UDK (UDC) 389.6(497.12):528 061.3(497.12 Otočec),,1995":528 SP ETI STAND DE ZA POTREBE SLOVENS GE Z E doc.dr. Božo Koler FGG-Oddelek za geodezijo, Ljubljana Prispelo za objavo: 1995-07-05 Pnpravljeno za objavo: 1995-09-01 Izvleček V članku je predstavljen postopek ustanavljanja tehničnega odbora, postopek sprejemanja slovenskih standardov za potrebe geodezije in označevanje slovenskih standardov. Ključne besede: Geodetski dan, geodezl/a, Otočec, postopek, sprejemanje, standard, tehnični odbor, 1995 Zusammenfassung Der Artikel stellt das Verfahren der Gruendung eines technischen Ausschusses, das Verfahren der Aufnahme von slowenischen Normen Ju.er den Bedarf der Geodaesie und die Bezeichnung der slowenischen Normen var. Stichwoerter: Aufnahme, Geodaesie, Geodaetentag, Nonnen, Otočec, technischer Ausschuss, Verfahren, 1995 l UVOD Od konca leta 1991, ko je v okviru Ministrstva za znanost in tehnologijo začel delovati Urad za standardizacijo in meroslovje (v nadaljnjem besedilu USM), smo Slovenci dobili tudi možnost, da samostojno sprejemamo svoje slovenske standarde in se vključimo v mednarodno standardiziranje. Delo na področju standardizacije je v USM-ju organizirano v šestih programskih svetih, ki jih vodijo tehnični sekretarji, ki so zaposleni na USM-ju. Posamezni programski sveti so: • informacijska tehnologija in telekomunikacije • elektrotehnika in elektronika • živila, zdravje, kemija in okolje o gradbeništvo, kovinski in nekovinski materiali • strojništvo, iransport in pakiranje o temeljni standardi in izdelki za dom in prosti čas. Novo prelomnico pri sprejemanju slovenskih standardov predstavlja sprejetje Zakona o standardizaciji, ki je stopil v veljavo 1995-01-25. Zakon je usklajen s podobno zakonodajo v državah Evropske unije (EU). Ureja sprejemanje, izdajo in uporabo tehničnih predpisov in standardov ter postopke za ugotavljanje skladnosti. Postopki za ugotavljanje skladnosti neposredno ali posredno zagotavljajo, da so izpolnjene zahteve iz tehničnih predpisov in standardov. Cilj zakona je, da se zgradi in uveljavi tak sistem standardizacije, ki bo omogočal sočasno nastajanje in sprejemanje Geodetski vestnik 39 (1995) 3 mednarodno usklajenih standardov (Palma at a1., 1995). Začetek pri sprejemanju standardov za potrebe geodezije predstavlja ustanovitev tehničnega odbora USM/TC GPO Gradnja poslopij (maj, 1993). V okviru omenjenega tehničnega odbora deluje tudi delovna skupina Meritve in odstopanja, ki je zadolžena za pregled standardov s področja geodezije v inženirstvu. 2 STANDARDIZIRANJE ZA POTREBE GEODEZIJE v Ce analiziramo današnje stanje na področju geodezije (geodetske izmere) v Sloveniji, potem lahko ugotovimo: " • slovenskih standardov za področje geodezije nimamo • nimamo podatkov o obsegu morebitne uporabe tujih standardov v posameznih organizacijah (npr. DIN, ISO ... ) • večino geodetskih del izvajamo po različnih in večinoma zastarelih pravilnikih, ki predstavljajo tehnične predpise. Preden se odločimo, da se bolj dejavno vključimo v delo USM-ja, se moramo · vprašati, zakaj želimo sprejeti standarde za področje geodezije. Mislim, da je sprejem standardov za potrebe geodezije potreben predvsem zaradi: • poenotenja proizvodnje in njenih proizvodov, merskih postopkov in uporabljene strojne in programske opreme, • zagotavljanja racionalnega in kvalitetnega izvajanja geodetskih del in doseganja ustrezne natančnosti izvajanja geodetskih del, • poenotenja terminologije znotraj stroke in do drugih strok Poleg tega nam sprejeti standardi pomagajo oceniti stopnjo razvoja stroke in možnosti za njen nadaljnji razvoj. Da bi lahko sprejeli slovenske standarde za potrebe geodezije, moramo: • dati pobudo za ustanovitev tehničnega odbora (v nadaljnjem besedilu TC) za področje geodezije, • poiskati svoj interes v delu tehničnega odbora in delovne skupine (USM/TC GPO/WG 2 - Meritve in odstopanja), ki pokriva področje geodezije v inženirstvu, • vključiti se v delo že obstoječih TC-jev (npr.: TC Geografske informacije, TC 10 Tehniško risanje, TC 37 Terminologija (načela in koordinacija), TC 69 Uporaba statističnih metod, TC 145 Grafični simboli in TC 172 Optika in optični instrumenti). 3 SPREJEMANJE SLOVENSKIH STANDARDOV 3.1 Mejni pogoji pri stanciardiziranju in ustanovitev tehničnega odbora ujno osnovo za uspešno standardiziranje predstavljajo vhodne veličine, ki so definirane s potrebo po določenem standardu, ki jo v najboljšem primeru spremlja tudi predlog za novi standard. Pri samem postopku sprejemanja standarda naj bi bili izpolnjeni tile mejni pogoji: • prostovoljno sodelovanje vseh zainteresiranih pri sprejemanju in kasnejši uporabi standarda, Geodetski vestnik 39 (1995) 3 o zagotovljena mora biti javnost dela in pripombe, rešene na osnovi usklajevanja različnih mnenj in z doseganjem konsenza, o enotnost in doslednost, ki naj zagotovi, da se posamezni standardi med seboj ne izključujejo, o enostavnost rešitev, ki je tudi najbolj sprejemljiva za vse zainteresirane, o spremljanje razvoja tehnologije in vključevanje najnovejših spoznanj znanosti in stroke, o ekonomičnost, ki se kaže predvsem v tem, da standardizacija ni namenjena sama sebi, temveč vsem zainteresiranim uporabnikom, o koristi celotne stroke (družbe) morajo prevladati nad interesi posameznikov, o praviloma moramo težiti k sprejemanju standardov na čim višji ravni (mednarodni ali regionalni standardi), kar nam zagotavlja odprtost navzven. V čim večjem obsegu bodo mejni pogoji pri sprejemanju standardov izpolnjeni, tem več uporabnikov bo imel posamezni standard, čeprav je uporaba standardov neobvezna. Standard mora biti uporabniku pripomoček, s katerim bo lahko bolj uspešno, ekonomično in kvalitetno izvajal svoje delo. V tem primeru bomo opravili tudi s pomisleki, da je standardizacija sama sebi namen. Vpliv strokovne javnosti na sprejemanje slovenskih standardov je zagotovljen z ustanovitvijo tehničnega odbora, ki deluje v okviru USM-ja. Pobudo za ustanovitev tehničnega odbora lahko dajo zainteresirana podjetja, upravni organi in posamezniki, ki menijo, da obstajajo utemeljeni razlogi za njegovo ustanovitev. Pobudo za ustanovitev tehničnega odbora lahko dajo seveda tudi programski sveti in že ustanovljeni tehnični odbori. V primeru standardizacije za potrebe geodezije mislim, da mora pobudo za ustanovitev tehničnega odbora dati Geodetska uprava Republike Slovenije. Če je pobuda za ustanovitev tehničnega odbora sprejeta, potem direktor imenuje tehničnega sekretarja, ki na osnovi razpisa v uradnem glasilu USM-ja izvede postopek ustanavljanja tehničnega odbora. Tehnični odbor lahko za delo na ožjem področju, v okviru svoje pristojnosti, ustanovi tehnični pododbor ali delovno skupino, ki je zadolžena za izvedbo posameznih nalog s področja dela tehničnega odbora ali tehničnega pododbora (Navodilo o sprejemanju in nastajanju slovenskih standardov, 1995). 3.2 Postopek in metode sprejemanja slovenskih standardov o je ustanovljen tehnični odbor, so izpolnjeni vsi pogoji, da lahko začnemo s ostopkom sprejemanja standardov. Postopek je predstavljen na sliki 1. Prvo stopnjo pri sprejemanju novega standarda predstavlja pisna in argumentirana pobuda, ki jo na strokovni odbor USM-ja naslovijo zainteresirani (podjetja, organizacije ali skupnosti, zbornice, upravni organi). Če je pobudi priložen tudi osnutek SIST (uradna oznaka za slovenski standard), potem osnutek SIST-a potrdi ustrezni tehnični odbor. V nasprotnem primeru je tehnični odbor oziroma tehnični pododbor ali delovna skupina zadolžena za pripravo osnutka SIST-a, ki mora biti sprejet s konsenzom. Končno besedilo osnutka SIST-a dobi status predloga SIST-a, ki gre v javno obravnavo. Rok za vložitev pisnih pripomb je najmanj 30 dni od dneva objave v uradnem glasilu USM-ja. Po reševanju pripomb, ki so bile dane na predlog SIST-a v času javne razprave, se začne sam postopek za izdajanje SIST-a. Geodetski vestnik 39 (1995) 3 L SIST se lahko sprejme na podlagi prevzema mednarodnega, evropskega ali tujega nacionalnega standarda. V splošnem tehnični odbori prevzemajo standarde na čim višji ravni. Če tehnični odbor dvomi o tem, kateri standard naj sprejme, evropskega ali mednarodnega, potem ima po priporočilih USM-ja prednost evropski standard. To je seveda tudi v skladu s politiko Slovenije, da se z zakonodajo, predpisi in standardi približa EU-ju in da postane članica EU-ja (Pogačnik, 1995). Metode sprejema slovenskega standarda so naslednje (Navodila o sprejemanju in nastajanju slovenskih standardov): ~-----P_o_b_u_d_a ____ ~l+LI ___ D_e_lo_~_i_o_s_n_u_t_e_k __ -J Ne USM Stroko~i. odbor Delo~i osnutek TC Da Osnutek SIST Pripombe TC (WG) TC Predlog SIST-a TC - rok za ri ombe TC - rešuje pripombe TC Da Postopek izdajanja SIST-a Redakcijsko lektorski odbor Da Izid Slika 1 Geodetski vestnik 39 (1995) 3 Ne Ne .. • metoda razglasitve: USI,A razglasi prevzem standarda v svojem uradnem glasilu, • metoda platnice: v tem primeru se standard ponatisne, dodajo pa se mu platnice, v slovenščini napisan predgovor s pojasnili osnovnih pojmov, ki so navedeni v standardu. To metodo uporabimo, ko so potrebni uvod z dodatnimi pojasnili, razlaga izrazov ali posredovanje določenih podatkov, ki so določljivi posebej za Slovenijo, • prevod:' pri prevodu standarda je treba upoštevati tudi možnost prodaje standarda (najmanj 150 izvodov) in n1aterialne možnosti financiranja založništva. 3.3 Označevanje slovenskih siimdairdov Sprejeti slovenski standardi se vpišejo v matično knjigo standardov in označijo po mednarodnem klasifjkacijskem sistemu (ICS). Slovenski standardi so označeni na naslednji način: SISI XXXX(X). 1 L Dodatna številčna oznaka ( 4 ()Ziroma 5 mest) Oznaka za slovenski standard Dodatne številčne oznake si sledijo v zaporedju od številke 1000 dalje. V primeru prevzema tujega standarda se oznaki za slovenski standard doda izvorna oznaka prevzetega standarda ne glede na število mest (npr. SIST ISO 3675). Z referenčno številko standardu dodamo podatek o letu izdaje in obvezno oznako jezika, če je standard izdan v tujem jeziku (npr. SIST ISO 3675:1994 (en)). 41 ZAKLJUČEK v Ce se bomo odločili, da bomo sprejemali slovenske standarde za potrebe geodezije, potem se moramo zavedati, da je poleg ustanovitve ustreznega tehničnega odbora zelo pomembno tudi evidentiranje in izbor članov za tehnični odbor. Od izbora ustreznih članov, ki bodo pripravljeni delati in prevzeti breme pri standardiziranju za potrebe geodezije, sta predvsem odvisna kvaliteta in intenzivnost sprejemanja standardov. Pobudo pri sprejemanju slovenskih standardov in nadzor nad trenutnim in prihodnjim dogajanjem na področju standardizacije za potrebe geodezije mora prevzeti Geodetska uprava Republike Slovenije. Za sam postopek sprejemanja standardov je tudi zelo pomembno, da so definirani končni uporabniki določenega standarda. Na ta način bomo zagotovili, da bodo sprejeti standardi uporabljani v praksi in da bo delo pri sprejemanju standardov smiselno. lLiteratlj)ra in viri: Palma, P., Fister, V, Naloge USM ob uveljavitvi novih slovenskih zakonov o standardizaciji in meroslovju. Sporočila USM, 1995, št. 2, str. 7-20 Pogačnik, A., Priporočilo za prevzemanje standardov. Sporočila USM, 1995, št. 1, str. 19-20 Navodila o sprejemanju in izdajanju slovenskih standardov. Uradni list RS, 9. jun. 1995, Šlo 32, str. 2238-2241 Zakon o standardizaciji. Uradni list RS, 10.Jan.1995, št. 1, sir. 37-40 Recenzija: mag. Božena Lipej mag. Dalibor Radovan Geodetski vestnik 39 (1995) 3