Leto 28 — Številka 4
Celje - skladišče
D-Per
249/1985

E
S
s
COBISS e
GLASILO KERAMIČNE INDUSTRIJE LIBOJE-CELJE
I
.................... I
S
s % s s
!
.......... %
1. rvi r.j;	FUN ~T^1 rr,-.!	r<|^ r—V r—^ r—^ rwi r—^ rwi r--.^	rwi rw^ 7^9
Srečno, uspešno, zdravo in zadovoljno novo leto 1986
ŽELIMO:
VODSTVO DELOVNE ORGANIZACIJE, DRUŽBENOPOLITIČNE ORGANIZACIJE KIL, KRAJEVNA SKUPNOST LIBOJE, DPD SVOBODA LIBOJE

Ob izteku starega leta
Za nami je jubilejno leto, za katerega lahko trdimo, da je bilo poslovno zelo uspešno. Čeprav je bil finančni obseg proizvodnje nekoliko manjši od planiranega, smo s proizvodnimi rezultati lahko zadovoljni. Izdelovali smo dekorativno zahtevnejše izdelke, za katere smo dosegli tudi boljše cene predvsem na inozemskih trgih. V izvozu smo dosegli lepe rezultate. Ugotavljamo, da bi lahko izvozili tudi več, vendar pri tem ne smemo pozabiti na domačega kupca. Dosegli smo zadovoljivo kvaliteto naših izdelkov, pri čemer je merilo izredno malo reklamacij s strani domačih in zlasti inozemskih kupcev. Za boljšo kvaliteto naših izdelkov in dizajne, ki so bili pri kupcih dobro sprejeti, ima veliko zaslug naša razvojna služba, ki sledi napredku naše panoge v svetu. Dobro delo naše izvozno prodajne službe pa se vidi v tem, da so bili vsi naši izdelki prodani. Za dobre poslovne rezultate imajo poleg proizvodnih delavcev in že omenjenih služb zasluge tudi vse spremljajoče službe v delovni organizaciji.
V	iztekajočem se letu smo uredili zunanji videz tovarne, zaključili z urejanjem skladišča, izvršili rekonstrukcijo strehe nad Grafitom, preuredili parno ogrevanje na ogrevanje s toplo vodo. Velika pridobitev je posodobitev oddelka modelarne. Zunanji partnerji pa so najbolj navdušeni nad našim novim razstavnim prostorom. Uspešno m so tudi uredili norme in jih spravili v realne meje. Začeli smo tudi z uvajanjem nagrajevanja po kvaliteti, kar je sicer še v teku in rezultate pričakujemo šele v naslednjem letu. Zadovoljni smo lahko tudi z osebnimi dohodki, ki so se skupaj z našimi dobrimi poslovnimi rezultati zadovoljivo dvigovali.
V	naslednjem letu nas čaka sigurno eno najtežjih let v zadnjem obdobju. Planiramo namreč izgradnjo nove peči za biskvitno žganje. Ker bodo dela potekala najmanj šest mesecev, lahko pričakujemo precejšnje težave v proizvodnji. Zato bo potrebna velika angažiranost vseh zaposlenih in še več delovne discipline, kajti samo tako bo možno kvaliteto in obseg proizvodnje obdržati na zadovoljivem nivoju.
3. DSSS v vrednosti 11.450.000,— din:	stavljene cilje in kljub inflaciji uspešno
(stroj za pranje na paro, rezkalni stroj, poslovali. Kajti le z večjo kvaliteto dela računalnik).	bomo več ustvarili in s tem tudi več dobili.
V letu 1986 bomo vsi skupaj morali boljše
in bolj delati, da bomo lahko dosegli za-	N.T.
V	želji, da bi tudi prihodnje leto bilo za nas enako uspešno kot letošnje, želimo vsem delavcem in njihovim družinam, kakor tudi našim upokojencem "Srečno in zadovoljno Novo leto 1986!"
Urisek Dimitrij
Usmeritve v letu 1986
Ni ravno dolgo tega, ko smo pisali o planskih predvidevanjih za leto 1985, pa že moramo razmišljati o novem planu 1986. Zato na kratko o tem, kakšen bo naš plan v tem obdobju.
V	letu 1986 si bomo zadali nalogo proizvesti 3.525 ton proizvodov in sicer:
TOZD KERAMIKA 3.000 ton keramičnih proizvodov TOZD GRAFIT
525 ton grafitnih proizvodov
Planirana proizvodnja TOZD Keramika je za 100 ton nižja kot znaša plan 1985, to pa predvsem zaradi izgradnje nove peči. Omenjena investicija bo pomenila določen izpad proizvodnje, ki pa po naših predvidevanjih ne bo tolikšna in ga bomo lahko v večji meri nadomestili.
Planiramo, da bomo proizvedeno v celoti prodali in sicer v takem razmerju kot je v letu 1985. Od celotne prodaje količinsko, planiramo 29% za tuji trg, ostalo za domači. Naša prizadevanja bodo usmerjena predvsem na konvertibilni trg, da bi ustvarili čim več deviz za uvoz potrebnih surovin in repromateriala.
Števila zaposlenih ne bomo bistveno povečevali od ravni oktobrskega stanja. Povečanje zaposlenih planiramo za TOZD Keramiko, kjer bo zaradi izgradnje nove peči potrebno več notranjega transporta in š tem več zaposlenih. V letu 1986 naj bi bilo v KIL zaposlenih 564 ljudi, od tega:
TOZD KERAMIKA	414 zaposlenih
TOZD GRAFIT	17	zaposlenih
DSSS	133	zaposlenih
Stanje konec meseca novembra za KIL je 558 zaposlenih.
Na investicijskem področju planiramo v letu 1986 investicije v vrednosti
149.950.000,— din. Od teh v:
1.	TOZD KERAMIKA v vrednosti
126.000.	000,— din:
(sušilnica za stiskalnico Vichentini, elektro viličar za loščilnico, drobilec gline, biskvitna peč, plinifikacija II. etapa, hidrantni razvod za skladišče gotovih proizvodov).
2.	TOZD GRAFIT v vrednosti
12.500.000,	— din:
(grafitna sušilnica za svaljke, komorna peč, načrti).
MODELARNA
V tem članku bi vam rad predstavil oddelek modelarne. Kaj se proizvaja in kaj v proizvodnji keramike predstavljajo modeli. Ne moremo si zamisliti proizvodnje keramike brez modelov, ali so to mavčni ali iz drugih materialov. V naši delovni organizaciji v glavnem uporabljamo modele za ulivanje, struženje in stiskalnje keramičnih izdelkov.
Kako nastane model v modelarni, kako se model oblikuje vam bom na kratko opisal. Iz razvojnega oddelka, oziroma od kre-atorja dobimo osnovno obliko izdelka. Oblikovalec v modelarni na osnovi te oblike izdela matični model. Matični model mora biti zelo natančno izdelan, saj je od njega odvisno kakšni bodo nadaljnji postopki in tudi končni izdelek. Na osnovi matičnega modela, oblikovalec izdela določeno število razmnoževalnih modelov. 2e samo ime razmnoževalni nam pove, da nam ti modeli služijo za vlivanje mavčnih modelov. Razmnoževalne modele izdelujemo sami iz različnih materialov kot so: plastika GIBA, ohišja iz aluminija, ter razne druge materiale, kateri so odporni proti udarcem in ne spreminjajo oblike. Kot vam je znano, smo oddelek modelarne obnovili ter izboljšali tehnološke postopke. Vsa ta obnovitev se je opravila v glavnem pri vlivanju mavčnih modelov. Nadalje smo sovlagali v tovarno Radika Deber v Makedoniji, ki nam izdeluje osnovno surovino mavec. V Debru so postavili nov obrat, v katerem proizvajajo predvsem modelarski mavec. Prvi rezultati se že kažejo, s skupnim sodelovanjem pa bomo tudi na področju kvalitete dosegli zaželjene cilje.
Pri vlivanju mavčnih modelov pa smo si
zadali sledeče cilje:
1.	Odpraviti težko delo (nošenje posod).
2.	Izdelovati mešanico voda-mavec na so-sobnejši način.
3.	Izdelati transportni trak za razmnoževalne modele.
4.	Izdelati transportne poti za vlivanje mavčnih modelov (tračnice).
5.	Izdelati sušilnico za modele in urediti skladiščenje ter transport modelov.
Pri vlivanju mavčnih modelov je bilo najtežje delo nošenje posod z mavčno mešanico. Sedaj posode z mavcem potujejo po tračnicah, ki so nameščene na stropih, tu se vliva na način viseče posode. S tem načinom je možno kvalitetnejše vlivanje.
Mešanico voda-mavec pa sedaj opravlja stroj, ki na osnovi zaželjenega programa izdela razmerje voda-mavec. Na ta način dobimo stalno enako mešanico. Prej se je ta mešanica izdelovala ročno in zato ni mogla biti vedno enaka. Ta naprava nam omogoča izdelovati dve vrsti mešanice. Predvidevamo, da bomo za livne oziroma stružne modele izdelovali različne mešanice voda-mavec. Izdelan je bil tudi transportni trak v dolžini 34 m na katerem potujejo razmnoževalni modeli. Seveda se ob tem traku opravljajo določene faze dela pri vlivanju mavčnih modelov.
Izdelana je tudi sušilnica za modele, ki omogoča sušenje mavčnih modelov.
Vse te naprave so bile skoraj v celoti izdelane v našem podjetju, razen tehtnice in dozatorja, ki sta izdelana v drugih podjetjih. Poizkusna proizvodnja je stekla 18. 11. 1985, sedaj ko pišem ta članek obratuje 15 dni. Razen nekaterih manjših
popravil se upam trditi, da nam je rekonstrukcija oddelka popolnoma uspela. Postoriti pa bo potrebno še marsikaj pri sami kvaliteti surovin ter kvaliteti dela.
Ob tej priliki bi pohvalil tov. ing. Bauer Leona in tehnika Špacapan Zlatka, s
O sprejemu novih planskih dokumentov za leto 1986 sprejemamo tudi stabilizacijski program za to leto.
Ko se govori in piše o neuspehih in neizvajanju dolgoročnega programa stabilizacije naše države, to ne moremo reči v celoti tudi za uresničevanje nalog in sklepov našega stabilizacijskega programa. Veliko smo storili, še več bi lahko, saj se zaradi ugodne situacije nismo veliko odrekali. To nas čaka najbrž v letu 1986.
Stabilizacijski program za leto 1986 je zbir nalog, ki jih terjata trenutna situacija in naš razvoj.
Program koristi predvsem delovni organizaciji, saj z rešitvami posameznih nalog izboljšujemo pogoje dela, ki so osnova za boljše in kvalitetnejše delo, ter počutje delavca.
Vendar pa je potrebno pristopiti k reševanju nalog z vso odgovornostjo. Prav pomanjkanje discipline in zlasti osebne odgovornosti povzročata, da se roki za izvršitev včasih zavlečejo ali pa marsikatero začeto akcijo opuščamo brez končnega efekta.
To ne sme postati praksa, zato zahtevamo, da se dosledno izvajajo naloge, red in disciplina iz tega programa. Naloga vseh delavcev je, da poskrbe, da so naloge čim
katerima sem sodeloval pri sami rekonstrukciji in sta razumela te obnove. Kako nam je to uspelo, se bo kmalu odražalo v nadaljnjih fazah proizvodnje v katerih uporabljajo naše modele.
G.R.
prej opravljene in vključene v proizvodni proces. Vsak zaposlen mora bdeti nad razsipnostjo, malomarnostjo in drugimi napakami na svojem delovnem mestu ali na katerem koli področju, ter sproti opozarjati na to. Prav tako naj razmišlja, kaj bi se dalo še izboljšati.
Zavedati se moramo, da se nam realni standard lahko poveča le s povečanjem produktivnosti dela. Vse moči moramo vložiti v to, da bo učinek našega dela maksimalem (zmanjšanje stroškov, optimalno izkoriščanje strojev, povečanje kakovosti izdelkov, zmanjšanje loma itd.).
Ostro je potrebno ukrepati proti pohajkovanju med delovnim časom, zaostriti tehnološko disciplino in kontrolo delovnih faz.
O posameznih nalogah iz stabilizacijskega programa ne bi govorili, saj bo le-ta posredovan vsakemu oddelku in vsak zainteresirani si ga lahko ogleda. Veliko nalog je stalnih, ki se prenašajo iz programa v program ter morajo v našem ravnanju biti stalno prisotne.
Nekaj nalog je prenesenih iz programa stabilizacije 1985, ker se v celoti še niso rešile, nekaj pa je tudi novih.
G.S.
Delo skupne disciplinske komisije
Od zadnjega poročanja v Keramiku aprila letos se je skupna disciplinska komisija sestala 5-krat in obravnavala 52 primerov kršitev delovne obveznosti in izrekla 44 disciplinskih ukrepov in to:
1.	2 krat prenehanje delovnega razmerja delavkama
— MEŠIČ Nuri, neopravičeno je izostala z dela več delovnih dni — MAČ1NKOVIČ Vidi, neopravičeno je izostala z dela več delovnih dni.
2.	3 krat prenehanje delovnega razmerja, ki se pogojno odloži za dobo 1 leta in sicer delavcem:
— JELEN Miri, ki je odtujila 6 podstavkov in skodelic za črno kavo in 3 vaze
— PLAHUTA Hildi, ki je odtujila 6 podstavkov in skodelic za črno kavo — GRGIČ Tomo za večkratno zamujanje na delo oz. predčasno zapuščanje svojega delovnega mesta.
3.	2 krat prenehanje delovnega razmerja, ki se pogojno odloži za dobo 6 mesecev in to delavcem:
— BUČAR Martini zaradi odtujitve 6 skodelic za črno kavo — OŠLAK Janezu, ker je neopravičeno zapustil svoje delovno mesto, ter bil na delovnem mestu pod vplivom alkohola.
4.	6 krat prenehanje delovnega razmerja, ki se pogojno odloži za dobo 3 mesecev, delavcem:
— PERE Bogdanu, zapustil je delovno mesto in DO na nedovoljenem mestu
— VESELKO Tereziji, odtujila je keramične izdelke
— KOKOL Martinu, zapustil je delovno mesto in DO na nedovoljenem mestu — BUČE J Antonu, neopravičen izostanek z dela (1 dan)
— FURLAN Rudi, neopravičeni izostanki z dela (3 dni)
MARKO Albin, neopravičen izostanek z dela.
5.	16 krat javni opomin delavcem:
— BUČEJ Anton, neopravičen izostanek z dela
— MUHEDINOVIČ Iztok, predčasen odhod z dela
— ZELJKOVIČ Tomislav, neopravičen izostanek z dela
— KUKEC Josipa, neopravičen izostanek z dela
— VIDMAJER Franc, povzročil je materialno škodo TOZD — ZELJKOVIČ Tomislav, povzročil je materialno škodo TOZD — DRAKŠIČ Vlado, neopravičen izostanek z dela
Stabilizacijski program 1986
— LORENC Vlado, neopravičen izostanek z dela
— PETEK Stanko, alkohol — KLASIČ Mijo, neopravičen izostanek z dela
— MARKO Albin, zamujanje na delo — BLATNIK Anton, zamujanje na delo
— MUJClNOVIČ Bahrija, zamujanje na delo, predčasen odhod z dela — JEGRlSNIK Jožefa, ni pravočasno javila svojega izostanka — LORENC Vlado, ni pravočasno javil svojega izostanka — HRVATIN Jože, zamujanje na delo.
V	15 primerih je skupna disciplinska komisija izrekla delavcem disciplinski ukrep, opomin, v 18 primerih pa je poleg disciplinskega ukrepa delavcem naložila še plačilo pavšalne odškodnine.
V	osmih primerih pa je skupna disciplinska komisija ugotovila, da delavci niso odgovorni za kršitve, ki so jim očitane in jih zato oprostili odgovornosti.
P.B.
TAKO IN DRUGAČE
Izteka se jubilejno leto naše delovne organizacije. Preživeti "viharjev polnih” 170 let ni kar tako. Na slovesnostih, ki so bile organizirane za praznovanje častiljivega jubileja, teh priznajmo ni bilo malo. Smo poslušali in često tudi sami izgovarjali hvalnice ter laskali sami sebi.
Besede in pohvale, pa čeprav so zelo lepe in zveneče, pomagajo bore malo. Če bi pomagale, potem v naši delovni organizaciji in naši širši domovini problemov sploh ne bi bilo. S številom lepih parol na prebivalca smo, v to ne gre dvomiti, v samem svetpvnem vrhu. Žal nas vrtoglave številke zneska naših dolgov v tujini, kljub upoštevanju lepih govorov, postavijo na realna tla.
Res je, naša delovna organizacija nima dolgov, poslovni rezultati so razveseljivi. Pomembno pri tej stvari je, da dosežkov ne primerjamo samo z minulimi leti, ampak s sorodnimi delovnimi organizacijami. Denar, ki po plačilu vseh stroškov poslovanja ostane je nekaj vreden le, če ga smotrno uporabimo. Pri kupovanju mačka v Žaklju, lahko ne da bi vedeli (lahko pa predvidimo) najdemo v Žaklju še vraga, ki ima po navadi "veliko število mladih”.
Toda treba je naprej, vendar ne tako da bi gledali preveč nazaj. Odnosno gledati nazaj samo toliko, kot je to za hitro in učinkovito vožnjo nujno potrebno. To ne bomo zmogli samo s pridnimi rokami, ampak ob vedno večjem upoštevanju in uporabi dosežkov sodobne znanosti in tehnologije. Ne dovolj izkoriščeno je področje inovacij. To je uporaba pameti,
ki je na razpolago tam, kjer problemi nastajajo. Ob upoštevanju, da ima vsakdo dovolj možganov in seveda pameti (če ne verjamete vprašajte vsakega posameznika) bi marsikateri problem sploh ne bil problem. Več glav več ve, ponavadi velja le do soočanja z mnenji šefa. Do njega prideš s svojim mnenjem o rešitvi določenega problema, od njega pa oddideš z njegovim mnenjem. Velikokrat pa do soočanja sploh ne pride. Tveganje je najmanjše, če si "za” (ženske imajo lahko tudi drugačno mnenje). Latinski pregovor pravi:	"Kdor lahko več, lahko tudi
manj”. Pregovor ni napisan zaradi stavka v oklepaju.
Pre dnami je navadno leto 1986. Navadno leto zato, ker ga primerjamo z jubilejnim 1985. Navadno le-to tudi zato, ker težav ne bo nič manj kot v preteklih letih, najverjetneje samo več. Manj bo samo prireditev, na katerih bi imeli priložnost govoriti sebi in drugim, kako nam je sedaj lepo.
Matek Franc
Prekršek in kazen
Mnenja pedagogov o kazni kot vzgojnem sredstvu so še vedno deljena. Dejstvo namreč je, da na račun visokoh kazni nekatere stvari zelo hitro razumemo.
Promet je eno izmed področij kjer imajo kazni za storjen prekršek "zelo vidno” vlogo. Udarijo vas takoj po denarnici, ali pa moramo oddati vozniško dovoljenje v roke pravice. Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o temeljih varnosti cestnega prometa, ki velja od oktobra letošnjega leta je v zvezi s prekrški prinesel nekatere spremembe. Kazni bodo, da se razumemo, seveda višje.
Poglejmo si kakšne kazni nas za nekatere prekrške lahko doletijo.
Za denarno kaznijo od 4.000,— do
25.000,— dinarjev je kaznovan za prekrške:
—	voznik, ki ne ustavi svojega vozila, kadar je vozilo v katerem se prevažajo otroci, ustavljeno na cestišču, dokler otroci vstopajo ali izstopajo iz njega;
—	voznik, ki na križišču, ki je s prometnim znakom označeno, da ima prednost ali iz kolovozne poti, izsiljuje prednost;
—	voznik, ki na mestu, kjer je promet urejen z napravami, ki dajejo svetlobne znake, ne ustavi vozila ob rdeči luči;
—	voznik, ki začne prehitevati zasutavlje-no ali premikajočo se kolono vozil;
—	voznik, ki prehiteva vozilo, ki je obstalo pred zaznamovanim prehodom za pešce, da bi mimo pustilo pešce;
—	voznik, ki ne ustavi pred prehodom ceste čez železniško progo v ravnini, na katerem so postavljeni svetlobni prometni znaki, kadar se pokaže utripajoča rdeča luč ali nepretrgana rdeča luč ali če so se že začele spuščati ali če svet-
lobni ali zvočni znaki opozarjajo, da se bodo zapornice začele spuščati oziroma, da se približuje vlak;
—	voznik, ki vozi ali začne voziti pod vplivom mamil ali alkohola;
—	vozni, ki vozi v cestnem prometu motorno vozilo preden pridobi pravico, da vozi motorno vozilo;
—	če je bila povzročena neposredna nevarnost za drugega udeleženca v prometu ali prometna nezgoda, se storilca kaznuje z denarno kaznijo od 5.000 do 30.000 dinarjev, vozniku pa se poleg kazni izreče tudi prepoved vožnje motornega vozila za čas od treh mesecev do enega leta.
Z denarno kaznijo od 2.500 do 20.000 dinarjev je voznik kaznovan:
—	voznik, ki ima namen kaj napraviti z vozilom če se poprej ni prepričal ali to lahko stori brez nevarnosti za druge udeležence v prometu ali za premoženje;
—	voznik, ki od prvega Somraka do popolne zdanitve kot tudi podnevi ob zmanjšani vidljivosti pri vožnji nima prižganih ustreznih luči;
—	udeleženec v prometu, ki se ne ravna po zahtevi, izraženi z znakom oziroma po odredbi pooblaščene osebe (miličnika);
—	voznik, ki vozi v cestnem prometu motorno ali priklopno vozilo, ki ni registrirano ali če je tablicam za preizkušnjo potekel rok, kot tudi če je potekla veljavnost prometnemu dovoljenju.
Z denarno kaznijo 2.500 dinarjev je kaznovan;
—	voznik, ki namesto zasečenih uporablja bleščeče luči ali v megli ne vozi z ustreznimi lučmi.
Z denarno kaznijo 500,— dinarjev je kaznovan:
—	voznik in oseba, ki se med vožnjo v osebnem avtomobilu ne pripneta z varnostnim pasom, če so ti vgrajeni v vozilu;
—	voznik, ki vozi v osebnem avtomobilu otroka, mlajšega od 12 let na prednjem sedežu ali osebo, ki je očitno pod vplivom alkohola;
—	voznik, ki vozi z vozilom na cesti izven naselja s hitrostjo, ki je do 10 km na uro večja od dovoljene hitrosti.
Vnuk zavrti dedu ploščo s pop glasbo.
—	Ali si že slišal kaj takšnega? vpraša deda.
—	Kako da ne, enkrat ko se je zaletel kamion poln steklenic s kamionom polnim prašičev.
—	Dragi, danes popoldne je najin sin prvič rekel "ATA" — reče žena svojemu možu.
—	Ali res in kje se je to zgodilo? — vpraša on.
—	V živalskem vrtu, ko je zagledala gorilo — mu odgovori žena.
29. NOVEMBER
■vVV-	^
w' ''
Godba na pihala rudarjev in keramikov Liboje nam je pripravila čudovit koncert s spremnim besedilom v smislu praznika, kateremu je bil koncert posvečen, to je prazniku republike 29. novembra, ko so bili v mestu Jajcu postavljeni temelji socialistične ureditve SFRJ.
Tov. Turk, predsednik sindikalne organizacije KIL je v kratkem uvodnem govoru, med drugim orisal pomen sodobne ureditve razstavnega prostora, katerega otvoritev je bila prav ta dan. Vsi, ki so želeli so si te prostore ogledali in bili prijetno presenečeni, saj imamo malokdaj priliko občudovati lastne proizvode, razstavljene v pokritih ter asortiman, ki je predviden za bodočo proizvodnjo.
V nadaljevanju se je tov. Turk zahvalil tov. Gorenjak Milanu za vložen trud in pohvalil aranžerske sposobnosti, ki jih je vložil v ta prostor.
Vsi zbrani delavci so ob tej priliki zaželeli tov. Franju Tilingerju, direktorju delovne organizacije, čimprejšnje okrevanje in vrnitev na delo.
Vsem nastopajočim se ob tej priliki zahvaljujemo za lepe trenutke in želimo, da nam tudi v bodoče ob podobnih praznikih popestrijo naš enoličen vsak dan.
OM
SAMOUPRAVLJANJE V DELOVNI ORGANIZACIJI
Ker v letošnjem letu v Keramiki še niste zasledili sestavka s tem naslovom, vas bom tokrat na kratko informirala o tem kaj so naši organi samoupravljanja obravnavali na svojih sejah od 1. 1. 1985 do danes.
V začetku leta so delavski svet DSSS in TOZD sprejemali:
—	Pravilnik o oblikovanju cen proizvodov in storitev ter o pogojih prodaje za DO KIL.
—	Spremembe in dopolnitve Pravilnika o skupnih osnovah za povračilo stroškov, ki so jih imeli delavci pri opravljanju določenih nalog za TOZD oz. DSSS.
Zbori delavcev ter delavski sveti TOZD, DSSS in DO so v februarju obravnavali ter sprejemali zaključni račun za leto 1984, Spremembe in dopolnitve Pravilnika o delovnih razmerjih in prečiščeno besedilo Statuta DO KIL, obravnavali pa so tudi Spremembe in dopolnitve samoupravnih splošnih aktov, ki so se dokončno sprejemali na referendumu dne 28. 3. 1985, to so:
—	Spremembe in dopolnitve SaS o združitvi v DO KIL
—	Spremembe in dopolnitve Samoupravnega sporazuma o osnovah in merilih za razporejanje dohodka in sredstev za OD in skupno porabo.
—	Spremembe in dopolnitve Pravilnika o osnovah in merilih za razporejanje dohodka in sredstev za OD in skupno porabo TOZD in DSSS.
V aprilu so DS TOZD in DSSS sprejemali Pravilnik o izobraževanju ter Spremembe in dopolnitve Pravilnika o varstvu pri delu, DS DO pa je sprejel prečiščeno besedilo Samoupravnega sporazuma o združitvi v DO KIL, obravnaval pa je tudi varnostni in obrambni načrt DO.
Septembra so delavski sveti TOZD in DSSS sprejemali spremembe in dopolnitve Pravilnika o stimulaciji za posebno prizadevnost pri izpolnjevanju planskih nalog
ter Spremembe in dopolnitve Pravilnika o skupnih osnovah za povračilo stroškov, ki so jih imeli delavci pri opravljanju določenih nalog za TOZD oz. DSSS.
Na zadnjih zasedanjih delavskih svetov TOZD, DSSS in DO pa so se obravnavale:
—	Spremembe in dopolnitve SaS o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih med delavci delovne skupnosti skupnih služb in TOZD v vsestavi DO Keramične industrije Liboje z r.o.
—	Spremembe in dopolnitve Pravilnika o osnovah in merilih za razporejanje dohodka in delitvi sredstev za OD in skupno porabo TOZD in DSSS,
—	SaS o spremembi in dopolnitvi SaS o združevanju dela delavcev v TOZD in merilih za razporejanje dohodka in delitvi sredstev za OD in skupno porabo v TOZD in DSSS,
—	SaS o spremembi in dopolnitvi SaS o
združevanju dela delavcev v TOZD Keramika b.o.,
—	Spremembe in dopolnitve Pravilnika o reševanju stanovanjskih potreb delavcev TOZD in DSSS,
—	Spremembe in dopolnitve SaS o skupnih osnovah in merilih za urejanje stanovanjskih zadev delavcev KIL,
—	Samoupravni sporazum o temeljih plana delovne organizacije KIL za srednjeročno obdobje 1986—1990,
—	Temeljni plan TOZD oz. DSSS za srednjeročno obdobje 1986 — 1990.
Vse te samoupravne splošne akte so obravnavali ter sprejemali tudi zbori delavcev, dokončno pa so bili sprejeti na referendumu dne 12. 12. 1985.
Samoupravni organi so vsake tri mesece v letošnjem letu obravnavali tudi periodične obračune. Na koncu pa še o tem kakšna je bila netto izplačana vrednost točke po mesecih:
	I.	II.	III.	IV.	V.	VI.	VIL	VIII.	IX.	X.	XI.
TOZD KERAMIKA	53,19	51,80	52,16	67,28	68,01	81,85	82,49	81,29	81,37	98,80	117,29
TOZD GRAFIT	53,33	52,62	52,91	68,61	69,01	81,85	82,57	82,49	81,45	98,75	117,86
DSSS	53,21	51,89	52,24	67,43	68,12	81,85	82,50	81,42	81,38	98,79	117,35
B. P.
Pregled komercialnega poslovanja 1985
Prodaja je v letu 1985 potekala ugodno, čeprav poslovno leto ni minilo brez problemov na tem področju, tako na domačem, kot tudi na tujem trgu. Na domačem trgu je bilo letos čutiti največje pomanjkanje garnitur za črno kavo, izdelkov Riba in pa v drugi polovici leta jedilnih garnitur. Poleg tega se je situacija na trgu spremenila glede zahtevnosti naših kupcev, kjer je pri opremi blaga potrebna dosti večja pazljivost kot v letu 1984. Pri kupcih je bilo največje povpraševanje po dekorju 14 (rjava), 52a (ru-meno-rjavo s temno-rjavim robom), 91 (roza-predvsem tržišče Srbije in Vojvodine) in pa vse ročno slikano blago z izjemo 87b (svetlo-modro z oblački). Za domači trg je značilno, da se skoraj vsak nov izdelek ali nov dekor dobro prodaja vsaj pol leta, dokler se tržišče ne napolni z izdelkom ali dekorjem. Izgledi za 1986 so zaenkrat še ugodni, vendar pa o prodaji odloča kupna moč končnega potrošnika.
Situacija pri prodaji grafitnih loncev je ugodna, saj je povpraševanje mnogo večje kot lahko proizvedemo. Takšno stanje je predvsem zaradi tega, ker so vsa pretekla leta livarne svoje kapacitete širile, medtem ko mi zaradi cenovnih problemov nismo imeli možnosti, saj je TOZD posloval na robu rentabilnosti. Delni izhod nam je bil izvoz na klirinški trg zadnji dve leti, saj smo pri izvozu dosegli 50Vo višje cene kot doma. Zaradi nekaterih sprememb pri surovinah pa je nastal problem kvalitete, saj se je poslabšala kvaliteta grafita, pa tudi gline Arendelovac, kar slabo vpliva na kvaliteto končnega izdelka.
Izvoz je zadnja leta potekal ugodno, čeprav se zadnji dve leti nekoliko znižuje, kar pa je predvsem posledica izredno uspešnega leta 1983, medtem ko je sedaj nekje na optimalni ravni.
V	letu 1985 je nekoliko povečan klirinški izvoz, medtem ko je konvertibilni za malenkost nižji od lanskega, čeprav predvidevamo, da bo le približno 10% nižji od izvoza v letu 1984.
Največ izvažamo v SSSR, na konvertibilnem trgu pa je letos največji trg ZR Nemčija, nato pa sledi Velika Britanija. Lani pa je bilo ravno obratno. Močno se je letos povečal izvoz v sosednjo Avstrijo, saj dosedaj še nismo nikoli izvozili toliko v to sosednjo državo kot letos.
Močan padec je letos pri izvozu v Italijo, kjer smo sicer cene precej dvignili, saj smo v preteklosti dosegali na tem tržišču najslabše cene. Ostale države v katere smo izvažali so še Švica, Francija in Nizozemska, vendar je izvoz v te države razmeroma majhen.
Letošnje leto smo zgradili in opremili nov razstavni prostor, v katerem bomo lahko na lepši način predstavili naše izdelke kot sedaj.
V	starem razstavnem prostoru je bilo zaradi širokega asortimana blaga-izdelkov in velikega števila dekorjev, blago že skoraj nametano, tako, da ni imelo učinka, ki ga pri kupcu (predvsem tujcu) želimo doseči.
Ugodno počutje in prijeten videz tako blaga kot samega prostora, pomeni že vsaj pol uspeha pri kupcu. Omeniti in pohvaliti pa moramo tov. Gorenjaka in pa naše delavnice, ki so s svojim
trudom mnogo prispevali, da ima naš razstavni prostor tako prijeten izgled.
Na področju nabave je bilo v letošnjem letu dosti manj problemov kot pretekla leta, saj so bili naši dobavitelji surovin in pa drugega materiala dosti bolje oskrbljeni, tako da je bilo pri nabavljanju blaga dosti manj težav. Največ težav je bilo s kvaliteto mavca iz Debra, kar se je odražalo pri kvaliteti modelov in pa pri manjšem isplenu, predvsem v strugami. Problemi so bili tudi pri dobavah gline iz Vrgin mosta, ker so bili največji modeli pri nakladanju kamionov, ki jih kljub večkratnim obiskom nismo mogli rešiti. Prav tako je bila zelo različna kvaliteta gline, ki so nam jo dobavljali.
Dobro posluje tudi naša trgovina, ki je letos
bolje založena kot preteklo leto. Dober pa je tudi obisk kupcev, ki prihajajo v trgovino. Tako je mnogo izletnikov z avtobusi, pa tudi poslovnih ljudi, ki obiskujejo podjetja v Celju, Žalcu in Titovem Velenju in se ob povratku ustavijo pri nakupu v naši trgovini.
Na splošno so izgledi za prihodnje leto ugodni, saj je za leto 1986 že zaključen posel za SSSR, pa tudi za izvoz imamo za prve štiri mesece kapacitete že skoraj zasedene.
Na domačem trgu bi situacija z blagom podobna kot letos, kar pomeni, da bo blaga primanjkovalo.
Povpraševanje doma lahko zavre le večji padec moči in pa pretirana rast cen naših izdelkom.
M.F.
Za kvalitetno delo ustrezna nagrada
V današnjem času padanja splošne življenjske ravni se kupci zaradi visokih cen vedno bolj orientirajo na kvaliteto drago plačanih izdelkov. Zato si bodo na trgu lahko zagotovile ugoden položaj le tiste delovne organizacije, ki bodo na njem nastopale s kvalitetnimi izdelki. Za tuje kupce pa je to že sedaj dejstvo, ki marsikateremu proizvajalcu povzroča sive lase.
Do zadovoljive kvalitete na trgu ne vodi pot samo preko selektiranja izdelkov na prvo, drugo itd. kvaliteto, saj je tak način preveč drag. Le proizvodnja, ki zagotavlja kvaliteto izdelkov skozi vse faze izdelave, od prve do zadnje proizvodnje operacije, lahko ustvarja primerno kvaliteto končnih izdelkov, ne da bi jo drago plačevala v obliki velikega deleža izmeta ali slabše kvalitete. To pa je mogoče doseči samo s prizadevanjem vsakega posameznega udeleženca v proizvodnem procesu.
Običajno je pri proizvodnih delavcih, pa tudi pri vodstvu, prisotna miselnost, da ustrezen sistem kvalitete rešuje vse probleme v zvezi z njo, kar pa ni res. Ne glede na to, kako je postavljen ta sistem, lahko z njim učinkovito odpravljamo le napake, ki so sistemskega značaja, torej se ravnajo po neki zakonitosti. Te napake lahko kontrola sistematično dovolj zgodaj odkrije in sproži postopek reševanja. Manj učinkovit pa je sistem kontrole pri odkrivanju, predvsem pa pri preprečevanju nastajanja slučajnih napak, to je tistih, ki jih pretežno povzroča človek — delavec s svojim nedoslednim delom. Te lahko odpravlja le ta isti človek s spremenjenim pristopom k nalogi, ki jo opravlja na svojem delovnem mestu. Preveč bi pričakovali, če bi pri tem trkali le na zavest ljudi, na njihov odnos do dolžnosti. Prave rezultate lahko pričakujemo le z vpeljavo ustreznega sistema, ki bo delavca motiviral — sistema nagrajevanja po kvaliteti.
Po navadi je v proizvodnji dobro utečen sistem nagrajevanja po proizvedenih količinah, ki naj delavce stimulira k doseganju čim večjih količin. Žal pa tak sistem, če ni dopolnjen z ustreznim sistemom nagrajevanja po kvaliteti, povzroči pretirano produkcijo količini na račun slabše kvalitete.
Tudi tedaj, ko so delavcu priznane le količine dobrih izdelkov, problem kvalitete ni rešen, saj se poleg dobrih količin lahko proizvede tudi veliko izmeta, pa je delavec kljub temu nagrajen zaradi preseganja količinskega normativa. Nagrajevanje po kvaliteti mora biti zato oblikovano tako, da bo delavec motiviran k doseganju boljše kvalitete, morda tudi na račun manjših količin. To pomeni, da mora biti delež za kvaliteto v gibljivem delu osebnega dohodka dovolj velik in objektiven. Objektivnost pa ne more biti rezultat kakršnekoli oblike ocenjevanja, saj se v praksi zaradi subjektivnosti to pogosto izrodi, temveč jo lahko dosežemo edino z postavitvijo merljivih kriterijev kvalitete, ki temeljijo na podatkih kontrole. S tem ciljem je prišlo tudi do sodelovanja med Keramično ind. Liboje in Iskro — Biro za industrijski inženiring, ki ima na področju kontrole kvalitete in merjenja le-te že precej izkušenj.
Skupna naloga je bila definirati kriterije, po katerih bi bili delavci nagrajeni. Odločili smo se za odstotek izmeta oziroma delež nekvalitetnih
izdelkov, ki ga povzroča posameznik ali skupina na svoji operaciji. Pri tem je potrebno za vsako operacijo določiti napake, na katere vpliva delavec. Pomembno je, da ne upoštevamo samo napak, ki jih delavec neposredno povzroči s svojim delom, temveč tudi tiste, ki so nastale na predhodnih fazah in jih delavec lahko odkrije. Težava je običajno v tem, da delavci mislijo, da so odgovorni samo za napake, ki jih sami povzročajo. Ne zanima pa jih, kako je s kvaliteto izdelkov, na katerih delajo.
Tako pride tudi do primerov, ko delavci sicer kvalitetno izvajajo svojo operacijo na izdelku, ki pa je izmeten že zaradi napake na predhodni operaciji. Kvalitetno delo v taki obliki pa ni v interesu delovne organizacije, saj je po nepotrebnem zapravljen čas in energija za "prazno delo”. Zato naj delavec tak izdelek izloči še preden začne z delom na njem, pa čeprav napake ni povzročil on. V taki obliki smo določili napake za vse operacije, kjer jih je pač mogoče odkriti in evidentirati. Kjer je bilo mogoče opredeliti odgovornost posameznika, smo tudi merjenje kvalitete vezali na posameznika. Kjer pa to ni mogoče smo določili kriterije za skupino, izmeno ali celotni oddelek.
V taki obliki se bo izvajalo tudi izplačevanje deleža za kvaliteto v obliki faktorja kvalitete (Fk), ki bo po dogovoru v razponu med 1,1 in 0,9, torej od 10% navzgor do 1% navzdol glede na delež osebnega dohodka, ki izhaja iz produktivnega dela. Načelo je sledeče: delavec, ki si prizadeva za boljšo kvaliteto, naj bo nagrajen, tisti pa, ki mu le-ta ni mar, naj za tak odnos nekaj plača. Izhodišče, po katerem se ugotavlja Fk posameznika ali skupine je normativ kvalitete. To je povprečno doseganje kvalitete (glede na definiran kriterij) v nekaj za-
porednih mesecih (3 — 6 mesecev). Tako ni moč trditi, da je normativ (NK) prestrog ali preblag, saj predstavlja tisto kvaliteto, ki jo operacija v povprečju že dosega, ne pa neko teoretično izračunano zahtevo. Pri doseganju ostoječe povprečne kvalitete operacije bo torej izplačilo tako kot je sedaj, za kvalitetnejše delo bo večje (Fk več kot 1,0.... do 1,1) in za slabše delo nižje (Fk manj kot 1,0... do 0,9).
Podatke o doseganju pričakovane kvalitete bo zbirala kontrola, za kar je bilo potrebno nekoliko spremeniti ali pa dopolniti obstoječi sistem spremljanja in evidentiranja kvaliteta. Zaradi potrebe po doslednejšem evidentiranju pa so spremembe vplivale tudi na natačnost dela kontrole v procesu, kar se že kaže tudi v rezultatih celotne proizvodnje. Opažamo, da je že s tem prišlo do nekaterih pozitivnih sprememb v odnosu delavcev do dela, saj se je v času izvajanja sprememb že izboljšala kvaliteta na večini operacij, ki so pod kontrolo. Z dejansko uvedbo nagrajevanja po kvaliteti pa je pričakovati še večji padec izmeta in slabše kvalitete.
Ob koncu bi opozoril že na neko dejstvo: boljša kvaliteta in nižji delež neustrezne kvalitete delavci ne bodo občutili samo v obliki deleža izplačila za kvaliteto, temveč bo to nujno vodilo tudi k uspešnejšemu gospodarjenju delovne organizacije kot celote. Le to pa se povratno odraža tudi v višjih izhodiščnih postavkah pri določanju višine osebnih dohodkov (vrednost točke), kar v bistvu pomeni, da bodo koristi večje kot tistih 10% iz deleža za kvaliteto. S tem in z zmanjšanjem neustrezne kvalitete bo tudi težav v proizvodnji manj, kar pomeni manj zapletov in boljše medsebojne odnose v delovnem okolju, torej zadovoljstvo s svojim delom. To pa je največji motiv in vrednost za delavca v okolju, kjer praktično prebije skoraj polovico svojega življenja.
Bojan Frol —
Biro za industrijski inženiring
Zaključek sindikalnih športnih iger tokrat v Libojah
Letos, ko Keramična industrija Liboje praznuje 170-letnico obstoja je konferenca sindikata KIL prevzela pokroviteljstvo nad zaključno prireditvijo Sindikalnih športnih iger.
Kulturni program je pripravilo kulturno umetniško društvo Svoboda iz Liboj in je izredno popestrilo prireditev.
Zbrane predstavnike — športnike, ki se jih je zbralo blizu 300 je najprej pozdravil predsednik OSS Branko Povše. Opisal je pomen športa in rekreacije za delovnega človeka in razsežnosti, ki jih te igre imajo. O letošnjih 22. igrah pa je več povedal predsednik komisije Vinko Banovšek. Letos je v sindikalnih športnih igrah sodelovalo 2800 športnikov iz 30 organizacij združenega dela, ki so se pomerili v 12 športnih disciplinah.
Po uvodnih govorih je pokrovitelja Keramično industrijo Liboje predstavil vodja TOZD Keramika tov. Urisek Dimitrij. Prisotne je seznanil z zgodovino in razvojem KIL ter pogled na šport in rekreacijo v tovarni.
Tov. Branko Povhše in Vinko Banovšek sta nato razglasila rezultate:
Končni vrsti red za množičnost I. skupina do 100 zaposlenih: 1. PM Žalec,
2.	ZN Žalec, 3. DEM Podlog; II. skupina — do 300 zaposlenih: 1. Minerva Zabukovica, 2. VVZ Žalec, 3. Gradnja Žalec; III. skupina-zaposlenih do 500: 1. Juteks Žalec, 2. Garant Polzela, 3. Ferralit Žalec in IV. skupina nad 500 zaposlenih: 1. TT Prebold,
2.	SIP Šempeter, 3. TN Polzela, 4. Keramična industrija Liboje.
Tekmovalni del — članice: 1. TT Prebold, 2. VVŽ Žalec, 3. Juteks Žalec;
Občni zbori osnovne organizacije sindikata
Na pobudo OSS Žalec, so letos potekali občni zbori OOS nekoliko prej kot prejšnja leta, in sicer 21. in 22. novembra.
Glede na to, da je bilo potrebno imenovati nove člane v organe sindikata, je bila predhodno imenovana kandidacijska komisija za volitve, ki je imela težko nalogo, saj je morala izbrati kandidate, ki naj bi svojo funkcijo opravljali z vso resnostjo in odgovornostjo. Koliko jim je to uspelo, bomo lahko ocenjevali na prihodnjem občnem zboru.
Občni zbori so potekali ločeno za oba TOZD-a in DSSS, kjer se je obenem obravnavala in sprejemala kandidatna lista za člane konference sindikata. Podana so bila poročila predsednika, blagajnika in predsednika nadzornega odbora ter naloge, ki jih bo v bodoče še potrebno realizirati.
Uradni del občnih zborov smo tako zaključili, čaka pa nas še neuradni to je veseli del, ki bo predvidoma v mesecu februarju in na katerega vabimo vse člane kolektiva, da se ga v čim večjem številu udeležite.
V organe OOS KIL so bili imenovani naslednji člani:
KONFERENCA SINDIKATA
Turk Porto, predsednik
Godler Borut, namestnik predsednika
Kveder Leonida, sekretar
Gothe Cirila, blagajnik
Veber Marica
Čede Matjaž
Bobovnik Jelka
Rihter Marjan
Maksič Sonja
Kokol Martin
Toplak Stefan
Narberger Marija
Baloh Marinka
Germadnik Janja
Dolenc Vlasta
Muhedinovič Brigita
Gluhak Drago
IO OSS TOZD KERAMIKA
Narberger Marija Maček Zlatko Skok Božena Grum Rudi Štorman Marjan Zupanc Zdenka Slak Damjan Škarlin Danica Kos Jože
IO OSS DSSS Baloh Marinka Zupan Drago Zeme Albina Toplak Štefan Hrvatin Sonja Pižmoht Bruno Mlinarič Alenka Kučer Tanja
IO OOS TOZD GRAFIT
Kokol Martin Tomažič Janez Dernikovič Dušanka
veterani: 1. SIP Šempeter, 2. OOS delavcev pri obrtnikih, 3. Juteks Žalec; mlajši člani: 1. SIP Šempeter, 2. TT Prebold, 3. Minerva Zabukovi-ca; starejši člani: 1. Juteks Žalec, 2. SIP Šempeter in 3. Garant Polzela.
Plakete pa so prejeli: Adi Vidmajer, Drago Božič, Vinko Banovšek, Janez Pirnat, Marjan Goršek, Franc Slokan, Ciril Naprudnik, Juteks Žalec in pokroviteljica prireditve KIL.
Po uradnem delu je prišel na vrsto še veseli del prireditve. Za razpoloženje so poskrbeli Šaleški fantje, med športniki pa so se sklepala nova poznanstva in "priprave” na nove igre. Mislim, da je prireditev izredno uspela in da se bodo vsi prisotni spominjali tega športnega zaključka.
Turk Forto
NADZORNI ODBOR
Žerjav Danica Tominšek Metka Lukež Fanika
Vsem novo izvoljenim članom sindikata iskrene čestitke in jim želimo še veliko uspeha pri njihovem delu.
B.M.
Vesti iz športa
Presenetilo nas je pismo, ki smo ga dobili od območne kegljaške skupnosti Celje, če se naša kegljaška ekipa udeleži tekmovanja v II. ligi območne kegljaške skupnosti Celje. Po temeljiti presoji smo se odločili, da bomo sodelovali. To je sicer povezano z večjimi finačnimi sredstvi, vendar so kegljači poleg smučarjev, šahistov in strelcev najbolj resna ekipa, ki tudi največ trenira. Sedaj imamo rezervirano kegljišče v Žalcu v torek na 2. stezi od 14.30 do 16. ure in v četrtek na 4. stezi od 15. do 16. ure.
V II. ligi bomo tekmovali z naslednjimi ekipami:
Hmezad II.
Klima
Rogaška
Libela
Savinja
Žična
Resevna
Žalec
Celje
Rogaška Slatina
Celje
Celje
Celje
Šentjur
Tekmuje se v disciplini 6 x 200 lučajev. Ekipe tekmujejo med seboj dvakrat (jesenski in spomladanski del).
Tekmovanje se je za našo ekipo začelo 10. 12. 1985 ob 18. uri. Prvo tekmo smo odigrali z ekipo Klime iz Celja na kegljišču v hali Golovec.
Rezultat:
Klima:	Keramična:
4662	4230
pov.777	pov. 705
Posamezniki Klima:
1.	Nareks Božo 823
2.	Bombač Bojan 790
3.	Polutnik Brane 770
4.	Ramšak Nande 769
5.	Presečnik
Bojan	730
6.	Gogola Boris 408 (100 lučajev)
7.	Rojc Zdravko 372 (100 lučajev)
Posamezniki Keramična:
1.	Štefančič Karel 782
2.	Videc Marjan 723
3.	Baloh Jože 710
4.	Hrvatin Jože	673
5.	Džudarič	629
6.	Kveder Milan	358 (100 lučajev)
7.	Markovič Ivan	355 (100 lučajev)
Iz rezultata vidimo, da nas je ekipa Klime premagala za 432 kegljev. Vemo, da vse ekipe v tej ligi sodelujejo že po 10 let. Vendar častno zastopanje barv Keramične industrije Liboje in športna borba bosta upravičila sodelovanje v tej ligi.
Naslednje kolo je v nedeljo 2. 12. 1985 ob 8. uri v hali Golovec kjer se bomo pomerili z ekipo Savinja iz Celja.
V nedeljo 29. 12. 1985 ob 8. uri pa je v Rogaški Slatini tekma z ekipo Rogaške.
Pridite in nas bodrite ter tako pripomorete k še boljšim rezultatom.
Turk Porto
2000 FAHRENHEIT
Tov. Anka Krčmar je podala uvodno besedo na otvoritvi likovne razstave našega delavca NOVAK Vlada. Razstava je bila odprta v Likovnem salonu ”Risto Savin v Žalcu od 1. »do 10. 9. 1985. V uvodnem izvajanju je orisala njegovo razvojno, umetniško - likovno pot. Razstava je bila posvečena tudi 170-letnici obstoja Keramične industrije Liboje, ki mu nudi podporo v umetniškem snovanju, predvsem pa možnost izražanja v keramiki.
Še posebej svečan pečat temu dogodku je prispevala Godba na pihala "Rudarjev in keramikov” Liboje, ki je zaigrala svojemu bivšemu članu - godbeniku Vladu nekaj prečudovitih pesmi.
Tovariš Dušan Korošec je o snovanju in umetniškem izražanju Vlada zapisal naslednje:
"Francoski pesnik Charles Baudlaire je nekje zapisal: "Nesrečen je morda človek, toda srečen umetnik, ki ga razjeda hrepenenje”. In ujeti prvobitnost, popolnost in večnost sonca, ki nas spremlja vsak dan in katerega jutranje vstajanje se nam zdi tako samoumevno, to je hrepenenje, ki ga vidim v skulpturah kiparja in keramika Vlada Novaka. Vlado je bil nekaj časa razpet med vsakdanjim, utečenim spreminjanjem gline v posodo, skodelico, krožnik in hrepenenjem. Odločil se je za hrepenenje. Z njim je ustvaril svojo keramično peč, kjer na temperaturi 1200 stopinj Celzija gradi svojo vizijo leta 2000, vizijo sonca 2000.
Glina, ta zemlja, ki nas nezavedno spremlja od rojstva do smrti, dobiva v zadnjem ciklusu oblike sonca. Kot keramik je ni pustil prazno, dodal ji je moč barve in medenino, ki se razteza globoko v prostor. Skalpture sonca je Vlado prignal do skrajnosti, do popolne razpetosti v prostor in morda s tem dosegel katarzo. Pustil pa si je majhen prostor, izhod za naprej: praznino sredi sonca.
Z druge strani pa so reliefi igra, igra oblike in barve pripeta na steno nevsiljiva igra, skozi katero komajda poznamo figuro, naj si bo to jabolko, moško potrjevanje ali pa okostne ribe, kot zadnji dokaz življenja in dejanskosti. To igro igra po strogih pravilih, ki jih zahteva tehnologija keramika, 2000 Fahrenheit, ki jo je kot vidimo, dodobra osvojil . Vendar ga igra ni zapeljala v smer, kjer je bil končni rezultat črta ali pika. Vreča se k figuri, ki je kot praznina v soncu za nadaljevanje njegovega dela. Zopet se vračam k Baudlairu: "Opijanjaj se brez prestanka! Z vinom, s poezijo ali krepostjo, kakor hočeš!”. Vlado se opija z barvo, z 2000 stopinjami.
Iz nje hoče izstisniti vse. Pri njej si ne postavlja mej, včasih je že prav razsipen: z barvo sprošča hrepenenje in vsa najgloblja čustva, ki bi jih drugače skrival.
Sodba o delu umetnika je stvar posameznika, stvar občutja, mora stvar razuma. Vlado nam daje občutje in zato hvala mu.”
Na otvoritveni svečanosti je govoril tudi predsednik IS SO Žalec tov. Ervin Janežič, ki je posebej izpostavil razumevanje za umetniško ustvarjanje s strani vodstva in delavcev.
Razstavo si je ogledalo mnogo ljubiteljev likovne umetnosti priznanih umetnikov in kar je še posebej razveseljivo delavcev Keramične industrije Liboje. Po mnenju vseh, ki so si razstavo ogledali, je razstava izjemno umetniško podoživljanje, izjemno pa predvsem zaradi uporabe kombinacije kovine, keramike in lesa.
Tov. NOVAK Vladu čestitamo in želimo še mnogo uspešnih razstav.
OM
Pamet je žamet
Morda bo kdo oporekal in trdil da pamet ni žamet. Naj bo res prvo ali drugo, ni niti najbolj pomembno. Nujno ni niti to, da je res prvo in drugo, ali pa tudi, da ni res, ne prvo ne drugo. Kot vidite papir prenese vse, kar je urednik pripravljen ali prisiljen objaviti. "Kolobocija” možnih stavčnih in besednih zvez je zelo velika.
Vse se spremeni, če izpustimo žamet in pameti dodamo možgane. (Korelacija seveda). Da se takoj razumemo, ne mislin možganov na kilograme. Kajti resnica je, da nam v sedanjih časih primanjkuje tako , možganov na kilograme, kot tudi tistih, ki jih ne smemo ali ne moremo stehtati. Ne smemo zanemariti možnosti, da jih ne moremo stehtati zato, ker preprosto . ni kaj tehtati. Če dodamo še nivoje, inflacijo in stvari, ki spadajo zraven, ugotovimo, da ne vemo kdo pije in kdo plača. Zal smo tu že blizu resnice, vsaj kar zadeva kdo plača.
Kakor vidite je kombinacija resnih, neresnih in nemogočih stavčnih zvez res velika. Pa tudi nevarnih! Da, daaa....
Ob uporabi tistega kar se da stehtati končujem kratko razmišljanje. Bojim se, da bi z nadaljevanjem razmišljanja lahko dobil dovolj časa za razmišljanje.
Matek Franc
ŽAGAR LUCIJA
Cilka se je po končani šoli zaposlila kot otroška negovalka v Novem Celju, kjer je delalal devet let. Zaradi napornega nočnega dela si je poiskala novo službo v Libojah. Tu je tri leta opravljala delo fakturistke v komerciali. Tedaj še ni bilo urejeno otroško varstvo, zato je morala ostati doma osem let in vzgajati otroke, potem se je ponovno zaposlila v KIL kot evidentičar-ka v planskem oddelku. Že 1965. leta so se začele njene težave s srcem in hrbtenico, ki so bile včasih nevzdržne, prav tako pa tudi čakanje v ambulantah in bolnišnici, zato je bila letos invalidsko upokojena.
PEČOVNIK NADA
Nada je svojo mladost preživela v barakarskem naselju v Zabukovici, kjer je njen oče kot knap garal, da je lahko nahranil sedemčlansko druži-nko in tudi ona je šla po njegovi poti. Sedem let je delalal v rudniku. Potiskala je težke vagone, prebirala premog, delala kot ekonom in na koncu kot telefonistka. Tudi ona je morala kot večina takratnih mater ostati doma zaradi otrok. In ko so odrasli, se je 1970. leta zaposlila v naši tovarni. Pet let je delala samo popoldne v vratarni, pet let pa zjutraj. Ko pa smo vratarsko službo opustili, je delala v slikami in še sedaj bi raje hodila v tovarno in bila zdrava, kot pa da je morala zaradi bolezni ostati doma.
ŠPINDLER ŠTEFKA
je doma v Studencih, majhnem zaselku pri Ponikvi. Hišica je odmaknjena od ceste in
izgleda kot prislonjena na pobočje travnika. Do nje prideš skozi bukov gozd, ki je pozimi sicer prazen, poleti pa odet v zelenje.
Štefka je bila prej doma na Ponikvi, na delo pa je hodila na Ložnico, kjer je nalagala opeko na kamione, zlagala svežo opeko in polagala late.
Delo je bilo težko, delati so morali na soncu in dežju, v vročini in mrazu. Po ukinitvi opekarne je 1976. leta prišla v našo tovarno in delala v strugami. Vsak dan se je s kolesom vozila na Pirešico, od tam pa z avtobusom v Liboje. Pravi, da je rada delala in da je bila zadovoljna z delom, razumela se je s sodelavkami in še sedaj, ko je upokojena, se jih spominja in jih pozdravlja s sočno in okusno črnino.
VASLE ŠTEFKA
je pričela delati v KIL 11. 11. 1964. leta. Zaposlila se je v šamotnem oddelku, kjer je izdelovala Samotne kapice za potrebe predornih in okroglih peči; kasneje pa je pri okroglih pečeh pomagala polniti in prazniti peč.
Po ukinitvi okroglih peči, je bila premeščena v loščilnico, kjer je delala do 14. 3. 1985, ko je bila invalidsko upokojena.
PLOHL JOŽEFA
Pepca je doma iz Cirkulan v Halozah. Že pri desetih letih ji je umrla mati in morala je od doma v svet služiti za kruh. Delala je večinoma pri privatnikih v Prlekiji, Savinjski dolini in v Ljubljani. 1956. leta je bila sprejeta v KIL za štiri mesece, redno pa se je zaposlila 1959. leta. Štiri leta je delala v Libojah, potem pa je odšla v Žerovince v Prlekiji, kjer je kupila hišo in nekaj zemlje, toda bila je razočarana in vrnila
se je nazaj v Liboje 1964. leta. Delala je pri zidarjih v zunanji skupini, pri pečeh in na koncu se je ustavila v loščilnici. Dolgo je bolehala na hrbtenici, dokler ni bila več sposobna za delo. Sedaj stanuje v Žalcu v lepem stanovanju, plete ter skrbi za hčerko, zeta in vnučka.
KNEŠAK ALOJZIJA
Krajanova Lojzka si je že s potjo v tovarno in domov prislužila penzijo, ne bi ji bilo treba še kaj delati, saj je bila vsak dan od tri do štiri ure na poti, pozimi pa še dalj časa. Doma je v Tremarjih nad Laškim in razdaljo do tovarne je bilo treba premagati peš. Osemindvajset let je hodila na delo in redkokdaj je zamudila, pa še to ne zato, ker bi prepozno vstala, ampak zaradi snežnih zametov in na novo zapadlega snega. Delala je v razvrščevalnici in vsi so jo poznali kot marljivo in mirno delavko, ki ni nikoli zase zahtevala kakšne prednosti, čeprav je prišla na delo utrujena od dolge poti, je bila vedno razpoložena in dobre volje in take se je bomo vedno spominjali.
KARNER MARIJA
Marica je po opravljeni kmetijski in gospodinjski šoli ostala doma na kmetiji in šele kasneje se je zaposlila v Juteksu, kjer je delala dve leti.
Ko je prišla v KIL je bila servirka v delavski restavraciji. Tam so pripravljali tople malice za tovarniške delavce in tudi kosila. Ko je bila delavska restavracija ukinjena, je dobila delo v tovarniškem bifeju, kjer so poleg malice prodajali tudi pivo, ki ga je redno zmanjkovalo, kajti žeja je najhujša nadloga, ki nas še sedaj prav rada muči. Delo v bifeju je bilo po svoje
naporno, kajti treba je bilo tehtati po tri dekla-grame sira, paštete, pet dekagramov salame itd.
Medtem je Marica končala trgovsko šolo, zato se je lahko zaposlila v industrijski prodajalni, kjer je tudi dočakala upokojitev.
PUHIČ MARIJA
je doma iz Krškega. Ko je odšla od doma, je najprej delala v mariborski tekstilni tovarni tri leta, potem je bila štiri leta brez dela, skrbela je za otroke in pomagala pri kmetih. 1964. leta se je zaposlila v KIL, kjer je delala v Samotnem oddelku tri leta, ko pa ni bilo dovolj dela v keramični, je bila poslana na opekarno Ložnica. Za eno leto. Najhitreje ji je dan minil v livarni pri vlivanju, kjer je delala štiri mesece, pozneje pa je šla v pakirnico in tam je bila tudi upokojena.
Gibanje kadrov
V letošnjem letu so se pri nas zaposlili:
1.	VIDEC Franc, 16. 1. 1985 strugama
2.	OREŠNIK Alojz, 21. 1. 1985, predornapeč
3.	VIDNJEVIC Radojka, 22. 1. 1985, strugama
4.	PETELINŠEK Stanka, 22. 1. 1985, strugama
5.	PAVLINC Barbara, 1. 2. 1985, režija keramika
6.	GODLER Antonija, 18. 2. 1985, slikama
7.	BRAČUN Milena, 18. 2. 1985, loščilnica
8.	ROTAR Mira, 27. 2. 1985, loščilnica
9.	LOVRENČAK Jožefa, 1. 3. 1985, loščilnica
10.	BALOH Rudolf, 18. 3. 1985, modelarna
11.	KEKIČ Andrej, 2. 4. 1985, skladišče gotovih izdelkov
12.	KOMERICKI Nataša, 15. 4. 1985, razvršče-valnica
13.	POTOČNIK Romana, 16. 4. 1985, loščilnica
14.	GOMINŠEK Rajko, 22. 4. 1985, loščilnica
15.	JERKOVIČ Finka, 25 . 4. 1985, loščilnica
16.	OŽIR Jože, 9. 5. 1985, predorna peč
17.	GORIČANEC Ivanka, 1. 6. 1985, loščilnica
18.	AVSEC Matjaž, 12. 6. 1985, str. delavnica
19.	BEŠKOVNIK Igor, 13. 6. 1985, predorna peč
20.	CATER Albina, 3. 7. 1985, loščilnica
21.	ŽUNKO Radmila, 10. 7. 1985, strugama
22.	KROFLIČ Mihaela, 15. 7. 1985, loščilnica
23.	KOKOL Rafael, 30. 7. 1985, predorna peč
24.	HALUŽAN Henrik, 1. 8. 1985, loščilnica
25.	JANKOVIČ Romana, 1. 8. 1985, strugama
26.	NAREKS Igor, 1. 8. 1985, tehnična služba
27.	PRAŽNIKAR Zdenka, 5. 8. 1985, strugama
28.	SONJAK Darko, 12. 8. 1985, pripravnik
29.	HORVAT Romanca, 19. 8. 1985, priprav.
30.	KONClC Silva, 19. 8. 1985, pripravnik
31.	ALIJA Bafti, 27. 8. 1985, predorna peč
32.	GUBEC Ivan, 27. 8. 1985, gmota
33.	MARŠ Jurijana, 2. 9. 1985, strugama
34.	SELIČ Martin, 14. 10. 1985, predorna peč
35.	OBLAK Nevenka, 14. 10. 1985, pripravnik
36.	DORDEVIČ Dragica, 31. 10. 1985, strugar.
37.	KOKOL Manica, 1. 11. 1985, slikama
38.	KLEMENC Breda, 1. 11. 1985, slikama
39.	KALŠEK Silva, 4. 11. 1985, strugama
40.	NIKOLIČ Gordana, 11. 11. 1985, strugar.
41.	ZORKO Bojana, 12. 11. 1985, slikama
42.	GREGURlC Štefica, 18. 11. 1985, strugar.
43.	KOPRIVNJAK Lucija, 19. 11. 1985, loščil.
44.	TRBOJEVlC Marjana, 21. 11. 1985, strugama
45.	KUBURAŠ Asija, 3. 12. 1985, strugama
46.	GORIČANEC Erna, 3. 12. 1985, loščilnica
Delovno razmerje je prenehalo:
1.	KOROŠEC Franc, 21. 1. 1985, predorna peč, invalidska upokojitev.
2.	ZUPANC Antonija, 31. 1. 1985, livarna, invalidska upokojitev.
3.	ŠPINDLER Štefanija, 8. 2. 1985, strugar-na, starostna upokojitev.
4.	HIRSCHBERGER Franc, 12. 2. 1985, predorna peč, predčasna upokojitev.
5.	LEDNIK Anica, 19. 2. 1985, livarna, starostna upokojitev.
6.	LOVRENČAK Jožefa, 12. 3. 1985, loščilnica, izjava delavca, da ne želi več delati v TOZD."
7.	COKAN Jerica, 15. 3. 1985, skladišče gotovih izdelkov, starostna upokojitev.
8.	PLOHL Jožefa, 24. 4. 1985, loščilnica, starostna upokojitev.
9.	KARNER Marija, 27. 5. 1985, komercialna služba, starostna upokojitev.
10.	ROTAR Mira, 11. 5. 1985, loščilnica, izjava delavca da ne želi več delati v TOZD.
11.	MUHEDINOVIC Iztok, 2. 5. 1985, strugar-na, v JLA.
12.	MARKUŠ Marija, 27. 5. 1985, predorna peč, invalidska upokojitev.
13.	VASLE Štefanija, 27. 5. 1985, loščilnica, invalidska upokojitev.
14.	PAVLINC Barbara, 31. 5. 1985, režija keramika, sporazumno.
15.	POLAVDER Marija, 30. 6. 1985, pakirnica, starostna upokjojitev.
16.	ŽGANK Miroslav, 5. 6. 1985, predorna peč, sporazumno
17.	ZATLER Martina, 18. 6. 1985, strugama, umrla.
18.	MEJAVŠEK Nevenka, 21. 6. 1985, razvr-ščevalnica, sporazumno.
19.	ŽAGAR Lucija, 30. 6. 1985, tehnična služba. invalidska upokojitev
20.	SKOK Milena, 29. 6. 1985, kadrovsko-splošna služba, sporazumno.
21.	AVBERŠEK Franc, 1. 7. 1985, strojna delavnica, invalidska upokojitev.
22.	MEŠIČ Nura, 30. 4. 1985, strugama, disciplinski ukrep.
23.	PEČOVNIK Bernarda, 23. 9. 1985, slikar-na, invalidska upokojitev.
24.	ULAGA Dragica, 30. 9. 1985, slikama, sporazumno.
25.	MAČINKOVIČ Vida, 13. 8. 1985, prodorna peč, disciplinski ukrep.
26.	PEČNAK Franc, 1.11. 1985, skladišče gotovih izdelkov, umrl.
27.	OREŠNIK Alojz, 13. 11. 1985 prodorna peč, sporazumno.
28.	ALIJA Bafti, 9. 11. 1985, predorna peč, disciplinski ukrep.
29.	GRUM Viktor, 25. 11. 1985, razvojna služba, invalidska upokojitev.
30.	JEGRIŠNIK Jožefa, 30. 11. 1985, loščilni-ca, invalidska upokojitev
31.	HORVAT Miran, 30. 11. 1985, predorna peč, sporazumno.
32.	ALIJA SHIRETE, 30. 11. 1985, loščilnica, sporazumno.
T.M.
”Danes, ko postanem pionir!”
”Kaj pa imate danes?” vpraša ženska enega iz gruče otrok, ki hitijo proti dvorani.
”A ne veš?” je užaljena najmanjša deklica in njene temne preplašene očke, jo začudeno gledajo.
”Glej, dobila bom takšno kapico in rdečo rutico!” ponosno odvrne in z drobno ročico pokaže na največjega dečka, ki je bil na čelu kolone, in še tisti hip pospeši korak kot, da bi se bala, da bodo pozabili na njo.
Prične se proslava. Zavesa, ki ločuje oder od dvorane ne pomeni ničesar, pa vendar toliko. Za cicibane je tokrat zavesa pomenila vrata, ki so jim odprla pot v nov svet — v svet pionirjev.
Godba zaigra himno. Množica v dvorani vstane. Otroci v prvi vrsti plašno pogledajo proti tovarišicam, ki jim dajo znak, da vstanejo.
Tako majhni so. Stojijo nemo, plašno a vzravnano.
Za njih še pesem, ki jo igrajo, ne pomeni ničesar. Toda vedo in slutijo, da je to najlepša pesem.
Godba odide. Kot, da bi v prvi vrsti sedele majhne drobne lutke. Vsak gib je skoraj neviden, le drobne oči zve-
davo pogledujejo sem in tja, na ličkih pa je opaziti rahlo rdečico, ki le še polepša občutek v srcih.
Spet vstanejo, ker so že poučeni, da morajo stati, kadar dajejo svečano pionirsko zaobljubo. Sprva plašno potem pa vse glasneje ponavljajo besede zaobljube. Njihov glas postane mogočnejši in čutiti je, da se vsaj malo zavedajo pomena besed, ki jih izgovarjajo.
”Po vrsti, kakor vas bom klicala, prihajajte na oder!” pove starejša deklica, ki se je že navadila kapice in rutice, saj je že prava pionirka. "Andrej, Uroš, Katja...” Otroci prihajajo na oder, v očeh nekaterih staršev pa se nabirajo solze sreče in iz dna srca jim privrejo na dan spomini na njihovo mladost. Za hip jim na obrazu zaigra grenki smehljaj — smehljaj mladosti, ki jim je tako hitro spolzela skozi prste. A življenje teče dalje.
Ko se zazrejo v otroke na odru, zdaj že s kapico in rutico, pozabijo na vse in spet živijo za jutri.
Kot šopek prelepih cvetlic stojijo na odru. Velike temno modre čepice jim stojijo na drobnih glavicah. Nekemu dečku njegovi svetli lasje nagajivo kukajo izpod kapice. Vsak s pogledom išče svojo mamico ali očka. Nato se zasliši pesem.
Kar nekako oddahnejo si, ko jih spet odpeljejo nazaj na stole v prvi vrsti.
Starejši pionirji in člani Svobode Liboje so jim pripravili lep in pester kulturni program, in tudi cicibana iz libojskega vrtca sta jim prinesla darilo in jim čestitala ob vstopu v pionirsko organizacijo.
Kaj še naj ob vsem tem povem?!
Sprejem v pionirsko organizacijo je dogodek, ki smo ga vsi doživeli in ga ne bomo nikdar pozabili.
Zaželimo pionirčkom, da bodo z veseljem nosili kapo in rutico in da ne bi nikdar pozabili, kje živijo in kaj jim mora pomeniti beseda domovina. Da bodo znali ceniti in spoštovati vrednote, naše s krvjo prepojene zemlje. Da bodo morebitnim sovražnikom znali reči:
”Ne damo naših kamnov!”
”Ne damo naše sreče!”
Marija Mlinarič
Slovo od Pečnak Francija
Tako nepričakovano nas je zapustil naš sodelovaec in dober prijatelj Franci. Nismo mogli verjeti, da ga ne bo več med nas, saj je bil star komaj 36 let.
Rodil se je 4. junija 1949 v Libojah v skromni, a prijazni domačiji, pri "Pečna-kovih”. Bilje sin delovnih staršev, zato se je kmalu po končani osnovni šoli zaposlil v "Kolarstvu” v Petrovčah, nato pa pri "Mesnine” Celje.
Vseskozi si je želel, da pride med nas keramike in tako nadaljuje tradicijo Peč-nakovih keramikov, zato se je leta 1978 tudi zaposlil v naši delovni organizaciji.
Ko mu je umrl ata, bolehna in ostarela mama pa kljub pomoči domačih ni bila več kos vsem opravilom na skromni kmetiji, se je Franci z vsem srcem in ljubeznijo še bolj posvetil domu in najdražjim.
Še bi lahko naštevali njegove vrline, toda na žalost bolezen in nazadnje neizprosna smrt, sta prekinili njegove skrite želje.
Kako priljubljen in spoštovan je bil so dokazali številni sodelavci, znanci in prijatelji, ki so ga spremljali na zadnji poti od mrliške vežice do preranega groba.
Flvala mu za vse dobra dejanja. Nanj no ostal svetel spomin.
Sorodnikom in njegovim naj dražjim iskre-nko sožalje.
Jože Rus
Okenska šipa je mokra, mokra od jesenksega dežja.
Moje srce pa je boleče
ker rane gorja v njem so skeleče.
Rana v srcu skeli.
Od tvoje duše hlapi hlapi duh po solzah.
V dno duše doni zame si bil vedno edini ti.
Korenko Barbara
s
Natakar vpraša gosta srednjih let:
—	Oprostite, ali ste videli babico z otrokom... sedeli so tu...
—	Babica je umrla, ko je čakala, da prinesete limonado, deček pa sem jaz. —
Na neki svečanosti trije prijatelji stojijo pred vhodnimi vrati in opazujejo goste, ki prihajajo. Prvi reče:
—	Ali vidita tisto plavolasko. Biserna ogrlica, ki jo nosi, je moj dar. —
Drugi malo bolj kislo:
—	To ni nič. Briljantni prstan na njeni roki sem ji dal jaz!
Tretji pa se zasmeje:
—	A podočnjaki, ki jih ima, so pa od mene! —
Zdravnik reče pacientu:
—	Če ne prenehate zalezovati tujih žensk, ne boste preživeli niti tedna več.
Toda zakaj, doktor? Zdrav sem, a ženske so nore na mene.
—	Vem, ena od njih je tudi moja! — mu odvrne doktor.
Ginekolog pregleda pacientko in jo vpraša:
—	Rekli ste, da imate prijatelja arhitekta?
—	DA —
—	Lahko vam rečem, da vam je položil temeljni kamen. —
Trinajstletni fant zbeži iz nočnega kluba, kjer je gledal striptis. Vratar ga začudeno vpraša:
—	Zakaj tako hitiš sinko?
—	Mama mi je rekla, da se bom spremenil v kamen, če bom gledal gole ženske, jaz pa čutim, da se že začenja. —
Sredi noči so se zaslišali kriki na pomoč iz ženine sobe. Mož, ki je spal v drugi sobi pridrvi k ženi in zagleda tujca, ki skače skozi okno.
—	Draga, zakaj me nisi prej poklicala?
—	Ah, ko je hotel prvič, sem pomislila, da si ti, ko pa je hotel drugič, mi je takoj postal sumljiv. —
Skupina turistov se z avtomobili ustavi kraj neke vasi in si na travniku postavi šotore. Moški zavijejo v gostilno in vprašajo krčmarja: ”Je v vaši vasi kaj možnosti za zabavo?”
”Da pa še koliko” odvrne krčmar. ”Na travnik, kjer ste se utaborili, vsak popoldan spustimo našega bika”.
NAGRADNA KRIŽANKA
Izdaja: Keramična industrija Liboje. Ureja: Odbor za informacije. Odgovorni urednik: Majda Oblak. Izhaja štirikrat letno. Telefon: 063/737-120. Tisk: DO REK Tiskarna Titovo Velenje. Naklada 800 izvodov.