadeve in naloge, ki so jim naložene s predpisi in §klepi občinske skupščine in njenih organov. Krajevni uradi opravljajo tudi administrativno tehnična opravila za delovanje delegatskega sistema v krajevni skupnosti ter druga opravila za krajevno skupnost in družbenopolitične organizacije v krajevni skupnosti, ki se določijo s sporazumom med izvršnim svetom občinske skupščine, krajevno skupnostjo in družbenopolitičnimi organizacijami v krajevni skupnosti. Matične zadeve in matične knjige za območja krajevnih uradov Čatež ob Savi in Krška vas vodi upravni organ za notranje zadeve na sedežu skupščine. 18. člen Sekretariat za ljudsko obrambo: — v sodelovanju z drugimi občinskimi upravnimi organi, občinskim štabom za teritorialno obrambo in občinskim štabom civilne zaščite pripravlja gradivo za občinski obrambni načrt in pripravlja osnutke dolgoročnega in srednjeročnega načrta razvoja podružb-Ijanja ljudske obrambe, — nudi strokovno pomoč drugim upravnim organom v občini, organizacijami združenega dela, krajevnim skupnostim, samoupravnim interesnim skupnostim, družbene političnim organizacijam in drugim institucijam v občini pri izdelavi in vodenju njihovih obrambnih načrtov civilne zaščite, — skrbi za mobilizacijske zadeve in za prenos ukazov oziroma odredb o izvajanju ukrepov za pripravljenost ter mobilizacijo, — v sodelovanju z družbenopolitičnimi organizacijami pripravlja in izvaja nabor nabornikov obveznikov, napotitve v JLA ter kadrovahje v vojaške šole in za vojaške poklice, — organizira pouk in obrambno vzgojo izvenšol-, ske mladine ter delovnih ljudi in občanov za potrebe splošnega ljudskega odpora, — skrbi za kadrovsko popolnjevanje enot oboroženih sil in drugih struktur splošnega ljudskega odpora z vojaškimi obvezniki in materialno tehničnimi sredstvi, — opravlja zadeve iz pristojnosti občine, ki se nanašajo na prijavo vojnih zvez. kriptografskega zavarovanja in prenašanja zaupnih podatkov civilnega sektorja ter skrbi za strokovno-tehnično vzgojo kadra na tem področju. — pripravlja organizacijo občinskega štaba in občinskih enot civilne zaščite, skrbi za nj’havo načrtno in gospodarno opremljanje in strokovno snosabljanje ter usmerjanje in skrbi za organiziranje, opremljanje in delovanje drugih štabov in enot civilne zaščite, — pripravlja organizacijo in delovanje službe za opazovanje, javljanje, obveščanje in alarmiranje, — izvaja nadzor nad uresničevanzveznih, republiških in občinskih predpisov s področja ljudske obrambe, — opravlja strokovno-tehnična opravila za svet za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščtio ter za občinski štab civilne zaščite, — izvršuje sklepe sveta za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito ter občinskega štaba civilne zaščite. 19. člen Uprava družbenih prihodkov opravlja zadeve, ki se nanašajo na odmero, evidentiranje in izterjavo davkov, prispevkov, taks, kazni in drugih družbenih obveznosti finančne narave: — na zbiranje podatkov in vodenje evidenc o dohodkih posameznih vrst prispevkov in davkov, — na sestavljanje predračunov in zaključnih računov dohodkov o posameznih virih oziroma vrstah davkov in prispevkov, — vodenje evidence o vplačevanju samoprispevkov, — proučuje in analizira izvajanje davčne politike v občini, — na podlagi predhodne uskladitve med občinami. in republikami predlaga ustrezne predpise za izvajanje davčne politike. Uprava družbenih prihodkov opravlja zadeve, ki se nanašajo na davčno inšpekcijo in davčno kontrolo ter vodi postopek o prekrških, za katere tako določa zakon. Opravlja tudi vsa opravila v zvezi z zakonom o ugotavljanju izvora premoženja. 20. člen Geodetska uprava: — skrbi za izdelavo načrtov, kart, katastrov, in drugih evidenc, — opravlja storitve za potrebe občanov, državnih organov, organizacij združenega dela, drugih samoupravnih organizacij in skupnosti, društev in civilnih pravnih oseb, ki se dajo opraviti le na podlagi podatkov geodetske službe, — vodi In vzdržuje zemljiški kataster, temeljne geodetske izmere, zbirni kataster komunalnih naprav, geodetsko prostorsko dokumentacijo geodetske službe, — opravlja strokovno nadzorstvo nad geodetskimi deli za potrebe občine, — izdaja občanom potrdila o podatkih, s katerimi razpolaga, — opravlja druge zadeve, ki so v pristojnosti občine. 21. člen Komite za družbeno planiranje in gospodarstvo: 1. Opravlja strokovne naloge s področij, ki obsegajo: — predloge dolgoročnih in srednjeročnih planskih dokumentov občine, spremljanje uresničevanja plana in obveznosti iz samoupravnih sporazumov in dogovora o osnovah plana ter predlaga ukrepe za njihovo izvrševanje, — tekoče spremljanje in analiziranje problematike na področju gospodarstva ter spremljanje in izvajanje sprejetih samoupravnih sporazumov in družbenih dogovorov, ki se nanašajo na področje delovanja komiteja, — spremljanje in analiziranje vseh oblik porabe v občini, izvajanje družbene kontrole cen ter opravljanje statističnih raziskovanj v občini, — sodelovanje z nosilci planiranja pri pripravi konkretnih ezvojnih načrtov na posameznih področjih gospodawtva. — urejanje prostora in varovanje človekovega okolja. 2. Odloča o upravnih zadevah na naslednjih področjih: — na področju urbanizma odloča o lokacijskih zadevah, gradbenih zadevah, rudarstvu, stanovanjskem, komunalnem, vodnem gospodarstvu ter o prometu in cestah, — opravlja premoženjskopravne zadeve, — opravlja naloge s področja kmetijstva, veterine, gozdarstva, lova in ribolova, — odloča o zadevah, ki se nanašajo na osebno delo s sredstvi v lasti občanov (obrtne zadeve) ter drugih gospodarsko upravnih področjih. 22. člen Zadeve inšpekcijskega nadzorstva s področij : —• elektroenergetske inšpekcije, — gospodarske inšpekcije, — gradbene inšpekcije, — inšpekcije dela, -1— inšpekcije cestnega prometa, — inšpekcije za javne ceste, , — kmetijske inšpekcije, — požarne inšpekcije, — sanitarne inšpekcije, — tržne inšpekcije, — urbanistične inšpekcije, — veterinarske inšpekcije, — vodnogospodarske inšpekcije, opravlja medobčinski inšpektorat. Medobčinski inšpektorat ustanovijo krajevno pristojne občinske skupščine s posebnim odlokom. 23. člen Sekretariat skupščine in izvršnega sveta: —■ skrbi za pripravo sej skupščine, izvršnega sveta in njihovih organov ter za zbiranje in posredovanje gradiva, ki je potrebno za delo skupščine ter izvršnega sveta in njihovih organov, — opravlja strokovne zadeve v zvezi z delovanjem delegatskega sistema, — opravlja strokovne naloge s pravnega področja za skupščino in izvršni svet ter pravno-svetovalne naloge za upravne organe, — skrbi za pravilnost postopkov pri sprejemanju aktov pri skupščini in izvršnem svetu, — opravlja vse strokovne naloge s področja kadrovske politike v občini za skupščino, izvršni svet, upravne organe, samoupravne Interesne skupnosti In družbenopolitične organizacije, — skrbi za izvrševanje aktov in sklepov skupščine in izvršnega sveta. 24. člen Upravne organe vodijo funkcionarji, ki jih imenuje občinska skupščina na predlog izvršnega sveta, izmed članov izvršnega sveta. Funkcionarji upravnih organov se imenujejo za štiri leta In so lahko ponovno Imenovani še za štiri leta. Izjemoma so lahko tl funkcionarji po posebnem postopku imenovani še za nadaljna štiri leta. Komite vodi predsednik komiteja, sekretariate vodijo sekretarji, uprave direktorji, Inšpektorat pa načelnik Inšpektorata. Pravice, obveznosti in odgovornosti funkcionarjev, ki vodijo upravne organe, določa zakon. 25. člen Na predlog predsednika izvršnega sveta se imenuje namestnik funkcionarja, ki vodi upravni organ. Namestnika funkcionarja imenuje in razrešuje občinska skupščina. 26. člen Funkcionar, ki vodi upravni organ oziroma samostojno strokovno službo, imenuje in razrešuje vodilne delavce in delavce s posebnimi pooblastili v soglasju z izvršnim svetom. Delavci iz prejšnjega odstavka se imenujejo za štiri leta in so lahko po preteku te dobe ponovno imenovani. Namestnik nadomešča funkcionarja, če je1 ta odsoten ali zadržan, z vsemi pooblastili in odgovornostmi ter ga zastopa v zadevah, ki mu jih ta določi. Ce ni imenovan namestnik, nadomešča funkcionarja, ki vodi upravni organ, če je ta odsoten ali zadržan, z vsemi pooblastili in odgovornostmi drug funkcionar ali vodilni delavec, ki ga določi izvršni svet. X V. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 27. člen Izvršni svet mora v enem mesecu po objavi odloka v Uradnem listu SRS izdati akt iz 15. člena tega odloka. Občinski upravni organi morajo svojo organizacijo uskladiti, in začeti delati po tem odloku do 31i decembra 1980. 28. člen Z dnem uskladitve organizacije iz prejšnjega člena se občinski upravni organi preimenujejo: — davčna uprava v upravo družbenih prihodkov, — oddelek za notranje zadeve v sekretariat za notranje zadeve, — oddelek za ljudsko obrambo v sekretariat za ljudsko obrambo, — oddelek za splošne In družbene službe v sekretariat za družbene službe in občo upravo, — oddelek za gospodarsko upravne zadeve v komite za družbeno planiranje in gospodarstvo. 29. člen Z dnem uveljavitve tega odloka prenehata veljati: odlok o organizaciji uprave Skupščine občine Brežice (Uradni list SRS, št. 6/72) in odlok o spremembi odloka o organizaciji uprave Skupščine občine Brežice (Uradni list SRS, št 22/73). 30. člen Ta 'odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 02-4/80-1 Brežice, dne 22. oktobra 198t>. Predsednik Skupščine občine Brežice Stanko Rebernik 1. r. 1372. Skupščina občine Brežice je na podlagi 617., 622-, 623. in 631. člena zakona o združenem delu (Uradni list SFRJ, št. 53/76) in 150., 227. in 229. člena statuta ob- čine Brežice (Uradni list SRS, št. 14/78) na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti, dne 22. oktobra 1980 sprejela SKLEP o začasneih ukrepu družbenega varstva v Salonit Anhovo, TOZD Opekarna Brežice 1. člen Ugotovi se, da so v Salonit Anhovo, TOZD Opekarna Brežice huje oškodovani družbeni interesi in TOZD ne izpolnjuje v zakonu določenih obveznosti de družbene skupnosti, ki jih kot take izrecno določata 620. in 621. člen zakona o združenem delu. 2. člen V Salonit Anhovo, TOZD Opekama Brežice se zaradi huje oškodovanih družbenih interesov uvedejo naslednji ukrepi: 1. Razreši se dolžnost v. d. individualnega poslovodnega organa TOZD Opekarna Brežice — Romih Drago 2. Imenuje se začasni kolektivni organ 3. Začasno se omeji uresničevanje naslednjih samoupravnih pravic delavcev: — določanje poslovne politike in ukrepov za njeno izvajanje, — imenovanje in razreševanje delavcev s posebnimi pooblastili in odgovornostmi, — določanje o pravicah in obveznostih v zvezi s sklepanjem delovnega razmerja, prerazporejanjem delavcev in prenehanjem delovnega razmerja. 3. člen Ukrepi v 2. členu se uvedejo od 1. novembra 1980 in veljajo: — ukrep določanja poslovne politike in ukrepov za njeno izvajanje največ do, 1. novembra 1980 (1 leto); — imenovanje in razreševanje delavcev s posebnimi pooblastili in odgovornostmi ter odločanje o pravicah in obveznostih v zvezi • sklepanjem delovnega razmerja, prerazporejanjem delavcev in prenehanjem delovnega razmerja največ do 1. maja 1981 (6 mesecev). 4. člen V začasni kolektivni organ se imenujejo: Za predsednika: Preš kar Martin Za člane: Puhner Zrnec Avitč Jota Uršič inž. Jože Brečko Franc Uršič Mezjen 5. člen Začasni organ prevzema vse pravice, dolžnosti In odgovornosti individualnega poslovodnega organa TOZD, ki jih ima po ustavi, zakonih in drugih predpisih ter samoupravnih splošnih aktih TOZD. Začasni organ prevzame funkcijo upravljanja, ki jo opravljajo delavci, k» odločajo v delavskem svetu in drugih organih TOZD iz 2. člena tega sklepe. 6. člen Predsednik začasnega organa zastopa in predstavlja TOZD Opekama Brežice. 7. člen Začasni organ je dolžan zagotoviti izvajanje'sanacijskega programa in predlagati ustrezne ukrepe za njegovo izvajanje in odločati o zadevah v pristojnosti individualnega poslovodnega organa, določati poslovno politiko in ukrepe za njeno izvajanje, odločati o imenovanju in razreševanju delavcev s posebnimi pooblastili in odgovornostmi ter odločati o praVicah in obveznostih iz delovnega razmerja delavcev. Začasni organ je dolžan zagotoviti samoupravno organiziranje delavcev v delovni organizaciji, uresničevanje samoupravnih pravic delavcev z omejitvami, navedenimi v drugem členu tega sklepa, obveščanje delavcev o poslovanju, materialno finančnem stanju, o rezultatih dela in o vseh drugih vprašanjih, ki so bistvenega pomena za delavce v združenem delu. 8. člen Začasni organ je dolžan sproti obveščati občinsko skupščino in njen izvršni svet o svojih ugotovitvah in rezultatih pri odpravi motenj v izpolnjevanju obveznosti do družbene skupnosti. 9. člen Začasni organ in delavci delovne organizacije lahko predlagajo občinski skupščini, da preneha mandat začasnemu organu pred potekom časa, za katerega je imenovan, če prenehajo razlogi, zaradi katerih je bil imenovan. 10. člen Pooblastila začasnega organa veljc dnem vpisa v sodni register. 11. člen Stroške, ki bodo nastali zaradi uvedbe ukrepov družbenega varstva po tem sklepu trpi temeljna organizacija združenega dela, zoper katero so uvedeni. 12. člen Ta; sklep je dokončen in zoper njega ni mogoče uporabiti rednih pravnih sredstev. Sklep se objavi v Uradnem listu SRS. SL 023-7/80-1 Brežice, dne 22. oktobra 1980. Predsednik Skupščine občine Brežice Stanko Rebernik 1. r. 1373. Na podlagi 12. Sena odloka o organizaciji in delovnem področju občinskih upravnih organov In samostojne strokovne službe skupščine in izvršnega sveta v občini Brežice (Uradni list SRS, št 27/80) ter 150. člena statuta občine Brežice (Uradni list SRS, št. 14/78) je Skupščina občine Brežice na seji družbenopolitičnega zbora, zbora krajevnih skupnosti in zbora združenega dela, dne 22. oktobra 1980 sprejela . SKLEP o sestavi to delovanju komiteja za družbeno planiranje to gospodarstvo 1. Sen S tem sklepom se določijo občinski organi in organizacije, ki delegirajo svoje delegate v komite za družbeno planiranje in gospodarstvo ter splošna načela delovanja komiteja. 2. člen Izvršni svet skupščine ugotovi, koga so v skladu s tem sklepom v komite delegirali občinski organi in organizacije in sam imenuje tri člane v komite- 3. člen Glede na skupen pomen upravnih zadev na področju, na katerem je ustanovljen komite, zagotavljajo občinski organi in organizacije preko svojih predstavnikov stalno in organizirano sodelovanje in usklajevanje dela pri opravljanju upravnih zadev z delovnega področja komiteja. 4. člen Predsednik komiteja glede na vprašanja, ki se obravnavajo na seji komiteja, povabi na sejo tudi predstavnike drugih občinskih upravnih organov, samoupravnih organizacij in skupnosti ter družbenopolitičnih in družbenih organizacij, ki so dolžni prispevati k reševanju vprašanj iz pristojnosti občinskega komiteja. Ti lahko sodelujejo v razpravi o vprašanjih, ki so na dnevnem redu, nimajo pa pravice odločati. 5. člen Občinski komite mora na seji vsebinsko obravnavati vse zadeve pačelnega značaja iz svoje prisotej-nosti, zlasti analize, informacije in druga gradiva o stanju in pojavih na svojem delovnem področju, odloke ter predpise in druge splošne akte, ki jih pripravlja oziroma predlaga izvršnemu svetu ali neposredno skupščini občine, predpise in druge splošne akte, ki jih izdaja sam ter mnenja in predloge, ki jih daje v zadevah s svojega delovnega področja, odloča o ukrepih, za katere je pooblaščen ter opravlja druge naloge, ki so v njegovi pristojnosti. 6. den S poslovnikom komiteja se podrobneje določi način dela in postopek sprejemanja odločitev, pravice in dolžnosti predsednika in namestnika predsednika komiteja v zvezi s pripravo in vodenjem sej, način sodelovanja komiteja z organizacijami in skupnostmi, ki delegirajo svoje predstavnike v komite, kakor todi z drugimi organizacijami in skupnostmi, s katerimi sodeluje komite pri svojem НјЈи T. Bm V komite za družbeno planiranje In gospodarstvo delegirajo po enega delegata: — družbenopolitične organtzaeijx — občinski odbor konference delegacij medobčinske gospodarske zbornice Brežice, — samoupravne interesne skupnosti družbenih dejavnosti. 8. člen Ta sklep začne veljati, ko ga sprejmejo zbori skupščine. Predsednik Skupščine občine BreBoe Stanko Rebernik 1. r. GROSUPLJE 1374. Na podlagi 4. člena zakona o referendumu (Uradni list SRS, št. 29-263/72), 2. in 6. člena zakona o samoprispevku (Uradni list SRS, št. 3-8/73) in 35. člena statuta krajevne skupnosti Žalna je skupščina krajevne skupnosti Žalna na svoji seji dne 17. oktobra 1880 sprejela SKLEP • razpisu referenduma za uvedbo samoprispevka za območje KS Žalna 1. člen Za območje krajevne skupnosti Žalna se razpiše referendum za uvedpo samoprispevka v denarju za sofinanciranje petletnega programa komunalnega in družbenega urejanja in vzdrževanja obstoječih komunalnih in drugih objektov na območju krajevne skupnosti Žalna. 2. člen Referendum bo v nedeljo, dne 23. novembra 1980 od 7. do 19. ure na običajnih glasovalnih mestih po volilnih enotah. Referendum izvede tričlanska volilna komisija, ki jo imenuje skupščina krajevne skupnosti Žalna. 3. člen Predvideno je, da bo s samoprispevkom zbrano skupaj 4,500.000 din za potrebe družbenega in komunalnega urejanja in vzdrževanje komunalnih in drugih objektov na območju krajevne skupnosti Žalna. Razliko med zbranimi sredstvi samoprispevka in programom petletnega razvoja krajevne skupnosti Žalna ter letnimi plani bo zagotovila krajevna skupnost Žalna iz svojih ostalih sredstev in sredstev samoupravnih interesnih skupnosti. 4. člen S sredstvi, zbranimi iz samoprispevka se financira družbeno in komunalno urejanje območja krajevne skupnosvi Žalna in vzdrževanje obstoječih komunalnih in drugih naprav in objektov v krajevni skupnosti Žalna. 5. člen Samoprispevek bo uveden za obdobje pet let in sicer od 1. 1. 1981 do 31. 12. 1985. Samoprispevek bodo plačevali delovni ljudje in občani, ki stalno prebivajo na območju krajevne skupnosti Žalna in sicer: 1. občani, ki prejemajo osebne dohodke iz delovnega razmerja v združenem delu ali pri zasebnih delodajalcih oz. nadomestilo osebnega dohodka in uživalci osebnih in družinskih pokojnin v višini 2 •/• od neto osebnih dohodkov, nadomestil ali pokojnin, 2. občani, ki so zavezanci davka od kmetijske dejavnosti v višini 2*/« od letne osnove za davek, 3. občani, ki so zavezanci davka od osebnega dohodka od samostojnega opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti, intelektualnih storitev in avtorskih pravic v višini 2e/o od neto osebnega dohodka 2*/e od presežka nad bruto osebnim dohodkom, ki ga ugotovi davčni organ zmanjšanega za davek, 4. občani, ki imajo iz obrtne ali druge gospodarske dejavnosti, intelektualnih storitev in avtorskih pravic priložnostni dohodek, od vsakega posameznega bruto dohodka zmanjšanega za obračunan davek. 6. člen Samoprispevek se ne plačuje od socialnih pomoči, invalidnin, pokojnin z varstvenim' dodatkom, otroškega dodatka, štipendij učencev srednjih šol in študentov ter od nagrad, ki jih prejemajo učenci v gospodarstvu. Samoprispevek tudi ne plačujejo: 1. delovni ljudje in občani, ki imajo osebne dohodke iz delovnega razmerja v združenem delu. in pokojnine, ki ne presegajo 3.000 din mesečno, 2. delovni ljudje in občani, ki imajo osebni dohodek od kmetijske dejavnosti, če letni katastrski dohodek ne presega 1.000 din na gospodinjstvo in jim je kmetijstvo edini vir preživljanja, 3. delovni ljudje in občani, ki imajo osebni dohodek od kmetijske dejavnosti za čas, ko imajo pravico do oprostitve in olajšave po zakonu o davkih občanov, 4. delovni ljudje in občani, ki imajo osebne dohodke od opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti za čas, ko imajo pravico do oprostitve in olajšave po zakonu o davkih občanov razen za učence v gospodarstvu. 7. člen Od samoprispevka, ki ga bodo plačevali občani po sklepu o uvedbi samoprispevka, se po 51. členu zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 21/74) ne plačuje davek od skupnega dohodka občanov. 8. člen S sredstvi samoprispevka, ki se bodo zbirala na posebnem računu bo upravljal svet krajevne skupnosti Žalna, kateri je enkrat letno dolžan poročati na zboru občanov in skupščini krajevne skupnosti o izvajanju letnih planov ter petletnega programa razvoja krajevne skupnosti ter o uporabi s samoprispevkom zbranih sredstev. 9. člen Pravico glasovanja na referendumu imajo vsi občani krajevne skupnosti Žalna, ki so vpisani v splošnem volilnem imeniku. Pravico glasovanja imajo tudi zaposleni občani, mlajši od 18 let, stanujoči v krajevni skupnosti Žalna, ki še nimajo volilne pravice za volitve v skupščine družbenopolitičnih skupnosti in še niso vpisani v splošni volilni imenik. 10. člen / Za postopek o glasovanju in izvedbo referenduma se smiselno uporabljajo določila zakona o volitvah delegacij in delegiranju delegatov v skupščine družbenopolitičnih skupnosti. Volilna komisija krajevne skupnosti Žalna vodi referendum, ugotovi rezultate in izdela zaključno poročilo o izidu referenduma na območju krajevne skupnosti. Glasovanje o referendumu vodijo na glasovalnih mestih glasovalni odbori, ki jih imenuje volilna komisija. 11. člen Izid referenduma se objavi v Uradnem listu SRS. 12. člen Na referendumu glasujejo delovni ljudje in občani neposredno in tajno z glasovnico, na kateri je naslednje besedilo: Krajevna skupnost Žalna Na referendumu dne 23. novembra 1980 za uvedbo samoprispevka v denarju za območje krajevne skupnosti Žalna za sofinanciranje petletnega programa komunalnega in družbenega razvoja in urejanja ter vzdrževanja komunalnih' in drugih objektov in naprav na območju krajevne skupnosti Žalna za dobo od 1. januarja 1981 do 31. decembra 1985. ^ glasujem »za« »proti« žig Delovni ljudje; in občani izpolnjuje 'glasovnice tako, da obkrožijo besedo »za«, če se strinjajo z uvedbo samoprispevka, besedo »proti«, če se z uvedbo samoprispevka ne strinjajo. 13. člen Sredstva za izvedbo referenduma zago’^ ’-rnj'ev-na skupnost Žalna. 14. člen Ta sklep začne veljati naslednji dan Uradnem listu SRS. St. 159/80 Žalna, dne 17. oktobra 1980. Predsednik Skupščine krajevne skupnosti Žalna France Čebašek 1. r. KAMNIK 1375. Na podlagi 291. in 293. člena statuta občine Kamnik (Uradni list SPS št. 7/78) je Skupščina občine Kamnik na 25. seji družbenopolitičnega zbora dne 29. septembra 1980 in na skupnem zasedanju zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 1 oktobra 1980 sprejela SPREMEMBE IN DOPOLNITVE STATUTA občine Kamnik 1. člen V 18. členu se spremeni besedilo druge alinee in se glasi: Skupščina krajevne skupnosti. 2. člen V 17. členu se črta besedilo druge alinee. 3. člen V 26. členu se besedilo dopolni in se glasi: V predzadnji vrsti za besedo »gospodarstvo« se črta veznik »in« ter vstavi vejica; na koncu besedila člena se doda besedilo: in del skupnosti starostnega zavarovanja kmetov. 4. člen V 27. členu se besedilo spremeni in se glasi: Skupščine samoupravnih interesnih skupnosti na področju vzgoje in izobraževanja, raziskovalne dejavnosti, kulture, zdravstva in socialnega varstva razpravljajo in enakopravno odločajo s pristojnimi zbori skupščine družbenopolitične skupnosti v primerih, ki jih določajo ustava, zakon, ta statut in drugi predpisi. 5. člen V 69. členu se v 3. vrsti besedila beseda »zakonu« nadomesti z besedo »statutu«. 6. člen V 70. Členu so v 2. vrsti besedi »družbenopolitične skupnosti« nadomestita z »družbenopolitična skupnost«. V 6. vrsti pa besedi »družbenopolitičnih skupnosti« v »družbenopolitične skupnosti«. 7. člen V 80. členu se besedilo spremeni in se glasi: Družbeni plan občine sprejme skupščina družbenopolitične skupnosti na podlagi prej sklenjenih samoupravnih sporazumov in dogovorov o temeljih plana. 8. člen V 168. členu se v 1. vrsti 1. odstavka črtr. beseda »upravni«. 9. člen 172. člen se spremeni in se glasi: Organizacije združenega dela in druge samoupravne organizacije ter skupnosti so dolžne na zahtevo pristojnega organa občine posredovati obvestila in podatke, ki so mu pri opravljanju nadzorstva potrebni 10. člen V 175. členu se za prvo alineo doda nova, ki se glasi: sprejema statut občine. Crta se 13. alinea. 11. Člen V 184. členu se črta 31. alinea. 12. člen V 200. členu se v zadnji vrsti drugega odstavka besedilo dopolni in se glasi: določa ustava in zakon. 13. člen V 201. členu se besedilo 3. alinee spremeni in se glasi: Sprejema odloke in druge splošne akte, M se nanašajo na predšolsko vzgojo, usmerjene in druge oblike Vzgoje in izobraževanja. 14. člen V 205. členu se v 3. alinei za besedilom »sprejema odloke in druge splošne akte, ki se nanašajo na vprašanja socialnega varstva«, postavi pika in črta ostalo besedilo 3. alinee. Besedilo naslova 4. točke VII. poglavja se «premeni in se glasi: Predsednik, podpredsednik in predsedniki zborov občinske skupščine. IS. «en V 224. členu se spremeni besedilo 5. alinee, tako da se za besedo »skupščina« postavi pika, ostalo besedilo se črta. Crta se besedilo 6. alinee. \ 16. «en 226. «en se spremeni in se glasi: Skupščina ima sekretarja, ki ga imenuje skupščina občine. Naloge sekretarja so določene s poslovnikom skupščine. Sekretar je za svoje delo odgovoren skupščini in predsedstvu. 17. člen 227. «en se spremeni In se glasi: Strokovne, organizacijsko tehnične in administrativne naloge v zvezi z delovanjem občinske skupščine, njenih zbooov in delovnih teles, če ni določeno, da jih opravljajo posamezni upravni organi ter za sodelovanje z delegacijami in konferencami delegacij, opravlja strokovna služba. Delovno področje strokovne službe se določi z odlokom. 18. «en V 234. «enu se dodajo alinee: — imenuje vodilne delavce na predlog funkcionarja, ki vodi upravni organ; — daje soglasja, oziroma potrjuje statute organizacij združenega dela posebnega družbenega pomena in samoupravnih interesnih skupnosti, kadar tako določa zakon; — daje soglasja k aktom o organizaciji in siste-mizadjl del in nalog upravnih organov; — obravnava poročila občinskih upravnih organov in poročila funkcionarjev o delu upravnega organa, ki ga vodi; — spremlja delo samoupravnih interesnih skupnosti; — obravnava poro«!a o delu upravnih organov In organizacij v občini, kot so: poročila sodišč, tožilstva, javnega pravobranilstva, družbenega pravobranilca samoupravljanja, sodnika za prekrške, samoupravnih interesnih skupnosti, enote SDK in o tem poroča skupščini občine; — razpolaga s sredstvi rezerv za izdatke, nastale kot posledica izrednih okoliščin, za katere sredstva niso zagotovljena v proračunu, in to do 100 tisoč din za poškodovani objekt, oziroma za vsako drugo posledico škodnega dogodka, kot so zlasti: poplava, suša, požar, potres in druge naravne nesreče, epidemije, živalske kužne bolezni, Izredne akcije TO in CZ, ter o tem poroča skupščini; — na predlog družbenopolitičnih organizacij in krajevnih skupnosti imenuje ulice, ceste, prehode in trge na območju občine, — določa delovni čas in razporeditev delovnega časa v upravnih organih in organizacijah, ki opravljajo javna pooblastila; — sprejema poslovnik o svojem delu; — poroča občinski skupščini o svojem delu najmanj enkrat letno. / 19. člen V 237. členu se spremeni besedilo 1. odstavka in se glasi: Izvršni svet sestavljajo predsednik in določeno število «anov. V 2. odstavku se črtata besedi podpredsednikov in. V 5. odstavku se črta besedo podpredsednik. 20. člen Za 2. odstavkom 239. člena se doda 3. odstavek in se glasi: Predsednik izvršnega sveta je odredbodajalec za izvrševanje občinskega proračuna. 21. člen Za 239. členom se dodajo novi členi in se glasijo: 239/1 člen Predsednik in člani izvršnega sveta podajo po izvolitvi pred predsednikom občinske skupščine slovesno izjavo: Izjavljam, da bom svojo dolžnost opravljal vestno in odgovorno, da bom delal po ustavi, tem statutu zakonih in občinskih odlokih ter da bom varova družbeni red SFR Jugoslavije. Z vsemi svojimi močm; se bom zavzemal za razvoj socialističnih samoupravnih odnosov, za oblast delavskega razreda in uresničevanje skupnih interesov delovnih ljudi in občanov ter za napredek in razvoj občine Kamnik, SR Slovenije in SFR Jugoslavije. 239/2 člen Izvršni svet zastopa občino Kamnik kot pravno osebo, če ni glede posameznih vprašanj zastopanja z zakonom, odlokom ali sklepi občinske skupščine drugače določeno. Izvršni svet skrbi za upravljanje nepremičnin v družbeni lastnini, ki so v uporabi občine Kamnik, in razpolaga z njimi v okviru politike občine. 239/3 člen Izvršni svet ima svoj pečat. Pečat je okrogle oblike in ima v sredi grb SRS, ob robu pa besedilo: Socialistična republika Slovenija — Skupščina občine Kamnik, Izvršni svet. 239/4 člen Izvršni svet ima sekretarja, ki ga imenuje izvršni svet. Naloge sekretarja izvršnega sveta so določene v poslovniku izvršnega sveta, Sekretar je za svoje delo odgovoren izvršnemu svetu. 22. člen Crta se besedilo 1. in 2. odstavka 241. člena. 23. člen 250. člen se spremeni in se glasi : Strokovne, organizacijsko-tehnične in administrativne naloge v zvezi z delovanjem izvršnega sveta in njegovih delovnih teles opravlja strokovna služba. 24. člen Za 250. členom se doda poglavje DELOVNA TELESA IZVRŠNEGA SVETA in novi členi: 250/1 člen Izvršni svet lahko oblikuje za predhodno obravnavo zadev iz 'svoje pristojnosti stalna ali začasna delovna oziroma posvetovalna telesa, ki nimajo pravice odločanja. 250/2 člen Delovna telesa so za svoje delo odgovorna izvršnemu svetu, katerega obveščajo o svojem delu. 250/3 člen Natančneje se sestav in druga vprašanja za delovanje delovnih teles uredi s poslovnikom o delu izvršnega sveta. 25. člen V 251. členu se spremenijo naslednja besedila: za tretjo alineo se doda nova, ki se glasi: odgovarjajo za stanje na področjih, za katera so ustanovljeni; v 4. alinei se beseda »izvajajoč nadomesti z besedo »izdajajo« za 4. alineo se doda nova, ki se glasi: izvršujejo oziroma zagotavljajo izvrševanje družbenih dogovorov in samoupravnih sporazumov. 26. člen V 252. členu se v 1. vrsti prvega in drugega Odstavka črtata besedi »zakonom in«. 27. člen 253. člen se spremeni in se glasi: Za opravljanje nalog, navedenih v 251. členu, se ustanovijo kolegijsko oziroma individualno vodeni upravni organi. Organizirani so kot: — komite, — sekretariat, — oddelek, — uprava. Komite se ustanovi za področja, na katerih je pri opravljanju upravnih nalog potrebno zagotoviti stalno in organizirano sodelovanje, dogovarjanje in usklajevanje dela upravnega organa z ustreznimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi, drugimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi ter z drugimi upravnimi organi o vprašanjih skupnega interesa in pomena, zaradi zagotavljanja enotnosti pri oblikovanju in, izvajanju politike, izvrševanju zakonov, predpisov in drugih splošnih aktov. Sekretariat in oddelki se ustanovijo za opravljanje zadev iz pristojnosti občine, na področju katerih je izvrševanje politike, zakonov in drugih predpisov v izključni ali pretežni pristojnosti upravnih organov. Uprave se ustanovijo za opravljanje upravnih nalog na določenem področju, ki zahtevajo posebej organizirano službo in samostojnost pri delu. Kolegijsko vodeni upravni organ je — komite za družbenoekonomski razvoj. Individualno vodeni upravni organi so: — sekretariat za občo upravo, — oddelek za ljudsko obrambo, # — oddelek za notranje zadeve, — uprava za družbene prihodke, — geodetska uprava. 28. člen Za 253. členom se doda nov 253/1 člen, ki se glasi: Natančnejša organizacija in delovna področja upravnih organov se določijo z odlokom, v skladu z določbami statuta in zakona. 29. člen Besedilo 254. člena se spremeni ir. se glasi: Upravne organe vodijo: Komite — predsednik; sekretariat — sekretar; oddelke in uprave pa načelniki. Funkcionarji imajo lahko namestnike. Sestavo in način delegiranja članov in delovno področje komiteja določi s svojim aktom skupščina občine na predlog izvršnega sveta. 30. člen Za 254. členom se doda nov 254/1 člen, M se glasi: Predsednika komiteja in funkcionarje upravnih organov imenuje ngr predlog predsednika izvršnega aveta občinska skupščina izmed članov izvršnega sveta za štiri leta in so lahko ponovno imenovani še za štiri leta. Izjemoma so lahko ti funkcionarji po posebnem postopku imenovani še za nadaljnja štiri leta. Namestnika predsednika komiteja in funkcionarjev upravnih organov imenuje na predlog izvršnega sveta občinska skupščina za štiri leta. Za ponovno imenovanje veljajo določbe kot za imenovanje funkcionarjev. 31. člen V 255. členu se beseda »predstojnik« nadomesti z besedo »funkcionar«. 32. člen 253. člen se spremeni in se glasi: Sredstva za delo upravnih organov določi skupščina občine na predlog izvršnega sveta v skladu z obsegom sredstev, ki se v občini namenijo za splošne družbene potrebe, izhajajoč iz namena, da se zagotovi opravljanje funkcij upravnih organov, in od narave in ocenjenega obsega nalog in del, določenem v delovnem programu upravnih organov ter od drugih pogojev za opravljanje del in nalog. 33. člen Za 256. členom se doda poglavje RAZMERJA IZVRŠNEGA SVETA IN UPRAVNIH ORGANOV in novi členi: RAZMERJE DO SKUPŠČINE 256/1 člen Razmerje izvršnega sveta in upravnih organov do skupščine občine temelji na odgovornosti za stanje v občini na področjih, za katera so ustanovljeni kot tudi za učinkovito opravljanje njihovih funkcij. 256/2 člen Izvršni svet in upravni organi so dolžni poročati skupščini o izvajanju določene politike, o izvrševanju zakonov, odlokov in drugih splošnih aktov, za izvajanje katerih so pooblaščeni, o stanju in razvoju na vseh področjih družbenega življenja in o drugih vprašanjih iz svoje pristojnosti, kot tudi o svojem delu in ji predlagati ustrezne ukrepe. Izvršni svet in upravni organi so se dolžni ravnati po smernicah in sklepih skupščine. Izvršni svet in upravni organi imajo enake dolžnosti in pravice tudi do skupščine samoupravne interesne skupnosti, kadar ta po ustavi oziroma statutu enakopravno odloča s pristojnimi zbori skupščine družbenopolitične skupnosti. 356/3 člen Izvršni svet ima pravico, če to zahteva skupščina, pa tudi dolžnost, izreči se o vsakem predlogu oziroma vprašanju, ki ga ni sam predložil skupščini in ki se nanaša na vprašanja iz njegove pristojnosti, dela upravnih organov in na druga vprašanja, ki imajo pomen za njegovo delo. Izvršni svet je dolžan dajati odgovore in pojasnila na vprašanja, ki mu jih postavljajo posamezni zbori skupščine, njena delovna telesa ter delegati v zborih skupščine. 256/4 člen Upravni organi so odgovorni skupščini za zakonito, popolno in pravočasno opravljanje nalog in zadev iz svojega delovnega področja. Upravni organi imajo pravico in dolžnost predložiti zborom skupščine v obravnavo posamezna pomembna vprašanja iz svojega delovnega področja, dajati pobude in predlagati ukrepe v zvezi z izvajanjem politike in izvrševanjem zakonov, drugih predpisov in splošnih aktov kot tudi v zvezi z uresničevanjem svoje odgovornosti za stanje na ustreznem področju. Vprašanja in pobude iz 2. odstavka tega člena sprožajo upravni organi v zborih skupščine, ko dobijo prej mnenje ali načelno stališče izvršnega sveta. Funkcionarji, ki vodijo upravni organ, morajo dajati pismene ali ustne odgovore na vprašanja, ki jih postavljajo delegati. RAZMERJEM MED IZVRSNIM SVETOM IN UPRAVNIMI ORGANI 256/5 člen: Da bi bilo zagotovljeno izvajanje politike in izvrševanje zakonov, odlokov in splošnih aktov, lahko izvršni svet pri usmerjanju in usklajevanju dela upravnih organov: določi smernice in načelna stališča glede načina izvajanja določene politike in drugih funkcij upravnih organov; naloži upravnim organom, da morajo v določenem roku pripraviti ali izdati predpise in storiti druge ukrepe, za katire so pooblaščeni; določi roke za posamezne naloge; določi upravnim organom smernice za sodelovanje z drugimi upravnimi organi iste in drugih družbenopolitičnih skupnosti. 256/6 člen Ce je upravni organ mnenja, da načelno stališče ali smernica izvršnega sveta ni v skladu z zakonom, politiko, ki jo je sprejela skupščina, ali drugim splošnim aktom skupščine in izvršnega sveta, opozori na to izvršni svet in zahteva, da ponovno preizkusi svoje načelno stališče in smernico. Ce izvršni svet vztraja pri svojem stališču, upravni organ pa meni, da v zvezi s tem ne bo mogel opraviti svojih nalog, lahko funkcionar, ki vodi upravni organ, predloži odstop in ga obrazloži. V primeru stanja po 2. odstavku tega člena mora izvršni svet o tem obvestiti skupščino. 256/7 člen Izvršni svet skrbi, da so upravnim organom zagotovljena materialna sredstva in drugi pogoji za delo ter za, uporabo sodobnih metod in tehničnih sredstev. MEDSEBOJNO' RAZMERJE UPRAVNIH ORGANOV 256/8 člen Upravni organi v okviru svojih delovnih področij in svojih pooblastil med seboj sodelujejo v zvezi z vprašanji skupnega pomena. Za dosego tega cilja med seboj .usklajujejo programe dela, izmenjujejo mnenja in izkušnje ter podatke in obvestila, sklicujejo skupne sestanke in posvetovanja, se dogovarjajo o skupnih akcijah ter organizirajo druge oblike medsebojnega sodelovanj el 256/9 člen Ce nastane med upravnimi organi spor o pristojnosti ali se pojavijo druga sporna vprašanja, so ti organi o tem dolžni obvestiti izvršni svet, ki odloči o sporu oziroma da smernice za rešitev spornih vprašanj. RAZMERJE IZVRŠNEGA SVETA IN UPRAVNIH ORGANOV DO ORGANIZACIJ ZDRUŽENEGA DELA TER DRUGIH SAMOUPRAVNIH ORGANIZACIJ IN SKUPNOSTI 256/10 člen Izvršni svet in upravni organi izvršujejo v mejah svojih pooblastil do organizacij združenega dela, samoupravnih interesnih skupnosti, krajevnih skupnosti in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti pravice in dolžnosti, ki jih določata ustava in zakon, zlasti glede pripravljanja samoupravnih sporazumov o osnovah planov samoupravnih organizacij in skupnosti ter ustrezne pomoči nosilcem planiranja, glede opravljanja pravice nadzorstva nad zakonitostjo dela teh organizacij in skupnosti, kadar so za to pooblaščeni, glede predlaganja in izvajanja ukrepov za zagotovitev pogojev za čim skladnejši in stabilnejši razvoj odnosov pri pridobivanju dohodka in njegovem razporejanju, glede dajanja pobud ža začasne ukrepe družbenega varstva in glede izvajanja teh ukrepov. 256/11 člen Sodelovanje izvršnega sveta in upravnih organov z organizacijami združenega dela in drugimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi temelji na podlagi dogovorov in pridobivanju mnenj za reševanje posameznih zadev. Pri tem izvršni svet in upravni organi oblikujejo v dogovoru z njimi komisije in druga delovna telesa za pripravo posameznih odlokov in drugih splošnih aktov ter posameznih gradiv, dajejo pobude za uresničevanje določenih pravic, dolžnosti in interesov delovnih ljudi in občanov ter organizacij in skupnosti in po potrebi vabijo njihove predstavnike na svoje seje ter na seje svojih deloynih t-"''- 256/12 člen Izvršni svet in upravni organi sodelujejo v organih samoupravnih interesnih skupnosti zlasti v vprašanjih s področij, na katerih skupščine interesnih skupnosti v skladu z ustavo in tem statutom odločajo enakopravno s pristojnimi zbori skupščine družbenopolitične skupnosti. 256/13 člen Izvršni svet 1аћЦо predlaga občinski skupščini, da začasno uredi vprašanje, od katerega je bistveno od- visno delo samoupravne interesne skupnosti, če ta tudi po predhodnem opozorilu izvršnega sveta sama ne uredi takega vprašanja. Ce izvršni svet ugotovi, da so nastale v posameznih interesnih skupnostih iz prejšnjega odstavka bistvene motnje pri uresničevanju samoupravnih pravic delavcev ali pri izvrševanju z zakonom določene dejavnosti ali so na drugi način huje oškodovani družbeni interesi, predlaga občinski skupščini, da uporabi zoper njih ustrezne začasne ukrepe. 256/4 člen Izvršni svet in upravni organi morajo omogočiti organizacijam združenega dela in drugim samoupravnim organizacijam in skupnostim, da izrazijo svoja stališča, mnenja in predloge, za katere so zainteresirane, in da sicer pripomorejo k reševanju teh vprašanj. RAZMERJE IZVRŠNEGA SVETA IN UPRAVNIH ORGANOV DO DRUŽBENOPOLITIČNIH ORGANIZACIJ, DRUŽBENIH ORGANIZACIJ IN DRUŠTEV 256/15 člen Izvršni svet in upravni organi obravnavajo pobude, mnenja, pripombe in predloge družbenopolitičnih organizacij in jih obveščajo o svojih stališčih in o storjenih Ukrepih in njihovih rezultatih. V mejah svojih pravic in dolžnosti obveščajo družbenopolitične Organizacije o stanju ter o pojavih in tendencah, ki so jih opazili na posameznih področjih družbenega življenja in imajo pomen za uresničevanje vloge omenjenih organizacij. 256/16 člen Izvršni svet in upravni organi dajejo na zahtevo družbenopolitičnih organizacij ali na lastno pobudo omenjenim organizacijam podatke, dobljene s spremljanjem stanja, kadar imajo takšni podatki pomen za uresničevanje njihove vloge. 256/17 člen Z družbenimi organizacijami in društvi sodelujejo izvršni svet in upravni organi v mejah svojih pravic in dolžnosti v vprašanjih, ki imajo pomen za uresničevanje ciljev združevanja in so pomembna za delo omenjenih organov in za razvijanje ustreznega delovanja delovnih ljudi in občanov v teh organizacijah in društvih. RAZMERJE DO OBČANOV 256/18 člen Upravni organi morajo o zahtevah občanov odločati v predpisanih rokih. Obravnavati morajo vloge in predloge, ki jim jih predložijo občani, in jim morajo nanje odgovoriti. 256/19 člen Upravni organi morajo organizirati delo na način in ob pogojih, da morejo občani čim laže in v čim krajšem postopku uveljaviti svoje pravice in izvrševati obveznosti. / 256/20 člen Upravni organi so dolžni zagotoviti v uradnih prostorih za sprejemanje strank na vidnem mestu tehnič- na in druga sredstva, ki omogočajo občanom, da hitreje opravijo zadeve, kot tudi omogočiti, da občani tudi ustno sporočijo vlogo ali pritožbo oziroma predlog ustreznemu delavcu upravnega organa. 256/21 člen Upravni organi obveščajo izvršni svet in skupščino v rokih, ki jih ti določijo o vlogah in predlogih, ki jih predložijo občani glede dela upravnih organov, o njihovi upravičenosti in storjenih ukrepih. 256/22 člen Določbe tega statuta o razmerjih upravnih organov do občanov se smiselno uporabljajo tudi za razmerja organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij, skupnosti in društev, ki pri izvrševanju javnih pooblastil odločajo o pravicah, interesih in obveznostih občanov, organizacij, skupnosti in drugih. 34. člen 257. člen se spremeni in se glasi: Za popolnejše uresničevanje organiziranega družbenega vpliva na zagotavljanje demokratičnega samoupravnega družbenega odločanja z doslednim izvajanjem delegatskega sistema, za organizirano ustvarjalno spodbujanje razvoja socialističnih, samoupravnih, družbenoekonomskih in političnih odnosov kot tudi za čim širši družbeni vpliv na funkcije vodenja ter določanja in izvajanja politike in upravljanja drugih družbenih zadev, se v občini ustanovijo družbeni sveti. Udeleženci pri delu družbenih svetov so: organi družbenopolitične skupnosti, družbenopolitičnih organizacij, strokovne in druge samoupravne organizacije in skupnosti ter družbene organizacije. 35. člen Za 257. členom se doda nov 257/1 člen, ki se glasi: Družbeni sveti se ustanovijo kot družbeni sveti družbenopolitične skupnosti in kot upravni družbeni sveti za posamezna upravna področja ali za posamezne upravne organe. 36. člen 258. člen se spremeni m se glasi: Družbeni sveti družbenopolitične skupnosti in družbeni upravni sveti za posamezna upravna področja se ustanavljajo in odpravljajo z odlokom občinske skupščine na podlagi prejšnjega dogovora udeležencev pri delu svetov. 37. člen Od 279. člena dalje se besedi INDOK center nadomestita z INDOK služba. 38. člen Te spremembe in dopolnitve statuta občine Kamnik začnejo veljati takoj po objavi v Uradnem listu SRS. St. 011-1/80-7 Kamnik, dne 1. oktobra 1980. Predsednik Skupščine občine Kamnik Slavko Kihaš, dipL ini. L r. \ 1376. Skupščina občine Kamnik je na podlagi 175. člena statuta občine Kamnik (Uradni list SRS, št. 7/78) na 25. seji družbenopolitičnega zbora dne 29. septembra 1980 in na skupnem zasedanju zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 1. oktobra 1980 sprejela ODLOK o prenehanju veljavnosti odloka o Izvršnem svetu Skupščine občine Kamnik 1. člen Z uveljavitvijo sprememb in dopolnitev statuta občine Kamnik preneha veljati odlok o Izvršnem svetu Skupščine občine Kamnik (Uradni Ust SRS, št. 23/78). \ ' 2. člen Ta odlok začne veljati z dnem objave v Uradnem listu SRS. St. 020-31/80 Kamnik, dne L oktobra 1980. Predsednik Skupščine občine Kamnik Slavko Ribaš, dipl. inž. 1. r. 1377. Skupščina občine Kamnik je na podlagi 88., 97., 107., 111. in 116. člena obrtnega zakona (Uradni Ust SRS, št. 1-3/79) in 185. člena statuta občine Kamnik (Uradni Ust SRS, št. 7/78) na skupnem zasedanju zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 1. oktobra 1980 sprejela ODLOK o ureditvi nekaterih vprašanj s področja obrtnega zakona SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen S tem odlokom se določajo pogoji za opravljanje gospodarskih dejavnosti: — sprejem naročil oziroma predmetov v delu ter prodaja lastnih Izdelkov samostojnih obrtnikov; — sprejemanje gostov na prenočevanje ter nudenje gostom in abonentom hrano in pijačo; — prodaja na drobno; — opravljanje gospodarskih dejavnosti kot postranski poklic; — uporabo dopolnilnega dela drugih oseb. Prodaja izdelkov in sprejemanje naročU zunaj sedeža obratovalnice 2. člen . Samostojni obrtnik, ki opravlja obrtno dejavnost, sme sprejemati naročila oziroma predmete v delo ter prodajati svoje izdelke tudi v drugih naseljih občine Kamnik. 3. člen Za vsak primer prodaje ali sprejemanja naročil zunaj sedeža obratovalnice si mora samostojni obrtnik pridobiti od pristojnega upravnega organa občine ustrezno dovoljenje. 4. Sen Dovoljenje mora vsebovati kraj prodaje izdelkov aU sprejemanje naročil, označbo prodajnega ali sprejemnega prostora, števUo delavcev, ki bodo opravljati prodajo izdelkov ali sprejemali naročUa. V primeru, da bo prodaja potekala na javni prometni površini, mora prosilec predložiti tudi dovoljenje pristojnega upravnega organa. 5. člen Samostojni obrtnik, ki prodaja Izdelke in sprejema naročila zunaj sedeža obratovalnice, mora imeti prostor, kjer prodaja svoje in tuje izdelke, ali sprejema naročUa, vidno označen na način In pod pogoji, ki jih določi Izvršni svet Skupščine občine Kamnik g posebno odredbo. 6. den Določila 5. člena tega odloka veljajo tudi za samostojnega obrtnika, ki ima dovoljenje za ustanovitev obratovalnice, pridobljeno pri drugi občini In prodaja ati sprejema naročila na območju občine Kamnik. 7. člen Za prodajo svojih Izdelkov na trgu ter stalnih sejmih ali razstavah samostojnemu obrtniku dovoljenje po 3. členu tega odloka ni potrebno, če se ravna po odloku o tržnem redu, oziroma če predloži mnenje prireditelja, da s prodajo svojih Izdelkov prireditev dopolnjuje. Sprejemanje gostov na prenočevanje In hrano 8. člen Občan lahko v svojem zasebnem gospodinjstvu In počitniški hišici ter kmet v svojem kmečkem gospodarstvu sprejema goste na prenočevanje ter jim nudi hrano in pijačo, vendar mora to dejavnost urediti preko Turističnega društva Kamnik ali ustrezne OZD s področja gostinstva in turizma, ki vodi tudi predpisano evidenco in prijavo gostov za začasno prebivanje oziroma evidenco o zasedenosti turističnih kapacitet. Pogodba o poslovnem sodelovanju mora vsebovati" določila o kategorizaciji sob, vrsti, obsegu in načinu zaračunavanja storitev ter določila o višini provizije za opravljeno posredovanje. Z namenom, da si občan ali kmet, ki sprejema goste na prenočevanje in hrano, pridobi stalne goste. Ima prednost pri evidentiranju zasedenosti svojih kapacitet 9. člen Občani morajo v roku 15 dni priglasiti vsako spremembo v zvezi s sprejemanjem gostov na prenočevanje in hrano (število sob, ležišč, kategorijo, storitve) pristojnemu upravnemu organu SO Kamnik. Prodaja na drobno 10. člen V okviru prodaje na drobno sme samostojni obrtnik v svojem imenu In na svoj račun prodajati na celotnem območju občine Kamnik mešano industrijske blago (galanterijsko blago, plin za gospodinjstvo v Jeklenkah, steklo, porcelan in keramiko), živila, razen na območju KS Kamnik, Duplica, Moste, Komend' Smarca, Stranje in Nevlje, sadje in zelenjavo, tobr/ ne izdelke In vžigalice. 11. «en Prodaja se lahko opravlja v poslovnem prostoru, ki šteje med klasične prodajalne, prodajalne za diskontno prodajo blaga, premične prodajne objekte in kioske. j Poslovni prostor mora izpolnjevati pogoje, določene s predpisi o minimalnih tehničnih ter higiensko sanitarnih pogojih in požarnovarnostne predpise. Za opravljanje dejavnosti iz 10. člena tega odloka mora biti izkazan interes krajevne skupnosti. Opravljanje gospodarske dejavnosti kot postranski poklic 12. člen Delovni ljudje in občani smejo v skladu z obrtnim zakonom trajno opravljati kot postranski poklic: — obrtne dejavnosti, — prodajo na drobno, — umetno obrt kot postranski poklic v primerih, kadar gre za izdelovanje izdelkov, ki zahtevajo umetniško ustvarjanje in posebne ročne oziroma oblikovalske spretnosti. Ne glede na določila 1. odstavka tega člena se kot postranski poldic ne smejo opravljati naslednje gospodarske dejavnosti: — opravljanje storitev z gradbeno mehanizacijo, avtodvigali, avtovleka, — gostinska dejavnost (razen občgnov, ki jim je opravljanje kmetijske dejavnosti osnovna dejavnost, ter občanov, ki opravljajo dejavnost na izpostavljenih turističnih točkah), — dejavnost javnega prevoza oseb in stvari. Uporaba dopolnilnega dela drugih oseb 13. člen Samostojni obrtnik obrtne dejavnosti sme zaposliti tudi yeč kot pet delavcev, toda največ sedem delavcev, kadar gre za dela in naloge, ki po veljavni nomenklaturi poklicev obrtne dejavnosti štejejo za tipično storitveno obrt 14. člen Dovoljenje iz prejšnjega člena izda upravni organ, skupščine občine, pristojen za registracijo pogodb o delovnem razmerju, potem ko v postopku ugotovi: — da gre za popravila, vzdrževalna dela ali izdelavo posameznih izdelkov po individualnih naročilih, merah, načrtih in zahtevah naročnika, oziroma gre v tem okviru za opravljanje dejavnosti po pbeebni pogodbi z organizacijo združenega dela; — da pri opravljanju dejavnosti ni potrebno uporabljati avtomatov in drugih visokoprodukcijskih strojev; — da poslovni prostori glede na predvideno povečanje števila delavcev izpolnjuje s posebnimi predpisi določene pogoje. *. _ i KONČNE DOLOČBE 15. člen Delovni ljudje, občani in samostojni obrtniki, ki opravljajo gospodarske dejavnosti po tem odloku, so dolžni svojo organizacijo in poslovanje uskladiti z določbami tega odloka v šestih mesecih od njegove uveljavitve. 16. Člen Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o obrtnih dejavnostih, ki se lahko opravljajo kot postranski poklic na območju občine Kamnik (Uradni vestnik Gorenjske, št. 17/73). 17. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St.020-15/80 Kamnik, dne 1. oktobra 1980. Predsednik Skupščine občine Kamnik Slavko Ribaš, dipl. inž. 1. r. LITIJA 1378. Na podlagi 5. člena odloka o ureditvi mestnega potniškega prometa v občini Litija (Uradni list SRS, št. 1/75) in 329. člena statuta občine Litija (Uradni Ust SRS, št. 12/78) je Izvršni svet Skupščine občine Litija na seji dne 14. oktobra 1980 sprejel Sit LE P o ceni za prevoz potnikov v javnem mestnem prometu 1 'Daje se soglasje k spremembi cene za prevoz potnikov v javnem mestnem prometu SAP-VIATOR. 2 Cena vozovnice za enkratno vožnjo znaša 6 din. 3 Z uveljavitvijo tega sklepa preneha veljati skVy o ceni za prevoz potnikov v javnem mestnem prometu (Uradni Ust SRS, št. 12/79). 4 Ta sklep začne veljati z dnem objave v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 15. oktobra 1980. St 38-24/77 Litija, dne 16. oktobra 1980. Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Litija Stane Hrovat 1. r. LJUBLJANA CENTER 1X78. Na podlagi 11. in 13. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni Ust SRS, št. 16/67 in 27/72) in 200. člena statuta občine Ljubljana Center (Uradni list SRS, št. 2/78) je Izvršni svet Skupščine občine Ljubljana Center na svoji 58. seji dne 15. oktobra 1980 sprejel n SKLEP o Javni razgrnitvi osnutka zazidalnega načrta sa . zazidalni otok CS-5 »Prale« 1-člen Javno se razgrne osnutek zazidalnega načrta zazidalnega otoka CS-5 »Prule«, to je območje med Karlovško cesto, Grubarjevim prekopom, Ljubljanico in Hrenovo ulico, ki ga je izdelal Zavod za družbeni rasvoj v marcu 1980 št. proj. 2516. 2. člen Dokumentacija iz prvega člena tega sklepa bo razgrnjena v prostorih KS »Prule« Prijateljeva 2 v času 30 dni po objavi v Uradnem listu SRS. Rok za pripombe k osnutku poteče zadnji dan razgrnitve. St. 351-36/75 Ljubljana, dne 15. oktobra 1980. Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Ljubljana Center Zdene Mali L r. 1380. Na podlagi 11. in 13. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67 in 27/72) in 200. člena statuta občine Ljubljana Center (Uradni list SRS, št. 2/78) je Izvršni svet Skupščine občine Ljubljana Center na svoji 58. seji dne 15. oktobra 1980 sprejel SKLEP o javni razgrnitvi osnutka novelacUe zazidalnega načrta za zazidalni otok CO-1/20 »Žabjak« 1. člen Javno se razgrne osnutek novelacije zazidalnega načrta za zazidalni otok CO-1/20, to je območje med Hrenovo ulico, Karlovško cesto do Šentjakobskega mostu in Ljubljanico, ki ga je izdelal Zavod za družbeni razvoj v marcu 1980 št. proj. 2516. 2. člen Dokumentacija iz prvega člena tega sklepa bo razgrnjena v prostorih KS »Prule« Prijateljeva 2 v času 30 dni po objavi v Uradnem listu SRS. Rok za pripombe k osnutku poteče zadnji dan razgrnitve. St. 351-36/75 Ljubljana, dne 15. oktobra 1980. Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Ljubljana Center Zdene MaB L r. LUB LIANA SISKA 1881. Na podlagi 150., 164., 189. in 248. Sena statuta občine Ljubljana Šiška (juTradni list SRS, št. 2/78) ie Skupščina občine Ljubljana Šiška na zasedanju zbora združenega dela dne 24. septembra 1980, na zasedanju družbenopolitičnega zbora dne 24. septembra 1980 In na zasedanju zbora krajevnih skupnosti dn» 20 oktobra 1880 epnejeia STATUTARNI ODLOK o spremembi določbe 186. člena statuta občine Ljubljana Šiška 1. člen Določba £ odstavka 186. člena statuta občine Ljubljana Šiška (Uradni list SRS, št. 2/78) se spremeni tako, da glasi: Zbor krajevnih skupnosti sestavlja 38 delegatov delovnih ljudi in občanov (organiziranih) v krajevnih skupnostih. 2. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 1-011-08/80 Ljubljana, dne 20. oktobra 1980. Predsednik Skupščine občine Ljubljana Šiška Frane Bejak 1. r. LJUBLJANA VIC-RUDNIK 1382. Na podlagi 169. člena statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni list SRS, št. 2/78), skladno z 290. členom zakona o sistemu državne uprave in o Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije ter o republiških upravnih organih (Uradni list SRS, št. 24/79) je Skupščina občine Ljubljana Vič-Rudnik na seji družbenopolitičnega zbora, zbora združenega dela in seji zbora krajevnih skupnosti, dne 29. oktobra 1980 sprejela ODLOK o prenehanju veljavnosti odloka o petdnevnem delovnem tednu uprave Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik 1. člen Z uveljavitvijo tega odloka preneha veljati odlok o petdnevnem delovnem tednu uprave Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik (Glasnik, št. 6/68). 2. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St 14-62/80 Ljubljana, dne 29. oktobra 1980. Predsednik Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik Vlil Belič 1. r. 1383. Na podlagi 95. člena zakona o sistemu državne uprave in o Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije ter o republiških upravnih organih (Uradni list SRS, št. 24/79), 209. in 248. člena statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni list SRS, št. 2/78) in v skladu z odlokom o razporeditvi delovnega časa v upravnih organih (Utadnl list SRS, št. 7/80) je Izvršni svet Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik na svoji 82. aeji, dne 1. oktobra 1980 sprejel ODREDBO o razporeditvi delovnega časa v upravnih organih občine Ljubljana Vič-Rudnik I. SKUPNE DOLOČBE 1. člen Ta odredba določa začetek, konec, trajanje in razporeditev delovnega časa v upravnih organih občine Ljubljana Vič-Rudnik (v nadaljevanju: »upravni organi«), 2. člen Delovni čas v upravnih organih traja v ponedeljek, torek, četrtek in petek od &30 do 14.30, v sredo pa od 6.30 do 16.30 ure. Upravni organi lahko s soglasjem Izvršnega sveta Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik uvedejo premakljivi začetek in konec delovnega časa delavcev, vendar tako, da je v delovni čas vključen čas med 7.30 in 13.30 uro oziroma v sredo čas med 7.30 in 16.00 uro. Skupni dnevni delovni čas delavca ne sme presegati 10 ur. ' 3. člen Uradne ure za neposredno poslovanje upravnih organov za delovne ljudi in občane, za organizacije združenega dela, za druge samoupravne organizacije in skupnosti ter za druge pravne osebe so v ponedeljek in petek od 8. do 12. ure, v sredo pa od 8. do 12. ure in od 14. do 16. ure. 4. člen V primerih, ko to narekuje značaj nalog upravnega organa oziroma način njegovega dela, lahko ^ funkcionar, ki vodi upravni organ, s poprejšnjim soglasjem Izvršnega sveta Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik, razporedi delovni čas drugače kot je to določeno v 2. členu odredbe oziroma določi večji obseg uradnih ur kot je določeno v 3. členu odredbe. 5. «en Upravni organi morajo v okviru svojega delovnega časa tudi zunaj uradnih ur na ustrezen način zagotoviti delovnim ljudem in občanom, organizacijam združenega dela, drugim samoupravnim organizacijam in skupnostim ter drugim pravnim osebam dajanje pojasnil in napotkov, ki so pomembni za uveljavljanje njihovih pravic in izpolnjevanje obveznosti pri teh organih, kakor tudi sprejem vlog in strokovno pomoč pri sestavi vlog. Opravljanje teh nalog se organizira praviloma v skupni sprejemno-in-f ormaci j ski pisarni. Uradne ure se za opravljanje nalog iz prejšnjega odstavka določijo tako, da trajajo ves delovni čas upravnega organa. 6. «en Razpored delovnega časa in uradnih ur upravnega organa mora biti objavljen in na primeren način označen v poslovnih prostorih upravnega organa. П. KONČNI DOLOČBI 7. člen Določbe te odredbe veljajo tudi za strokovne službe Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik in njenega izvršnega sveta ter praviloma tudi za strokovne službe samoupravnih interesnih skupnosti občine Ljubljana Vič-Rudnik. 8. člen Ta odredba začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 14-61/80 Ljubljana, dne 1. oktobra 1980. Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik Frane« Martinec L r. LOGATEC 1384. Na podlagi 2. člena zakona o pogojih za prodajo stanovanjskih hiš in stanovanj v družbeni lastnini (Uradni list SRS, št. 20/71 in 13/74) upoštevajoč pravilnik o enotni metodologiji za izračun valorizirane vrednosti stanovanjske hiše oziroma stanovanj (Uradni list SRS, št. 13/80) in 133. «ena statuta občine Logatec (Uradni list SRS, št. 3/78) je Skupščina občine Logatec na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 27. oktobra 1980 sprejela ODLOK o določitvi vrednosti posameznih elementov za izračun valorizirane vrednosti stanovanjske hiše oziroma i stanovanja v občini Logatec 1. člen S tem odlokom se določa vrednost posameznih elementov za izračun valorizirane vrednosti stanovanjske hiše oziroma stanovanja v družbeni lastnini, ki se prodaja občanu ali civilnopravni osebi. 2. «en Poprečna gradbena cena za m* koristne stanovanjske površine znaša 6.454 din. 3. «en Poprečni stroški za komunalno ureditev zemljišč znašajo 15 odstotkov od poprečne gradbene cene iz prejšnjega «ena odloka. 4. «en Da bi se določila zvišana vrednost stavbnega zemljišča glede na položaj zemljišča v odnosu na mesto ter glede na velikost in pomen mesta oziroma kraja se območje občine razdeli na tri območja: 1. območje urbanističnega načrta Logatec, 2. območje urbanističnih redov, 3. ostala območja ob«ne. 5. «en Ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odk* o določitvi vrednosti posameznih elementov za izračun valorizirane vrednosti stanovanjske hiše oziroma stanovanja v občini Logatec (Uradni Ust SRS, St 27/18). 6. «en Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St Oto-m» Logatec, dne 28. oktobra 1880. Predsednik Skupščine občine Logatec , Franc Godina, dipi. toi. L r. t im. Na podlagi 40. člena zakona o razlastitvi in o prisilnem prenosu nepremičnin v družbeni lastnini (Uradni list SRS, št. 5/80) in 133. člena statuta občine Logatec (Uradni list SRS, št. 3/78), je Skupščina ob- ’ čine Logatec na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 27. oktobra 1980 sprejela ODLOK o določitvi odstotka od poprečne gradbene cene, ki služi za določitev koristi za razlaščeno stavbno zemljišče 1. člen S tem odlokom se določi odstotek od poprečne gradbene cene, ki se je oblikovala v letu 1979 za 1 m2 stanovanjske površine v družbeni gradnji na območju občine Logatec. 2. člen Poprečna gradbena cena za 1 m2 stanovanjske površine in odstotek od poprečne gradbene cene sta osnovna elementa za izračun odškodnine za razlaščeno stavbno zemljišče. a) poprečna gradbena cena za 1 m2 stanovanjske površje (brez stroškov urejanja stavbnega zemljišča) znaša 9.350 din b) odstotek od poprečne gradbene cene znaša za: din '— območje urbanističnega načrta Logatca 0,9 Vo 84 — območje urbanističnih redov 0,8 Vo 74,80 — ostala območja 0,7 •/• 65,40 3. člen Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o poprečni gradbeni ceni in poprečnih stroških komunalnega urejanja zemljišča v občini Logatec (Uradni Ust SRS, št. 27/79). 4. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 010-15/80 Logatec, dne 28. oktobra 1980. Predsednik Skupščine občine Logatec Franc Godina, dipl. inž. L r. 1886. Na podlagi 163. člena zakona o ljudski obrambi (Uradni list SFRJ, št. 22/74), 52. in 179. člena zakona o ljudski obrambi (Uradni list SRS, št. 23/76), 7. točke odloka Zveznega izvršnega sveta o minimumu obveznih sredstev za osebno in kolektivno zaščito pred radiološkimi, biološkimi in kemičnimi vojnimi napadalnimi sredstvi (Uradni list SFRJ, št. 51/75) in 132. člena statuta občine Logatec (Uradni list SRS, št. 3/78), je Skupščina občine Logatec na skupni seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 27. oktobra 1980 spre-jeia ODLOK o določitvi roka do katerega morajo občani, organizacije združenega dela in druge organizacije ter državni organi, nabaviti sredstva za osebno in kolektivno zaščito pred radiološkimi, biološkimi ter kemičnimi bojnimi sredstvi 1. člen S tem odlokom se določijo roki, do katerih morajo delovni ljudje in občani, organizacije združenega dela, druge organizacije in državni organi (v nadaljnjem besedilu: organi in organizacije), nabaviti osebna in kolektivna zaščitna sredstva za zaščito pred radiološkimi in kemičnimi bojnimi napadalnimi sredstvi (v nadaljnjem besedilu: RBK). 2. člen Vsak občan mora za osebno zaščito pred RBK napadalnimi sredstvi nabaviti naslednja zaščitna sredstva: — zaščitna maska (civilna maska MC-1, otroška maska DM-1) — prvi zavoj, zaščitni plašč in standardni komplet za osebno dekontaminacijo ali namesto tega naslednja sredstva za osebno dekontaminacijo in dezinfekcijo: — 100 g mila, — 25 g sode bikarbonc, — lOOml čistega alkohola, — 50 g vate, — zavitek papirnih robcev, — 20 g praška za dekontaminacijo, — 50 g pralnega praška in eno sireto atropina. Obveznosti po tem členu so izvzeti vojaški obvezniki razporejeni v enote JLA, teritorialne obrambe in milice ter občani, ki so jim ta sredstva preskrbljena kako drugače. Rok za nabavo sredstev za RBK zaščito iz tega člena je 31. decembra 1985. 3. člen 1. Organi in organizacije so dolžne imeti kot minimum obveznih sredstev za kolektivno RBK zaščito naslednja zaščitna sredstva: a) na vsakih 50 zaposlenih: — po priročno lekarno s standardno vsebino — ena nosila in komplet za dezinfekcijo in de kontaminacijo ljudi, ki vsebuje: — 1 kg praška za dekontaminacijo telesa ' — 250 g sode bikarbone — 1,5 kg mila — 2 litra čistega alkohola — 1 kg vate — 50 zavitkov papirnih robčkov in — 25 slret proti živčnim bojnim plinom b) na vsakih 10 zaposlenih: • — po en osebni dozimeter in komplet za dekontaminacijo stvari oz. predmetov. Komplet vsebuje: — 10 g kaporita ali klorovega apna na 1 m2 površine — 10 g pralnega praška na 1 m2 strojne površine 2. Organi in organizacije, ki opravljajo stanovanjske hiše, so dolžne preskrbeti sredstva za ko- lektivno RBK zaščito stanovalcev v stanovanjskih hišah na vsakih 20 stanovalcev : — ena nosila — eno priročno lekarno s standardno vsebino — komplet za dezinfekcijo in dekontaminacijo, ki vsebuje na vsako stanovanje 250 g kaporita. 3. Za vsako individualno stanovanjsko hišo mora lastnik zagotoviti: — en kg kaporita za dekontaminacijo hiše — en osebni dozimeter 4. Organizacije združenega dela, ki imajo prostore v katerih se zbira večje število ljudi (kinematografi, avtobusne postaje, šole, zdravstvene ustanove, gostinski obrati, cerkve itd.) morajo poleg sredstev za kolektivno RBK zaščito svojih delavcev (1. točka tega člena), poskrbeti tudi za zaščito 25 °/e poprečnega števila ljudi, ki se utegnejo hkrati znajti v teh prostorih. \ Rok za nabavo zaščitnih sredstev iz 1., 2., 3. in 4. točke tega člena je 31. december 1983. 4. člen Organe in organizacije ter krajevne skupnosti, ki morajo nabaviti osebne dozimetre, Čitalnike osebnih dozimetrov ter kemične in radiološke detektorje določi upravni organ za ljudsko obrambo na predlog občinskega štaba za civilno zaščito. 5. člen Nadzor nad izvajanjem določil tega odloka in evidenco nabavljenih sredstev za RBK zaščito vodi občinski štab civilne zaščite občine Logatec in štabi civilne zaščite v krajevnih skupnostih ter organizacijah združenega dela in drugih organov. * 6. člen Kršitve izvajanja določil tega odloka se kaznujejo po določilih 222., 224. in 226. člena zakona o ljudski obrambi (Uradni list SFRJ, št. 22/74). 7. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 010-16/80 Logatec, dne 28. oktobra 1980. Predsednik Skupščine občine Logatec Franc Godina, fllpl. ini. 1. r. 1387. Na podlagi določil 619., 620., 622., 626. in 633. člena zakona o združenem delu (Uradni list SFRJ, št. 53/76), 132. in 201. člena statuta občine Logatec (Uradni list SRS, št. 3/78), je Skupščina občine Logatec na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 27. oktobra 1980 sprejela SKLEP o začasnem ukrepu družbenega varstva v Notranjskem zdravstvenem domu — TOZD Zdravstvo Logatec I S tem sklepom se ugotovi, da so nastale bistvene motnje v samoupravnih odnosih iz 1., 3. in 9. točke 619. člena in so huje oškodovani družbeni interesi iz 2. točke 620. člena zakona o združenem delu v Notranjskem zdravstvenem domu — TOZD Zdravstvo Logatec (v nadaljnjem besedilu: temeljna organizacija združenega dela). U Zoper temeljno organizacijo združenega dela se uvedeta naslednja začasna ukrepa družbenega varstva: 1. odstavi se individualni poslovodni organ temeljne organizacije Milič Caliča, 2. začasno se omeji uresničevanje samoupravnih pravic delavcev s področja delovnih razmerij, zlasti odločanje o sklepanju in prenehanju delovnih razmerij, delitvi sredstev za osebne dohodke in skupno porabo, obveščanju delavcev in izobraževanju delavcev. Navedena začasna ukrepa družbenega varstva se uvedeta za čas do 30. oktobra 1981. III V času izvajanja začasnih ukrepov družbenega varstva v temeljni organizaciji združenega dela bo izvrševal pravice in dolžnosti individualnega poslovodnega organa začasni kolegijski poslovodni organ v sestavi: Miha Kleč, predsednik Boris dr. Kravanja, član Rafael Usenik, dipl. inž., član Temeljno organizacijo združenega dela zastopa predsednik začasnega kolegijskega poslovodnega organa. IV Temeljna organizacija združenega dela mora najkasneje do 31. julija 1981 oziroma tri mesece pred potekom ukrepov na podlagi zakona in samoupravnih splošnih aktov v soglasju z začasnim kolegijskim poslovodnim organom objaviti razpis del in nalog individualnega poslovodnega organa. V Začasni kolegijski poslovodni organ prevzame vse pravice, obveznosti in odgovornosti individualnega poslovodnega organa, ki izhajajo iz zakona, samoupravnih splošnih aktov temeljne organizacije združenega dela in tega sklepa. Začasni kolegijski poslovodni organ je dolžan zagotoviti: — odpravo motenj pri uresničevanju samoupravnih pravic delavcev v temeljni organizaciji združenega dela, — zavarovati uresničevanje družbenih interesov, — pripraviti program za ureditev družbenoekonomskih in samoupravnih odnosov v temeljni organizaciji združenega dela Začasni kolegijski poslovodni organ opravlja naloge omejenih samoupravnih pravic s področja delovnih razmerij in izobraževanja delavcev v skladu s II. točko tega sklepa. VI Začasni kolegijski poslovodni organ mora končati z delom na podlagi tega sklepa najkasneje do 30. oktobra 1981. VII Imenovanje začasnega kolegijskega poslovodnega organa in njegova pooblastila se vpiše v sodni register. VIII Skupščina občine bo spremljala izvajanje začasnega ukrepa družbenega varstva v temeljni organizaciji združenega dela. Začasni kolegijski poslovodni organ in delavski svet temeljne organizacije sta dolžna tekoče obveščati občinsko skupščino in njen izvršni svet o stanju in opravljenih nalogah v zvezi z izvajanjem ukrepa začasnega družbenega varstva. IX Temeljna organizacija združenega dela je dolžna povrniti nadomestilo osebnega dohodka za redni delovni čas organizaciji združenega dela, v kateri je član kolegijskega poslovodnega organa zaposlen in članu tega organa nadomestilo osebnega dohodka za delo pri izvajanju začasnega ukrepa družbenega varstva izven rednega delovnega časa. Temeljna organizacija združenega dela izplača navedena nadomestila na podlagi predloga izvršnega sveta občinske skupščine. X Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 022-4/80 Logatec, dne 28. oktobra 1980. Predsednik Skupščine občine Logatec Franc Godina, dipl. inž. 1. r. tovila Služba družbenega knjigovodstva Ljubljana in družbeni pravobranilec samoupravljanja občin Vrhnika in -Logatec. III Če v TOZD Motel LOM Logatec v navedenem roku ne bo odpravljeno nezakonito poslovanje in kršitve določil resolucije ter dogovora, bo občinska skupščina odločila o uvedbi začasnih ukrepov družbenega varstva zoper temeljno organizacijo združenega dela. IV Izvršni svet občinske skupščine naj spremlja izvajanje 'tega sklepa v TOZD Motpl LOM Logatec in o tem poroča občinski skupščini. ( V Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 023-8/80 Logatec, dne 28. oktobra 1980. Predsednik Skupščine občine , Logatec Franc Godina, dipl. inž. 1. r. 1389. Na podlagi 8. člena zakona o referendumu in o drugih oblikah osebnega izjavljanja (Uradni list SRS, št. 23/77), 2. in 6. člena zakona o samoprispevku (Uradni list SRS, št. 3/73), 105. in 132. člena statuta občine Logatec (Uradni list SRS, št. 3/78), je Skupščina občine Logatec na skupni seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 27. oktobra 1980 sprejela 1388. Na podlagi 620. in 629. člena zakona o združenem delu (Uradni list SFRJ, št. 53/76), 132. in 201. členu statuta občine Logatec (Uradni list SRS, št. 3/78), je Skupščina občine Logatec na sejah zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 27. oktobra 1980 sprejela SKLEP SKLEP e razpisu referenduma za uvedbo samoprispevka na območju občine Logatec 1. člen Za območje občine Logatec se razpisuje referendum za glasovanje o uvedbi samoprispevka v denarju za sofinanciranje izgradnje šolskih, vzgojno-varstvenih, tejesnokultumih, kulturnih in cestno-komunalnih objektov v občini. o določitvi roka za odpravo nezakonitosti v SOZD PETROL — DO GOSTINSTVO — TOZD Motel LOM Logatec I S tem sklepom se ugotavlja, da so v SOZD PETROL — DO Gostinstvo — TOZD Motel LOM Logatec nastale motnje v samoupravnih odnosih in so oškodovani družbeni interesi zaradi nezakonitega poslovanja in kršitev določil resolucije o politiki izvajanja družbenega plana SR Slovenije za obdobje 1976—1980 v letu 1980 ter dogovora o uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka v letu 1980. II TOZD Motel LOM Logatec mora najkasneje do 1. aprila 1981 odpraviti, nezakonito poslovanje in kršitve določil resolucije ter dogovora, ki sta jih ugo- 2. člen' S sredstvi, zbranimi s samoprispevkom se sofinancira gradnja objektov po naslednjem programu: Objekt Ocena Investicijske vrednosti — dograditev osnovne šole Edvarda Kardelja za nižje razrede osnovne šole v KS Tabor — dograditev otroškega vrtca v KS Rovte za ca. 20 otrok — obnova Narodnega doma v KS Tabor — izgradnja matične knjižnice in rekonstrukcija odra v Narodnem domu v KS Naklo — dokončanje obnovitvenih del v kulturnem domu v KS Hotedršici 27.000. 000 2.500.000 4.500.000 11.000. 000 500.000 \ — izgradnja športno rekreacijskega centra 1. faza (atletska steza in športna igrišča) — izgradnja vrtca v KS Tabor za ca 60 otrok — pripravljalna dela za gradnjo športno-kultume dvorane v KS Rovte — asfaltiranje počasnega pasu ob Tržaški cesti v KS Naklo in Tabor — rekonstrukcija ceste v makadamski izvedbi skozi Žibrše — popravilo cest, ureditev pokopališča in izgradnja pločnika v KS Hotedršica — makadamska izvedba ceste Laze— Jakovica — asfaltiranje ceste Zidank—Trate v dolžini 2,5 km — asfaltiranje cestišča Pil—Račeva v KS Vrh nad Rovtami (Luštrk—Podlesec) — posodobitev cestišča skozi naselje Rovte in ureditev pokopališča 10,000.000 8,000.000 2,000.000 5.000. 000 2.000. 000 1,600.000 1,500.000 12,000.000 6,000.000 800.000 3. člen Skupna investicija vrednosti objektov navedenih v prejšnjem členu znaša po cenah iz meseca avgusta 1980 94,400.000 din. Od tega zneska se bo s samoprispevkom občanov zbralo 36,000.000 din, ostala investicijska sredstva v višini 58,400.000 din pa bodo prispevale: 1. organizacije združenega dela in druge samoupravne organizacije in skupnosti, v katerih so zaposleni delovni ljudje občine Logatec 2. občinska in republiška kulturna skupnost , 3. občinska skupnost otroškega varstva 4. občinska izobraževalna skupnost 5. občinska in republiška telesno-kulturna- skupnost 6. občinska komunalno-cestna skupnost 7- krajevne skupnosti občine Logatec 4. člen Samoprispevek bo uveden za obdobje petih let in sicer od 1. julija 1981 do 30. junija 1986. Samoprispevek bodo plačevali delovni ljudje in občani, ki stalno prebivajo na območju občine Logatec: 1. delovni ljudje iz razmerja v združenem delu od osebnih dohodkov oz. nadomestil osebnih dohodkov in delavci pri zasebnih delodajalcih od neto osebnih dohodkov in upokojeni občani od neto pokojnin v višini 2 »/o. 2. delovni ljudje in občani, ki so zavezanci davkov od kmetijske dejavnosti v višini 4 °/o od osnove za davek. 3. delovni ljudje in občani, ki so zavezanci davka od osebnega dohodka iz samostojnega opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti, od intelektualnih in drugih negospodarskih dejavnosti v višini 2Vt od neto dohodka. Zavezanci iz prejšnjega stavka, ki plačujejo davek v pavšalnem letnem znesku plačujejo samoprispevek po stopnji 10 odstotkov od odmerjenega davka. Občani, ki imajo iz obrtne^ali druge gospodarske dejavnosti, intelektualnih storitev in avtorskih pravic priložnostni dohodek, plačujejo samoprispevek od vsakega posameznega bruto dohodka (davek po odbitku) v višini 1 odstotka od osnove za davek. 5. člen Samoprispevek se ne plačuje od socialnih podpor, invalidnin, pokojnin z varstvenim dodatkom pokojnin iz naslova starostnega zavarovanja kmetov, otroškega dodatka, regresa za letni dopust, jubilejnih nagrad, štipendij učencev srednjih šol in študentov ter od nagrad, ki jih prejemajo učenci v gospodarstvu. V primeru, ko delavec v združenem delu ne doseže poprečnega z zakonom zajamčenega osebnega dohodka, ni dolžan plačevati samoprispevka. 6. člen ■ Od osebnih dohodkov iz delovnega razmerja, od pokojnin in od dohodkov, od katerih se plačuje davek po odbitku, bo obračunaval in odtegoval samoprispevek izplačevalec dohodka oz. pokojnine. Od drugih dohodkov od katerih se plačuje samoprispevek bo obračunavala samoprispevek Uprava za družbene prihodke SO Logatec. 7. člen Za odmero, plačevanje in izterjavo samoprispevka se uporabljajo predpisi, ki veljajo za odmero, plačevanje in izterjavo davkov občanov. 8. člen S samoprispevkom zbrana sredstva so namenska sredstva-in se bodo uporabljala izključno za izvajanje del iz programa, navedenega v drugem členu tega sklepa in se bodo zbirala na posebnem računu. S sredstvi, zbranimi s samoprispevkom upravlja organ, ki je delegatsko sestavljen iz delegatov SIS, krajevnih skupnosti, združenega dela in občinske skupščine in ga verificira Skupščina občine4 Logatec. Na tak način imenovan odbor deluje po posebnem poslovniku. \ 9. člen Glasovanje bo v nedeljo, 23. novembra 1980 od 7. do 19. ure na glasovalnih mestih, ki jih sporazumno določijo občinska volilna komisija in volilne komisije v krajevnih skupnostih. 10. člen Za postopek o glasovanju in izvedbi referenduma se smiselno uporabljajo določbe zakona o volitvah delegacij in delegiranju delegatov v skupščine družbenopolitičnih skupnosti in se nanašajo na družbenopolitični zbor. Postopek vodi in izid glasovanja za celotno občino ugotovi občinska volilna komisija. 11. člen Na referendumu glasujejo delovni ljudje in občani neposredno in tajno z glasovnico, na kateri je naslednje besedilo: Skupščina občine Logatec glasovnica z.a referendum, dne 23. 11. 1980 o uvedbi samoprispevka v denarju za območje občine Logatec za sofinanciranje izgradnje in obnove šolskih, otroško-varstve-nih, telesno-kulturnih, kulturnih in cestno-komunal-nih objektov za dobo petih let od 1. julija 1981 do 30. junija 1988. glasuj e m proti za žig Delovni ljudje in občani izpolnijo glasovnico tako, da obkrožijo besedo »za«, če se strinjajo z uvedbo samoprispevka ali besedo »proti«, če se z uvedbo samoprispevka ne strinjajo. 12. člen O uvedbi samoprispevka sprejme Skupščina občine Logatec ustrezni odlok. 13. člen Izid referenduma se objavi v Uradnem listu SRS. 14. člen Sredstva za izvedbo referenduma se zagotovijo v proračunu občine Logatec za leto 1980. 15. člen Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 014-1/80 Logatec, dne 28. oktobra 1980. Predsednik Skupščine občine Logatec Franc Godina, dipl. Inž. L r. 1390. Na podlagi 8. člena zakona p referendumu in drugih oblikah osebnega izjavljanja (Uradni list SRS, št. 23/77) ter 2. in 6. člena zakona o samoprispevku (Uradni list SRS, št. 3/73), je svet krajevne skupnosti Vrh nad Rovtami na podlagi 108. člena statuta krajevne skupnosti dne 18. oktobra 1980 sprejel SKLEP o razpisu referenduma o uvedbi samoprispevka v krajevni skupnosti Vrh nad Rovtami I Razpiše se referendum o uvedbi samoprispevka v denarju za asfaltiranje ceste v krajevni skupnosti Vrh nad Rovtami. II Referendum se razpiše za območje krajevne skupnosti Vrh nad Rovtami in bo izveden v nedeljo, 23. novembra 1980. III Sredstva zbrana s samoprispevkom bodo uporabljena za sofinanciranje asfaltiranja ceste Pil—Račeva (Luštrk—Podlesec) v dolžini 2,600 m po predračunski ' vrednosti 6,000.000 din. S samoprispevkom bo predvidoma zbranih 400.000 din. IV Samoprispevek bo uveden za obdobje petih let od 1. julija 1981 do 30. junija 1986. V Samoprispevek bodo plačevali delovni ljudje in občani, ki imajo stalno prebivališče na območju krajevne skupnosti Vrh nad Rovtami po naslednjih osnovah: 1. delovni ljudje in občani iz razmerja v združenem delu od osebnih dohodkov oziroma nadomestil osebnih dohodkov, delavci pri zasebnih delodajalcih od neto osebnih dohodkov in upokojeni občani od neto pokojnine v višini 1 %>, 2. delovni ljudje in občani, ki so zavezanci davkov od kmetijske dejavnosti v višini 2 č/o od osnove za davek, 3. delovni ljudje in občani, ki so zavezanci davka od osebnega dohodka iz samostojnega opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti, od intelektualnih in drugih negospodarskih dejavnosti v višini 1 •/• od neto dohodka. Zavezanci iz prejšnjega stavka, ki plačujejo davek v pavšalnem , letnem znesku, plačujejo samoprispevek po stopnji 5 odstotkov od odmerjenega davka. Občani, ki imajo iz obrtne ali druge gospodarske dejavnosti, intelektualnih storitev in avtorskih pravic priložnostni dohodek, plačujejo samoprispevek od vsakega posameznega bruto dohodka (davek po odbitku) v višini 0,5 odstotka od osnove za davek. VI Samoprispevek se ne plačuje od socialnih podpor, invalidnin, pokojnin z varstvenim dodatkom, pokojnin iz naslova starostnega zavarovanja kmetov, otroškega dodatka, regresa za letni dopust, jubilejnih nagrad, štipendij učencev srednjih šol in študentov ter od nagrad, ki jih prejemajo učenci v gospodarstvu. V primeru, ko bi bilo zaradi plačila samoprispevka ogroženo preživljanje zavezanca in njegovih družinskih članov, lahko svet krajevne skupnosti na podlagi vloge oprosti zavezanca plačila samoprispevka. VII Od osebnih dohodkov iz delovnega razmerja, od pokojnin in od dohodkov, od katerih se plačuje davek po odbitku, bo obračunaval in odtegoval samoprispevek izplačevalec osebnega dohodka oz. pokojnine. Od drugih dohodkov, od katerih se plačuje samoprispevek bo obračunavala samoprispevek Uprava za družbene prihodke SO Logatec. VIII Za odmero, plačevanje in izterjavo samoprispevka se uporabljajo predpisi, ki veljajo za odmero, plačevanje in izterjavo davkov občanov. IX Na referendumu glasujejo delovni ljudje in občani neposredno in tajno z glasovnico, na kateri je besedilo: Krajevna skupnost Vrh nad Rovtami glasovnica Na referendumu dne 23. novembra 1980 za uvedbo samoprispevka v denarju v obdobju od 1. julija 1981 do 80. junija 1986 za območje krajevne skupnosti Vrh nad Rovtami za sofinanciranje asfaltiranja ceste Pil —Račeva (Luštrk—Podlesec) glasujem proti za Giasuje se tako, da obkrožite besedo »za«, če ste za uvedbo samoprispevka, oziroma besedo »proti«, če ste proti uvedbi samoprispevka. (pečat) X Sredstva samoprispevka se bodo zbirala na prehodnem zbirnem računu samoprispevka krajevne skupnosti Vrh nad Rovtami. Stran ORGANI IN ORGANIZACIJE V OBČINI 1368. Sklep o soglasju k ustanovitvi dveh dislociranih od- delkov poklicne administrativne šole In enega dislociranega oddelka upravno-administratlvne šole Šolskega centra za vzgojo pisarniških kadrov, Ljubljana, pri Izobraževalnem centru Rudolfa Maistra v Kamniku (Ljubljana) 1393 1369. Odlok o prispevku za pospeševanje kmetijstva v občini Brežice 1393 1370. Odlok o dopolnitvi odloka o urbanističnem redu za območje občine Brežice 13s* 1371. Odlok o organizaciji ih delovnem področju občinskih upravnih organov in samostojne strokovne službe skupščine in izvršnega sveta v občini Brežice 139« 1372. Sklep o začasnem ukrepu družbenega varstva v Salonit Anhovo, TOZD Opekama Brežice 13* 1373. Sklep o sestavi in delovanju komiteja za družbeno planiranje in gospodarstvo (Brežice) 1399 XI Nadzor nad izvajanjem del, zbiranjem in porabo sredstev samoprispevka bo opravljal svet krajevne skupnosti Vrh nad Rovtami. XII Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. Vrh nad Rovtami, dne 20. oktobra 1980. Predsednik sveta krajevne skupnosti Vrh nad Rovtami Jože 2ust 1. r. POPRAVEK V odloku o določitvi vrednosti posameznih elementov za izračun valorizirane vrednosti stanovanjske hiše oziroma stanovanja v občini Celje (Uradni Ust SRS, št 25-1285/80) se črta 3. člen. Sekretar, Skupščine občine Celje Vlado Kamor 1. r. VSEBINA Stran USTAVNO SODIŠČE SR SLOVENIJE 13«$. Odločba o razveljavitvi določbe sklepa sveta Krajevne skupnosti Bakovci o uvedbi samoprispevka, po kateri so zavezanci samoprispevka gospodinjstva 13S1 1374. Sklep o razpisu referenduma za uvedbo samoprispevka za območje KS Žalna (Grosuplje) MM 1375. Spremembe In dopolnitve statuta občine Kamnik 1401 1376. Odlok o prenehanju veljavnosti odloka o Izvršnem svetu Skupščine občine Kamnik 14« 1377. Odlok o ureditvi nekaterih vprašanj s področja obrtnega zakona (Kamnik) 140« 1378. Sklep o ceni za prevoz potnikov v Javnem mestnem prometu (Litija) i«eg 1379. Sklep o javni razgrnitvi osnutka zazidalnega načrta za zazidalni otok CS-5 »Prule« (Ljubljana Center) 1407 1380. Sklep o Javni razgrnitvi osnutka noveladje zazidal- nega načrta za zazidalni otok CO-1/20 »Zabjak« (Ljubljana Center) 140S 1381. Statutarni odlok o spremembi določbe 186. člena statuta občine Ljubljana Šiška M* 1382. Odlok o prenehanju veljavnosti odloka o petdnev- nem delovnem tednu uprave Skupščine občine Ljubljana Vlč-Rudnlk 140« 1383. Odredba o razporeditvi delovnega časa v upravnih organih občine Ljubljana Vlč-Rudnlk MM 1384. Odlok o določitvi vrednosti posameznih elementov za Izračun valorizirane vrednosti stanovanjske hiše oziroma stanovanja v občini Logatec MM 1385. Odlok o določitvi odstotka od poprečne gradbene cene, ki služi za določitev koristi za razlaščeno stavbno zemljišče (Logatec) mi« UM. Odlok o določitvi roka do katerega morajo občimi, organizacije združenega dela In druge organizacije ter državni organi, nabaviti sredstva za osebno bi kolektivno zaščito pred radiološkimi, biološkimi ter kemičnimi bojnimi sredstvi (Logatec) MM 13*7. Sklep o začasnem ukrepu družbenega varstva v Notranjskem zdravstvenem domu — TOZD Zdravstvo Logatec Mg UM. Sklep o določitvi roka za odpravo nezakonitosti v SOZD PETROL — DO GOSTINSTVO — TOZD Metel LOM Logatec MM 1389. Sklep o razpisu referenduma za uvedbo samoprispevka na območju občine Logatec MM 139«. Sklep o razpisu referenduma o uvedbi samoprispevka v krajevni skupnosti Vrh nad Rovtami (Logatec) MM — Popravek odloka o določitvi vrednosti posameznih elementov za Izračun valorizirane vrednosti stanovanjske hiše oziroma stanovanja v občini Celje MM REPUBLIŠKI UPRAVNI ORGANI IN ZAVODI 19H. Pravilnik o opravljanju strokovnih Ispltov za delavce v državni upravi In pravosodju 1381 DRUGI REPUBLIŠKI ORGANI IN ORGANIZACIJE U«7. sklep o povečanju višine denarnih pomoči, družinam z najnlžjlml dohodki MOVO! Založili in izdali smo Državna uprava — Družbeni sveti V tej publikaciji je uvodna obrazložitev k vsem zakonom, ki so objavljeni v publikaciji Objavljena sta zakona o organizaciji in delovnem področju republiških upravnih organov in republiških organizacij ter samostojnih strokovnih služb Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije ter zakon o pripravništvu, strokovnih izpitih in izpopolnjevanju strokovne izobrazbe delavcev v državni upravi in pravosodju z obrazložitvijo Republiškega sekretariata za pravosodje, upravo in proračun. Razen tega je v publikaciji tudi republiški zakon o družbenih svetih in zakon o temeljih družbenih svetov in o zveznih družbenih svetih z obrazložitvijo, ki jo je prispeval predsednik Republiškega komiteja za zakonodajo. SPREJEMAMO NAROČILA N0VQ NOVO M0V0 NOVO NOVO NOVO NOVO ' .v ■ • * ...... ■ . • Izdafl In založili smo ZDRAVSTVENO VARSTVO v publikaciji je zakon o zdravstvenem varstvu (Uradni list SRS, št. 1/80) z obširnimi pojasnili ki komentarjem k posameznim poglavjem zakona, prim. dr. Antona Fazarinca Sprejemamo naročila ČZ Uradni list SRS Ljubljana, Gregorčičeva 27a Izd« J a Časopisni zavod Uradni list SRS — Direktor In odgovorni urednik Milan Biber — Tiska tiskarna Tone TomälC, vsi v Ljubljani — Naročnina za leto 1979 340 din. Inozemstvo 500 din — Reklamacije se upoštevajo le mesec dni po Izidu vsake številke — Uredništvo In uprava Ljubljana, Gregorčičeva Zla, poštni predal 379/VII — Telefon direktor, uredništvo, uprave in knjigovodstvo 20 701, prodaja, preklici In naročnine 28 578 — Ziro račun 50100-603-40323 — Oproščeno prometnega davka po mnenje Republiškega komiteja sa Informacije, št *11-1/71