Z IZVRŠNEGA SVETA
Črnograditelji bodo dobili elektriko pod dogovorjenhni pogoji
Odstranitev Štirih na črno postavljenih ob-jektov v južnem delu Rakove jelše, ki so tam zrastle po začetku letošnjega marca, je odpr-la pot nadaljevanju akcije za priključitev hiš v tem delu Rakove jelše na elektično omrežje.
Lokacijska dokumentacija za trafo posta-jo in daljnovod je že narejena. Izdelal jo je Ljubljanski urbanistični zavod, plačali pa krajani Rakove jelše. V lokacijski dokumen-taciji je jasno napisano, da tako trafo postaja kot tudi daljnovod nista v skladu s sprejeto urbanistično dokumentacijo. Funkcijo inve-stitorja za naložbo (za postajo in daljnovod) bo prevzel Sklad stavbnih zemljišč Ljublja-ne, oboje pa bo mogoče uporabiti tudi po odstranitvi objektov z južnega dela Rakove jelše. Vse stroške pridobivanja dokumenta-cije in izgradnje postaje ter daljnovoda mo-rajo pokriti krajani sami in kot piše v infor-maciji o napeljavi elektrike v južni del Rako-ve jelše so stroški (že narejeni in predvideni) skoraj 4,9 milijarde dinarjev. Ob tej številki je pomemben podatek, da se ti stroški nana-šajo samo na elektrifikacijo in ne tudi na pripravo gradbene dokumentacije. Te stro-ške so izračunali 22. novembra pri elektru Ljubljana mesto.
Seveda pa še vedno veljajo tudi vsa ostala določila iz dogovora med mestom in krajani Rakove jelše - jug. Najpomembnejše med
njimi je, da priključitev na črno postavljenih hiš na elektično omrežje še ne pomeni tudi njihove legalizacije. Ob rušenju objektov njihovi lastniki ne bodo zahtevali povračila stroškov za napeljavo elektrike. Ce se bo kdo na omrežje priključil na črno, bo brez toka ostalo celo naselje. Informacijo je obravnaval tudi naš izvršni svet, jo sprejel, posebnih pripomb pa ni imel, saj so te stvari dogovorjene že tričetrt leta.
MOJCA KAUČIČ
V Preserju preveč enic iztizike?!
Delo na osnovnih šolah v naši občini je v lanskem šolskem letu potekalo brez poseb-nih pretresv, zato se je naš izvršni svet v raz-pravi o tej problematiki ustavil le pri dveh stvareh: izobrazbeni sestavi ravnateljev os-novnih šol in šolskem oziroma učnem uspe-hu učencev.
Na šolah v občini je še vedno šest ravnate-ljev, ki imajo le srednejšolsko izobrazbo, torej učiteljišče, karzakon seveda dovoljuje. Ker na šole prihajajo učitelji z vedno višjo izobrazbo, načeloma ne bi bilo prav, da bi imeli ravnatelji nižjo izobrazbo kot njihovi delavci. Vendar pa v praksi to ne pomeni, da bi zdaj zaradi srednje izobrazbe morali svoja vodilna delovna mesta zapustiti dobri ravnatelji višjih osnovnih šol. Ne nazadnje je človek z učiteljiščem, sposoben, delaven in z veliko izkušnjami, lahko boljši ravnatelj od tistega, ki ima visoko izobrazbo, marsikate-ra druga vrlina pa mu manjka.
Druga stvar, ob kateri so se ustavili člani IS, pa je učni uspeh oziroma velik odstotek negativnih ocen iz fizike na osnovni šoli Krimski odred Podpeč. Namesto običajnega 1,4 odstotka negativnih ocen pri tem pred-metu, ima na tej šoli enico kar 8,75 odstotka učencev. Člani IS so dejali, da bi bilo treba pogledati, zakaj je tako. So učenci pri fiziki res tako slabi, ali pa je tako visok odstotek
negativnih ocen treba pripisati učiteljevemu odnosu do svojega dela in učencev.
Pomoč za Aleksinac
Za družine preminulih Aleksinških rudar-jev je občinski izvršni svet namenil pomoč v višini 50 milijonov dinarjev.
O finančnih zagatah Zavoda za slepe in slabovidne
Zavod za slepo in slabovidno mladino je sicer res republiška ustanova, vendar stoji na območju naše občine, zato se za njeno delo zanima tudi občinska politika. Clani našega IS so tako imeli drugo sejo v decem-bru v prostorih Zavoda, kjer so se podrobno seznanili tako z njegovim delom kot tudi problemi. Izvršni svet je ponudil pomoč, kjer je pač mogoča in sklenil, da bo občina dala pobudo za drugačen, manj zapleten način financiranja Zavoda. Zdaj namreč de-nar priteka iz štirih različnih strani, čeprav bi bilo zagotovo mogoče stvari urediti tako, da bi ves denar prihajal z enega naslova.
Vsi, ki denar dajejo, pa bi se med seboj že dogovorili, kako bi »pošiljatelju« nadome-stili svoj delež. Obenem je izvršni svet tudi sprejel sklep, da bo občina iz proračuna Zavodu kot nekakšno novoletno darilo na-tnenila nekaj denarja, da bi lahko kupil kakšno sodobno aparaturo za lažje in popol-nejše usposabljanje slepih in slabovidnih otrok. Razvoj v svetu gre namreč zelo hitro naprej, vendar do nas, predvsem zaradi po-manjkanja denarja, prihajajo le drobni delč-ki tega razvoja - in želje, da bi lahko tega in podobne zavode bolje opremili in tako inva-lidom nadomestili, kar jim je vzela narava in usoda.
Priznanja trgovcem in gostincem
Konferenca svetov potrošnikov, ki deluje pod okriljem OK SZDL je v četrtek, 14. decembra podelila posebna priznanja trgov-cem, gostincem in predstavnikom raznih drugih storitvenih dejavnosti, ki so se zadje čase posebej izkazali pri svojem delu.
Ob slovesnosti ob podelitvi priznanj v ma-li sejni dvorani občinske skupščine, je pose-bej spregovoril predsednik Konference sve-tov potrošnikov Bine Otorepec, ki je zlasti prisal delo in akcije svetov potrošnikov, hkrati pa tudi opozoril (glede na nedavno izpeljano anketo), da stanje naše trgovine in osnovne preskrbe še zdaleč ni tako spodbud-no, kot večkrat slišimo in beremo v naših javnih občilih. Da seveda o dvomljivi kako-
vosti marsikaterih prodajnih artiklov sploh ne govorimo. Nekatere akcije svetov (kot na primer pobuda za organizirano proizvodnjo bioprehrane) so pri potrošnikih naletele na lep odziv, žal pa odgovorne organizacije za-nje še vedno ne kažejo večjega zanimanja.
Priznanja Konference svetov potrošnikov so prejeli: Olga Bencak (poslovodja Gostil-ne Katrca), Milan Gregorin (samostojni obrtnik »Servisa malih gospodinjskih strojev in aparatov, Lj. Tržaška c. 69), Cilka Horva-tič (natakarica v Gostilni Mirje), Miro Krstič (samostojni obrtnik »Expres optike«, Lj. Tr-žaška c. 15), Nada Smrtnik (prodajalka v tr-govini Mercator na Brezovici), Albin Štih (samostojni obrtnik »Trgovine na drobno z mešanim blagom in prodajo na terenu«, Preserje-Jezero 43), Marija Unuk (poslovo-dja trgovine Mercator na Viški cesti), Gabri-jela Vidmar (vodja PE Cankarjeve založbe na Tržaški c), kolektiv prodajalne Mavrica na Tržaški c. in Gostilna Pečarič na Vr-
hOVCih'                                 B. VRHOVEC