Poitnina plačana v (fotovinT* itev. 7. •• iVALBlfU v UUDUW«» ' p 11. n. 1932' ......- pflifcfc- Posamezna flev. Din I*— V L7ubliani, dne 11. febru^ra 193?. Leto XV. 'Upravništvo ..Domovine" v Ljubljani, Knatlova ulica 5 Uredništvo ..Domovine", Knaflova ulica 5/II., telefon 3I22 do 3I26 fizhaja vsak četrtek Narofnlna ia tuiemstvo: četrtleten ( Din, polletno IS Din, celoletno 38 Din; ia ino« icmstvo razen Amerike: četrtletno 12 Din, polletno 24 Din, celoletno 48 Din. Amerika letno 1 dolar. — Račun poštne hranilnice, podružnice v Ljubljani, št. 10 711. Državni proračun za leto 1932./33. Proračunski predlog finančnega ministrstva znaša 11*4 milijarde dinarjev in je za 2*6 milijarde manjši od sedanjega proračuna V sredo 3. t. m. je predložil, kakor smo že k-atko poročali, finančni minister dr. Gjorgje (jjorgjevič narodni skupščini državni proračun za leto 1932./1933. obenem z finančnim zakonom in pregledom državnih dohodkov in izdatkov za proračunsko leto 1930./1931. V četrtek nato se je sestal finančni odbor narodne skupščine, ki je začel razpravljati o novem proračunu. Prve seje se je udeležil tudi finančni minister dr. Gjorgjevič, ki je podal kot uvod v proračunsko razpravo ob-razložite\ splošnih gospodarskih neprilik in posameznih proračunskih postavk, ki so se morale znižati glede na gospodarsko krizo. Finančni minister se je v govoru dotaknil med drugim kmetijskih gospodarskih težav, ker je za naše kmetijske pridelke hudo dobiti kupce. Nadalje je omenil zastoj v industriji in ležkoče v trgovini ter je poudaril razveseljivo dejstvo, da je v najhujših časih ostal naš dinar neomajen in da ima nasa trgovinska bilanca za leto 1931. prebitek v znesku okrog 685.C00 dinarjev. Pri sestavi proračuna so se uvaževale gospodarske neprilike in se je izvajalo načelo vsestranskega varčevanja. Minister je nato obrazložil posamezne postavke in je pri neposrednih davkih navedel, da so v novi proračun vneseni z zmanjšanimi vsotami. Tako je od zemljiškega davka predvidenih 510 milijonov dinarjev, to je za 100 milijonov dinarjev manj kakor v sedanjem pro- B. Proračun izdatkov državnih gospodarskih podjetij v posameznih ministrstvih prosveta........ 24,965.851 Din finance......... 642,343.841 Dii promet......... 2.692,101.452 Din kmetijstvo....... trgovina in industrija . . . gozdovi in rudniki..... socialna pjlitika in narodno zdravje........ 56,198.340 Din 16,234.652 Din 349,378.961 Din 67,849.195 Din .skupaj 3.849,092.292 Din Skupni državni izdatki za proračunsko leto 1932./1933. znašajo 11.4C0,000.000 dinarjerv. /Državni dohodki. Redni dohodki: neposredni davki..... 1 625,000.000 Din posredni davki...... monopoli........ vojna odškodnina Nemčije državna gospodarska podjetja razni dohodki ministrstva socialne politike..... 3.220,000.000 Din 2.319,238.000 Din — Din 4.022,612.710 Din 163,120.9C0 Din skupaj 11.350,000 000 Din I z r e d n i d o h o d k i: neposredni davki..... 50,000.000 Din Skupni proračun dohodkov za leto 1932./1933. znaša prav tako kakor skupni proračun izdatkov 11.400,000.000 Din. Finančni odbor je proračun v soboto po daljši razpravi v načelu sprejel. Sedaj se obravnavajo posamezne postavke. Proračunsko zasedanje bano vinskega sveta Proračun dravske banovine znaša 112 milijonov dinarjev in je za 4*4 milijona dinarjev manjši od sedanjega V ponedeljek se je v vrtni dvorani banske palače v Ljubljani sestal banovinski svet dravske banovine k drugemu rednemu zasedanju, da raz- pravlja o predloženem mu proračunu banovine za leto 1932./1933. Zasedanje je otvoril ban g. dr. Drago Marušič, ki je za delovodjo banovinskega sveta imenoval računu. Tudi dohodki drugih neposrednih davkov baHskega svetnika g> Miroslava Senekoviča. .so nize proracunani. Le davek na samce, ki je itak neznaten, določen na 2 milijona dinarjev, to je za 1 milijon dinarjev več kakor v sedanjem proračunu. Tudi drugi davki pekazujejo pretežno znatno manjše številke. Državni izdatki. Proračun državnih dohodkov in izdatkov znaša 11-4 milijarde dinarjev (za 2-6 milijarde dinarjev manj kakor v sedanjem proračunu). Proračun državnih izdatkov ima 'e dva dela: A. Državna uprava vrhovna državna uprava . . 153,151.277 Din pokojnine in invalidske podpore ..................873,158.735 Din državni dolgovi.......1.558,711.039 Din ministrstvo pravde .... ministrstvo prosvete .... ministrstvo zunanjih zadev . ministrstvo notranjih zadev . ministrstvo financ..... ministrstvo vojske in mornar-niče ministrstvo gradb..... ministrstvo prometa .... ministrstvo kmetijstva . . . ministrstvo trgovine in industrije ......... ministrstvo socialne politike in narodnega zdravja . . . rezervni krediti...... 381.230.805 Din 805.853.806 Din 138,371.442 Din 558,886.860 Din 319,557.802 Din 2.132,293.863 Din 198,883.840 Din 101,284.890 Din 56,433.536 Din 50,106.655 Din 162.963.739 Din 30,000.000 Din skupaj 7.550,907.708 Din G. ban je zatem obširno obrazložil proračun. V uvodu je opozoril člane banovinskega sveta, kako nam sedanji resni čaši na._gajo nujno dolžnost, da v združenem in složnem delu i_ emo poti v boljšo bodočnost. Govoril je dalje o potrebi okrepitve gospodarske moči našega „kmeta in poudaril, da bo treba delati na tem)(ida se organizira zadružna prodaja kmetijskih pridelkov, da se zniža obrestna mera za dolgoročna kmetska posojila in da se pristopi k akciji za razbremenitev kmetskih posestev. G. ban je navajal, da je treba med narodom krepiti vero v lepo bodočnost, saj je brezdvomno, da bo narod, ki je v preteklosti prestal še večje težave, prebolel tudi to krizo. Zatem je g. ban pohvalil požrtvovalno delo podrejenih mu uradnikov, očrtal delo banske uprave za kmetijstvo, prosveto, ceste, elektrifikacijo banovine, zdravstvo, lajšanje socialnega stanja našega delavstva in za pospeševanje tujskega prometa. V drugem delu svojega govora se je g. ban bavil podrobno s proračunskimi postavkami. Po njegovem govoru se je prečitala brzojavka Nj. Vel. kralju, ki je bila vzeta z burnim odobravanjem na znanje. Zatem pa se je pričela proračunska razprava, ki še traja. Iz pojasnila, ki ga je podal g. ban novinarjem o proračunu, povzemamo naslednje: Proračun predvideva 111,931.978 Din izdatkov in prav toliko dohodkov. Pregledna slika izdatkov in dohodkov je na-naslednja: Izdatki (potrebščine) splošni oddelek in glavna pisarna . 7,392.620 Din upravni oddelek....... 283.356 Din kmetijski oddelek...... 13,503.010 Din prosvetni oddelek...... 9.290.021 Din tehnični oddelek...... 38.147.918 Din oddelek za socialno politiko in narodno zdravje ........ 23,129.314 Din finančni oddelek....... 10,690.676 Din oddelek za trgovino, obrt in indu-. strijo..........2,805.1:2 Din komisija za agrarne operacijo . . 1,047.308 Din rezervni kredit ..." . ■ . . 2,662.573 Din Skupaj 111,951.978 Din Dohodki (kritje) banovinske doklade .... trošarine........ banovinske davščine in takse . prispevek avtobusnih podjetij . državna dotacija...... 31,440.000 Din 41,30i).0::0 Din 18,010X00 Din 1,500X00 Din 11,933.747 Din razni dohodki........ 7,768 231 Din Skupaj 111,951.973 Din Kakor se iz tega pregleda vidi, je proračun za leto 1932./J933. napram tekočemu proračunu manjši za 4,400 721 dinarjev, to je za 3-78%. Pri sestavljanju proračuna uuela banska uprava v vidu neobhodno potrebno varčevanje, na drugi strani pa tudi dejstvo, da sf gotovi izdatki no morejo zmanjšati brez škode za celotno norodno gospodarstvo. Posebno velja to za izdatke za ja"na dela, za socialno skrbstvo in za narodno gospodarstvo. Stremljenje banske uprave za znižanjem izdatkov se vidi predvsem iz tega, da se osebni izdatki niso zvišali, temveč k ilikor mogoče celo znižali. Nadalje se vidi to stremljenje iz tega, da so znatno zmanjšani prispevki banovinskim pod-ietiem. zavodom in ustanovam, ki se morajo po načelu zasebnega gospodarstva in po načelih, ki! bo pobirala. Predvideni donos banovinskih tro-so se obravnavala že na lanskem zasedanju ba- šarin na alkoholne pijače je znižan od 37 na novinske'a svtta. po možr.os,i vzdrževati iz svo- 31-5 milijona dinarjev. Znatno je v proračunu jih sredstev. Proračunski predlog izkazuje popolno ravno- zni/an donos prispevkov avtobusnih podjetij za prekomerno uporabo javnih cest, in sicer od 4 vesje. ki se je moglo doseči, ne da bi se uvajala na 1-5 milijona dinarjev, bistvena nova bremena, le s primernim črtanjem i Dohodki od odkupnin za kuluk niso vneseni izdatkov. Viri dohodkov za leto 19'2./19 3. so v proračun. V pogledu kuluka je banska uprava ostali isti kakor v letu 1931/19^2., pri čemer je pripravljena priznati nadaljnje olajšave. Do treba še vpoštevati, do bodo dohodki zaradi go- 15. januarja je banska uprava prejela od odkup-spodarskega zastoja in splošnega pad"a porabne nin za kuluk dva in pol milijona dinarjev, zdravstvene občine pričele funkcionirati, je nastopila potreba pobiranja desetodstotne zdravstvene doklade. Ta doklada pa je le nekako nadomestilo za zdravstvene doklade, ki so jih že doslej pobirala zdravstvena okrožja. Taksa za nakladanje in razkladanje železniških tovorov je kot nova davščina vnesena v proračun s predvidenim donosom 8 milijonov dinarjev. Ta taksa je bila kakor znano že lani v predlogu banovin-skega proračuna. Višina ni predvidena enako za vse vrste blaga, temveč naj znača 20 do 50 di- Načrt zakona o gospodarskem svetu moči širrkih slojev prebivalstva znatno manjši Nanovo se predlagata dve davščini. Ker so 1 narjev od vagona po vrednosti blaga, kakor v letu 1931./1932. Največji del izdatkov odpade na javna dela (ceste itd.) in na socialno politiko in narodno zdravje bolnice itd.). Ti irdrtki so vsi trke narave. da še nikrkor ne morejo znižati, zato je v , » . . jim morala banska uprava za njihovo kritje najti "o "acrlu bo gospodarski svet štel 60 članov iz vrst gospodarskih primerne nove dohodke. Za kritje izdatkov za strokovnjakov in b dajal strokovna mnenja o vseh vprašanjih vzdrževanje cest, na katere se,polaga največja važnost, namerava banska uprava uves'i zrnerro trkso za nakladanje in razkladanje železniških. po-nodarske^a in socialnega značaja • ■' t ' > Po pooblastilu Nj. Vel. kralja je minister za tovorov. Ta taksa v svojem bistvu ne predstavljal trgovino in industrijo g. dr. APert Framer pred znatne obremenitve našega narodneTa gcfepo«Jar- 3. t. m. narodnemu precstavništvu načr vrst delavcev in zasebnih nameščencev 5 članov, ostalih 15 članov pa bo imenovanih iz vrst javnih delavcev in strokovnjakov (prosvetnih delavcev, inženjerjev, zdravnikov in novinarjev). Zastop- svet bo na zahtevo kraljevske vlade dajal stro- bodo imenovani v prvi vrsti iz stanovskih organi- iz novini ne p"ve"a ker kovna mišljenja q zakonskih načrtih, o načrtih zacij, v kolikor take organizacije obstajajo, in i: ^hirala že zdravstvena ,,redh ™ pravilnikov za izvrševanje zakonov, s i vrst strokovnjakov. Gospodarski svet se bo sestajal k rednemu v.nih ' zasedanfu vsako leto na drn 1. oktobra, izredne ftva, more pa dati zelo ugoden fin-iTni uspeh. z"kbna o gofepod-rskem svetu S tem zakonskim, Za kritje izdatkov za naloge, ki jih je morala Predlogom se rričenja izvirne načrta, ki je bil, niki za kmetijstvo, gozdarstvo trgovino industr,- hanovina prevzeti no zrkonu o zdravstvenih ob- CT,srn v Frestolnem govoru N,. Vel. kralja in jV| jo, obrt, pomorstvo, bankarstvo in rudarstvo in , . F 1 .. , . ... . .„„„ odgovoru n?rodne-a predstavništva. Gospod-rski zastopniki delavcev in zasebnih nameščencev finah, se namerava pobirati desetodstotna zdrav- , ,i i _______. __„».• _»_____,„,• stvena doklada. S tem se pa splošna obre menitev z doklada mi v dravski ba so zdravstveno doklado pobirata k /uiaim«!« .... ... - , ... . , . , , v. , . , , . ... . „ „_„;i„ katerimi se uremieio gosp^da-ski in ,so"ialni od okrozia, ki so prenehala obstajati z dnem 1. aprila l .. , . v. . .. . . . ., ' | nosau. obsegajoči tudi vpra<.aT"a prometa, j"vxut 1 Kraljevska banska uprava posveča nadalje. fi™*L<»?ykov, trošarin, carin in podobnega Pr-v se^e pa bodo sklicane na poziv vlade ali kadar vso skrb temu, da se znižajo občinske doklade bo impl Sospodarsk. sve naPgo, d-jaH bo to sklenil izvrlevalni odb.r gospodarskega k' kor tudi d-klade sreskih cestnih odborov! za- strokovno mnenie o predlogih H*noy naroda weta in bo vlada tak sklep potrdila. Na prvi jadi česar je priMrovcU. da se bodo na s-lošno P^stavnistva, ako bosta narodna skuns-ina ah po!noštevilni seji bo gospodarski svet izvolil v Mu 19"2. znižale doklade v dravski banovini spnat /kanila, zahtevati strokovno mnenje od p^sedništvo, izvrševalni r.d or in druge potreb- v~ai za okroolo 15 do r0 odstotkov eosoodarskega sveta. Gospodarski svet bo imel ne odbore ter bo določli poslovni red. Predsed-' Proračun' dohodkov je sestavljen zelo pre- Wavi.eo za R^f^o gospodarskega sveta, bodo predstavljali vidno. Glede na pričakovano zmešan* donosa darsk^a m socialnega značaj^ rn tem na bo -^sednik, trije podpredsedniki in dva tamika, neposrednjih davkov fe d nos bpnovirmke -doJ dohf' z? tako od n'eRa »virajočo jzvrševaini od^or pa predsedstvo .n sedem čla-klade na neposrednje davke vnesen v pr račun ( afc(!I,» vlade. le z vsoto 26 milijonov dinarjev n-sproti 28 mi'i- j Gospodarski svet bo štel 60 članov in prav jonom v tekočem proračunu. Izmera doklade toliko namestnikov. Člani In inamestniki bod/> po-j naloce gospodarskega sveta, kadsr celoten g: spo-ostane nei7premenjena; prav trko ost^ejo neiz- stavljeni iz vrst gospoda stvenikov in s'r kavnja-, darski svet (plenum) ne bo zasedal. Predsednik premenjene izmere trošarin, taks in druTih ha- kov vJgosoodarzkih ixr socialnih vprašanjih. Člane gospodarskega sveta bo vsako došlo • prašanie novinskih davščin. Taksa na'živinske potne liste, posnodarskera sveta bo imenoval predsednik dostavil vsem člamrn gosoodarske«« sveta. Na ki je bila lani med proračunskim letom znižan-, vlade po zaslišanju ministrskega svfeta. Za kna$- osnovi zbranega gradiva in podanih mnenj ho se bo pobirala v tej znižani izmeri. Davščina na tiistvo in gozdarstvo je določenih v zakonskem j izvrševalni od^or sestavil o vsakem vprašanju hiše, ki so oproščene državnega nen^s rdnieTa na"r:u f4 člarov, za trgovino, in^ustriio, obrt, po- stališče oospodarske-ra sveta. Cospod-rski svet davka, ki je bila lani ukinjena" se tudi letos re morstvo, bankarstvo in rudarstvo 16 članov, iz ima pravico, pozvati k sodelovanju tudi posebne nov. ki jih izvoli celoten gospodarski «vet. Izvrševalni odbor bo vršil vse posvetovalne S o t e š č a n : Pod križem trpljenja 'Povest iz povejne dcbc.) Bilo je pozno v jeseni. Delo na polju je bilo že končano. Ljudje so se bližali topli peči, čeprav ie ni bilo zunaj posebnega mraza. VsHkdo si je, poiskal kako opravilo, zakaj ve'eri so bili dolgi in luči je bilo škoda, da bi zrstonj gorela. Streharica je sedela pri peči in ro' kala koruzo. Nova pisana ruta ji je zakrivala čelo, na katerem so se kazale prve gube skrbi in trpljenja. JJjen obraz je bil bled in oči objokane; k«.n «Bogu bodi poto:.eno!> Streharica si je obrisala s predpasnikom solzno lice. Ana jo je pričela zbadati z vso strupenostjo sovražne du.~e: «Hinavka! Vsaj Boga bi pustila pri miru. Kdo pa je kriv, da se Nande ne odvadi pijančevanja t» Lojza se ni mogla premagati, da bi je krepko ne zavrnila. Odgovorila je prav plašno z nenavadnim pogumom: «Kriv je tisti, ki je pustil, da >se 'je rrivadil...» Mater je zadel živo ta očitek. Lojze ni mogla videti, ker je prišla v hišo brez njene volje. Takoj po poroki Sta se ostro sporekli. Hujskala in podpihovala jo je njena hči Ana, ki se je ponašala z dolgim in strupenim jezikom Kogar sta se lotili, tega sta raztrgali, da je bilo groza. Celo vrag bi ga ne bil povohal. «Saj so pravili, kakšna ptica sis>, sta jo prijeli obdelovati. «Vsem si bila na ponudbo, pa te ni nihče maral... Sam hudobec te je prihranil za rlašo hiro.. .> • Lojza je milo zajokala. Tega, kar sta ji oPit-li, ni bila nikdar zaslužila. Z Nandetom sta se poznala dlje časa ter se mu ni nikoli ponujala. Pač pa ji je rekel nekdo, ki je poznal Strebarico in njeno priletno Ano: «Lojza, rajši vzemi vrečo, pa pojdi od hiše do hiše ...» Pa ga ni poslušala. Gnusile so se ji take opn7ke, saj ni mogla verjeti tega, kar so ji pravili izkušeni sosedje. Videla je samo eno — s cvetlicami posuto pot v zakonsko bodočnost. Navezala se je na mladega ženina z vso ljubeznijo dekliška duše. Vedela je. da je nagnjen nekoliko k pijači, pa se je zanašala, da se bo pobol sal. Nekaj časa je sicer držal besedo, potem pa ga je premagala izkušnjava. Morda bi se bil bolj jun-ški upiral, ako bi ne bilo pred nosom zanke, kjer je tolik krat obtičal. Povirkova gostilna je stala ob poti kakor zapeljivka, ki se nastavlja zato, da omamlja in privlačuje. Do tja so že še držali trdni sklepi, tam pa sta mu odpovedala razum in volja. Lojza je svarila, a njene besede niso nič izdale. Mož je začel odhajati od doma; sprva se je odstranil vsak tretji ali četrti večer, napns'ed pa že ni bilo večera, da ne bi bil odšel od doma. V zaretku ni dolgo izostajal, pozneje pa se mu ni več mudilo. Zena je morala opraviti živino. Domov je prišel bolj ali manj nadelan. Kaddr ni bil pTeveč vinjen, tedaj je bil vesel in zgovoren. Neprestano je hotel pripovedovati ter ni mogel priti do konca. Ko se je naveličal, je zapel, da se je treslo ozračje. Zena mu je morala pomagati. Ako se je branila, jo je ozmerjal. V popolni pijanosti pa se je kamorkoli zavalil ko snop ter obležal tako, kakor je padel. Zavedel se je šele proti jutru, potem ga je žejalo in mra-žilo. Pijača mu je očitno škodovala. Tisti večer je bila Lojza čedalje bolj v skrbeh, ker se mož ni tako dolgo vrnil. Delati se ji ni več ljubilo. Privila je luč, da je le še motne strokovnjake za posamezna vprašanja, ki bodo imeli v gospodarskem svetu pravico, posezati v razprave. Gospodarski svet se bo sestal k prvemu zasedanju najkesneje v roku treh mesecev po uveljav-Ijenju tega zakona. Naša manjšina na avstrijskem Koroškem in nemška manfšina v Jugoslaviji Senator iz dravske banovine g. dr. Valentin Rožič je imel na rednem sestanku narodnega predstavništva ob priliki razprave o odgovoru na prestolne besede lep rodoljuben govor, v katerem je poudarjal pomembnost kraljevega govora in navajal nekatere potrebe naše širše in ožje domovine. Iz dr. Rožičevega govora naj navedemo oni odstavek, ki se dotika n iše banovine kot obmejne pokrajine in naše manjšine na avstrijskem Koroškem. «Poudarjam,» je dejal g. senator, «da tvori celotna dravska banovina most, preko katerega hoče predreti nemški Drang nach Osten und Sii-den (pritisk na jug in vzhod) na Jadransko morje, zato Je treba vso gospodarsko in finančno pižn'0 posvetiti prav naši obmejni pokrajini. G. dr. Kraft, | zastopnik nemške manjšine v Jugoslaviji, naj mi oprosti, da samo mimogrede brez zavratnih namenov odgovorim na njegove pritožbe in izvajanja glede Nemcev v Jugoslaviji le v toliko, da I smelo ugotavljam, da so koroški Slovenci, sto tisoč po številu, v Avstriji brez vsajiih manjšinskih narodnih šol in brez vseh političnih pravic in nimajo niti svojega zastopnika v dunajskem] parlamentu, kjer bi se mogel pritožiti tako kakor poslanec g. dr. Kraft v Jugoslavi;?). Nemci v Jugoslaviji pač nimajo povoda pritoževati se zaradi kakega narodnega ali kulturnega zatiranja. Naj le da Avstrija narodne pravice, šole in kulturno samoupravo koroškim Slovencem, zakaj kar bodo dobili koroški Slovenci v Avstriji, to bo dobila tudi nemška manjšina v Jugoslavi"i». i Izvajanjem dr. Rožiča so narodni poslanci in senatorji burno pritrjevali. Politični pregled V soboto popoldne je imel sejo skupčinski odbor, ki je razpravljal o načrtu zakona o gospodarskem svetu. Na seji je bila razprava končno zaključena in so vsi člani odbora podpisali poročilo za predložitev narodni skupščini. V svojem poročilu se odbor zelo pahvalno izraža o zakonskem načrtu, ki ga je predložil minister za trgovino in industrijo g. dr. Kramer, in poudarja veliko važnost osnovanja gospodarskega sveta, ki naj bo kar najbolj samostojen. Odbor naposled naglaša nujno potrebo, da pridejo v gospodarski svet najsposobnejši ljudje, da bo mogla ta ustanova uspešno in koristno vršiti naloge, ki so ji namenjene. V Ženevi se nadaljuje razprava o razorože-vanju. Posebno pozornost je vzbudil francoski predlog za zagotovitev varnosti in za omogočenje razorožitve. Predlog, ki ga je predložil vodja francoskega odposlanstva Tar-dieu, obsega pet poglavij. Prvo govori o tem, naj bi posamezne države gradile in svobodno uporabljale le letala, ki niso uporabna za vojaške namene. Z vsemi drugimi letali naj bi razpolagalo društvo narodov. V primeru bombardiranja ozemlja kakšne države iz zraka, pa bi smela ta država takoj uporabiti vse svoje letalstvo pod pogojem, da obvesti o tem Društvo narodov. V drugem poglavju se predlaga, naj imajo težko artiljerijo, bojne ladje in podmornice samo države, ki bi se izjavile za pripravljene, dati Društvu narodov to orožje na razpolago za uporabo proti rušilcem miru. Tretje poglavje govori o osnovanju mednarodne vojske, s katero naj bi razpolagalo Društvo narodov. Ta vojska naj bi bila sestavljena iz oddelkov vojaštva posameznih držav, ki ostanejo na njihovem ozemlju. Četrto poglavje govori ^ varstvu prebivalstva. Prepove naj se obstreljevanje po letalih in topništvu onih pokrajin, ki leže za vojno fronto v oddaljenosti, katero je treba šele določiti. Nadalje naj se prepove artiljeriji in vojnemu letalstvu uporaba izstrelkov, ki vsebujejo strupene pline, bakterije ali pa zažigalne snovi. Zadnje poglavje govori o predlogih za organizacijo miru V torek je tudi vodja ameriškega odposlanstva navedel ameriške razorožitvene predloge, ki med drugim zahtevajo odpravo podmornic, učinkovite odredbe v varstvo prebivalstva pred letalskimi napadi, popolno prepoved smrtonosne plinske in bakteriološke vojne in določitev za ohranitev notranjega miru in obrambe potrebnih bojnih sil v posameznih državah. Med tem, ko se vrše velike razprave o razoro-ževanju, pa na Daljnem vzhodu še vedno grme topovi in se vrše Ijuti boji med Japonci in Kitajci. Japonci so po močnem topovskem streljanju zasedli več važnih postojank. Tako so zavzeli tudi južne utrdbe Vusunga. Kitajci se obupno branijo in so odločeni na obrambo do zadnjega moža. Japonci zahtevajo, kakor poroča časopisje, nevtralizacijo vseh večjih kitajskih pristanišč, zlasti Šanghaja, pozneje pa tudi diugih večjih mest, ki imajo večji ali manjši mednarodni pomen. Kmetijski pouk O SOLJENJU IN PREKAJEVANJU MESA. Ker je vedno teže vnovčiti svinje, jih je pri-moran kmet čez lastno potrebno klati. Soljenje in prekajevanje mesa pa dela šj marsikomu preglavice, zato hočemo podati glavne smernice za to delo. • Na Angleškem, kjer polagajo veliko važnost na soljeno in prekajeno meso, vzamejo n a s t o kilogramov mesa 6 kg seli, 80 do 100 gramov solitra in 1 kg sladkorja. V primeru, da uporabljamo tako zvano salamuro ali raztopino zgoraj navedenih snovi, raztopimo to zmes v 86 litrih vode, tako da pride na 1 kg soli 6 litrov vode. Nekateri računijo tudi takole: na 1 liter vode raztopijo 166 gramov soli, 27 gramov sladkorja in 3 grame solitra; raznih dišav, česna in drugega pa vzamejo po okusu. Na 3 kg mesa je vzeti približno 1 liter raztopine. Mnogi svarijo pred rabo solitra, ali vendar po njem meso lepo zardi in je tudi bolj trpežno. brlela. Nato je dvignila iz zibke otroka in ga stisnila v naročje. Naslonila se je s hrbtom na peč in poizkušala dremati. V spanju naj bi utihnila njena bolečina. Motilo jo je neprestano mrmranje. Mati in Ana sta pihali od jeze, ker Lojza ni hotela iti po Nandeta v gostilno. Tudi to jima ni bilo po volji, ker se ni hotela prepirati. «Lenoba zanikarnab jo je pikala nadležna starka. «Jaz sem pa šla za pokojnim, kamor je bilo treba ...» «Tak gnoj in za nobeno rabo*, jo je poniže-[ vala Ana. «Pri peči sedi kakor kup nesreče...* Lojza je kljubujoče molčala. To je sitnici še bolj jezilo. «Celo govoriti se ji ne ljubi*, je tožila mati. Želela je besedičenja, ki pa ne teče, ako nasprotnik ne odgovarja. Ana je vsa razkačena začela modrovati: «Taka žena ni vredno svojega imena. Mar ji je, kod hodi in kaj dela mož, da je le sama pri topli peči.* «0h, ta nadloga!* je dostavila mati. «Zakaj se je sploh omožila? Služila naj bi za kravarico.* «Mhm, milostiva! Kdo bo pa delal?* Starka je vzdihovala: «Ančka, boš videla, kako se bo vse to končalo. V dolgove lezemo, v dolgove... Bog se nas usmili!* «Zaradi naju naj bo, kakor hoče. Stanovanje imava in ga ne moreva izgubiti. Priboljšek v denarju je vknjižen na prvem mestu. Nič nama ne bo odtegneno, čeprav bo prodano.* « Ančka!* Starka se je začela čmeriti. «Ako pride na boben, bodo tudi naju prodali... Oh, kaj nas še čaka na stara leta!* Hčeri se je starka zasmilila in jo je tolažila: «Mati, tako daleč pa še menda nismo! Kje je še razprodaja!* «Nande pije, Povirk pa piše... A na'posled bo treba plačati... O Bog, kaj bomo počeli!* «Sebi bo zapil in otroku, ki ga bo klel,, ko dorase.. .* Ana je na pol sedla v postelji in se zavila v odejo. Obe sta molčali nekaj časa. Nastala je mučna tišina. Lojza je dremala ob peči z detetom v naročju. Cula je pretiravanje. Na take prazne čenče ni bilo vredno odgovoriti. Zbadanja je bila že vajena kakor vsakdanjega kruha. Mati je zmeraj sitnarila, povsod je hotela imeti besedo. Njej sicer ni toliko zamerila — starci imajo pač svoje nadloge, s katerimi je treba potrpeti. Huje je bilo prenašati Ano, vzgojeno v trmi in izobilju. Vse življenje ni okusila pravega trpljenja, zato ni poznala usmiljenja in sočutja, čim bolj se je starala, tem bolj je bila prevzetna in hudobna, zraven pa potuhnjena in zvita ko lisica. Njena po-božnost je bila le navidezna in ni imela v srcu nikake korenine. Kazalec stenske ure je počasi prelezel polnočno strmino. Streharico je čedalje- bolj skrbelo. Mož je bil ob tem času že vselej doma, nocoj pa ga ni od nikoder. S strahom se je vpraševala, kaj se mu je pripetilo. Nekaj ji je odgovorilo, da se ji ni treba ničesar bati. Mož je obsedel v gostilni pri Povirku, kjer se razgovarja z možmi, ki so prišli s sejma. To jo je sicer pomirilo, toda begalo jo je, da so se v pijanosti sporekli. Nande rad kaj zine in kadar je vinjen, neprestano sili v človeka. Kdor ga ni vajen, mu zameri. Mati in Ana sta začeli zopet kramljati. Lojza je trdovratno molčala. Ana je po tihem vstala in pogledala v sobo. Radovedna je bila, zakaj se gospodinja nič ne oglasi. «Kaj pa dela?* jo je vprašala mati. «Nič», je odvrnila in dostavila: «OdJenobe bo segnila.* «Molila naj bi, molila!* je vzdihnila mati. «Oh, molitev je šla iz naše hiše!* Ana je snela raz steno molek in sedla k materi. Pričeli sta moliti: mati prav iz srca, hčeri pa se je poznalo, da ne čuti tega, kar izgovarja. Črtila je oba — Lojzo in brata. t Odmolili sta nekaj očenašev in pričeli ponovno besediti. Njuna molitev ni bila uslišana — Nande se ni hotel vrniti. Mati ni mogla ne sedeti ne ležati, tako jo je skrbelo. «Svečo bi prižgala na čast sv. Antonu*, je svetovala hčeri. «To bo pomagalo.* «Eh, kar Lojza naj jo prižge*, je zavrnila. Brž pa se je premislila in odprla omaro, kjer je hranila blagoslovljene sveče. Ni pa mogla najti vžigalic, kar jo je ponovno vznejevoljilo. V kuhinjo pa ni hotela iti mimo Lojze. Vendar je treba uporabljati samo pravilne količine, sic^r lahko občutimo potem zle posledice: kakor razne slabosti, motenja v prebavilih in podobno. Nekateri solijo meso tudi na ta način, da ga s soljo natrejo in potresejo. Kdor uporablja prvi način, to je razsol ali salamuro, mora pustiti predvsem, da se meso popolnoma o h I a -d i, mora meso večkrat obračati in polivati s to raztopino. Kdor pa uporablja navadno sol, se mu kaj rado pripeti, da mu sol močno izvleče redilne snovi iz mesa. Zaradi tega je mnogo bolje, da uporabljamo razsol za soljsnje mesa. Paziti je pri soljenju, da pride meso čimbolj v dotiko s soljo ali z raztopino. V razsol vlagajmo meso še toplo. Važno je tudi, da solimo meso dovolj časa, in sicer manjše kose od 10 do 12 dni, večje pa najmanj 3 do 4 tedne. Drugo prav tako važno vprašanje konservi-ranja mesa je prekajevanje. Običajno obesijo naši gospodarji nasoljeno meso kar v dimnike, da se meso dobro prekadi in presuši. S tem pa često pokvarijo meso, da izgubi na oku-u in celo na trpežnosti. Dim ni najvažnejše pri prekajevanju. Važneje je, da se meso enakomerno in pravilno presuši. V Ameriki sploh ne uporabljajo dima, temveč meso zrežejo v dolge kose, ki jih dobro presuše. Nekateri tudi pri nas ne prek^jajo mesa v dimu, temveč ga obesijo na prepih, p >prej pa natro z močnim octom, ki ima namen, varovati meso pred plesnobo, gnilobo ali mrčesom. Zelo napačno je, če sušimo meso v prevročem dimu, da se potem na mesu nabereta sopaia in mokrota. Priporočljiv pri sušenju mesa je mrzel prepih A ko se nabira sopara ali voda na mesu zaradi tega, ker se meso »uši v pretoplem dimu, preko noči se pa ohladi, potem se nabere še več vode na njem in meso postane mazljivo in se kaj slabo suši, Če že ne pokvari. Meso ne sme nikdar počrniti ali porjaveti od dima, krkor je to običaj ponekod na kmetih. S tem postane meso za nekaj centimetrov slabo uporabno, ker diši močno po dimu. Pravilno se prekaja tako, da je le tanka plast mesa na površini kosa nekoliko porjavela. Najbolje je, dati meso v nalašč napravljeno Bušilnico, ako nimamo primernega prostora v ta namen. Vsak večji posestnik bi prav za prav moral imeti tako sušilnico. V podstrešju bi bilo pri-zidati k dimniku primeren prostor, ki naj bi bil na primer 1-80 do 2 m visok, 50 cm širok in 80 cm globok in bi se dal zapirati z železnimi vratci. Navedeno velja za meso enega prašiča. Ta sušilnica je z dimnikom v zvezi z dvema odprtinama: ena ' je od spodaj, drugo od zgoraj. V spodnjem delu zgornje odprtine je napravljena pločnata zatvor-nica, s katero se lahko dimnik zapre in se tako dim prisili pri spodnji odprtini v sušilnico. | Meso se potem obeša na palice, ki so pričvr-ščene ob zidu. Omeniti je, da ne smemo puščati dima od premoga v sušilnico. Uporabljati je pri tem samo drva in včasih, posebno zjutraj, naj se zažge tudi nekoliko smrečja ali brinja; meso dobi | s tem boljši okus. Nekateri povaljajo osoljeno meso v finem žaganju ali v otrobih z namenom, da se meso, dima preveč ne navzame. | Prekajeno meso potem hranijo v hladnem in temnem prostoru. Preko poletja, preden nastopi vročina, je najbolje, da denemo meso v vreče in ga hranimo v hladni kleti. Polaganje prekajenega mesa v otrobe ali lesni pepal ni priporočljivo, ker "a ne moremo pregledovati in se večkrat pokvari. Plesen zatremo na mesu t> tem, da ga polijemo s špiritom in ožgemo. Cene tujemu denarju V Zagrebu smo dobili v valutah: 1 dolar za blizu 56 Din; v devizah: 100 italijanskih lir za 291-65 do 294 05 Din; 1 dolar za 55-95 do 56-23 Din; 100 francoskih frankov za 22M4 do 222-26 Din 100 češkoslovaških kron za 166-27 do 167-13 Din, Vojna škoda se je trgovala po 252 Din, investicijsko posojilo pa po 56 do 59 Din. Sejmi ] 13. februarja: Vuzenica. 15. februarja: Brežice, Sevnica, Semič, Bogojina, Dob, Št. Lambert, Vrhnika, Žerovnica, Poljane, Sava pri Jesenicah, Ponikva, Rade-e. 16. februarja: Dolnja Lendava, Št. Janž pri Krškem, Šmartno pri Litiji. 17. februarja: Izlake-Aržiše. 18. februarja: Škocijan pri Krškem. 19. februarja: Pišece, Lož. 20. februarja: Zgornji Tuhinj, Videm pri Brežicah. Tedenski tržni pregled ŽIVINA. V Celju so bile zadnje dni cene za kilogram žive teže: prvorazredni voli po 5 do 6 Din, drugorazredni po 3 do 4-50 Din, biki po 3 do 4 Din, krave po 2-50 do 3-50 Din, junice po 4 do 5 Din. prvorazredna teleta po 4 do 6 Din in drugorazredna po 3 do 4-50 Din — Na ljubljanskem sejmu 3. t. m. so bile za kilogram žive teže naslednje cene: voli I. 5 do 5-50 Din, II. 4 do 4-r0 Din, III. 3 do 4 Din, krave debele 4 do 4-50 Din, klobasarice 2 do 3 Din, teleta 6 do 7 Din. Cene prascev za rejo so bile po 80 do 100 Din za rep. Kratke vest! = Gostilničarska pivovarna, d. d. v Laškem. Upravni svet te pivovarne je imel 5. t. m. prvo sejo v tekočem letu. Pri tem se je z zadovoljstvom vzelo na znanje, da večina delničarjev redno odplačuje podpisrjie delnice, in se je sklenilo, da se zamudniki pozovejo, naj plačajo brezpogojno do konca februarja letos zapadle obroke. Na tej zahtevi mora upravni svet tembolj vztrajati, ker se bodo razpisala gradbena dela že s 15. marcem, do tedaj pa naj bodo zaključena vsa pogajanja za dobavo vseh potrebnih strojev. Upravni svet je pri tej priliki tudi sklenil postavitev lastne sla-darne. Ogromno povišanje uvozne carine na slad in ječmen bi namreč zvišalo obratne stroške pri letni proizvodnji 4O.OCO hI za približno en milijon dinarjev. Nasprotno pa gradba sladarne zaradi pocenitve gradbenih stroškov in strojnih dobav ne bo zahtevala nikakega povišanja delniške glavnice. Kakor je videti iz tega, se bliža za-j»očeta akcija z urnimi koraki končnemu uresničenju, tako da bomo pili letos laško pivo, ki je uživalo svoječasno svetovni sloves. Pozdraviti pa je to akcijo tembolj, ker bo naložen v tem stanovskem podjetju sam domači denar. Spričo teh sklepov pozivamo vse plačilne zamudnike, naj storijo svojo dolžnost in brezpogojno poravnajo zapadle obroke do določenega roka, t. j. do konca februarja letos. Gostilničarska pivovarna, d. d. v Laškem. — Izvoz živine v Italijo. Kmetijsko ministrstvo je uredilo v sporazumu z italijanskimi ob-lastvi promet z živino iz naše države v Italijo in obratno preko obmejnih postaj v Bohiniski Bistrici in Podbrdu. Po teh dogovorih bomo lahko izvažali in uvažali živino preko obmejnih postaj samo ob četrtkih. Prizadeti so dolžni, da javijo pošiljko živine vsaj 24 ur prej italijanski carinarnici v Podbrdu. «Kar dober namen obudiva*, se je spomnila starka. «V sili bo tudi veljalo.* Tedaj je zaropotalo zunaj pred hišo. Nekaj nerodnih koiakov in Nande je potrkal na vrata. «Ali slišiš?* se je ladovala mati. «Sveča je pomagala.* Ana je spravila svečo in legla v postelj. Vpričo brata se ni upala sitnariti, ker se nista dobro razumela. Kadar je bil doma, je imel on besedo. Lojzi se je odvalil od srca težek kamen. Brž je položila otroka v zibko in šla odpirat. «Kod pa si hodil?* ga je nagovorila. Njen glas je bil mehek in skoro otožen. ^Koliko pa je ura?* Mož je bil popolnoma trezen. «Polnoči je že davno odbilo. Menda se bo pričelo že daniti.* «Nekje sem moral zadremati*, se je počasi opravičil. Nato je sezul čevlje in se poravnal za peč, zakaj ves je bil trd od mrnza. Žena ga ni dramila. Legla je na klop p.ueg zibke in zaspala. Marsikako noč je prebila na trdem ležišču. Strehar je vstal drugo jutro, ko se je že zdanilo. Najprej jo je ubral k škafu, kjer se je napil vode in si pogasil žejo. V veži sta se srečala z Lojzo, ki je pripravljala zajtrk. Pogledala ga je od nog do glave. le mesaril z nožem ... Ves večer smo se menili o kupčiji...» «Jaz sem pa mrla od skrbi in groze ...» «Povirk je nastavil novo vino in ga dal po-kusit. Zapravil nisem ničesar.* Lojza je nejeverno kimala z glavo. cOdkod je potem kri? Ali si padel?* «Pa res ne vem, kod sem kolovratil... Nekje sem moral obležati.. .* «Morda te je opraskalo trnje?* Žena ga je pregledala prav natanko. Izmila mu je madež na roki, pa ni zapazila rane. Tudi pod strdeno kapljo krvi na obrazu koža ni bila načeta. To jo je pomirilo; najbolj se je bala, da bo našla rano. «Nande, povej mi, kaj si vendar delal*, je bila nestrpno radovedna. «Krvav si, pa naj bo kri od človeka ali živali.* cTekla mi je najbrž iz nosa.» Tipal se je povsod: po rokah, po nogah in po obrazu, a nikjer ga ni bolelo. Začel je resno premišljati: «Pre-pirali se nismo, domov sem hodil sam; ako bi bil kam padel, bi se mi poznalo...» Čedalje bolj se je čudil in skomigal z ramami. Ana je prisluškovala znotraj pri zaprtih vratih. Taka je bila njena navada, kadar je hotela kaj izvedeti. Čim je ujela nekaj besed, jih je nesla v kamro materi in pristavila škodoželjno: «Naposled jo je pa le iztaknil... Menda so ga naklestili.. .* Mati je kar planila iz postelje, tako se je prestrašila. , 1 «Nevarno menda ni, sicer bi bil ostal na peči.»" Ana je popravljala, ker se je bala, da bo materi škodovalo nenadno poročilo. Starka je vzdihovala: «Moj Bog, pretepal se je! Kakšna sramota!* Rada bi bila šla pogledat, a hči ji ni pustila. Prijela jo je za roko, češ: «Kadsr bo kaj hudega, bodo že povedali. Drugo naju ne zanima.* Materi je bilo hudo pri srcu. Hčerine besede so bile močne, a ljubezen do sina je bila še močnejša. Vzlic prepovedi je lezla k vratom. Ze je iztegnila roko, da bi zagrabila kljuko. Prav tedaj je prišumela Koprivka. Ko je zagledala Streharja, se je na vsa usta začudila. Mati ni več silila v vežo, ker sta se nedavno sprli s sosedo. Koprivka je bila sitnica prve vrste. Vse je hotela videti in slišati, pa tudi otipati z rokamL Kar plesala je okrog Streharja in ga milovalar «Ali so te, revček, te grdobe? Moj Bog kako si razmesarjen! Hitro po zdravnika!* Ko je izvedela, da je Nande s krvjo le oškrop* Ijen in ga ui nihče ranil, ga je ohsuia z v«orni mogočimi vprašanji. «Kje si bii? Kod si hodil? Kam si padel?* je hitela, kakor bi bi! mešal orehe, (Dalje prihuOnjič.) — Akcija za gnojilne poizkuse. Društvo kmetijskih strokovnjakov za dravsko banovino opozarja tiste praktične kmetovalce v krškem, metliškem, logaškem, ptujskem in kranjskem okraju, ki so člani tega društva in se želijo udeležiti letošnjih poizkusov z brezplačnimi umetnimi gnojili, da se brez odloga prijavijo pri pristojnem kmetijskem referentu. CVEN PRI LJUTOMERU. Iz našega kraja se malokdaj oglašamo, čeprav se tudi mi gibljemo. Dne 17 januarja se je tukaj ustanovila kmetska sokolska četa. Matično društvo v Ljutomeru je poslalo na naš zbor načelnika brata Lubeja, ki nam je lepo orisal pomen sokolstva. Četa šteje že nad 40 članov. Izvolil se je naslednji odbor: starosta Matija Lipša, podstarosta Jakob Ozmec, tajnik in prosvetar Vojmir Borovič, blagajnik Ciril Špur, načelnik Matko Vunderl, načelnica Nežica Vunderlova, revizorja Jožko Zitek in Andrej Roškar, knjižničarka Rožica Gselmanova. Odbor nam je porok, da se bo četa lepo razvijala. Pridružite se nam vsi, ki še oklevate. Kdor Jugo-sloven, ta Sokol! — Dne 24. januarja pa smo imeli ustanovni občni zbor krajevne organizacije Jugoslovenske radikalne kmetske demrkracije. Namen nove vsedržavne stranke nam je razložil v poldrugournem govoru tajnik sreskega pripravljalnega odbora JRKD, g. Lubej, učitelj iz Ljutomera. Njegove lepe iskrene besede so nam šle do srca in marsikateremu zborovalcu, ki 8. novembra lani ni šel volit, je bilo zdaj žal, da takrat ni izvršil svoje dolžnosti do domovine. Po shodu so možje in mladeniči v trumah pristopali k organizaciji in plačevali članarino, tako da šteje organizacija že nad 80 članov. — Tukajšnja Električna zao'ru"a je v likvidaciji in bo podjetje po želji občanov in zadružnikov prevzela pod gotovimi pogoji občina. Občinski odbor je na svoji seii dne 31. januarja že sklenil, da se tok za pogon zviša, kar ob sedanji krizi piič ni uires*no. Namesto Električne zadruge namersva, k"kor se čuje, ustanoviti Strojna zadruga. Naj se misel žimnrej uresnpi! DOBINDGL. Neki dopisnik iz Uršnih sel vzdihuje v «DomoIjubu>, da dobinsko gasilno društvo umetno vzdržujeta le dve osebi. Dopisniku bodi povedano, da naše društvo šteje 33 rednih in 11 podpornih članov in da ima odsek 10 članic 3amaritank. Krivda razdvojitve z Uršnimi seli ni v Dobindolu. Društvo na Uršnih selih je bilo ustanovljeno na pravi podlagi in je tudi nekaj časa uspevalo. Po krivdi nekaternikov sedaj životari. Dom bi bil že leta 1930. zgrajen in ste sami krivi, da ni bil. Kaj ste mislili, da vam bomo gradili dom na neprimernem prostoru? Mi smo hoteli dom na sredini. Kar se tiče trditve, da bosta razdvojeni društvi životarili v dolgovih, vam povemo, da si nikar ne delajte skrbi! Ivan Rustja. GORNJI MIHALJEVAC (Medmurje). Tukajšnji delavni Sokol sporoča številnim med-murskim naročnikom in bralcem «Domovine», da si je na ponovnem občnem zboru dne 7. t. m. pod predsedstvom delegata varaždinske sokolske župe br. Šuligoja izvolil naslednji o.^bor: starosta Verjančič, podstarosta Miklin, tajnik Fa-beta, namestnik Novak, načelnica Eisenbacher-jeva, podnačelnica Košakova; ostali odbor: Ce-carko, Kolman, Vesenjak, Karničnik, Bosak, Frlin in Videč. Predvsem na pobudo podstaroste br. Miklina lansko leto ustanovljeni Sokol hoče še dab'e krepko razmahniti delo, pomnožiti članstvo in prirejati nastope, da narod spozna po delu, ki ga je krasno izpričal s svojim prvim nastopom lani v Murskem Središču. Brate, ki so čitalci «Domovine», kliče na delo s sokolskim «Zdravo»! POBREŽJE PRI MARIBORU. Ob veliki udeležbi se je vršila v nedeljo redna skupščina So-1 kola. Otvoril jo je starosta br. Volk. Sledila so poročila posameznih funkcionarjev, ki so pokazala veliko delavnost društva, ki ima zdij, ko j je br. Renyelj odstopil svoje dvorano, še večjo možnost razmaha. Društvo šti e 180 članov, 26 članic, £2 naraščajnikov in 140 otrok, kar je za Pobrežje lepo število. Dramski odsek pod vodstvom delavne sestre Klememičeve je pridno delal in z igrami prinesel društvu lepo vsoto. Den»rni promet izkazuje 40.C00 dinarjev dohodkov in prav toliko izdatkov. Društvena imovina se ceni na 70.0T0 dinarev, ki pa je obremenjena ^ s 35.000 dinarji dolga. Novi odbor je bil sestavljen takole: starosta Vo'k, p>ds*arosta Po?ar, načelnik Ban, načelnica Neli Primčeva, namestnika Gerželj in Vera Klemenčiceva, prosvetar IOemenčič, tajnik Vesi"k, blagajnik Kašman in več odbornkov. — Poročna sta se Emil Pure-1 ber, sodni avskultant, in gdč. Marna Renč-1 j e v a, hčerka vrlega Sokola in gosti® nekoč kaj več opraviti z drugim, posebno z gosposkim. S hladno preračunanostjo, kakršne je' zmožna samo ženska iz nižin, in v času, ko se v prav zadnjih bolnih tresljajih za vedno poslavlja ženskost od nje, je razpela mrežo in iskala za mladenko samo še prikladnega moškega, ko je 1 prišla jeseni v Oklado cestna komisija in z njo Konrad Parapat. Stikajoč za novica ni in kakor žival v nagonu je lazila okrog teh tujih ljudi in po mačje pazila na vsako kretnjo in besedo. Spoznala je, da je Konrad tisti, ki ga je iskala. Z drznostjo, ki je lastna ženskam njenega kova, se je loti'a lahkoživega tujca in se je br/ u eril?, da je res pravi. Potlej se je ovi>a Zinke in dosegla, da si je dekle ob zvoku njenih besedi in čisto slepo njej pokorno ustvarilo prvi ideal moškega z ono vročo, trmoglavo iskrenosti, ki je je zmožna samo prvič predramljena kri Tedaj je Cinclja vrgla mrežo in jo vso zimo previdno in počasi, a tem vztraineje zadr~avala. Dekle je menilo, da sreblje nektar, in je hlas'no pilo strupeno sluzo, ki jo je natakala gostačka Trgala jo je od Načeta, da bi mu jo potem usužnje-o lah ko pahnila pred noge in le do kraja ohranila oblast nad njo. «Zdaj si lahko besen name, mladi Tršar,» se je na tihem rogala. «Še malo in bom preskrbljena. Če ne bo prostora v Tršarjevi bajti, ga bo dovolj v Hojnikovi j Včasih jo je kljub temu zaskrbelo, zlasti takrat, ko je izvedela, da dekle ni hotelo dajati Nacetu, kar mu je ona namenila. Želela je namreč v fantu razpaliti slo do take besnosti, da bi dekletu storil silo. Pjtlej bi jo ona brez sledu za Hojnikovega lahko izročila Kcnradu v zabavo in jo s tem večjo trdnostjo vedno držala v k'ešral» zavoljo nezvestobe. Ko je tedaj ču'a, da se ji ta namera ni sponesla, se je zatekla k zadnjea u sredstvu. Vedela je, da je dvom, ona č'iia negotovost, hujši mimo najbolj skelele jasnosti in je naenkrat popustila dekle brez sveta in pomoči, sama pa je ostala na pre"i. Nekoliko se je namreč bala, da bi Tršarjevo prevzelo ob Hoj-ničirn s-rrti sočutje, tolažila pa se je, da fant pag ne bo utegnil misliti na ljubezen, dokler mu leži mati na mrtvaškem odru. Tako je komaj čakala, kdaj napoči njen čas in za;no delati cesto; ko pa je na veliko nedel o pred cerkvijo slišala razglas, je sklenila, da pride v ponedeljek še pred jutranjim svitom v Golševo, ker noče zamuditi niti trenutka. Čim je zagled la Konrada, je bila njena skrb dovolj poplačana. Nemudno Je drvela proti cilju in s? ji ni niti sanjalo, k' ko tudi sama sebi nutaka pelina za bodoči čas ... Da bi bila bolj zbrana in pripravljena, na praznik ni šla popoldne k litanijam, ampak je počakala Zinko doma. Mladenka je prišla kak^r splašena ptička in glas se ji je tresel, ko je dejala: «Ali ste me res klicali?» «Res, čeprav nisi vredna tolikanj brige», jo j« nahru'ila, Zinka pa kakor olruk. ki bi se rad pobotal z užaljeno mamico: film in' za vas trud, ko je z avtom prispel iz Zagreba in omogočil predavanje. Zvesto so sledili naši občani zjutraj in posebno popoldne pri nabito polni dvorani razlagi filmov po obeli gospodih. Čast tudi našim gospodinjam, ki so prihitele popoldne k predavanju v obilnem številu. Tudi tem je g. Kafol podal stvarna pojasnila in napotke osobito glede krmljenja in vzreje. Podružnici Kmetijske druži: e in vodstvu kmetijske nadaljevalne šole se zahvaljuje no za pobudo glede gospodarskega pouka. Čujemo, da bo sledila to zimo še cela vrsta gospodarskih predavanj v šoli po zunanjih predavateljih strokovnjakih. Hvaležni smo voditelju te akcije, našemu zaslužnemu župniku g. Pibru, kakor tudi njegovim sodelavcem. Gospodarje iz sosednjih vasi in občin vabimo, naj pridejo v našo sredo ob takih prilikah. Skupnost bo dala lepo izpričevalo, da hočemo zvesto čuvati rodno grudo z delom in umom. SV. VID PRI PTUJU. (V spomin Franceti} P e r 11 a t u.) Prikazali so se že prvi ozna-njevalci pomladi, zvončki in trobentice, a tebe je v najlepšem cvetu m'adih let poklical Bog v pre-rani grob. S svojim avtom si nas neštetokrat peljal na izpreliode. Takrat si bil še vesel in zdrav in nisi mislil na smrt. Žalostno so zapeli šent-vidski zvonovi, ko si za vedno vzel od nas slovo. Po vseh bližnjih krajih se je raznesla vest, da je preminil naš nad vse ljubljeni šofer Franc Pernat. K večnemu počitku srno ga spremili v nedeljo 7. t. m. Po kratkem govoru ob odprtem grobu je zasula zemlja njegovo truplo. Blag mu spomin, materi iii sestram naše iskreno sožalje! RIMSKE TOPLICE. Gasilno društvo je priredilo na pustno nedeljo v prostorih hotela «Nove pošte* običajno vsakoletno pustno veselico. Predvajala se je veseloigra ^Ljubosumnost*, ki je prav dobro uspela. Sledili so šaljivi nastopi, ki so vse gledalce spravili v prav židano voljo. Med šaljivo pošto in plesom mask se je razvila prijetna zabava, ki je trajala pozno v noč. Godbo in šaljive nastope je oskrboval vnet gasilski tovariš Polde Ulaga, kateremu so pridno pomagali ostali tovariši. — Sokol pripravlja za postni čas krasno dramo «Prisega ob polnoči*, katero namerava uprizoriti v začetku marca. DOMAČE NOVOSTI ?ostani in ostani član Vodnikove družbe! *• Odlikovanje zaslužnih voditeljev naših izseljencev v Nemčiji. Iz Beograda poročajo, da je Nj. Vel. kralj na predlog ministra za socialno po-I litiko in narodno zdravje odlikoval z redom jugo-slovenske krone V. stopnje g. Pavla Bolho, zna-, nega voditelja jugoslovenskih izseljencev v Nemčiji. Odlikovani so bili nadalje znani prosvetni in I društveni delavci med našimi izseljen.-i v Nem-I čiji gg. Ivan L i n d i č z redom sv. Save V. stopnje in Franc Doberšek in Anton Š n a j d e n z zlatima kolajnama za državljanske zasluge. G. Bolha, ki biva v Essenu, je predsednik Zveze jugoslovenskih delavskih in podpornih društev v Nemčiji iii znan po svojem neumornem delu za naše izseljence v Nemčiji. Znan je tudi med našimi izseljenci v Belgiji, Franciji in Holandski. Odlikovanje je zaslužil ne le s svojim delom za koristi naših rojakov, nego tudi kmov,* je tiho pre-tehtavala, «in vprašala mater .ni. V noči na 3. t. m. pa jt- bil aretiran v pre •čišču «pri Starem ti-slarju* v Kolodvorski ub i. * Velik požar na Dravskem polju. Strašna požarna nesreča je nastala na svetnico zvečer pri Sv. Lovrencu na Dravskem polju. Iz neznanega vzroka je nastal požar, ki je uničil trem posestnikom: Juliju Porenti, Martinu Zorcu in Martinu Kranjcu celotno imetje in so si domačini jedva rešili golo življenja. Žrtev plamena je pos alo csem poslopij. Požar se je razširil tako hitro, da so domači gasilci in pozneje še gasilci iz Cerknice, Majšperka in Ptuja morali delati le na omejitev oenja, da se ne bi razširil na vso veliko vas. Sele pozno ponoči, ko so od ognja z >jeta poslopja pogorela do temeljev, se je posrečilo odvrniti nevarnost, ki je pretila vsej vasi. Pri gašenju so delali vrli gasilci tako, da sta dva dobila precej hude poškodbe. Najbolj pa se je odlikoval pri tem požaru domačin od Sv. Lovrenca, kmet Janez Murko, ki je dobil zelo hude opekline in so ga morali prepeljati v ptujsko bolnišnico. * Svak je usmrtil s tremi streli nasilnega sraka. Na dom k Mežanovim v Vrhpeči se je pred žasom priženil poštni brzojavni mojster Jože Kuž-nik. Ko je domači sin AntOi», ki je bil znan kot zelo prepirljiv fant, zvedel, da oče ne bo njemu izročil posestva, je začel svojega svaka Jožeta Kužnika sovražiti in je Često izzval v družini prepir. Ker se z domačimi nikakor ni mogel sporazumeti," se je Anton nedavno preselil iz očetove biše k posestniku Krevsu v i—ti vasi. Pred kratkim ponoči se je Kužnik, ki je bil že postal gospodar na Mežanovem, podal v klet, da shrani v njej mast od zaklanega prašiča. Ko je bil pri kleti, so nenadno planili iz oje trije moški in izginili v noči. Kužnik je nato hitro stopil v klet, kjer je našel vrečo, napolnjeno s sodvkom vina in z mesom, ki so jo neznanci hoteli odnesti. Kužnik je v klet poklical domače in vsi skupaj so snravili vrečo v hišo, klet pa je Kumik zaklenil. Komaj je preteklo deset minut po tem dogodku, se je pojavil pred vratmi hiše domači sin Anton, ki je začel razbijati po vratih in zahteval, naj mu izreče sodček z vinom. Domači niso hoteli izpolniti njegove zahteve in Kužnik je dejal svaku, raj pride po vino naslednjega dne. Na to pa Anton ni pristal, nego je vlomil v hišo skozi okno sosedne sobe. Ker je bil fant zn°n kot zelo nasilen, je nastal v vsej hiši velik strah. Nasi'nežu «e je postavil v bran Kužn;k s samokresom v roki in oddal štiri strele, od katerih so trije zadeli Antona, ki se je zgrudil na tla in izdihnil. Kužnik se je sam prijavil orožnikom v Mirni peči in jim izjavil, da je storil dejanje v siiobranu. * Ne sme v krčme. Leopoldu Grahorniku, posestniku v Jablancih, je sresko sodišče pri Sv. Lenartu v Slovenskih goricah preoovedalo zav>aj"nje v krčme za dobo enega leta. Ta prepoved je stopila v veljavo dne 23. januarja letos in se bo končala dne 23. januarja 1933. * Grd zločin se je zgodil v vasi Prevalah pri flajhoburgu. Fantje so rri oosestniku Božičniku os'rili količje za vinograd. Proti večeru so bili že vsi piiani in je nastal med njimi prepir in na- j posled nreteo. V mlaki krvi je mrtev obležal sin posestnik' r'V:5r,r;a z Vojskega, star komaj 18 let. Orožniki so polovili krivce * Nenaden konec slave jeruzalemskega romarja. Nedavno je priobčil «Slovenec» ganljivo zgodbo o jeruzalemskem romarju Franc«'*u Kacu, pristojnem v Št. Janž na Dravskem polju. S poročilom ie bila objavljena tudi možakov a slika, na kateri se drži France Kac ves vdan v svojo usodo. Še ganljivejša pa je njegova zgodba sama. Že v z?odniih letih je moral s trebuhom za kruhom. Bil je, vse to seveda pripoveduje on sam, večkrat bolan, nagajala mu je zlasti škrofuloza, t"ko da se je dal leta 1926. operirati. Kmalu mu je pričel pešati vid in možak je do večera oslepel. Živel je siromak iz dneva v dan, ko je lanskega leta izvedel, da imajo usmiljeni bratje v Gradcu bolnišnico. Poizkusil je priti tja in res je dospel v Gradec, kjer se je takrat mudil v bolnišnici je-1 ruzalemski romar, neki frančiškanski pater. Na-. sestnik iz Škrljevega, 25letna Marija Jermanova ključje je naneslo, da sta se sešla in je pater vprašal Kaca, zakaj je tako žalosten. France Kac mu je potožil svojo bol, usmiljeni pater pa ga je tolažil, kakor je le vedel in znal. «Vse b« storil, kar bi mogel,> je odgovoril slepec, «tudi -v Jeruzalem bi šel peš, če bi spet izpregledalb Pater iz Okroga, 381etna vdova Ana Trtnikova iz Cužne vasi, 351etna Angela Gelbfarbova iz Škrljevega in C81etna posestnica Neža Gregorčičeva iz Okroga. Obširna obtožnica je navedla veliko število vlomov in tatvin, ki so jih izvršili najprej posamezniki, potem pa vsi kot organizirana vlo- ga je poslušal in mu dejal, naj premisli, kaj go- J milska in roparska tolpa. Vlomilci in tatovi na vori. France si je dobro premislil in drugi dan svojih pohodih glede plena niso bili izbirčni, patru isto zatrdil. Šla sta v cerkev, kjer se je sle-1 nego so odnesli vse, kar jim je prišio pod roke. pec izpovedal, nato ga je pater zaobljubil. Osial ~ pa je Kac v bolnišnici še nekaj dni, a tretji dan dopoldne je prihitel k patru in mu zatrdil, da spet vidi. Peš jo je nato ozdravljeni slepec mahnil proti jugu. Pri Gornji Radgoni je prestopil mejo in nadaljeval pot proti Jeruzalemu. Prišel Obsojeni so bili: Alojz Sotlar na 12 let robije, Franc Rozman na 10 let robije, Franc Hočevar na ?0 mesecev robije, Franc Gregorčič na tri leta robije, Franc Krašovec na 10 mesecev strogega zapora, Ivan Mikec na osem mesecev strogega zapora, Ferdinand Mole že odslužuje kazen, Ka-je do Niša. Tam se je javil kakor že prej po- | rel Kovačič na štiri leta in dva meseca robije, ( vsod pri pristojnih oblastvih. Ban moravske ba- Marija Jermanova na štiri leta robije, Ana Trt-novine ga je opozoril, da z nepopolnimi listinami nikova na 10 mesecev strogega zapora, Angela ne bo mogel nadaljevati poti po tujih državah in Gelbfarbova na šest mesecev strogega zapora, a mu je celo poklonil 300 dinarjev za povratek v Neža Gregorčičeva je bila oproščena. Vsem je domači kraj z nasvetom, naj si pri domačih (bil vštet preiskovalni zapor. Skoro vsi izgubo oblastvih izposluje vsa potna dovoljenja. Povsod tudi za več let častne pravice, na poti so Franceta Kaca, ki je pripovedoval I , „, . ... ,, « , , . svojo ganljivo zgodbo, podpirali in/edali v n-em IG J*™ ™ d n«rca- V Prebukovju pri _____ rr„ Sv. Martinu na Pohorju živi posestnik Ivan Ačko, čudežno ozdravljenega romarja. Tu pa je pri bližno konec ganljive zgodbe, ki jo je prinesel «Slovenec», ki ni pozabil pozivati usmiljenih src, naj darujejo jeruzalemskemu romarju in mu pošiljajo darila na rimsko-katoliški žunni urad v Nišu, kamor bo romar prisel na svoji poti proti Jeruzalemu. Čudovito zgodbo o čudovito ozdravljenem slepcu Francetu Kacu so brali povsod v Sloveniji in tudi v mariborski kaznilnici. «Kaj,> so si dejali, «France Kac. naš France, ki je bil že šestkrat pri nas v gostih in je presedel najrazličnejše kazni od šestih do 14 mesecev zaradi tatvin in sleparstev?* Nič kaj dol a Pf1 posestniku Novaku gospodarsko po- slopje, ki je zgorelo do tal. Ker je pihal močan veter proti vasi, so bile ogrožene vse tamkajšnje stavbe. Le skrajnemu naporu gasilcev se je posrečilo preprečiti večjo nesrečo. Oba pogorele* sta bila visoko zavarovana. Novak je zavarovalnino v zadnjem času celo zvišal. Goreti je začelo pri Novaku v poslopju znotraj. Oba posestnika se drug proti drugemu izgovarjata, da se je ogenj razširil od slame na gospodarsko poslopje, odnosno obratno. Da je bil ogenj podtaknjen, je brez dvoma. * Velika tatvina manufakturnega blaga. Trgovec Pungarčič v Škocijanu je te dni pripravil večjo izbiro manufakturnega blaga iz svoje trgovine za rajhenburški sejem. Blago je bilo naloženo na vozu, ki je čakal pripravljen v garaži na dvorišču. Velika vrata garaže pa so bila drugo jutro vlomljena in uslužbenci so opazili, da jo manufakturno blago razmetano po tleh. Kmalu nato so tudi ugotovili, da večina blaga manjka. Predrzni tatovi so odnesli blago najboljše kakovosti in so samo manj vredno bla^o razmetali se je te dni vršila razprava proti 12članski ro- po tleh. O tatvini so bili obveščeni orožniki, ki parski in požigalski tolpi, ki je dolgo časa stra- so takoj uvedli preiskavo. jami. Zadal mu je veliko rano na desni roki. Napadeni mladenič je iaradi velike izgube krvi padel kmalu v popolno nezavest. Poklicani zdravnik dr. Podkoritnik iz Velenja je ugotovil, da je Cokanova rana zelo nevarna in da je le srečnemu naključju pripisati, da škarje niso prerezale žile odvodnice. * Z nožem v rebra. Iz Podove pri Račah so pripeljali v mariborsko bolnišnico 181etuega zidarskega vajenca Martina Veroneka. Mladenič a globoko rano na prsih. Izjavil je, da ga je pri popivanju zabodel njegov tovariš z nožem v rebra zaradi nekega spora, ki je nastal med nji">a. * Aretacija nevarnega tatu V Dolenjem Logatcu so orožniki prijeli krojača Načeta Kolerja iz Dravelj, ki je prav nevaren in drzen tat koles in obleke. Samo v Dolenjem Logatcu in okolici je izvršil šest večjih tatvin. Zasledujejo ga pa tudi še razna sodišča in ljubljanska policija. * Razbojniški strahovi Dolenjske pred sodiščem. V dvorani novomeškega okrožnega sodišča hovala vso Dolenjsko. Na zatožnih klopeh so sedeli 381etni zasebni uradnik Alojz Sot'ar iz Radeč, 291etni Franc Rozman, delavec iz Gabrijel, doma pa iz Retja pri Trbovljah, 251etni mizar Franc Hočevar iz Čateža, 521etni Franc Gregorčič, po domače Miklavžina, posestnik iz Okroga pri Št. Rupertu, 47letni Franc Krašovec, kolar iz Čužne vasi, 2^1etni Ivan Mikec, delavec iz Ravnika, 351etni zid°r Ferdinand Mo'e iz Št Ruperta, 481etni Karel Kovačič. po domače Arbidnik, po- * Naval krvi, tesnobo srca, zasopljenost, tesnobnost, dražljivost živcev, migreno, otožnost, nespanje odpravimo kmalu z uporabo naravno katere oddelek za zavarovanje p0_ vsak nacm uporabljat, razen hlevskega gnoja smrtnin je v zadnjem času razy;] z]as{i na dežeU tudi še umetna gnojila, in to tembolj, ker se živahno delovanje. Ker so se dogodile v poslo- dodatno gnojenje z umetnimi gnojili pri krompirju vanju neke nezakonitosti, za katere je izvedel vedno izplača. | državni tožilec, je policiia zaslišala tudi štiri dru- Od vseh rastlinskih hranil, katere damo krom- žbene funkcijonarje in jih izročila sodišču. Glede pirju v obliki umetnih gnojil, zavzema največjo na nerednosti v poslovanju Kmetijske eksportne vlogo kalij, katerega damo krompirišču v obl ki družbe poziva mariborska mestna policija vse, 40odstotne kalijeve soli. Krompir je izrazita ka- ki se čutijo na katerikoli nač'n oškodovane po lijeva rastlina, ker kalija največ potrebuje. Ce zastopnikih omenjene družbe ali nje same, naj se vpoštevamo, da dovajamo zemlji s hlevskim č'morej javiio predstojmštvu policiie ali pa naj- gnojem jedva eno četrtino one množne kalija, bližji orožniški postaji. Kakor se zatrjuje, je imela ki ga gomolji potrebujejo, koliko boljši mora biti družba baje nad 400 zastopnikov in potnikov, ki etdaj uspeh, ako smo nadomestki manjkajoče tri so nabirali člane za posmrtninsko zavarovanje, četrtine s 40odstotno kalijevo soljo. Posebno iz- j Zavarovala se je lahko vsaka oseba ne glede na datno moramo gnojiti tam, kjer sadimo krompir starost in brez zdravniške preiskave. Zadruga je IZ POPOTNIKOVE TORBE\ v lahko in peščeno zemljo, ki je na hranilnih snoveh bolj siromašna. ustanovila v zadnjem času celo podružnici v Ljubljani in Zagrebu. Pred kratkim je kupla v S 40odstotno kalijevo soljo moramo gnojiti Mariboru Ažbetovo tiskarno za preko pol mili-pravočasna, najbolje 3 do 4 tedne pred saditvijo. | jona dinarjev in neko hišo na Aleksandrovi cest' Če gnojimo prepozno ali pa, kakor se žal večkrat za preko 1,600.000 dinarjev. Preiskava, ki se opazuje, istočasno s saditvijo, tedaj dober vpliv I nadaljuje, bo ugotovila, v koliko gre za nezako-kaliia le zmanjšamo. Pravilno trosimo gnojilo nito poslovanje. enakomerno po vsej njivi, vs'kdar ob mirnem Razsodna javnost pozdravlja vse te ukrepe, vremenu in, če le mogoče, pred dežjem, nato se da se razčisti, kaj je prav za prav na vsem tem gnojilo plitko zaorje ali pa njiva pobrana. j zavarovaniu posmrtnin. zlasti ker so zadnje me-Pravilno izvedeni poizkusi s krompirjem so v sece Potniki razn:h teh ustanov kar poplavljali dravski banovini pokazali, da je bil pridelek na deželo in imeli tudi velike uspehe, saj je bilo to površ-ni enega orala povprečno za 1500—1600 kg zavarovanje, ki je obetalo tako le^e vsote, izredno gomoljev večji tam, kjer so gnojli s 1C0—150 kg vabljivo. Mnogi, ki so se včlanili v takih usta-40odstotne kalijeve soli. Dobra zemlja se gnoji novah in sklenili kako zavarovanje, se pač n'so razen s hlevskim gnojem s 100, slabša pa s iasno zavedali obveznosti, ki lahko narasejo tako, 150 kg 40odstotne kalijeve soli na en oral. j da iih ne bi več zmogli. Ako pa bi se zaradi tega Csprav je kalij najvažnejše gomoljevo hra- števiI° č,anstva znatno zmanjšalo, lahko nastane nilo. vendar pod nobenim pogojem ne smemo nevarnost, da bi tudi ustanova ne mogla izvršiti opuščati gnojenja z dušlčnatimi in fosfornimi gno- sv°3lh obveznosti, ako njeno gospodarstvo ni jili. Najbolje je gnojiti na oral s 100 kg apnenega na%VSe skrbno z2raJ'eno na dovolj trdni podlagi, dušika, v primeru pa, da je bil predsadež detelja1 h stva™i pomisleki, še bolj pa razni iz-ali lucerna, zadostuje tudi 50 kg tega gnojila. rodki v načmu zavarovanja, saj so dali ljudje za-Forforno kisl no dovaiatno zemlji v obliki super- va™vat» cel° čisto tuje stare ljudi, so začeli fosfata (150 kg na oral) j vzbujati med prizadetimi in v vsej trezni javnosti Izvedba pravilnega gnojenja ni nikakor umet-' f™« >n skrb- 0b,as P" Kaj zmoreta želja in hotenje po napredku,1 J*^-?2™*1',, """ J"^ ? pričajo mnogi gnojilni poizkusi, izvedeni tudi • V JHSn° lani od posestnikov kmetijske nadaljevalne šole ] nezaravega. v Kostrivnici pri Rogaški Slatini na sadežih vseh vrst, največ seveda na krompirju točno po gorenjih navodilih. Vsi so prav dobro uspeli kljub SIN JE UBIL OČETA. • i Kozje, februarja. V noči od srede na četrtek v minilem tednu se je v vasi Zdolah zgodil strašen zločin. 321elni Anton Žagar je ubi' svojega očeta vpričo svoja matere in malo slaboumne sestre. Zagarjevi so se zadnje čase večkrat sprli in sta pri vsakem sporu m iti in hči klicali sosede. Usodnega večera pa je bilo vse tiho. Šele v četrtek zjutraj je prišla hčerka k sosedom, češ, da so oče ponoči umrli. Sosedje so šli pogledat in našli Antona Žagarja na postelji v mlaki kr-i z razbito glavo. Hitro so poslali v Kozje po orožnike, ki so že na pjti v Zdole dobili ubijalca. Zločinec je takoj priznal dejanje. Ko je pokvarjeni fant šel mimo Strnadove hiše, je za k I bal: «Zdaj pa zbogom! Ne bomo se kmaiu videli, očeta sem napravil doma mrzlega.* Pokvarjenec se je vso pot skoroda norčeval iz umora, če jo srečal kakega znanca, je rekel, iraj le gre niclit za očeta. Ko so ga vprašali, ali ga je popolnoma ubil, je rekel: «Čisto sem ga ubil. Ko sem videl, da se še giblje, pa sem ga »m k-a t udaril.* Morilec je bil tudi sicer na slabem glasu >n je že več let presedel v ječi. Popoldne istega dne so aretirali tudi morilčevo mater, odnjsiu ženo umorjenčevo. Umorjenca so prepeijdi v Kozje, kier so ga raztelesili. Mati in sin sta zaprta V zaporih okrajnega sodišča v Kozjem. V?a okolica se razburja zaradi tega strašnega rločina. Pokojnik je b«l zve-it nar.ičnik «Domovine^ ki jo je vedno rad čital. Naj mu tx» ohranjen blag spomin! — P. FILMSKA KMETIJSKA PREDAVANJA V KRANJSKEM SREZU. Kranj, februarja. Pri izpitu. Profesor je pri izpitu postavil dijaku vpra-obcutni suši. Navedemo tukaj samo nekaj pri- šanje. merov, katerih številčni zneski se nanašajo vsi na površino 1 ha (1% orala). Tako je Ogrizek Jožef v Zagaju pridelal na polnognojeni parceli za 2200 kg več gomoljev ft?W>r n""io.'3lai; F ustnik ?!;ct Anton f? Nsgonj za 3430 kg več; posestnik Franc Fajs u Kamne gorce je dobil iz polnognojene parcele 24.000 kg, iz negnojene pai samo 10.500 ka. torej ža 5000 kg gomoljev več.! IzrccLu dcbiii iz uspeJ Škrablin juzei u Pod-1 Dijak molči... Profesor: «Kakor kaže, vam moje vprašanje dela težave?* Dijak: cVprtn<\ nač pa odgovor . .s Lahka pomoč. A: Ali mi posodiš dva dinarja za tr«unvajV» H: .-.Zal, imam samo stotak.> A: iTem bolje, bom vsaj iahku najel avto..> V mesecih februarju in marcu priredi kranjsko sresko načelstvo pet poučnih filmskih predavanj: v Zabnici, Predosljih, Kranju, Naklem in na Trati. Predavanja bodo dogovorno z lastnikoma filmov, s Kmetijsko družbo v Ljubljani in z agrikulturno-kemiškim uradom v Zagrebu. Predvajali se bodo trije velezanimivi filmi: o živinoreji na svetovni kmetijski razstavi v Dort-mundu v Nemčiji, o naprednem kmetovalcu in o kmetijskem pouku v šaljivi obliki. Predvajanja bodo: v nedeljo 21. t. m. ob pol 10. dopoldne v Zabnici v Gasilskem domu, istega dne ob 3. popoldne v narodni šoli v Predosljih in v ponedeljek 22. t. m. ob pol 10. dopoldne v dvorani Narodne čitalnice v Kranju, kjer bosta tudi zborovanje podružnic Kmetijske družbe in posebe še razgovor o sadjarstvu. Nadalje bosta filmski predavanji v nedeljo 6. marca ob 3. popoldne v novi Šoli v Naklem in v nedeljo 13. marca ob 2. popoldne na Trati nad Škofjo Loko. Filmske slike bosta tolmačila kmetijski referent g. Josip SustiS in ravnatelj agrikulturnega urada iz Zagreba g. Konrad Pučnik. V Kranju in na Trati bo so* deloval tudi tajnik Kmetijske družbe g. Franja Kafol. Ker so kmetijska filmska predavanja ne sama zelo nazorna in poučna, temveč tudi zanimiva in celo zabavna, ee nriooroča kmetovalcem in dru< gim zan'naneem iz prizatedih okolišev, naj Ia rabijo lepo priliko. j zvonov ' TIS JRKD V MhsnNJU. e s t i u j e, februarja.? Na -uiico je narodni poslanec g. VekoslaV Spindler .--klical zaupnike iz vsega sreza na sestanek k Smehu v Mestinje. Odziv je bil narav« nest presenetljiv in so bili vsi prostori pri Smehu natlačeno polni. Po poročilu, ki ga je podal poslanec o vseh perečih, zlasti gospodarskih vprašanjih, se je razvila živahna razprava, v katero so posegli zbo-rovalci iz vseh krajev in iz raznih stanov, tudi taki, ki so se dne 8. novembra še dali zapeljati, da so ostali doma, in ki zdaj že spoznavajo svojo zmoto. Vsi zborovalci so tudi z navdušenjem pozdravili ustanovitev močne vsedržavne stranke Jugoslovenske radikalne kmetske demokracije v svrho zastopanja gospodarskih in vseh drugih koristi naroda ter so izvolili začasni sreski od-b.or, v katerem so zastopani v«i večji okoliši sreza in kateremu na čelu je znani in ugledni gospodar župan šmarske okoliške občine g. Miha Skale. Zborovalci so naposled z živahnim pritrjevanjem sprejeli zaupnico svojemu posla-vu, ki je z narodom v neprestanih stikih in se zlasti posveča tudi reševanju raznih za srez velevažnih gospodarskih vprašanj. SMRT DOBREGA MOŽA. Sladka gora, februarja. Plemenitega in splošno priljubljenega g. Jožeta Knafliča ni več. Njegovo blago srce je prenehalo biti na svečnico. Zatisnil je v častitljivi starosti 83 let svoje trudne oči po kratki bolezni pri svoji sestri g. Emiliji Papeževi na Sladki gori, kamor se je bil preselil na jesen svojega življenja. Kjerkoli se je pokazal* blagi starček, ga je vse spoštovalo in vzljubilo. V mladosti je bil pokojnik izvrsten pevec in je sodeloval pri mnogih pevskih društvih. Bil je tudi zelo vnet lovac. Doma je bil v Šmartnem pri Litiji in je izhajal iz znane usnjarske rodbine Knafličev. Tudi on se je posvetil usnjarstvu in kmalu je zaslovel kot prvovrsten strokovnjak, tako da ga je leta 1898. pozvala bolgarska vlada na novoustanovljeno državno usnjarsko šolo v Gabrovem, kjer je bil pet let strokovni učitelj. Leta 1912. je bil poklican od deželne vlade v Sarajevu kot izvedenec za modei nizacijo domače usnjarske obrti v Bosni. Pozneje je bil na vodilnih mestih po raznih tovarnah, po večini v inozemstvu. Po prevratu je bil nekaj let tudi v tovarni «Petovib v Ptuju, nato pa v novi tovarni za usnje v Pirotu, katero je on organiziral. Naj bo blagemu pokojniku lahka žemljica sladkogorska! Iskreno sožalje izrekamo vsem žalujočim, med njimi pokojnikovemu sinu, g. Josipu Knafliču, glavnemu uredniku mariborskega ;«Večernika». veliko škode ne samo gosp. Ketišu, temveč tudi trgovcem, od katerih je dobival cement. Požar je upepelil v noči na 1. t. m. v sosednji fari Sv. Urbana gospodarsko poslopje posestnika Hauptmana v Desetincih. Škoda je velika. Vzrok požara ni znan. NOVICE OD SV. BOLFANKA V SLOVENSKIH GORICAH. Sv. Bolfank v Slovenskih goricah, februarja. Nekoč smo ti poročali, predraga «Domovina>, da nas smrt le redkokdaj obišče, letos pa nas je obiskala v minilem mesecu kar štirikrat. Najprej je ugrabila staro mater Julijano S a 111 e r j e v o z Bišečkega vrha, staro 82 let. Dobra mati je vzgojila osem otrok, enega sina in sedem hčera, ki so vsi živi razen najmlajše, ki je v najlepši mladosti umrla. Drugi se j3 preselil v večnost prevžitkar Matija I v a j n č i c, star 74 let, ki je bil svoje dni vzoren kmet v Trnovcih, kjer zdaj gospodari njegov sin. Tretji je umrl prevžitkar, bivši posestnik v Črmlji, Jurij F a r a z i n, star 68 let. Razen teh je umrl še neki otrok iz Biša. Blag jim bodi spomin! Zgraditelj parne žage v Bišu jo je popihal po svetu. Bil je to neki Konrad Muršeč, ki je napravil velikanske dolgove. Niti pare ni izplačal delavcem in tudi tistim, od katerih je dobival za stavbo material, je ostal vs? dolžan. Napravil je veliko škode na njivi, ki jc je kupil brez vsakega denarja od g. Rudolfa Ketiša v Bišu. Gostilničar Ketiš je dajal po vrhu «na kredo» še hrano njemu, njegovemu sinu in šoferju. Ko je Muršeč spoznal, da tako ne gre naprej, in ko so mu vzeli avto, jo je, kakor smo že omenili, od-kuril ponoči iz Biša neznanokam. Napravil je le VINOGRADNIKI ŠMARSKEGA SREZA NA DELU. Šmarje pri Jelšah, februarja. Ze za 22. decembra lani je narodni poslanec g. Vekoslav S p i n d 1 e r sklical v Šmarje zborovanje zastopnikov vinogradništva, katerega se je udeležilo okrog 50 vinogradnikov iz vsega sreza in na katerem je bil izvoljen pripravljalni odbor za ustanovitev podružnice Vinarskega društva za šmarski srez. Obenem je bil v načelu osvojen predlog narodnega poslanca, da se priredi že letos prva sreska vinska razstava v zvezi z vinskim sejmom. Priprave so medtem dozorele in za soboto dne 6. t. m. je sreski kmetijski odbor sklical ponovno zborovanje vinogradnikov, ki se je vršilo pri g. Habjanu v Šmarju. Prisoten je oil narodni poslanec g. Spindler, z njim pa tudi tajnik Vinarskega društva za dravsko banovino, kletarski nadzornik v pokoju g. Zabavnik. Po poročilu sre-skega kmetijskega referenta in po izvajanjih gospoda Spindlerja, g. Zabavnika in drugih je bil z veliko večino prisotnih, ki so se že priglasili kot člani Vinarskega društva, sprejet predlog za ustanovitev, podružnice, ki naj bi zaenkrat obsegala ves šmarski srez in ki naj bi v zvezi in sodelovanju s sreskim kmetijskim odborom in z njegovo podporo priredilo že letos prvo sresko vinsko razstavo. V odbor nove podružnice, ki bo takoj stopila v akcijo, so bili izvoljeni gg.: Franc Kupnik, posestnik iz Kostrivnice, za predsednika; Anton Zdolšek, posestnik iz Ponikve, za namestnika; Franc Novak, ekonom iz Rogaške Slatine, za tajnika in blagajnika; odborniki gg. Florijan Gaj-šek, član banskega sveta in župan v Loki; Franc Štamberger, župan v Šmarju; Gregor Pevec, posestnik iz Zibike; Vinko Šket in dr. Fran Kolte-rer, posestnika iz Rogaške Slatine; Fran Nejedly, posestnik iz Prelaskega; Fran Svenšek, posestnik iz Zetal; Miha Robek, posestnik iz Št. Petra pod Svetimi gorami; in sreski kmetijski referent inž. Oblak iz Šmarja. Za prireditev vinske razstave, ki bo 1., 2. in 3. maja v Habjanovi dvorani v Šmarju, je bil izvoljen posebni razstavni odbor z g. Florijanom Gajškom, članom banskega sveta iz Loke, na čelu. V šmarskem srezu se je pričelo rovo sveže gibanje v smeri samopomoči, ki ga je treba iskreno pozdraviti. Srebrna poroka. Odvetnik dr. Ljudevit Šo-men v Murski Soboti je praznoval z gospo Inno, rojeno Somogyijevo, v krogu svojih sorodnikov srebrno poroko. G. doktor je znan javen delavec in uživa vsesplošno priljubljenost. Še mnogo let! Nova tovarna. Tovarna za perilo v Murski So-boli, last g. Ludovika Šiftarja, bo v kratkem začela obratovati. Izdelovala bo predvsem moško perilo in bo zaposlila 40 do 50 delavk, ki bodo izdelovale do 50 tucatov perila na dan. Z zaposlitvijo takega števila delavk bo prebivalstvu zelo pomagano. Škarlatinka se je zopet pojavila v Prekmurju. Pred dnevi so pripeljali več obolelih članov neke družine v murskosoboško bolnico. Požar v Gornjih Petrovcih. Pred dnevi je nenadno nastal ogenj v gospodarskem poslopju veleposestnika Jurija Šebjaniča v Gornjih Petrovcih. Poslopje, ki ni bilo zavarovano, je zgorelo do tal. Le požrtvovalnosti gasilcev se je zahvaliti, da se ogenj ni razširil na sosedne zgradbe. Pri gašenju je gospodar dobil nevarne opekline. IZ ŽIVLJENJA NAŠIH IZSELJENCEV V BELGIJI. Eysden-Ste. Barbe, februarja. V časopisju čitamo o brezposelnosti, a pri nas, hvala Bogu, še ni najslabše. Delamo še redno vsak dan, vendar tudi tu nimamo več tistih ugodnosti, kakršne smo imeli pred letom dni. Znižali so nam plače za 35 odstotkov, pa se še vendar da živeti, ker so tudi življenjske potrebščine cenejše. Dne 29. januarja nas je za. vedno zapustil tovariš Štelekar Štefan, doma iz Konjic. Bil je član Društva sv. Barbare kakor tudi Pevskega in Tamburaškega društva. Z njim smo izgubili enega najboljših drugih basistov. Pogrebo smo S3 udeležili skoro vsi člani Društva sv. Barbare z društveno zastavo na čelu kakor tudi člani Jugo-slovenskega delavskega podpornega društva iz Eysdena. Naši vrli pevci so mu ob odprtem grobu zapeli «Vigred» in «Oj, Doberdob®. Lepo zapeti pesmi so nas vse ganili do solz. Nepozabnemu prijatelju bodi lahka tuja zemlja, preostalim v domačem kraju pa naše najiskrenejše sožalje! DELAVSKO PISMO IZ FRANCIJE. L u 11 e r b a c h pri Mulhousu, februarja. Ko čitamo dopise naših delavcev iz raznih dežel, nam dovolite, da se oglasimo tudi bralci «Domovine» iz velikega industrijskega mesta Mulhousa v Alzaciji. Mesto šteje 114.000 prebivalcev, po večini delavstva, zato se pri nas prav hudo pozna brezposelnost V mestu je kar 13.000 delavcev brez posla. Občina dela vsa mogoča javna dela, samo da zaposli čim več ljudi. Hvale vredna so tudi razna dobrodelna društva, ki pobirajo darove za podpiranje siromakov. Društvo Armee d'Salut (nekaka dobrodelna sveta vojska) je zbralo "v nekaj dneh 75.0G0 frankov milodarov za brezposelne. Prav tako se vneto odziva duhovščina klicu papeža na vse kristjane sveta, naj podpirajo stradajoče človeštvo. To je p-a v lepo, da dajejo duhovniki s takim samaritanskim delom dober zgled. Merda tudi pri nas v domovini duhovniki z vnemo sledijo klicu svetega očeta. Zaposlenje v rudnikih kalija in v premogovnikih je vedno slabše. Povsod odpovedujejo tujcem samcem delo in jih silijo, naj zapustijo v 14 dneh državo. Cesto pa mora tudi tujec s kopico otrok na cesto, samo da dobi domačin kos kruha. V Kemsu smo imeli nedavno posvetovanje, ki se ga je udeležilo nad 80 Jugoslovenov, ki so zapošleili pri gradnji električne centrale. Izrazili so vsi prošnjo, naj jugoslovenska vlada čimprej sklene s francosko vlado dogovor za cenejši po-vratek izseljencev v domovino, kakor ga je že sklenila Poljska s Francijo. Poljski konzulat v Strasbourgu je na podstavi tega sporazuma že pričel pošiljati transporte na Poljsko. Potovanje je prav ceneno, saj stane iz Strasbourga v Varšavo le okrog 60 frankov. Sporazum med Poljsko in Francijo dovoljuje tudi znatne carinske olajšave povratnikom. Tako na primer ni treba plačati nobenemu povratniku carine za kolo, kar sicer s prevožnjo vred stane več kakor novo kolo. V tej hudi stiski nas tolaži še upanje, da nastopi kmalu toplo vreme in se začno dela na kmetih, kjer se bo mogel brezposelni tujec vsaj preživeti, četudi ne bo pri tem ničesar prihranil. NOVO DRUŠTVO ROJAKOV NA WEST-FALSKEM. Herne-Bornig, februarja. Naj kot mnogoštevilni naročniki «Domovine»: tudi mi opišemo svoje težave, ki nas tarejo že več let. Tukajšnji rojaki smo žal skoro vsi brez dela. Čeprav pa živimo v slabih razmerah, smo vendar složni med seboj. Lani 15. decembra smo si ustanovili Jugoslovensko delavsko in podporno društvo. Udeležilo se jc zborovanja 15 rojakov. V odbor so bili izvoljeni: za predsednika g. Blaž Pec (Oplotnica), za tajnika g. Jožef Kužnik (Mirna peč), za blagajnika g. Miha Kolar (Konjice), za preglednika g. Janez Sumej (Zabukov-je). Društvo je pristopilo k Zvezi jugoslovenskih delavskih in podpornih društev v Nemčiji, katere predsednik je g. Pavel Bolha in katere sedež je v Essen-Stoppenbergu. G. Bolha je že mnogo storil za nas, posebno zdaj v teh resnih časih, s pomočjo našega izseljenskega komisarja gospoda dr. Deželica iz DiisseMorfa. Naše novoustanovljeno društvo je bilo povabljeno na veselico bratskega društva iz Mengeda. Prireditev je bila 24. januarja v Ellinghausovi gostilni v Eoltbausanu. Društvu iz Men;e (priblrno z eno žl;co moke) Potovo ptaž".-n'e stresi k reou v omrko. rrHeni ša malolimrnove lupinice in ž'ico sesekljanih ka^er. pononrai, d^-daj malo zele^a^a petersilia in, če ja tre' '', ša malo za1 i j z juho ali vo^o, da do'~i5 .«»««*> ••«»<). omako. Vse skunaj naj vre še daset r™mut, p^o pa daj na mizo. 7raven lrhko daš polemo, makarone rli podobno. Fižolova tnrta 15 dek belega fiž-la namoči in skuhaj. KuHan^a od^adj in pret'"*i .-k?5lo. Tri rumenjake. 10 dek sirovega masla in 1«> dk stolrene^a sl*»dkor''a mešaj v sk'edi, l. Vse skucaj dot^ro zmešai, dvf"j s-1 rol 7»vj»k«t pecilnega pr-ška in sne« treh hel'«'mv. Torfni model doVo namazi, posui z d:oMini-M in s»r«e| testo nofpr, <»a razravnaj in reci d^bro uro. Naslednji dan. ko je torta ža čisto H •"'"a ii prerezi, na™aži z mez?n, zloži skumi, povrhu jo pa oblij z limonovim ledom, ki se bitro osusi. X Prebivalstvo Kitajske in Japonske. Lani so imeli tudi na Kitajskem ljudsko štetje, ki je pokazalo, koliko prebivalcev šteje ta ug.omna in nesrečna država. Na Kitajskem so našteli 473 milijonov 7£7.CGO prebivalcev. Vštete mj vse pokrajine, torej tudi Mandžurija, kjer kuhajo zdaj Japonci zelo vročo kašo, ki se o nji še ne ve, kdo jo bo moral pojesti. Podatki pa niso točni, zakaj notranje ministrstvo samo pripominja, da so v notranjosti Kitajske velike pokrajine, kamor niti osrednja kitajska oblastva nimajo drstcpa in kjar torej prebivalstva niso mogli šteti. Predzadnje ljudsko štetje na Kitajskem je bilo leta 192S. Tskrat so našteli 15 milijonov piebivalcev več k^kor lani. To bi pomenilo, da se je prebivalstvo Kitajske močno skrčilo. Toda to je preveč neverjetno, kajti tudi predzadnje ljudsko štetje je bilo dokaj povr n->. I eta 19"4., torej le'o dni pred predzadnjim ljudskim štetjem na Kitajskem, so šteli prebivalstvo tudi ra Jai»cnskem, kjar so našteli 59,1"8.000 prebivalcev. In ta peščica ljudi v primeri s kitajskim narodom se ir{ra zdaj z usodo skoraj petstomPijonskagi narndn. X Preureditev mehamedanskega bogoslužja v Tu"či'i. Iz Carigrada por, č: jo. da je Kemal paša | Čez noč preuredil mohamedansko bogoslužja. Ko ja iziiel korrn v turškem prevodu (doslej je bil Turkom dostopen samo v arabščini), je KemH odloči', da sa sme v cerkvi moliti s^mo v turškem jeziku. S tem je zadal prabščini hud udarec, ki se ^a pri^eriati s svo;e\asno uvedbo latinice namesto pra'-=ke pisave. X Pridobivanje elektrike n zraka. Nemški izumitelj Honnef je nedavno predvajal v Berlinu način, k^ko bi sa dala elek^ri^na sila dohiti iz ozra~ia. Njegovo predvajanje sa je vrilo prad z stotniki Tr > tva za ros eSevarja znan s!i. Pr.;-t vijo, da bi se dala zra nn električna sila dobivati na vrni ^00 do 500 m visokih s?oloov. Glavnica, ki bi bi'a potre'na za gradbo take tovarne, bi morala biti rracej velika X Žene na otroke. Pri srednjeafriških zamorskih rodovih vlada običaj, da si možje žena kupujejo. Snubec se poda k očeti svoje izvoljenke in "a vpr-šn, koliko zahteva za svojo hčer. Ker pa tudi v Afriki vlifla gospodarska kriza, dekleta no dobe lahko m ž, kf bi bili zrro"ni takojšnjega pl"~i7a. Sila kola lomi :n zato so se morali običaji malo izpremeniti, tako da se dobe žene tam s°d-j na o1 roke. Moški nbča samo prvi obroki Če se žena pri de'u r.e izk že vredna svoje cene, mož plačevanje nadaljnjih obrokov enostavno ustavi in jo posije očetu nazaj. Umazanec. Stric: cMihec, kako ti ugaja knjig.., ki s-;,, ti jo podaril za božič?* Mihec: ^Je še nisem pogledal.* Stric: «Zakaj pa ne?* Mihec: «Ker mi je mamica rekla, da je ne smem prijeti, dokler si prav lepo ne nmijem rok.* L:8tn ca uredntš va Muljavski. Vaših zgodb sni > že precej priobčili. Tudi Vaše daljše bodo priš'e enkrat na vrsto. Z Vašim sotrudništvom smo na vsak način prav zadovoljni! Sv. Pet;>r na 51. s. Priobčitev slika stane denar. Sicer pa ima taka slika pomen le za ožji krog. MALI OGLASI □ ČEBELARJI! Vse ic.,e,;07. Ziiamki /a oil&itvor' <) Proda se fotografski aparst (9 X 12) z vsem priborom zelo poceni. Več pove Anton Plohi, Sv. Barbara v Halozah. — Za odgovor naj se priloži znamka za IvO Din. * 47 Z^l SMEH IN KRA TEK ČAS Praktični nasveti Ako hočemo uporabiti puro za valenie, jo lahko k temu prisilimo, zlasti če hočemo imeti prav zgodnje piščance. Zato moramo že zd-ii ra to misliti in pripraviti pure za valenje. Pura katere izberemo v ta namen, moramo zelo do' ro hraniti, da se nekoliko zdebelijo. D.aiajmo jim posebno koruzo in drugo zrnato hrano. Ostalo perutnino pa krmimo zdaj s stopann svinjsko peso in korenjem; najboljše zrnje pa je oves. Ena ura ni vso življenje. Tetka: «Kaj, celo uro te je pustil zaročenec čakati! Jaz bi ga takoj pustila * Nečakinja: «Jaz pa ga rajši čakam eno uro, draga tetka. kakor vse življenje, kar je tebe doletelo.* V šoli. Učitelj: «Kako pravimo človeku, ki neprestano govori in govori, čeprav ga nihče ne posluša ?* Učenec: «Učitelj!* opoln osel. A: «Tebi manjkajo samo rt.go\i, pa bi bil popoln oseb* B: «0-el vendar nima rogov » A: «No, vidiš, da ti do os'a prav za prav nič ne manjka .. .* Dobra kupčija. A.: Kaj počenjaš?* B.: cPoštne golobe piodajam.* A : ta kupčija nese?* B : «Pa še kako! Golobi, ki jih dopoldne prodam, so zvečer zopet pri meni...» Ure, zlatnino in srebrnino piodaja poceni in dobro tvrdka H.Siiitner Ljubljana 5 Prešernova ilica št. 4. Tvrdka razpoš ]"a blago na vse kraje Evrope, Amerike. Afrike, Azije in A str.il i je. Lastna protoko irana mv.fiia ur v -vici. Ure v vseli cenah od 44 Din navzgor. Št 120. Kovinasta ura (an':^r 44 Din, s sekundnim kazalcem 78 D n. St. 121. Ista z Radiom >m 58 Din, s sekundnim ka/a'cem !I4 Din. Št. 125. Ihi lilna ura, U5 cm visoka 49 Din z Radiiimom 7C> Din. Zahtevaj o vel ki ilnstrovani cenik, ki ga \ am poMje zastonj in poštnine ^ros'o H. SUTiNER v L.IU3LIAJI 5 — C Stran J2 = ■■■BBBnBHBHnaammBBi Gramofone, plošče, radioapaiate, šivalne stroje in kolesa Vam dobavi najceneje tvrdka „A POL O" LJUBLJANA, Miklošičeva cesta palača »GRAFIKA* Zahtevajte cenik! Nenadomestljivi svetovalec y denarnih zadevah, trgovinskih poslih, pravdah, pri špekulacijah, obolenjih, odločitvi poklica, pred potovanji, vlaganjem prošenj, sploh v vseh življenjskih okoliščinah je edinole točno ustrezajoči izum «Pre-r o k». Cena izvodu 30 Din po povzetju ali proti gotovini. Ako ne ugaja, se vrne denar. Naročite takoj, dokler zaloga ne poide. Krajevni akviziterji znaten popust. Založništvo «Prerokj>, Ljubljana VIL gitjas«^ Nafnovejše dvokolo * motorčkom l1/, K. S., dvokolesa, Šivalni stroji, otroški vozički, vozički za igrat in posamezni deli najceneje. Ceniki franko. „TRIBUNA" F. B. L., tovarna dvokoles in otroških vozičkov Ljubljana, KarlovSka cesta St. 4. Nov poklic za dame in gospode z opremo strojnega pletilstva na domu. Zajamčen zaslužek okoli 1500 Din na mesec, ker odvzemamo izgotovljeno blago, plačamo mezde za pletenje in dobavljamo za predelovanje prejo. Pišite po gratis prospekte ie danes na domačo pletarsko industrijo št. 9 Josip Ka.iš, Maribor Trubarjeva ulica štev. 2. Glasbila za vse! ft-^Vvl Violine .... od Din 66-— V/ VI Oit .......od Din I69-— r/fk Jk W a ®\I Trompete . . . od Din 480-— ilfk SM^i Harmonike ... od Din 6S-— Iti frAl Bil Kromatltne in klavirske harmo-mJk nlke, vsi jazz-instrumenti. A Zahteva te veliki brezplaCni HSS®^® C E N I K od na veCje in najcenejše odpr. tvrdke glasbil Jugoslavije MEINEL & HEROLD tovarne glasbil in harmonik prod. podr. MARIBOR št. 104. Brezpia en a-- Oglejte si naše RADIO aparate z udelanim močnim zvočnikom, s priključkom na mrežo, za izmenični tok 110, 125, 150, 220 voltov in enakosmerni tok 150 voitov. Omare iz ameriškega orehovega lesa, zelo lepo izdelane in prvovrstne kakovosti. 2cevnl aparat kompletno 1380 Din 3cevni aparat kompletno 1980 Din 4cevni aparat kompletno 3400 Din Ugodni plačilni pogoji. — Pri nakupu 20 V0 predplačila, ostanek v a enakih mesečnih obrokih. H. SUTTNER — LJUBLJANA 5 Dunajska cesta lbll. Ste II opszifi pri sebi čeiudi le ttipalam katciepa izmed nesiedniiit znakov bliža-|oče se živčne oslabelosti? Hitro razburjenje, nerszaolcženie drgetanie udov, nemirnost. niripanje srca. omotični napadi, tesnobne st, nespečnost, netit me sanje, neobčiitlfiicst posentezn-h teles-nth delov, plfšfilvcst, prevelika razdražljivost spričo ugovarjanja, ropota, duha, poželenje po omamilih, tobaku, alkohola, čaju, kavi, trzanje očesnih vek ali migljanje pred očmi, naval krvi, tesnoba, muhavost, odpoved spomina ali govora, izredna nagnenja ali odvratnost. Ako se pojavi pri Vas kateri teh znakov nervoznosti, eden močan ali več hkrati, tedaj so Vb4; živel resno oslabljeni fn potrebujejo okrepila. Ne pustite tega vnemar še naprej, ker slede temu lahko kmalu resne motnje duševnih zmožnosti, kot nesmiselno govorjenje in nezavedna dejanja, hitra telesna propast in zgodnja smrt. Nič ni na tem, odkod Vaša živčna oslabelost, vabim V«a, pišite mil Radevolje Vam zasloni in gmššnizic prosi© nobtaven nailn 0$!Sl2lf€IIl ki Vam bo pripravil veselo iznenadenje. Morda ste za razna sredstva izdali že mnogo denarja, dosegli pa v najboljšem slučaju le kratkotrajno zboljšanje. Zagotavljam Vas, da poznam pravi način kako slabosti Vjšib i.vccv odpomočt. Ta način prinese oben m tudi zboljšanje razpoloženja, veselje do življenja, moč in delazmožnost, da, pisal mi je že marsikdo, da ga je povsem prerodil. Tu dckezufero tudi mnen a zdravnikov. Stane Vas samo dopisnico. Pošljem Vam zelo poučno Mn igo iiopoffloma zastonj. Ce Vam ni mogoče pisati takoj, si spravite ta oglas! Nabiralna pošta: ERNST PASTERNAK. BERLIN, SO., Micliaelkirciiplatz No. 13 Živinorejcem priporočamo zanje jako koristno knjigo Prva pomoč ponesrečenim živalim. Kdor oglašuje, ta napreduje. Napisal jo je živinozdtavnik prof. dr. Kern. Okrašena je s 93 zelo poučnimi slikami in ima nasledno vsebino: metih v požiralniku, pretresu možgan, solncarici, nevarnosti zadušitve, zastrupitvi, ozebljeniu, postopan t e popkom, mrzlici, omedlevici, kužnih boleznih itd Vsak lastnik živali, ki se hoče obvarovati škode pri ponesrečenih živalih, hi moral imeti to knjigo. ^Knjiga, ki velja s poštnino vred Din 36-50, se naiočs v knjigarni Tiskovne zadruge v Liubl?ani Selenbursova ulica St. 3 Izdaja za konzorcij «Domoviue» Adolf R i b n i k a r. Urejuje Filip 0 ui 1 a d i č. Za Narodno tiskarno lian Jezeršek,