NAJ MEDICINSKA
MEDICINSKI TEHNIK 2012
Več na oglasnih straneh.
Aktualno
Destrnik • Burina dobil tožbo proti občini
O Stran 3
Po naših občinah
Žetale • Županova
vrtčevska
kombinatorika
O Stran 7
Ptuj, torek, 17. julija 2012
letnik LXV • št. 56 odgovorni urednik: Jože Šmigoc cena: 0,80 EUR
Natisnjenih: 12.000 izvodov ISSN 1581-6257
Štajerski TEDNIK
v digitalni knjižnici:
www.dlib.si

Štajerski
RADIOPTUJ
89,8«98,£*ICH3 www.radio-ptuj.si
Šport
Atletika •
Gorazd Rajher: »Usoda je tako hotela«
O Stran 12
športno plezanje •
Markovičeva v Chamonixu do jubilejne zmage
O Stran 13
Polenšak • Praznik z dolgoletno tradicijo
Še malo do zlate žetve
Turistično društvo Polenšak je minuli konec tedna uspešno organiziralo in izpeljalo že 49. praznik žetve, kruha in pogač. Naslednje leto bo tako na vrsti zlata žetev, saj bo prireditev izvedena petdeseto leto zapored in organizatorji že napovedujejo številna presenečenja.
Letošnji praznik žetve pa je bil še posebno slovesen, saj so v soboto uradno odprli dograjen turistični dom, ki ima zdaj velik razstavni prostor, namenjen tudi izobraževanju, v mansardi pa lično urejen in prostoren eko muzej s stalno zbirko kmečkega orodja in opreme.
Kljub temu, da vreme organizatorjem letos ni bilo najbolj naklonjeno, so bili z obiskom zelo zadovoljni, izvedli so tudi vse napovedane dogodke, od žetve do mlatve na tradicionalne načine. Prav tako zadovoljni pa so bili tudi številni obiskovalci, ki so si ob ogledu razstave kruha in pogač ter kmečkih opravil, povezanih z žetvijo, lahko privoščili slastne, daleč naokoli dišeče polenške gibanice in najrazličnejše vrste kruha. Zabave željni pa so prišli na svoj račun tudi ob večerih, ko se je pod šotorom lahko plesalo in zabavalo do jutranjih ur.
SM
Foto: Črtomir Goznik
Ptuj • Pogovor s predsednico sveta zavoda bolnišnice
Tenis •
Rola znova izjemen, tokrat v Avstriji
O Stran 14
„Niti svet niti vodstvo si ne želita ukinjanja"
Zakon o uravnoteženju javnih financ še dodatno otežuje poslovanje ptujske bolnišnice v obdobju sanacije, ki mora za izvajanje nekaterih programov zaradi nezadostnega števila zdravnikov, „zaposlovati" zdravnike od drugod. Poleg tega pa po novem ni več dovoljeno sklepati podjemnih pogodb z lastnimi zaposlenimi, kar na nek način ogroža izvajanje programa ortopedske dejavnosti. O tem in o drugih trenutno aktualnih vprašanjih smo se pogovarjali s Štefko Presker, predsednico sveta zavoda Splošne bolnišnice Ptuj.
„Kar zadeva razpis za direktorja Splošne bolnišnice dr. Jožeta Potrča Ptuj, lahko povem, da od zadnjega sestanka pri ministru za zdravje aprila letos, ni nič novega. Predlagana sprememba odloka o preoblikovanju bolnišnice,
Nastopili bodo:
Ans. PETKA-Dobje Ans. SLOVENSKIH 6-Celje Ans. TAPRAVI FALOTI - Šoštanj Ans. ELA IN ŠARMERJI - Ptuf Ans. NEMIR - Mokronog Ans. NAVEZA-Pernica Ans. VIHAR-Slovenj Gradec Ans. GADI - Dol pri Ljubljani Ans. VRT - Oplotnica Ans. ZAKA1 PA NE -Prebold
Kot gostje bodo nastopili člani ansambla Pajdaši.
ki se nanaša na strokovno vodenje bolnišnice v primeru, če bi bil izbran za direktorja nekdo, ki ni zdravnik, še ni potrjena oz. zavrnjena. Zato tudi ne moremo pristopiti k morebitnim spremembam statuta bolnišnice. Mislim pa,
da bomo morali najkasneje v prvih jesenskih mesecih letošnjega leta izvesti razpis, saj se bo decembra izteklo eno leto od imenovanja vršilke dolžnosti. Glede nadaljnjih aktivnosti pričakujem opredelitev Ministrstva za zdrav-
je," je na vprašanje o tem, zakaj še ni razpisa za direktorja ptujske bolnišnice, odgovorila Štefka Presker, predsednica sveta zavoda, ki smo jo tudi vprašali, kaj se dogaja na področju programa ptujske ortopedije glede na vse gla-
snejše govorice o tem, da naj bi s tem programom, ki se je v štirih letih na Ptuju dobro prijel ter prispeval k zmanjšanju čakalnih vrst na področju protetike kolkov in kolen.
O Stran 4
9771581625005
Slovenija • Koraki k reševanju spora med Slovenijo in Hrvaško
Slovenijo bo v sporu o LB zastopal finančnik Arhar
Vlada je minuli teden imenovala nekdanjega guvernerja Banke Slovenije Franceta Arharja za strokovnjaka za reševanje spora s Hrvaško glede Ljubljanske banke. Sodišče v Zagrebu pa je danes zavrnilo tožbo Zagrebške banke proti LB in NLB v zvezi s poplačilom hrvaških varčevalcev LB.
Hrvaški tisk: Strokovnjaki bodo uredili spor glede LB
Najnovejši zaplet glede neizplačanih deviznih prihrankov Ljubljanske banke, ki je zapletel tudi ratifikacijo hrvaške pristopne pogodbe s Slovenijo, bosta reševala strokovnjaka, danes piše Novi list po sobotnem srečanju zunanjih ministrov Hrvaške in Slovenije.
Reški časnik trdi, da je dogovor v nasprotju z dosedanjimi trditvami Pusiceve, da sta spor glede LB in ratifikacija hrvaške pogodbe z EU »ločeni vprašanji«. Kot pojasnjuje Novi list, je Erjavec povedal, da Slovenija ne bo začela postopka ratifikacije, dokler ne bo jasna rešitev spora glede LB. Kot sklepa, bo do ratifikacije prišlo po umiku tožb Zagrebške banke in Privredne banke Zagreb proti LB in Novi ljubljanski banki (NLB).
Medtem pa Večernji list ocenjuje, da je tudi sobotni dogovor v skladu z dolgoletno politiko v tem primeru. Časnik dodaja, da je obstajala politična volja na obeh straneh, da bi spor uredili, a, kot dodaja, je slovenska stran pogosteje izrabljala neurejeno vprašanje za notranjepolitično rabo, kot ga je povezovala z ratifikacijo hrvaške pogodbe z EU v državnem zboru.
Arhar bo skupaj s hrvaškim kolegom preučil problematiko tožb Zagrebške banke in Privredne banke Zagreb (PBZ) proti Ljubljanski banki in Novi Ljubljanski banki, nato pa bosta vladama predlagala rešitve zanjo.
Da bosta državi skušali najti rešitev s pomočjo dveh finančnih strokovnjakov, sta se na srečanju v soboto v Dubrovniku dogovorila slovenski zunanji minister Karl Erjavec in njegova hrvaška kolegica Vesna Pusic.
Erjavec je danes pojasnil, da so se za Arharja odločili, ker pozna vso zgodovino pogajanj o nasledstvu, je bančni strokovnjak in pravnik.
Od Arharja minister pričakuje, da »gre čez vso zadevo«. Ob tem je poudaril, da pri imenovanju strokovnjakov ne gre za to, da bi to vprašanje sedaj reševali bilateralno, temveč za to, da bi ugotovili, ali sploh obstaja pravna podlaga za tožbe, ki tečejo na Hrvaškem. Kot je dodal, bosta strokovnjaka reševala nesporazum.
»Mi smatramo, da ni korektno, da se pred hrvaškimi sodišči vodijo ti spori, ker je bil dogovor, da to rešujejo v sklo-
pu sukcesije. Želeli bi, da eksperta to ugotovita in hrvaška stran poda pravno argumentacijo, zakaj s tožbami nadaljuje,« je dejal.
Erjavec pričakuje, da bosta strokovnjaka čim prej začela z delom, že pred dnevi pa je izrazil željo, da bi imeli stališče strokovnjakov na mizi že septembra.
Arhar je od 1. junija letos direktor Združenja bank Slovenije, pred tem pa je bil od leta 2003 prvi mož banke Unic-redit Slovenija. Med letoma 1991 in 2001 je bil guverner Banke Slovenije, nato pa je do leta 2003 vodil Vzajemno. Bil je tudi v ekipi slovenskih pogajalcev na pogajanjih o sklenitvi sporazuma o nasledstvu nekdanje SFRJ, po uveljavitvi tega sporazuma pa tudi član odbora za razdelitev finančnega imetja in obveznosti nekdanje SFRJ.
Sicer pa je sodišče v Zagrebu zavrnilo tožbo Zagrebške banke proti LB in NLB v zvezi s poplačilom hrvaških varčevalcev LB. Zagrebška banka je od toženih strank zahtevala plačilo v višini okoli pol milijona evrov in pripadajoče obresti, skupaj skoraj milijon evrov.
Na naroku na občinskem civilnopravnem sodišču v Zagrebu sicer danes ni bilo predstavnikov nobene od strani. Sodnica Romana Hukelj je dejala, da ni to nič nenavadnega, ko gre za postopke na omenjenem sodišču.
Tokratna sodba zadeva eno od skupaj 18 tožb, ki jih je Zagrebška banka vložila proti LB in NLB na hrvaških sodiščih na podlagi pooblastil hrvaškega finančnega ministrstva iz let 1995 in 2000, da v njegovem imenu vodi postopke proti slovenskim bankam.
Od LB in NLB je Zagrebška banka zahtevala izplačilo 492.430 evrov glavnice in pripadajoče obresti od 1. avgusta 1992, kar bi v primeru ugodne rešitve za tožnico znesek lahko tudi podvojilo. Sodišče bo obrazložitev odločitve poslalo naknadno.
Podobna pooblastila kot Zagrebška banka je od hrvaške vlade dobila Privredna banka Zagreb (PBZ), ki je prav tako tožila LB in NLB. Postopki so na hrvaških sodiščih potekali od leta 1996, hrvaško vrhovno sodišče pa je leta 2010 razveljavilo vse tožbe obeh bank in jih vrnilo v vnovični postopek. V začetku septembra bo narok po ponovljeni tožbi PBZ proti LB in NLB.
Postopki na sodišču so povezani s terjatvami za sredstva, ki sta jih na podlagi jamstva, ki ga je hrvaška država dala varčevalcem po razpadu bivše Jugoslavije, Zagrebška banka in PBZ izplačali hrvaškim državljanom z deviznimi prihranki v LB.
Ustavno sodišče zavrglo zahtevo ZZZS glede pokojnin
Ustavno sodišče je zavrglo zahtevo zveze svobodnih sindikatov in nekaterih drugih za oceno ustavnosti dela varčevalnega zakona, ki nekaterim upokojencev znižuje pokojnino in omejuje pravico do letnega dodatka. Reprezentativni sindikat lahko namreč začne postopek le v primeru, če so ogrožene pravice delavcev, ugotavlja ustavno sodišče.
Izpodbijane določbe urejajo višino pokojnine določenih upravičencev ter višino letnega dodatka uživalcem pokojnin oziroma določenih nadomestil iz invalidskega zavarovanja, ne urejajo pa delovnopravnega položaja delavcev, opozarja sodišče. Glede na
Po podatkih hrvaškega finančnega ministrstva je šlo za skupaj 544,4 milijona takratnih nemških mark (272 milijonov evrov).
Arhar (pred imenovanjem):
Za Slovenijo so pooblastila hrvaške vlade Zagrebški banki in PBZ sporna. Ljubljana namreč vztraja, da je spor o LB vprašanje nasledstva, ki je posledica razpada bivše skupne države, kar je po dolgih letih zavračanja Hrvaška sprejela leta 2010 po dogovoru takratnih premierov Boruta Pahorja in Jadranke Kosor.
Arhar (pred imenovanjem): Slovenija ne sme odstopati od mednarodnih aktov
Visoki predstavnik za nasledstvo Rudi Gabrovec je dogovor zunanjih ministrov Slovenije in Hrvaške glede Ljubljanske banke označil kot »pozitiven pristop za reševanje tega problema«. Zunanja ministra Slovenije in Hrvaške, Karl Erjavec in Vesna Pusic, sta po pogovoru v Dubrovniku sporočila, da naj bi vladi imenovali vsaka po enega strokovnjaka, ki bi nato vladama skupaj predlagala rešitev glede nekdanje LB. Kot je znano, je Slovenija že imenovala Arharja.
Medtem ko je Gabrovec dogovor pozdravil, pa je France Arhar poudaril, da Slovenija »ne sme odstopati od mednarodnih aktov, ker ne gre
to z izpodbijanimi določbami niso ogrožene pravice delavcev, je navedlo v sklepu.Ustavno sodišče je sklep sprejelo soglasno. (sta)
Odbor za finance poroštvu za Teš 6 prižgal zeleno luč
Odbor DZ za finance in monetarno politiko je vendarle končal drugo obravnavo predloga zakona o državnem poroštvu za Teš 6. Po pričakovanjih je sprejel tudi dopolnilo, v skladu s katerim je vladi omogočeno, da v primeru ponovnega povečanja končne cene projekta nad 1,3 milijarde evrov ne sklene pogodbe o poroštvu.
Odbor je sprejel tudi sklep, v skladu s katerim mora Teš do podpisa pogodbe z vlado o poroštvu pripraviti recenziran investicijski program 5, ki ga potrdi neodvisen in strokovno usposobljen
za dvostransko vprašanje«. Kot je poudaril, sporazum o nasledstvu iz leta 2001 ureja vprašanje varčevalcev nekdanje LB kot multilateralen, ne pa bilateralen problem. Zato je po njegovi oceni stališče Hrvaške, da se stvari rešujejo bilateralno, nesprejemljivo. To je po njegovi oceni minister Erjavec tudi zelo jasno poudaril. »Ne moremo se pogajati bilateralno, če je bil problem že v preteklosti multilateralen, namreč problem države Jugoslavije in njenega sistema,« je dejal. »Zato je edina rešitev spoštovanje Dunajske pogodbe, iskanje intermediacije preko Banke za mednarodne poravnave v Baslu, kar pomeni konsenz o kakršnikoli, takšni ali drugačni kompromisni rešitvi s stra-
recenzent. Minister za infrastrukturo in prostor Zvonko Černač je dejal, da je kljub vsem prizadevanjem za znižanje vrednosti projekta še vedno vprašljiva dolgoročna rentabilnost projekta. Vlada je zato predlagala, da odbor sprejme ustrezno dopolnilo.
Država bi v skladu s predlogom zakona o državnem poroštvu za Teš 6 jamčila za 440 milijonov evrov vredno posojilo pri Evropski investicijski banki. Pričakovati je, da bo DZ o predlogu zakona odločal še ta mesec na izredni seji, saj želijo v Tešu posojilo EIB začeti črpati z 31. julijem. (sta)
Odbor DZ enotno za subvencioniranje prevoza dijakov in študentov
Odbor DZ za infrastrukturo in prostor je na petkovi nujni seji soglasno potrdil predlog novele
ni vseh pogodbenih strank, ne samo dveh,« je dejal.
Poudaril je še, da bi morala tudi sodišča, tako v Sloveniji kot na Hrvaškem, prav tako spoštovati sporazum o nasledstvu, saj »ima ratificirana pogodba v primeru kolizije s pozitivno zakonodajo višjo veljavnost«. Dokler ni rešitve, bi morali torej biti tovrstni spori na sodiščih zamrznjeni, tudi če so odprti, je dodal. »Bilate-rala je lahko samo predpriprava, če tako rečem, na skupno diskusijo v okviru vseh bivših republik, ne more to biti rešitev,« je še dejal Arhar. Poudaril je še, da je pred sklenitvijo sporazuma o nasledstvu leta 2001 s štirimi guvernerji centralne banke večkrat skušal vprašanje dvostransko reševati, a je bilo vse zaman.
STA. (Pripravlja: SM)
zakona o prevozih v cestnem prometu, ki dijakom in študentom omogoča nakup enotne subvencionirane mesečne vozovnice za avtobus ali vlak glede na oddaljenost kraja bivanja.
Cena subvencionirane vozovnice bo vezana na število kilometrov, in sicer bo za razdalje do 60 kilometrov cena 15 evrov, za razdalje med 60 in 90 kilometrov 30 evrov, za razdalje nad 90 kilometrov pa 50 evrov.
Za dijake bodo subvencionirani prevozi v obdobju od 1. septembra do 30. junija, za študente pa od 1. oktobra do 31. julija. Na ministrstvu so ob predstavitvi predloga novele konec junija izrazili pričakovanje, da bodo prevozniki ponudili možnost, da dijaki in študenti vozovnico uporabljajo tudi v drugih dneh ali med počitnicami, ko imajo obveznosti na šoli oz. fakulteti.
Država bo za subvencioniranje prevoza dijakov in študentov namenila skupno nekaj manj kot 40 milijonov evrov. (sta)
Uvodnik
Park - raj za otroke ali narkomane?
Na eni strani otroci, ki se brezskrbno igrajo in uživajo v vsej svoji mladostni radoživosti in igrivosti. Na drugi strani najstniki, napol odrasli, ki se le nekaj metrov stran sredi belega dne drogirajo. Za-želiš si, da bi to bil le prizor iz kakšnega ameriškega filma in ne realnost, ki se dogaja tukaj, pred našimi očmi. Pa vendar ni tako. Je povsem resničen dogodek izpred nekaj dni, ki me je presenetil v parku Ljudski vrt. Ta čudoviti košček narave, ki je namenjen otrokom, pa tudi šolarjem, ki obiskujejo bližnjo šolo, je očitno tudi zbirališče narkomanov.
Kako naj se otroci brezskrbno igrajo, kako naj jih starši spustimo tja, ko pa že sredi dneva povsem jasno vidimo, da se tam zbirajo tisti, ki so si za svojo sopotnico izbrali drogo. Takšno ali drugačno. Me sploh ne gane, če so prepričani, da trava ni nevarna droga. Ne spada v park, v bližino otrok gotovo ne.
Tudi v Mestnem parku situacija ni prav nič boljša. Sledi drogiranja lahko praktično vidiš vsak vikend, le stežaj stran od otroških igral.
In potem se človek v vsej svoji milosti in razumevanju vpraša: kolikokrat pa smo tam videli policijo? Kolikokrat se možje v modrem sprehajajo, si pridejo pogledat, kaj se v parkih dogaja? Gotovo premalokrat. Če vsi vemo, da je to leglo narkomanov, ob vikendih tudi pijančevanja in vandalov, ki za seboj puščajo razbito vse mogoče, zakaj se potem pristojni ne zavzamejo bolj za to, da bi se tam tisti, ki jim je park namenjen, počutili popolnoma varno? Morda pa se vendarle bodo. Kmalu, vsaj upam tako. Nihče si ne želi, da tudi naše mesto doleti zgodba, ki smo jo pred leti poslušali v hrvaških medijih, ko je deček na plaži stopil na iglo, ki so jo za seboj pustili narkomani. Starši pri reševanju tega problema sami nismo dovolj močni. Ukrepajo pa naj tisti, ki so za to zadolženi, nenazadnje bi nam varnost najmlajših morala biti posebna prioriteta.
Dženana Kmetec
Slovenski (ne)politični zemljevid • Tarče in tarčice
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Dopisništvo Ormož: tel.: 041 287 922. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Viki Ivanuša, Dženana Kmetec, Simona Meznarič, Martin Ozmec. Lektorica: Mirjam Danilovič. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02 ) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10, Jelka Knaus (02) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si Cena izvoda v torek 0,80 EUR , v petek 1,30 EUR. Celoletna naročnina: 106,30 EUR, za tujino (samo v petek) 117,30 EUR. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89).
Destrnik • Napačen izračun komunalnega prispevka
Občina Destrnik izgubila tožbo
V to, da je občina Destrnik napačno izračunala komunalni prispevek, so bili določeni občani tako prepričani, da so se odločili za tožbe. Eden izmed treh tožnikov je v najpomembnejši točki tožbo že dobil, s tem pa se mu je izračun zmanjšal za več kot 1000 evrov, občino pa bodo stroški tožbe stali še dodatnih 420 evrov.
Foto: DK
Milan Burina je tožbo proti občini Destrnik dobil.
Komunalni prispevek na Destrniku je gotovo tema, ki je dodobra razburila ljudi in ki je spremenila politično in še kakšno drugo vzdušje pri sv. Urbanu. Problem se je pojavil pri načinu pobiranja le tega, kot tudi pri višini, ki je bila ključnega pomena za sklic zbora volivcev. Ta je bil organiziran januarja letos, udeležilo pa se ga je okrog 300 občanov.
Trije, ki so bili v svoj prav popolnoma prepričani, so se celo odločili za tožbe zoper občine. Vložili so jih na Upravno sodišče v Mariboru, ki je v primeru Milana Burine že odločalo.
Burina, ki stanuje v Jane-žovcih, je tožbo vložil oktobra lani, ker je bil prepričan, da mu je občina napačno zaračunala komunalni prispevek. V prvi odločbi, ki jo je prejel, je bil odmerjen komunalni pri-
V tem trenutku naj bi bilo najbolj ogroženo zemljišče na Vičavi 15, s katerega je treba speljati meteorne vode in urediti kanalizacijo, ker je prišlo do površinskih razpok na zemljišču, o čemer smo pisali že v 54. številki Štajerskega tednika. Gre za razpoke, za katere naj ne bilo možno postaviti celovite rešitve, ob uporabi vrste možnih ukrepov pa bi se zmanjšalo tveganje, so ugotovili in zapisali po ogledu stanja na terenu in po sestanku na Inšpektoratu za okolje in prostor. Predvsem pa je treba nadaljevati aktivnosti pri urejanju brežine Drave po že izdelanem projektu, da bi se omejila erozija. Soodgovorni so Agencija Republike Slovenije za okolje (ARSO), Dravske elektrarne (DEM) in Mestna občina (MO) Ptuj. MO Ptuj bo tudi izvedla geomehanske raziskave, da bi ugotovili možnost ukrepov na površini. Ugotavljajo še, da zaradi višine brežine, ki ni zaščitena in grozi, da bo padla v reko Dravo, obstajajo tveganja na celi brežini. Stanje je posledica dolgoletnega medsebojnega učinkovanja naravnega in človeškega dejavnika, zato morajo občani ravnati skladno s stanjem na terenu.
Potrebnih bo 1,6 milijona evrov
„Za sanacijo leve brežine reke Drave na Vičavi je že pri-
spevek v višini 2860 evrov. Ko se je Burina na občini pritožil, pa mu je ta višino prispevka še povišala, in sicer na 3280. „Po prvi pritožbi so mi še zvišali ceno, ki bi jo moral plačati. Ker se mi je zdelo nemogoče, sem se poskušal dogovoriti z bivšim direktorjem občinske uprave Miranom Čehom, a neuspešno. Komunikacija ni bila mogoča, zato sem šel na sodišče," je pojasnil Burina. Prepričan je namreč bil, da je odločba o odmeri komunalnega prispevka napačna, in sicer zato, ker je bila v izračunu upoštevana celotna površina parcele in ne le zemljišče pod stavbo kot v drugih primerih.
Med tem časom je Burina dal opraviti tudi meritve zemljišča, po katerih je bilo povsem jasno, da bi občina po pravilniku morala upoštevati
pravljen idejni projekt z ocenjeno vrednostjo investicije 1,6 milijona evrov. Sanacija bi se naj izvajala z armiranobetonskimi tetrapodi za temelj kamnite zgradbe do višine okrog 0,5 m. Položiti se mora vsaj ena vrsta tetrapodov. Prva varianta sanacije, ki je bila ocenjena na en milijon evrov, je predvidevala transport materiala mimo bivše vojašnice, na podlagi naravovarstvenih pogojev pa je bilo treba v projektu predvideti transport materiala po vodi z Rance, kar pa bi investicijo podražilo za 60 %. Odpadla je tudi varianta prevoza materiala po vodi iz vstopno-izstopnega mesta Terme, ker za naravovarstvenike prav tako ni sprejemljiva. Ker je območje predvidene sanacije tudi arheološko zaščiteno, je treba predvideti predhodne
131 kvadratnih metrov in ne 909, kolikor so upoštevali občinski uradniki.
„Zavzemal sem se za spremembo pravilnika, ker menim, da je prispevek previsok, sem pa bil zadovoljen tudi s sodbo, ker sem dokazal svoje.
arheološke raziskave, katerih ocenjena vrednost je 76.000 evrov. Na podlagi raziskav se bodo ugotovile potrebe po nadaljnjih arheoloških raziskavah. Glede na soodgovornost za nastalo stanje na območju Vičave naj bi investicijo skupaj vodili ARSO, DEM in MO Ptuj. Na sestanku, ki je bil 4. julija in na katerem so sodelovali tudi predstavniki VGP Drava Ptuj, d. d., so sklenili, da bodo nadaljevali pogajanja z naravovar-stveniki in Zavodom za varstvo kulturne dediščine Slovenije," med drugim izhaja iz odgovora, ki sta ga za mestne svetnike pripravila mag. Janez Merc in Mojca Horvat.
Ob Vasiji Korošec, predsednici Civilne iniciative za sanacijo brežin reke Drave, ki jo sestavljajo lastniki parcel na Vičavi in drugi občani, sta na
Menim, da je to sodba v imenu ljudstva za malega človeka,," še pojasnjuje Burina.
Ta pa je bila tokrat v najpomembnejši točki v njegovo korist: sodišče je namreč maja letos odločilo, da je občina De-strnik Burini narobe izraču-
nujnost vzdrževalnih del na strugi reke Drave pred štirimi leti pospešeno pričela opozarjati tudi Vlado in Anja Šilak, lastnika parcele na Vičavi 44. V oddelku za porečje reke Drave sektorja za porečje reke Drave in Mure ARSO in Ministrstva za okolje in prostor (MOP) so jima že takrat odgovorili, da problematiko poznajo ter da je v levem višinsko razgibanem bregu Drave kljub ugodni sestavi temeljnih tal že prihajalo in še vedno prihaja do manjših, predvsem lokalnih odlomov in zdrsov zemljin v brežini. Za sanacijo pa bodo morali pridobiti ob ustreznih sondažnih terenskih preiskavah fizikalnih lastnosti zemljin še situacijski geodetski topo-

nala komunalni prispevek in odločila, da se pravilni znesek glasi 2017 evrov. To pomeni, da bo plačal 1263 evrov manj, kot so mu po pritožbi izračunali na občini. Občina Destr-nik bo zaradi tega, ker je izgubila tožbo, krila tudi sodne stroške v višini 420 evrov.
Dve plati iste zgodbe
Da pa zadeva ni takšna, kot jo želi prikazati Burina, in da je sodba tudi v korist občine, pa trdi bivši direktor občinske uprave Destrnik Miran Čeh. „Z dopisom Ministrstva RS za infrastrukturo in prostor, v katerem je navedlo, da je odlok o komunalnem prispevku v občini Destrnik popolnoma skladen z vsemi zakonskimi in podzakonskimi akti, ter s sodbo upravnega sodišča, sem dobil popolno potrditev, da sem na zboru občanov 20. 1. 2012 občane pravilno informiral, čeprav nekateri niso hoteli prisluhniti," pravi Čeh. Pojasnjuje, da je dejstvo, da je Burina opravil meritev zemljišča, vplivalo na višino komunalnega prispevka, postopkovno pa naj bi občina vse postopke izpeljala pravilno.
grafski podrobni posnetek prizadetega območja z vrisanimi prečnimi profili in vrisano globino reke Drave na teh območjih. Podoben odgovor sta Šilakova prejela tudi v začetku leta 2009, ker potrebnih podatkov za odločitev o izvedbi sanacije in njenega obsega še vedno ni bilo. V vmesnem času, ob izteku leta 2008, sta odgovorne še enkrat pozvala k izvedbi sanacije in da naj za leto 2009 planirajo sredstva za nujna vzdrževalna dela bre-žine. Aprila 2009 sta na MOP oz. ARSO - oddelek za porečje reke Drave ponovno pisala, ker v prvem odgovoru z začetka leta 2009 ni bilo razvidno, kaj in komu so naročili izdelavo potrebnih dokumentov
Sodišče je v sodbi destrni-ški občini pritrdilo tudi, da se lahko komunalni prispevek pobira, preden je kanalizacija zgrajena. Sočasno pa je razsodilo tudi, da se odločbi, ki ju je dobil Burina, odpravita in se zadeva vrne v ponovni postopek. „In kot končno je sodišče povedalo, da je tožba vsebinsko neupravičena, vendar je ugovor utemeljen, ker pritožbeni organ ne sme odločati v škodo pritožnika, čeprav je bil na podlagi druge odločbe komunalni prispevek pravilno obračunan," še trdi Čeh.
Kar pa ne drži, sodišče bi lahko tudi v tej točki pritrdilo občini Destrnik, a se je odločilo, da ima v tem primeru Burina prav. S tem se je višina obračuna komunalnega prispevka zanj znižala in čeprav je bil postopek izračuna občine Destrnik v skladu z zakonodajo, je sodišče odločilo, da v primeru Burine ta ni bil pravilno zaračunan.
Na sodišču pa sta še dve tožbi, ki sta vsebinsko drugačni, zato bo zanimivo videti razplet omenjene zgodbe, ki bi lahko pomembno vplival tudi na ostale občine.
Dženana Kmetec
za izdelavo sanacijskega programa; voda pa je v tem času že odnesla del brežine in del njunega zemljišča na Vičavi 44. Škoda je zaradi tega, ker se sanacija brežin na levem bregu Drave na Vičavi ni izvedla že po gradnji hidrocentrale Zlatoličje, iz leta v leto večja. In kot pravi Šilak, jih vse doslej ni nihče jemal resno, še vedno pa tudi nimajo odgovora o tem, zakaj se sanacija leve bre-žine Drave na Vičavi ni izvedla v celoti že ob gradnji hidro-centrale na Dravi. Potem ko je Vladu Šilaku prenehal mandat predsednika takratne krajevne skupnosti Vičavi, ko je to območje razvojno cvetelo, so se tudi prenehale aktivnosti in prizadevanja, da se sanacija izvede do konca. Zanjo pa si niso prizadevali niti v takrat še veliki občini Ptuj oziroma kasneje v MO Ptuj. Kot pa sedaj kaže, naj bi do sanacije leve brežine Drave ob Vičavski poti le prišlo, za začetek na treh najbolj ogroženih območjih. Uredili pa naj bi se tudi problemi pri lastništvu nekaterih parcel, ki
so nastali skozi leta.	_
MG
Foto: Črtomir Goznik
Tudi parcela na Vičavi 44 je ogrožena zaradi dravskih izpodjed.
Ptuj • Še o sanaciji brežine reke Drave na območju Vičave
Stroške sanacije si bodo delili trije
Tudi mestni svetniki so v teh dneh dobili informacije o posledicah dravskih izpodjed, ki močno ogrožajo brežine Drave ob Vičavski poti, ker sanacija pred leti ni bila v celoti izvedena, tako kot se je predvidevalo, ampak je bila izvedena le do previsne skale. Občani tega območja opozarjajo na nujnost sanacije leve brežine reke Drave, saj je stanje na terenu že kritično.
Foto: Črtomir Goznik
Vlado Šilak, eden izmed prizadetih Vičavljanov in tistih, ki je že pred ustanovitvijo civilne iniciative opozarjal na problematiko bre-žin na Vičavi, ki niso bile sanirane v celoti.
Ptuj • Pogovor s Štefko Presker, predsednico sveta zavoda ptujske bolnišnice
„Niti svet niti vodstvo bolnišnice si ne želita ukinjanja"
Zakon o uravnoteženju javnih financ še dodatno otežuje poslovanje ptujske bolnišnice v obdobju sanacije, ki mora za izvajanje nekaterih programov zaradi nezadostnega števila zdravnikov, „zaposlovati" zdravnike od drugod. Poleg tega pa po novem ni več dovoljeno sklepati podjemnih pogodb z lastnimi zaposlenimi, kar na nek način ogroža izvajanje programa ortopedske dejavnosti. O tem in o drugih trenutno aktualnih vprašanjih smo se pogovarjali s Štefko Presker, predsednico sveta zavoda Splošne bolnišnice Ptuj.
Foto: Črtomir Goznik
Štefka Presker, predsednica sveta zavoda Splošne bolnišnice dr. Jožeta Potrča Ptuj: „Vsi skupaj si želimo, da ptujska bolnišnica ostane kvalitetna in prijazna zdravstvena ustanova."
„Kar zadeva razpis za direktorja Splošne bolnišnice dr. Jožeta Potrča Ptuj, lahko povem, da od zadnjega sestanka pri ministru za zdravje aprila letos ni nič novega. Predlagana sprememba odloka o preoblikovanju bolnišnice, ki se nanaša na strokovno vodenje bolnišnice v primeru, če bi bil izbran za direktorja nekdo, ki ni zdravnik, še ni potrjena oz. zavrnjena. Zato tudi ne moremo pristopiti k morebitnim spremembam statuta bolnišnice. Mislim pa, da bomo morali najkasneje v prvih jesenskih mesecih letošnjega leta izvesti razpis, saj se bo decembra izteklo eno leto od imenovanja vršilke dolžnosti. Glede nadaljnjih aktivnosti pričakujem opredelitev Ministrstva za zdravje," je na vprašanje o tem, zakaj še ni razpisa za direktorja ptujske bolnišnice, odgovorila Štefka Presker, predsednica sveta zavoda, ki smo jo tudi vprašali, kaj se dogaja na področju programa ptujske ortopedije glede na vse glasnejše govorice o tem, da naj bi s tem programom, ki se je v štirih letih
na Ptuju dobro prijel ter prispeval k zmanjšanju čakalnih vrst na področju protetike kolkov in kolen, končali.
„Niti svet zavoda in niti vodstvo bolnišnice si ne želita kakršnega koli ukinjanja. Res je škoda, da bolnišnici še vedno ni uspelo zaposliti specialistov ortopedov. Zato so za izvajanje ortopedskih operacij potrebni zunanji sodelavci, specialisti ortopedi. Poleg ortopedov sodelujejo zdravniki in drugo zdravstveno osebje, zaposleno v bolnišnici. Prejšnje vodstvo bolnišnice je s posameznimi izvajalci ortopedske dejavnosti (zunanjimi in svojimi zaposlenimi) sklepalo pogodbe o strokovnem sodelovanju kot s s. p. ali podjetji. Ker za opravljanje zasebne zdravstvene dejavnosti niso imeli ustreznih dovoljenj Ministrstva za zdravje oz. niso izpolnjevali zakonskih pogojev za opravljanje zasebne zdravstvene dejavnosti, je svet zavoda zahteval od vodstva bolnišnice prekinitev nezakonitega sklepanja pogodb. Z zaposlenimi v bolnišnici so zato s 1. januarjem 2012 za
opravljanje ortopedske dejavnosti ter nekaterih drugih storitev sklenili podjemne pogodbe. Zakon o uravnoteženju javnih financ, ki je začel veljati 31. maja letos, med drugim omejuje tudi zaposlovanje in sklepanje podjemnih pogodb ter avtorskih pogodb v javnem sektorju. Ministrstvo za zdravje nas je posebej opozorilo, da podjemne pogodbe ni mogoče skleniti z lastnimi zaposlenimi zdravstvenimi delavci, razen v izjemnih primerih, ki jih potrdi pristojni
minister in za katere je zagotovljen vir financiranja. Vodstvo bolnišnice je glede na navedena določila izvajalcem ortopedske dejavnosti, ki so zaposleni v bolnišnici, predlagalo delo izven rednega delovnega časa, plačilo nadur in dodatka za povečan obseg dela. Zaposleni s tem predlogom niso soglašali in zahtevajo plačilo po podjemnih pogodbah oz. pogodbah o strokovnem sodelovanju. Zunanjim sodelavcem pa so ponudili plačilo po podjemnih
pogodbah, vendar ti želijo pogodbe o strokovnem sodelovanju, ki bi bile nezakonite," je problematiko, ki spremlja izvajanje ortopedske dejavnosti v ptujski bolnišnici glede na Zakon o uravnoteženju javnih financ dodatno pojasnila Štefka Presker.
Za sklepanje avtorskih in podjemnih pogodb je glede na omenjeni zakon potrebno soglasje sveta zavoda, ki ga izda na podlagi predhodnega soglasja pristojnega ministra. „V. d. direktorice bolnišnice Mirjana Bušljeta je upoštevala predlog zaposlenih in ministru za zdravje posredovala vloge z obrazložitvami za izdajo omenjenih soglasij. Po prejemu pisnih soglasij bo svet zavoda takoj sprejel odločitev za sklepanje ustreznih pogodb ali drugih oblik izplačila dela. Glede na zahteve po poslovanju v okviru razpoložljivih finančnih sredstev in preprečitve negativnih poslovnih rezultatov pa bomo upoštevali kalkulacije stroškov izvajanja posameznega zdravstvenega programa. Nadaljnje izvajanje orto-
pedskega programa na Ptuju je v interesu sveta zavoda in vodstva bolnišnice. Pričakujemo pa, da je tudi interes zaposlenih. Bolnikom moramo zagotoviti kakovostno zdravstveno storitev, izvajalcem plačano delo, bolnišnici pozitivne poslovne rezultate," je še povedala Preskerjeva, ki ob tem poudarja, da si tako bolniki kot zaposleni želijo, da ptujska bolnišnica ostane kvalitetna in prijazna.
V prvih petih mesecih letos je bilo poslovanje ptujske bolnišnice negativno, presežek odhodkov nad prihodki pa je za polovico nižji kot v enakem obdobju lanskega leta. Dosežen je bil v še bolj zaostrenih pogojih financiranja, kot so bili v letu 2011 v tem obdobju. Po besedah Preskerjeve je bilo za to potrebnih veliko naporov, iskanja rezerv, spremljanja obsega in kakovosti dela, odnosov do bolnikov, medsebojnih odnosov, odgovornosti vsakega posameznika, spreminjanja nekaterih navad, reda in podobno. „Verjamem, da v takšnih razmerah nismo vsi zadovoljni in da čutimo pritiske ter dvome. Upam, da se bodo razmere spremenile in da bomo vsi skupaj zadovoljni. Eden izmed zaposlenih me je pisno opozoril na po njegovem mnenju nekatere nepravilnosti. Od vodstva bolnišnice sem zahtevala obrazložitve oziroma pojasnila," pa je povedala o poslovanju in o primerih nezadovoljstva, ki naj bi bilo v zadnjem času izraženo v večji meri, tudi zaradi nekaterih kadrovskih sprememb.
MG
Ptuj • Obisk Odbora za kulturo in izobraževanje EP
Evropski poslanci obiskali Ptuj
Poslanci Evropskega parlamenta, ki delujejo v Odboru za kulturo in izobraževanje, so minuli teden obiskali naše mesto. V sklopu delovnega obiska Maribora in ostalih partnerskih mest Evropske prestolnice kulture so si ogledali tudi znamenitosti Ptuja. Župan Štefan Čelan jih je seznanil z zanimivo idejo, ki jo bodo ponesli med svoje kolege poslance.
Med 11. in 13. julijem je tričlanska delegacija poslancev Odbora za kulturo in izobraževanje Evropskega parlamenta pod vodstvom Marie-Therese Sanchez Schmid obiskala mesto Maribor, sočasno pa tudi ostala partnerska mesta Evropske prestolnice kulture 2012. Na Ptuju so se mudili v četrtek, ko so si ogledali mestne znamenitosti, gradnjo nove kongresno-kulturne dvorane v dominikanskem samostanu ter ptujski grad, kjer so imeli delovno večerjo. Ob prihodu v naše mesto jih je sprejel župan MO Ptuj Štefan Čelan. Dejal je, da je to skupina poslancev, ki ga še posebej zanima, in sicer iz razloga, ker je skovana ideja o projektu, pri katerem računajo na njihovo pomoč. Čelan je predstavil idejo o oblikovanju sklada za kulturo in poudaril, da je ta
nujno potreben, saj se Evropa nenehno ponaša s kulturno dediščino in bogastvom, a so tudi za to potrebna določena sredstva. „Prek tega bi tudi naše staro mestno jedro lahko dobilo lepšo podobo," je med drugim dejal Čelan. Prepričan
je, da se za kulturo namenja premalo sredstev, zato bi po njegovem mnenju omenjeni sklad, ki bi deloval v obdobju 2014-2020, bil prava rešitev. Kot je pojasnil, se dokumentacija še pripravlja in bo v kratkem na mizah evropskih
poslancev. S pomočjo Odbora za kulturo pa si Čelan na otvoritev dominikanskega samostana želi pripeljati tudi vse župane mest, ki so se doslej ponašala z nazivom Evropske prestolnice kulture. Na ta način naj bi bilo povezovanje mest še bolj intenzivno, nove izkušnje in primeri dobre prakse pa bi lahko prispevali tudi k hitrejšemu razvoju mest.
Obe ideji, tako predstavitev oblikovanja sklada za kulturo kot združitev vseh županov EPK na enem mestu, sta med evropskimi poslanci zbudili zanimanje. To je potrdila tudi Maria-Theresa Sanchez Schmid, poslanka Evropskega parlamenta. Kot je pojasnila, se Odbor za kulturo in izobraževanje Evropskega parlamenta z več vidikov ukvarja s politiko Evropske unije. Delujejo na področjih izobraževanja,
usposabljanja, kulture, medijev, mladine in športa. Poslanka Sanchez Schmidova je bila sicer z videnim zelo zadovoljna, tudi programska shema dogodkov EPK jo je presenetila. Dejala pa je tudi, da kultura ni sama sebi vrednota in da lahko ima pomembno družbeno in gospodarsko vlogo tudi pri zagotavljanju delovnih mest.
Obenem je Čelana prosila za njegovo videnje projekta EPK, zanimale so jo tako pozitivne kot negativne izkušnje. Dodala je, da se predlogi za obdobje 2014-2020 že zbirajo in da bo tudi Čelanov predlog o oblikovanju sklada za kulturo dobrodošel. Ali bo realiziran, zaenkrat še ni mogla odgovoriti.
EPK v Evropo ponesel dobro sliko o Sloveniji
Da je slika, ki jo je Slovenija poslala v Evropo ob projektu Evropske prestolnice kulture izjemno pozitivna, pa je prepričan evropski poslanec dr. Milan Zver. Ob Marie-Therse Sanchez-Schmid in Marcu Scurrio je namreč tudi sam gostoval kot predstavnik evropskega odbora za kulturo. „Odbor bo pripravil poročilo
o tem, ali je uresničevanje vsega povezanega z EPK uspešno. Jaz sem prepričan, da je. Zadovoljni smo z Mariborom in Ptujem kot tudi z ostalimi mesti. Zato bo poročilo gotovo pozitivno. Najpomembneje pa je to, da ima EPK pozitivne učinke tudi na gospodarstvo v tej regiji," pojasnjuje Zver, ki to vidi kot pozitiven indikator, kako lahko kultura pozitivno vpliva na gospodarstvo.
Obenem je izrazil upanje, da ta zgodba ostane tudi po koncu leta, ko bo štafetno palico EPK prevzel kdo drug. „Prepričan sem, da bodo ljudje, ki zdaj obiskujejo razne prireditve, tukaj zadovoljni in da se bodo tudi v prihodnje radi vračali v severovzhodno Slovenijo," še dodaja Zver. Zaključuje z mislijo, da v tujini niso pričakovali, da se bo v tem času zbralo tolikšno število dogodkov v okviru EPK in da bo tudi obisk tolikšen. „Mislim, da smo svojo nalogo opravili veliko bolje kot nekateri drugi. Tudi na Portugalskem nimajo takšnih kapacitet, kot jih ima Štajerska. Naša kulturna ponudba je boljša od njihove. Res je, da je manj sredstev, a Zavod 2012 dobro dela in ponuja najboljše, kar lahko," še dodaja Zver.
Dženana Kmetec
Foto: DK
Evropska poslanka Maria-Theresa Sanchez Schmid v družbi ptujskega župana dr. Štefana Čelana.
Poienšak • 49. praznik žetve, kruha in pogač
Eko muzej - ponos turističnega društva
Letošnji že 49. praznik žetve, ki ga organizira Turistično društvo Polenšak, je bil kljub nekoliko slabemu vremenu še posebej slovesen. V soboto popoldne so namreč uradno odprli dograjen in prenovljen turistični dom, ki je odslej bogatejši še za izjemno lepo urejen in prostoren eko muzej.
Foto: SM
Predsednik TD Polenšak Franc Kukovec (na sredini) je po simboličnem prerezu traku v znak uradnega odprtja dograjenega doma z eko muzejem ob prisotnosti župana Rajka Janžekoviča (desno) predal ključe zgradbe gospodarju Janezu Štebihu (levo).
Foto: SM
Pogled na del izjemno lepo urejenega eko muzeja v mansardi doma, kjer je na ogled postavljena oprema nekdanje tipične kmečke izbe.
„Ideja o dograditvi doma se nam je porodila že pred petimi leti. V prejšnjem domu so nam namreč manjkale primerne sanitarije, ki smo jih zdaj uredili,z dograditvijo pa smo pridobili še večjo večnamensko sobo, ki bo lahko namenjena različnim razstavam in izobraževanjem, srečanjem, mansarda pa je zdaj v celoti preurejena v muzej s stalno zbirko kmečkega orodja in opreme, tehničnih predmetov, urejena je tudi tradicionalna kmečka izba, del razstavnega prostora pa je namenjen še predstavitvi zgodovine delovanja našega društva. Ta muzej smo postavili po nasvetih Pokrajinskega muzeja Ptuj, za kar smo še posebej hvaležni Alešu Arihu in Andreju Brencetu," je o novi pridobitvi TD Polenšak med drugim v slavnostnem nagovoru povedal dolgoletni predsednik Franc Kukovec. Do-gradnja in posodobitev doma z muzejem ter prenovljeno fasado je zahtevala dobrih 307.000 evrov, del denarja pa je društvo pridobilo z uspešno kandidaturo na razpisu kmetijskega ministrstva (Ukrep 323). „Ministrstvo nam je za
naš projekt odobrilo 87.000 evrov nepovratnega denarja, razliko do polnega poplačila pa je na plečih našega društva. Večino denarja smo uspeli prihraniti že do izgradnje, okoli 50.000 evrov dolga, ki je še ostal, pa smo 'pokrili' s kreditom, ki ga bomo odplačali v naslednjih nekaj letih," je še povedal Kukovec in poudaril, da so jim pri izgradnji oz. sofinanciranju objekta veliko pomagala tudi številna društva s Polenšaka in od drugod ter donatorji.
Slovesna otvoritev doma se je v soboto popoldne začela z mimohodom oldtajmerjev, po nagovoru Kukovca pa so na prireditveni oder stopili še številni gostje; župan Raj-ko Janžekovič, ki je izpostavil izjemno dobro sodelovanje in medsebojno pomoč polen-ških društev, kar je postavil kot zgled vsem ostalim, predsednik Štajerske turistične zveze Jože Protner je vsem zbranim - tudi v imenu Turistične zveze Slovenije - zaželel lepo praznovanje in jim čestital za
novo pridobitev, predsednik Pokrajinske turistične zveze Sp. Podravja Gorazd Žmavc pa je poudaril, da je TD Polenšak najverjetneje društvo, ki je na ravni pokrajine doseglo največ. Pohvalo za ohranjanje starih običajev in kulinarike pa je TD Polenšak izrekel tudi predsednik TD Ptuj Peter Pri-božič. Po nagovorih je sledila podelitev posebnih zahval najbolj zaslužnim za izgradnjo doma (prejelo jo je 14 društev in nekaj posameznikov), nato pa je podpredsednik TD Po-
lenšak Jože Munda izrekel še posebno zahvalo predsedniku Kukovcu za izjemen trud in vztrajnost pri vodenju društva ter za uresničitev projekta dogradnje doma. Sledil je blagoslov nove pridobitve, nato pa so župan Rajko Janžekovič, predsednik TD Polenšak Franc Kukovec in gospodar doma Janez Štebih slovesno prerezali vrvico v znak uradnega odprtja. Hkrati je Kukovec predal ključe doma v roke gospodarja Štebiha, ki je nato številne obiskovalce povabil na ogled
razstave kruha in pogač ter etnografskega muzeja. Sobotni dan se je, kot je za Polen-šak značilno, zaključil z veliko vrtno veselico pod šotorom, nedelja pa je nato izzvenela v žetvi pšenice na tradicionalne načine. Kot vedno so se izkazale domače žanjice s srpi, ki so jim priskočile na pomoč še žanjice iz okoliških društev, domačini pa so prikazali še klepanje srpov, žetev s koso in s kosilnico na konjsko vprego, pa mlatev s cepmi in ples mlat-cev, mlatev s „trešmašinom" in „geplom", vejanje pšenice ter mletje zrnja na žrmlje.
Kulturni program so oblikovali domači ljudski godci, Predice in folklorna skupina KD Podgorci.
Da je bilo tudi letos na Po-lenšaku spečenih ogromno dišečih pogač ter najrazličnejših kruhov in potic, pa ni treba posebej poudarjati. In kot vedno so tudi letos vse te dobrote domačih gospodinj šle gostom še kako v slast, saj je daleč naokoli znano,da takšnih pogač, kot jih še znajo speči na Polenšaku, zlahka ni mogoče dobiti nikjer drugje.
SM
Ptuj • Odprli prvo Vinsko vas v Sloveniji
Z novo ponudbo do 1500 dodatnih nočitev v sezoni
V avtokampu Term Ptuj, ki deluje v okviru družbe Sava Turizem, d. d., so 12. julija svečano odprli prvo Vinsko vas v Sloveniji, ki se vsebinsko navezuje na bogato rimsko dediščino in tradicijo ptujskega vinarstva in ki je prve goste sprejela že v juniju letos.
Sestavlja jo osem velikih vinskih sodov, postavljenih v neposredni bližini sanitarnega vozla avtokampa, prostornine 14 tisoč litrov in več, ki predstavljajo del bogate tradicije ptujskega vinarstva. „Odkrili" so jih lani ob praznjenju kletnih prostorov upravne zgradbe nekdanjega Kmetijskega
kombinata Ptuj na Muzejskem trgu. „Ponosni smo skupaj s Ptujsko kletjo, da nam je uspelo ohraniti to našo vinsko dediščino," je ob odprtju prve slovenske Vinske vasi še posebej poudaril izvršni direktor Term Ptuj Andrej Klasinc. Najprej so dobro služili dva metra pod zemljo, po sanaciji pa bodo še
Foto: Črtomir Goznik
Andrej Klasinc, izvršni direktor Term Ptuj: „Vinska vas predstavlja zanimivo obogatitev letošnje in vseh prihodnjih turističnih
sezon."
desetletja dobro služili kot turistični objekti.
Že takrat se je porodila ideja o njihovi preureditvi v bivalne enote, da ne bi končali na smetišču zgodovine. Največjega pa so razstavili in ponovno postavili v grajski kleti, kjer služi kot prostor za degustacijo najboljših vin Slovenskih goric in Haloz oziroma VTC 13. Kot je ob odprtju prve Vinske vasi v Sloveniji povedal izvršni direktor Term Ptuj Andrej Klasinc, ta predstavlja začetek razvoja novega produkta ptujskega avtokampa oziroma Term Ptuj in ptujskega turizma nasploh, ki bo ob bivanju v povezavi s ptujsko tradicijo vinarstva vključeval tudi tematsko gostinsko ponudbo, spremljevalne aktivnosti ter dogodke. V tem trenutku želijo z novo ponudbo nagovoriti predvsem tranzitne goste, ki potujejo v izbrane kraje svojega počitnikovanja prek Ptuja in ki v zadnjem času podaljšujejo
dobo bivanja v najstarejšem slovenskem mestu, v času počitnic tudi družine. Z razvojem spremljevalne ponudbe bo Vinska vas omogočila tudi organizacijo najrazličnejših motivacijskih srečanj, kongresnih dogodkov, računajo pa tudi na bivanje manjših skupin in parov. Na vsakem sodu je zapis o njegovi velikosti in letu izdelave; najstarejši ima letnico 1952. Pri preurejanju v bivalne enote oziroma sanaciji vinskih sodov, v katerih se je v njihovi aktivni dobi nabralo skupaj kar 960 kg vinskega kamna ali v vsakem po 120 kg, je Termam Ptuj pomagalo več mizarjev, ki so iskali pomoč tudi pri hrvaških sodar-jih oziroma mizarjih. Tega so shranili, v letu 2013 in 2014 pa bo tudi ta kamen dobil „tu-ristično vsebino", tako vsaj napovedujejo. V kratkem se jim bo pridružil še deveti sod, v katerem urejajo vinsko savno, tri vinske savne pa so gostom
Term Ptuj že nekaj časa na voljo v zunanjem termalnem parku. Turistična sezona Vinske vasi naj bi trajala 230 dni na leto, gostje bodo v njej lahko bivali od aprila do krsta mošta. Nismo prvi v tej vrsti ponudbe na svetu, zagotovo pa prvi v Sloveniji, pravi Andrej Klasinc. V Vinski vasi naj bi na sezono, ko se bo ponudba prijela, dodatno realizirali 1500 nočitev letno. Naložba v ureditev vasi je stala okrog 90 tisoč evrov, razprostira pa se na 300 m2 površine, ki je ograjena in ki se bo sčasoma obdala tudi z brajdami avtohtonih vinskih sort: jurke, gemaja, izabele. Skupaj so posadili več kot 60 trsov, ki bodo v roku treh let dali prvi pridelek za nov vinski produkt Ptuja, vino Term Ptuj, ampak kot pravi direktor Andrej Klasinc, pustimo se presenetiti, saj so nastavili
veliko poganjkov za naprej. „V teh zaostrenih gospodarskih in finančnih razmerah je treba biti inovativen, za drzne in pogumne je kriza vedno tudi priložnost." Ko bodo vas dokončno opremili, si bodo gostje lahko sami pripravljali zajtrke in druge dnevne obroke. S t. i. glamuroznim kampingom Terme Ptuj od letos ponujajo gostom nekaj več, z željo, da bi z avtoceste pripeljali še kakšnega gosta več.
V Termah Ptuj so zadovoljni z obiskom. Samo junija letos je pri njih prenočilo več kot devet tisoč gostov oziroma za pet odstotkov več kot v enakem obdobju leta 2011. Z rekordno zasedenostjo pa se v tem mesecu lahko pohvalijo v hotelu Primus, ki je bil 75-od-stotno zaseden. Največ po zaslugi športnikov iz tujine, nogometašev in plavalcev. mg
Foto: Črtomir Goznik
V vsakem od osmih vinskih sodov, prostornine 14 tisoč litrov in več, je veliko ležišče za dve osebi in prostor za prtljago. Sodi imajo električni priključek in so ogrevani.
Zavrč • S predpočitniške seje sveta
Znižali cene vrtca, a se bojijo izpisov otrok
Svet občine Zavrč je potrdil nižje cene vrtca, spremembe odloka o ustanovitvi OŠ Cirkulane - Zavrč in predlog operativnega programa odvajanja in čiščenja odpadnih voda, dogovorili pa so se tudi o letošnjem 16. občinskem prazniku in o aktualnih investicijah v občini.
Na seji, ki jo je v ponedeljek, 9. julija, zaradi odsotnosti župana Mirana Vuka vodila podžupanja Marta Bosilj, je svet občine Zavrč potrdil nove, nižje cene programov vrtca Zavrč, ki deluje v okviru osnovne šole Cirkulane - Zavrč. Kot je pojasnila računo-vodkinja šole Anica Črnivec, so imeli v pravkar iztekajočem se šolskem letu v vrtcu Zavrč 33 otrok, ki so razdeljeni v dve skupini; v prvi starostni skupini jih je 12, v drugi starostni skupini pa 21 otrok. Ker je s 1. julijem pričel veljati nov zakon, ki znižuje plače in nekaj drugih dajatev v javnem sektorju, so skupaj s predstavniki občine pripravili izračune in predlagali novo, nižjo ceno programov vrtca. V prvi starostni skupini so ceno znižali za dobrih 11 odstotkov in sedaj znaša 442,75 evrov, v drugi starostni skupini pa je nova cena nižja za slabih 10 odstotkov in znaša 266,38 evrov mesečno. Svetniki so predlog
z veseljem potrdili, Anica Čer-nivec pa je izrazila upanje, da bo kljub precejšnjemu izpisu ob koncu tega šolskega leta vrtec polno zaseden tudi v novem šolskem letu, celotnemu vodstvu občine Zavrč pa se je iskreno zahvalila za dobro sodelovanje. Soglašali so tudi s spremembami in dopolnitvami odloka o ustanovitvi javnega vzgojno-izobraževalnega zavoda OŠ Cirkulane - Zavrč, saj je občinska strokovna sodelavka Lidija Domjan pojasnila, da gre le za uskladitev z novim zakonom o vrtcih ter ustreznim pravilnikom. Potrdili so tudi Operativni program odvajanja in čiščenja komunalnih voda v občini Zavrč, ki sta ga podrobneje predstavila Nevenka Golob in Jernej Šoemen iz Komunalnega podjetja Ptuj. Omenjeni operativni program je osredotočen na možne investicije na področju kanalizacije do leta 2017 in je podlaga za okoljsko dajatev za onesnaže-
vanje okolja ter za pridobitev sredstev iz razpisov državnega proračuna in sredstev Evropske unije. Sicer pa smo lahko slišali, da imajo v občini Zavrč že izdelane tri kanalizacijske sisteme, ki so zaključeni s štirimi čistilnimi napravami, za potrebe kanalizacije pa so zgrajena prečrpališča v Hra-stovcu in na Goričaku.
Potem ko so v svet zavoda OŠ Cirkulane - Zavrč kot predstavnika lokalne skupnosti imenovali svetnika Dušana Rojka in Slavka Pravdiča, so potrdili še predlog komisije za volitve in imenovanja, da ob letošnjem občinskem prazniku podelijo plaketo občine in tri občinska priznanja. Plaketo občine Zavrč bodo podelili Športnemu društvu Zavrč, priznanje občine pa bodo prejeli mladinska gasilska desetina PGD Zavrč, Anton Turščak iz Čebelarskega društva Zavrč ter Ivan Vuzem iz Društva upokojencev Zavrč. Z zanimanjem so prisluhnili po-
ročilu o aktivnostih odbora za gospodarstvo in investicijah v teku, ki jih je predstavil podžupan Janko Lorbek, pa tudi poročilu odbora za družbene dejavnosti, ki ga je predstavila podžupanja Marta Bosilj.
Direktorica občinske uprave Evelin Makoter Jabloč-nik je svetnikom predstavila potek letošnjih investicij v občini. Tako so poskrbeli za ureditev ekoloških otokov, investicija je veljala 16.200 evrov, pri čemer so uspeli pridobiti 11.475 evrov iz programa Leader. Prijavili pa so se tudi na štiri druge pomembne projekte, za katere čakajo na sklepe o odobritvi. Izgradnja pločnika in javne razsvetljave ob regionalni cesti in ob javni poti do gasilskega doma na Goričaku je ocenjena na 368.288 evrov,
pri čemer naj bi občina zagotovila 282.125 evrov, preostalih 86.163 pa naj bi zagotovili iz Zakona o financiranju občin. Izgradnja drugega dela pločnika in javne razsvetljave ob lokalni cesti v Goričaku je ocenjena na 287.422 evrov, pri čemer na bi občina zagotovila 85.531 evrov, preostalih 201.891 pa pričakujejo iz Ministrstva RS za kmetijstvo in okolje. Ureditev vaškega jedra in urbanistično-arhitekturna ureditev osrednjega javnega prostora v jedru Zavrča bo veljala okoli 366.253 evrov, od tega naj bi občina zagotovila 108.863 evrov, 257.389 evrov pa naj bi zagotovili iz državnega proračuna. Izgradnja hodnika za pešce in javne razsvetljave ob lokalni cesti Borl-Zavrč pa naj bi ve-
ljala 109.541 evrov, pri čemer naj bi bil delež občine 32.552 evrov, preostalih 76.988 evrov pa pričakujejo iz državnega in evropskega proračuna. Med pobudami in vprašanji je izstopalo opozorilo svetnika Slavka Pravdiča, ki je vodstvo občine in svetnike opozoril na nevarnosti, ki pretijo šolarjem in drugim krajanom zaradi nezaščitenih ostankov delno porušenih stavb prostorov nekdanjega kmetijskega kombinata ob gradu, ki je sedaj v zasebni lasti. Preden so se razšli, pa so vse svetnike povabili na slovesnost ob odprtju novega krožišča v centru Zavrča, ki bo v petek, 13. julija, ob 15. uri, slovesnosti pa naj bi se udeležili tudi najvišji predstavniki iz državnih ustanov in Darsa.
M. Ozmec
Foto: M. Ozmec
Direktorica občinske uprave Evelin Makoter Jabločnik (levo) je svetnikom predstavila potek letošnjih najpomembnejših investicij v občini Zavrč.
Ormož • Raziskovalni tabor 2012
Niti za trenutek jim ni bilo dolgčas
Med 2. in 6. julijem je potekal raziskovalni tabor, ki je bil tokrat razdeljen v tri delovne skupine, organizacijsko pa so si delo razdelili Maja Botolin Vaupotič iz OO Rdečega križa Ormož, Nevenka Korpič iz Pokrajinskega muzeja Ptuj - Ormož, enota Ormož, in Marjana Korotaj iz Mladinskega centra Ormož.
Rdeči križ je svojo skupino otrok želel informirati o prvi pomoči nekoč in danes, ker pa je bila skupina nekoliko mlajša, kot so pričakovali, so naslov in izvedbo prilagodili ter strnili pod naslovom Tudi jaz lahko pomagam. Otroci namreč lahko prav tako nudijo prvo pomoč, če to le znajo. Udeleženci so bili mlajši osnovnošolci, ki so si v tem tednu najprej v knjižnici ogledali literaturo s tega področja, knjižničarka Nina Šulek pa jim je pripravila tudi nekaj vprašanj. V zdravstvenem domu jih je Dejan Cajger poučil o nujni medicinski pomoči in delu reševalca. Prostovoljec Leon Antolič, član ekipe prve pomoči RK, pa je otrokom razložil, kakšno je njegovo delo v primeru različnih nesreč. Bili so tudi v novi lekarni, kjer jim je magistra farmacije Monika Bočanski pokazala stvari v ozadju lekarne, ki jih stranke običajno ne vidijo. V VDC-ju, kjer so se srečali z drugačnostjo, jih je sprejela pedagoginja Polona Berlak, izdelali pa
so si prašička za srečo. Četrtek je bil namenjen praktičnemu urjenju nudenja prve pomoči. Inštuktorica Marija Imerovič je otroke naučila, kako lahko pri zlomih in poškodbah učinkovito pomagajo sebi in drugim.
Že 10. etnološki tabor je nosil naslov Srečanje z rokodelci ormoškega območja. Udeleženci so se vsak dan srečevali in ustvarjali z različnimi rokodelci, ki imajo certifikat
bila zlasti zadovoljna, da so se udeleženci srečevali z različnimi materiali in načini izdelave, pa tudi zato, ker jim ni postalo dolgčas,kljub temu, da je delavnica trajala običajno tri ure.
Mladinski center je tokrat na taboru sodeloval sedmič, kar je lepo pravljično število, ki se je izvrstno ujemalo s temo njihove dejavnosti.
Otroci so teden dni raziskovali pravljice, osvojili literarno teoretično znanje o tej zvrsti in se učili izluščiti modrost ter sporočila, ki jih pravljice nosijo v sebi. Marjana Korotaj je povedala, da imajo otroci že veliko znanja s tega področja, da znajo pravljice ločiti od drugih zvrsti in vedo, kaj jih določa. Poslušali so različne
pravljice in ob tem ustvarili številne predmete, ki se pojavljajo v njih. V drugem delu tedna pa so ustvarili tudi svojo pravljico, ki so ji dali naslov Princeske v nevarnosti. Izdelali so si improvizirane kostume in jo odigrali na prostem, v senci dreves ormoškega parka. Pravljico so posneli tudi v obliki radijske oddaje in kot dramatizacijo na DVD-ju, da jo bodo lahko pokazali svojim staršem. Seveda je ostal tudi zapis in številne ilustracije.
Vsi so se strinjali, da je teden hitro minil in se ob koncu zahvalili pomočnikom prostovoljcem ter Marjanu Kumru iz podjetja Ortrade, ki jim že vsa leta zagotavlja toplo malico za vse udeležence tabora.
Viki Ivanuša
Foto: Viki Ivanuša
Posamezne dejavnosti znotraj tabora so vodile Nevenka Korpič (z leve), Maja Botolin Vaupotič in Marjana Korotaj.
domače in umetnostne obrti. Ana Ratek jim je pokazala, kako se izdelata punčka in ptiček iz krep papirja, nato pa so otroci ustvarjali še po lastni želji. Majda Mertik je pomagala otrokom izdelati posode in podstavke iz papirja. Branka Janežič pa je skupaj z otroki izdelala punčke iz cunj. Obiskala jih je tudi Cvetka Kocjan, s katero so iz drobnih perlic in žice izdelovali bonsaje in angelčke. Nevenka Korpič je
Foto: Viki Ivanuša
Del udeležencev tabora je prisostvoval tudi na tiskovni konferenci ob zaključku tabora.
Zetale • Z desete redne seje občinskega sveta
Županova vrtčevska kombinatorika
Žetalski svetniki so se na zadnji predpočitniški seji sredi minulega tedna uspešno prebili skozi devet točk dnevnega reda (eno so prenesli na naslednjo sejo). Med najpomembnejšimi zadevami, s katerimi so se ukvarjali, pa je bilo vprašanje sistematizacije oddelkov v novem vrtcu, ki je začel delovati prvega januarja letos.
Žetalski župan Anton Buto-len, ki je hkrati tudi ravnatelj zavoda s šolo in vrtcem, je svetnikom najprej povedal, da se je nemalo namučil z oblikovanjem oddelkov v vrtcu ter preizkusil več variant, na koncu pa je kot najbolj optimalno med vsemi predstavil naslednjo: „Od jeseni bodo v vrtcu trije oddelki, saj imamo skupno vpisanih 39 otrok, od tega prideta dva takoj po novem letu, ko bosta dopolnila 11 mesecev starosti. V prvem oddelku od enega do dveh let starosti imamo tako 12 otrok, kot rečeno, pa se bo ta oddelek povečal na 14 z novim letom. Drugi oddelek bo kombiniran, za otroke od dveh do štirih let, v njem pa imamo zdaj 16 otrok. Tretji oddelek bo homogen, v njem bodo petletniki, teh pa je vpisanih zaenkrat devet. Po veljavnih normativih bomo za ta najstarejši oddelek zaposlili dodatno eno vzgojiteljico, ni pa zaenkrat potrebe po pomočnici vzgojiteljice, ker je otrok
premalo. Če se bo pa število otrok v tem oddelku povečalo za več kot tri, bomo morali zaposliti še pomočnico. Glede na vpisano število otrok tako nimamo več prostega mesta v prvem oddelku, v kombiniranem in v tretjem oddelku pa so še tri prosta mesta za primerno stare otroke."
Cena ostaja nespremenjena
Svetniki k povedanemu niso imeli pripomb, razen tega, da bo pač treba na novo zaposlovati, sicer pa, kot so še rekli, so vrtec zgradili zato, da bodo v njem vsi malčki, ki varstvo potrebujejo.
Župan Butolen je nato povedal še, da cene za varstvo ostajajo enake kot doslej, se pravi dobrih 464 evrov za najmlajše in nekaj preko 364 evrov za drugo starostno skupino: „Čeprav so se plače javnih zaposlenih znižale, pa žal ne moremo znižati cen varstva, saj so te odvisne tudi
Svetnik Jani Vodušek je opozoril vodjo redarske službe Roberta Brkiča, da naj naredijo red na šolskem igrišču, kjer nekaj mladih avtomobilskih divjakov ob petkih in sobotah ponoči redno izvaja „spretnostne vožnje".
od popolnjenosti oddelkov. In pri nas pač oddelki niso polni, vsak otrok manj pa pomeni precej denarja manj. Npr.,trije otroci manj v oddelku pomenijo okoli 1000 evrov priliva manj mesečno. Pričakovati je tudi precejšen izpad naslednje poletje, ker se bodo naši petletniki predvidoma izpisali že julija in avgusta, vrtec pa
Prlekija • Civilna iniciativa uspela
Brez tovornjakov skozi Ljutomer
S prvim dnem meseca julija so pristojne državne službe z namestitvijo ustrezne prometne signalizacije prepovedale tranzit težkega tovornega prometa po cestah Ormož-Vučja vas, Stročja vas-Razkrižje in Križevci-Murska Sobota.
S tem ukrepom so se uspešno zaključila dolgoletna prizadevanja vodstev ljutomerske občine in ustanovljene civilne iniciative (CI) o nujni preprečitvi vožnje tovornih motornih vozil, ki so ogrožala varnost občanov, še zlasti otrok, hkrati pa so se nenehno uničevale pred kratkim obnovljene ceste in novozgrajena krožna križišča. Po besedah predsednika CI Boštjana Pihlarja se je minister za infrastrukturo in prostor Zvonko Černač odločil za
poskusno obdobje prepovedi tranzitnega prometa po teh cestah, vendar člani CI upajo, da tovornj akov tudi po koncu tega obdobja ne bo na omenjenih relacijah. Tovorni promet se je v zadnjih letih, posebej po letu 2008, ko se je odprl pomurski avtocestni krak, zelo povečal. V letu 2010 je Ljutomer povprečno na dan prepeljalo okoli 200 težkih tovornih vozil, neuradno štetje prometa v letu 2011 pa kaže, da je ta številka bistveno višja. Sicer pa so člani CI v
Ljutomeru že v času prejšnjega prometnega ministra Patric-ka Vlačiča sprožili pobudo o tovrstni prepovedi tovornega prometa, vendar neuspešno. Civilna iniciativa je napovedovala celo zaporo ceste, vendar se je sedanja slovenska vlada, tudi po zaslugi poslanca Franca Jurše, odzvala in prisluhnila moledovanju Ljutomerčanov. Prepoved tranzita ne bo veljala za lokalni promet in domače avtoprevoznike.
NŠ
bo moral delati in zaposleni si tudi zaslužijo plače. Ob tem bi rad še pojasnil, da nekatere občine vrtcem posebej plačujejo materialne stroške, pri nas pa tega ni - vse je zajeto v mesečna plačila varstva." Svetniki tudi na to razlago župana niso imeli nobene pripombe, Butolen pa je še povedal, da vrteško varstvo za starše pri njih ni tako drago, saj so cifre plačil po odločbah CSD od nič do največ 66 odstotkov (kar plačuje en sam starš).
Koliko zlatih plaket bo letos?
Homogen žetalski svetniški zborček se je nato seznanil še s poročilom redarske službe, iz katerega je bilo razvidno (in kot je povedal tudi vodja Robert Brkič), da so Žetale „izjemno mirna" občina. No, svetniki, zlasti Janez Vodušek, pa se s povedanim ni ravno strinjal: „Tudi pri nas imamo nekaj divjakov, ki se med drugim zelo izživljajo, tudi na asfaltiranem šolskem igrišču. Zlasti petkove in sobotne noči so pestre ... Zdaj ne vem, ali to ni v vaši pristojnosti?!" Brkič je odgovoril, da je tudi nočni „avtomobilski cirkus" v njihovi domeni, da imajo re-
darji tudi dežurni telefon za takšne primere, ampak bodo verjetno težko hitro prišli iz npr. Sv. Andraža v Slovenskih goricah do Žetal ...
Vodušek pa se ni dal; povedal je, da se norenje z avtomobili dogaja redno ob petkih in sobotah na šolskem igrišču in bi bilo prav, da se tu naredi red, saj postaja vse skupaj že nevzdržno: „Itak gre večinoma za ene in iste mladce, načeloma imajo že vsi „kartonč-ke". Nikakor to ne govorim vsepovprek, za vso našo mladino, pač pa za posameznike, ki jih bo treba umiriti!"
Prav toliko dvoma, kot se ga je nabralo v zraku okoli vprašanja, ali bodo uspeli narediti red med mladimi, prenapetimi avtomobilskimi dirkači, se je pojavilo tudi ob vprašanju letošnjega razpisa za občinske nagrajence. Župan je sicer predlagal, da se razpiše ena zlata plaketa občine in tri priznanja občine, s čimer so se načeloma strinjali vsi, a je bilo vendarle na koncu slišati: „Saj je vsako leto tako, potem pa imamo najmanj dve zlati plaketi, če še ne več ... Ne vem, ali se bomo letos uspeli držati reda, ker bo gotovo spet veliko predlogov za nagrajence."
Po desetih letih dočakali gradnjo mostu ...
Zaključni del seje je bila namenjen predstavitvi pričakovanih in tekočih naložb. Župan Butolen je povedal, da so morali (podobno kot v Podlehniku) dopolniti vlogo za modernizacijo cest, ki so jo že v začetku leta poslali na razpis kmetijskega ministrstva (ukrep 322): „Gre za cesto Strajna-Prekože-Potni vrh, za katero so zahtevali še naravovarstveno študijo. Potrebno dopolnitev smo dobesedno reševali v zadnjem trenutku, ne po naši krivdi, zato sem
na koncu, da smo ujeli rok, dokumentacijo kar sam odpeljal v Ljubljano. Zanimivo pa, da za drugo cesto, ki smo jo prav tako prijavili na ta razpis in leži na istem območju, tovrstnega mnenja nismo potrebovali. Zdaj pa res ne vem, ali je to odvisno od uradnika,
ki rešuje vloge .... " Butolen je
nato še povedal, da so pravočasno poslali tudi zahtevano dopolnitev vloge za obnovo Vukove domačije, kar so prijavili na Ukrep 323, za obnovo Pušnikove domačije pa dopolnitev ni bila potrebna.
So pa v Žetalah v teh dneh končno dočakali novogradnjo mostu (na ovinku tik pred Vu-kovo domačijo), ki je v rokah države, saj preko njega poteka regionalna cesta: „No, na ta most smo čakali deset let ... projekt je bil narejen že leta 2002, potem je bila naložba uvrščena v državni proračun 2005, ampak do takrat se je postavka samo prenašala v naslednje leto. Do letos. Zdaj je most v gradnji, stari most bo porušen in tudi struga Roga-tnice bo spremenjena. Finančni delež, ki ga bo plačala občina za premestitev vodovoda, znaša 6500 evrov, vse ostalo je stvar Direkcije za ceste. Koliko bo stal novi most, ne vem natančno, govori pa se okoli pol milijona evrov. Ob mostu bo narejen tudi krajši pločnik in nekaj svetilk javne razsvetljave ter avtobusno postajališče."
Haloze Tours 50 % dražji od Veolie?!
Butolen je svetnike ob koncu še seznanil, da je bil objavljen tudi razpis za šolske prevoze: „Razpis smo objavil za tri sklope prevozov; prvi sklop za avtobus, drugi za minibus in tretji sklop za kombi. Za prvi sklop sta se prijavili podjetji Veolia in Haloze Tours iz Vidma, a je bila Veolia za več kot 50 % cenejša od vi-demskega prevoznika. Za drugi in tretji sklop pa sta podala ponudbe Haloze Tours in domači podjetnik Adolf Kropfl - Krodo, s. p., a je v obeh sklopih bila ponudba domačega prevoznika spet za okoli polovico cenejša od videmskega. Tako da težke odločitve okoli izbire prevoznika komisija ni imela...
SM
Prepoved za tovorna vozila po Ormoški cesti v Ljutomeru
Foto: nš Po desetih letih čakanja so v Zetalah na regionalni cesti letos končno začeli graditi nov prepotreben most. Starega bodo po tem, ko bo preusmerjena tudi struga, podrli.
Foto: SM
Gorišnica • Pred 17. občinskim praznikom
Naložbeni denar
v kanalizacijo, ceste in kmetijstvo
V občini Gorišnica, kjer te dni tečejo številne prireditve ob letošnjem občinskem prazniku, je bilo največ naložbenega denarja namenjenega izgradnji kanalizacije, modernizaciji cest in razvoju kmetijstva. Tako bo - po besedah župana Jožeta Kokota - tudi naslednje leto.
„V tem letu od prejšnjega do letošnjega občinskega praznika smo v celoti dokončali kanalizacijski sistem v naseljih Moškanjci in Gorišnica s čistilno napravo vred, ki je že prestal tudi poskusno obratovanje. Uporabno dovoljenje je pridobljeno in v teh dneh bomo prevzeli upravljanje čistilne naprave. Prav tako smo končali modernizacijo ceste skozi Mo-škanjce s pešpotjo in javno razsvetljavo, kar je zahtevalo 380.000 evrov, vendar smo to naložbo deloma sofinancirali iz uspešne kandidature na Ukrep 323 kmetijskega ministrstva. Dokončuje se tudi gradnja sekundarnega kanalizacijskega voda v Forminu, kar financiramo iz proračuna v višini 380.000 evrov, dela pa izvaja Komunalno podjetje Ormož. Prav tako moderniziramo in širimo cesto Gorišnica-Gajev-ci-Muretinci. Prvi del ceste je že končan s fino asfaltno prevleko, na drugem delu od Gajevcev naprej je narejena groba prevleka s končano cestno razsvetljavo in
Zupan Jože Kokot
optiko, zaključna dela pa so predvidena avgusta. Skupno gre za dolžino slabih treh kilometrov prenove ceste, kar bo zahtevalo okoli 490.000 evrov. Tudi ta cestni projekt je delno financiran iz Ukrepa 323, razliko pa pokrivamo iz proračuna," je tekoče in že dokončane cestne in kanalizacijske naložbe na kratko orisal župan Kokot.
Precej poudarka pa v občini dajejo tudi razvoju kmetijstva: „V izgradnji je prvi del prve faze namakalnega sis-
tema Gorišnica-Moškanjci. Razvodi so končani na 77 hektarjih pridelovalnih površin, tudi gradbena dela na črpališču so končana, zdaj se bodo začela tehnološka oz. strojna dela, ki morajo biti končana do konca septembra, saj moramo oktobra izvesti tehnični pregled in pridobiti uporabno dovoljenje. Projekt financira Ministrstvo za kmetijstvo in okolje, ki je izdalo razpis, na katerem smo bili uspešni. Za prvi del prve faze smo do-
bili odobren dober milijon evrov, sledil pa bo še drugi del prve faze, predvidoma konec leta, ki bo finančno še zahtevnejši, saj bo zajemal dobrih 330 hektarjev površin, kjer bo treba narediti razvode. Za ta del pričakujemo sofinanciranje v višini 1,5 milijona evrov. Skupno bo tako v namakalnem sistemu zajetih 307 hektarjev kmetijskih zemljišč. Pripravljamo pa se tudi na zložbe in aglomerioracijo v južnem delu občine."
Med finančno izjemno zahtevne pričakovane naložbe spada izgradnja primarnega voda kanalizacije v obdravskih vaseh, na katero že precej časa čakajo tako v Gorišnici kot v Markovcih in na Ptuju: „Zdaj kaže, da bo ta druga faza izgradnje kanalizacije pod okriljem konzorcija vendarle stekla, vendar s to razliko, da bodo razpisi za izvajalce del po sklopih za vsako občino. Skupaj z Markovci bo kanalizacijski sistem, s katerim smo povezani, vreden okoli osem milijonov evrov," je o dolgo pričakovani izgradnji povedal Kokot, ki pričakuje, da bi naj gradnja stekla v začetku naslednjega leta. V tem času
je na občini v pripravi še projekt izgradnje sodobnega poslovno-stanovanjskega objekta s podzemno garažo, ki bo nudil kar nekaj poslovnih prostorov in 16 stanovanj. Gradil se bo po sistemu javno-zasebnega partnerstva na lokaciji opuščenega vaškega doma, po besedah Kokota pa je interes investitorjev več kot zadovoljiv.
Največja težava, ob kateri se spotikajo številne občine, pa je (ne)sprejetje občinskega prostorskega načrta (OPN), od katerega so odvisne številne nadaljnje naložbe v Gorišnici: „Upam, da bo ta zadeva vendarle končno dokončana, saj je od sprejetja OPN odvisna marsikatera naložba. V prvi vrsti je to ureditev večjega športnega centra v vrednosti okoli pet milijonov evrov, nadalje pa je v načrtu še izgradnja vaškega doma v Tibolcih in v Mali vasi, pri čemer seveda računamo na ustrezne razpise," je še napovedal župan Jože Kokot in dodal, da občina vestno skrbi tudi za socialno ogrožene občane in sofinanciranje številnih društev v občini ter še povabil vse občane na osrednjo občinsko proslavo, ki bo v petek ob 18. uri na ploščadi pred občinsko stavbo.
SM

d« o» o«
deponiranje, predelava in proizvodnja gradbenih reciklatov
Formin 8 b, 2272 Gorišnica Tel. št.: (02) 740 40 77, mobitel: 041 393 205
Ob prazniku občine Gorišnica se podjetje Zuran d.o.o. iz Formina zahvaljuje svojim partnerjem in sodelavcem za sodelovanje ter zaupanje. Sokrajanom pa želijo prijetno praznovanje. S svojimi storitvami se priporočajo še vnaprej.
Vredni
žeJ
*	STROJNI OMETI
*	TOPLOTNO IN ZVOČNO IZOLACIJSKE FASADE
*	ZAKLJUČNI SLOJI
Splošna gradbena dela Kelenc d.o.o.
Gsm: 041 778-451
ZamuSani 79a, 2272 GORIŠNICA vlado.kelenc@teleing.com
Občankam in občanom ter svojim cenjenim strankam čestitamo ob prazniku občine Gorišnica in se priporočamo s svojimi storitvami.
Med večjimi že dokončanimi naložbami v minulem letu je bila ob kanalizacijskem sistemu tudi modernizacija „avenije" v Moškanjcih.
Drage občanke, spoštovani občani.
Ob 17. prazniku Občine Gorišnica vam iskreno čestitam in vas hkrati vabim, da se udeležite prireditev v počastitev praznika.
Jožef %o^ot
župan občine Gorišnica
CMHH1 ■ -..•'*
TVP-Vzmetni inženiring d.d. Formin 39d Gorišnica
Tel.: 02 741 71 50 www.tvp-vzmeti.si
STROJNE INSTALACIJE * GRADBENIŠTVO * IZKOPI
Vsem občankam in občanom želimo prijetno praznovanje občinskega praznika, županu in občinski upravi pa Se naprej tako uspešno delo!
Poslovnim partnerjem in cenjenim strankam hvala za izkazano zaupanje in dobro poslovno sodelovanje!
DONA/ s p
STANISLAV DONAJ s.p. Gajevci 24/a 2272 Gorišnica, Tel: 02/7408-163, Fax: 02/7408-164
Gsm: 041/ 705-491, 041/ 793-461, 041/ 790-995 Email: donaj@teieing.com, stanko.donaj@gmaii.com http://www.VODOVOD-DONAJ.COM
Iskrene čestitke ob prazniku občine Gorišnica.
TLAKOVANJE IN POLAGANJE KAMNA
ALEŠ 041 268 911	ROBI 041 316 391
1/sem občankam in občanom želimo prijetno praznovanje praznika občine Gorišnica.
Foto: SM
Foto: SM
Burghausen • Obisk Ptujčanov ponovno pustil pečat
Ptujska zgodovina predstavljena 25 tisoč ljudem
Pred nekaj dnevi so se člani društva Cesarsko-kraljevi Ptuj, ki že nekaj let našo bogato zgodovino predstavlja skozi ples, glasbo in kostumografijo, vrnili iz Nemčije. V pobratenem mestu Burghau-snu so sodelovali na festivalu, ki se ga je udeležilo več kot 1500 udeležencev, Ptujčani pa so bili edini slovenski predstavniki. Omenjeni dogodek naj bi si ogledalo skoraj 25 tisoč ljudi.
Ptuj in nemško mesto Burghausen sta pobratena od leta 2001, uspešno sodelovanje pa je obrodilo že mnoga srečanja in skupne projekte.
Vse od ustanovitve pa z Burghausnom sodeluje tudi društvo Cesarsko-kraljevi Ptuj. To se je povezalo z društvom Herzogstadt, redno pa sodelujejo na medsebojnih srednjeveških prireditvah. Na njihovo povabilo so člani ptujskega društva v začetku julija skupaj z vinogradniki društva osrednje Slovenske gorice obiskali Burgfest 2012. Spremljala pa jih je tudi 4. ptujska vinska kraljica Monika Rebernišek.
Grajske igre Burgfest so letos privabile več kot 500 udeležencev iz Nemčije, Slovaške, Avstrije, Italije, edini predstavniki Slovenije pa so bili ravno Ptujčani.
Po obsegu, pripravah, številu sodelujočih in obiskovalcev se lahko omenjene grajske igre primerjajo s ptujskim Kurentovanjem. „Burgfest se vsako leto začne v petek zvečer s koncerti glasbene skupine, katere glasba je mešanica srednjeveških tonov, podkrepljena s keltsko vsebino. Slavnostno pa igre odpre-
Prejeli smo
Odgovor na članek redarjem človeško razumljiva pojasnila niso dovolj z dne 26. 6. 2012
Sindikat občinskih redarjev Slovenije (SORS) je samostojna, neodvisna in demokratična interesna organizacija, ki zastopa, uveljavlja in varuje interese svojih članov. Deluje po načelu solidarnosti in vzajemnosti in neodvisno od političnih strank in organov oblasti.
Ker je v članku Redarjem človeško razumljiva pojasnila niso dovolj, ki je bil objavljen v Štajerskem tedniku 26. 6. 2012, nekaj nejasnosti in podtikanj g. Aleša Ariha, se v SORS-u odzivamo, da zaščitimo dobro ime in interese naših članov zaposlenih v Meobčinskem redarstvu Ptuj.
Že v uvodnih pojasnilih je uporabljena nekorektnost s strani novinarke, da organ otežuje življenje. Občinsko redarstvo oz. občinski redarji ne otežujejo življenja prebivalcem najstarejšega mesta,
jo v soboto, vsako leto ob 14. uri, s krajšim ceremonialom pred mestno hišo. Vojvodski par sprejme nemškega cesarja v Burghausnu, nato sprevod nastopajočih krene skozi stari del mesta proti gradu. Njihov grad je nekaj posebnega, saj je najdaljši grad oziroma trdnjava v Evropi, meri 1043 metrov. Na grajskih dvoriščih in vrtovih se skupine razdelijo po svojih taborili in te dni živijo kot v srednjem veku - pijejo iz glinenih kozarcev, jedo iz glinenih posod, jedo z lesenim priborom ipd. Medtem se na
7;'
: ¥¿fflÍt 1
prireditvenem prostoru med drugim dogajajo razne animacije, igre, nastopi glasbenih skupin. Večina nastopajočih je oblečena v avtentična oblačila 16. stoletja," pojasnjuje predsednik društva Cesarsko-kraljevi Ptuj Rado Škrjanec. Obenem pravi, da je obisk Burgfesta vedno zelo dobrodošla izkušnja in da je priložnost, da se marsikaj naučijo, saj da po velikosti ta dogodek močno prekaša naše grajske igre. „Torej je možno nabrati organizacijske izkušnje in vzpostaviti stike z novimi zanimivimi skupina-
■ V".;
mi. Na voljo pa je tudi precej opreme, ki jo lahko kupiš na mnogih stojnicah, saj pridejo tržničarji iz vse Evrope. Seveda pa je pomembno tudi vračanje obiska našemu pobratenemu društvu, kajti na tak način en drugemu bogatimo dogodek. Lansko leto je Burgfest obiskalo okrog 25.000 obiskovalcev, mislim pa, da tudi letošnje leto ne bo zaostajalo. Za nas je to priložnost, da se predstavimo tudi tuji javnosti, saj se tam srečujejo obiskovalci z vsega sveta,« zaključuje Škrjanec.
Dženana Kmetec
Ptuj in nemško mesto Burghausen sta pobratena od leta 2001.
Foto: društvo Cesarsko-kraljevi Ptuj
ampak zgolj in edino izvajajo zakonska pooblastila, ki jim jih je naložil zakonodajalec. Pooblastilo je namreč ukrep, ki redarjem omogoča opravljanje njihovih nalog. Nenazadnje se s tem preprečujejo množične kršitve, ki bi se drugače dogajale in povzročile kaos. Poleg zakonskih določil pa morajo občinski redarji upoštevati tudi navodila nadrejenih, kar pomeni, da kontrolirajo posamezne točke, na katerih prihaja do kršitev cestnoprometnih pravil. Ena izmed teh točk je tudi Vošnjakova ulica.
Po naših izsledkih pa g. Arih svoje bližnje srečanje z redarjema opisuje pristransko. Ob storitvi prekrška ga je namreč občinski redar zaradi parkiranja na pločniku najprej opozoril, tako da je vprašanje človeškosti čista izmišljotina. Če se nekdo namreč noče ali ne zmore držati z zakonom ali odlokompred-pisanih pravil, je pač kršitelj in to je njegova izbira. Ve pa se, da je za storitev prekrška predpisana sankcija. Kljub opozorilu občinskega redarja je g. Arih storil še drugi prometni prekršek v istem dnevu in si s tem prislužil obvestilo
o prekršku v Vošnjakovi ulici. Opozorilo občinski redar izreče, če oceni, da je glede na pomen prekrška opozorilo zadosten ukrep. Očitno v primeru g. Ariha opozorilo ni bil zadosten ukrep, saj je v kratkem časovnem obdobju storil nov prekršek, tako da opozorilo niti ne bi bilo več smotrno. V skladu z določili Zakona o prekrških je bil zato sankcioniran in se mu ni zgodila nobena krivica.
Nadalje v članku omenja, da kršitelja mora doleteti zaslužena kazen, kazen, ki je skladna z zakonom, pri odločitvah pa je vendarle treba ločiti zrnje od plev. V SORS-u se zdaj sprašujemo, za katero od navedenih se ima g. Arih glede na to, da so naši člani povedali, da je večkratni kršitelj cestnoprometnih pravil. Prav tako nam ni jasno, kako bi mu kot večkratnemu kršitelju občinski redarji kratili človekove pravice, ko pa so samo izvršili svojo z zakonom predpisano nalogo in ga zaradiprekrška sankcionirali, ker pač pri njem opozorilo ne pade več na plodna tla.
Glede na to, da se g. Arih izgovarja, da je spregledal prometni znak v Vošnjakovi
ulici, se mu to očitno večkrat dogaja (glede na to, da ni bil prvič obravnavan) in pomeni, da je zlasti pri parkiranju zelo malomaren ali pa glede na svojo pozicijo in funkcijo upa, da ne bo sankcioniran. Naj pojasnimo, da občinski redarji kršitelje obravnavajo enakopravno in se strogo držijo načel zakonitosti, strokovnosti, sorazmernosti in se ravnajo po zakonih in Ustavi RS. Za svoja dejanja so kazensko, odškodninsko in disciplinsko odgovorni, zato v SORS-u nikakor ne bomo dovolili, da se jih diskreditira z lažnimi in zavajajočimi informacijami o njihovem delu v časopisih.
Ker je bila odgovornost g. Ariha ugotovljena s pravnomočno odločbo sodišča, v SORS-u ne vidimo razloga, da bi zdaj za njegovo nezakonito dejanje obsojal občinske redarje in sodišče. Se pa bojimo za njegovo varnost, glede na to, da kar pogosto »spregleda« kakšen prometni znak, kar zna v nekaterih primerih privesti tudi do prometne nesreče.
S spoštovanjem,
Sonja Kramar, predsednica Sindikata občinskih redarjev Slovenije
Pa brez zamere
Mamljiva skrivnost
Par življenjskih misli o smrti in Človeku
Pisati, razmišljati o smrti, misliti na smrt, je za večino ljudi mučna stvar. Navajeni smo živeti v sedanjosti, usidrani v ta svet, kakršenkoli že pač je, in ideja, da nas enkrat več ne bo, v naše življenje vnaša nemir in nelagodje. Pravzaprav je z razmišljanjem o smrti, z njenim doumetjem, podobno kot z doumetjem neznanske ogromnosti in neskončnosti vesolja. Zelo se je treba potruditi, iti tako rekoč čez sebe, da nam morda za trenutek ali dva uspe misliti vsaj približek tega, kako ogromno in neizmerno je vesolje. A tisti trenutek, ko nam to dejansko uspe, se nam stvari na zemlji in v neiz-mernosti sveta pokažejo v popolnoma v drugi luči. Tudi odnos do sebe se nam za tisti trenutek močno spremeni. Tako je tudi z razmišljanjem o smrti, z mišljenjem in čutenjem smrti. Pri obeh mišljenjih, tako kozmosa kot smrti, gre za najgloblja eksistencialna vprašanja in področja, ki se jih s poglobljenim razmišljanjem lahko zgolj tu in tam dotaknemo, jih začutimo z vsem svojim bitjem; a ko jih, je to toliko bolj presunljivo.
Včasih pa se nas tovrstna transcendentna občutja dotaknejo tako rekoč spotoma, nepričakovano. Spominjam se, kako sem v otroštvu z babico in dedkom vsako leto hodil na morje na Hrvaško, v Novi Vinodolski. Tam je bilo tudi staro meščansko pokopališče z mogočnimi družinskimi grobnicami meščanskih rodbin. Ne vem več točno zakaj, a dostikrat smo prečili tisto pokopališče. In živo, kot da bi bilo včeraj, se spominjam ene izmed največjih grobnic, kjer je na kamnitem oboku pod izklesano lobanjo ljudi nagovarjal napis "Kar ste vi, smo bili mi; kar smo mi, boste vi.". Zmeraj znova me je ta napis uročil, name deloval nekako magično. Ob njem sem začutil zlovešče mravljince, hkrati pa me je navdal z neko radovednostjo, zanimanjem, kot da bi me izzival in opozarjal hkrati. Še danes me, ko se spomnim te grobnice, lobanje in še posebej napisa, prevevajo občutki, kijih ne morem dobro opisati in popolnoma domisliti. Nek nemir, ki ni nujno tesnoba, ampak bolj izzivalen; kot da bi stavek z grobnice bil živ in nagovarjal tega, ki gre mimo: "Misli me, če upaš, razumi me! Izzivam te!"
Nekajkrat sem že omenil lokal tukaj doli na Obali, ki je svojevrsten sociološki fenomen. Vanj zahajajo večinoma izredno zanimivi, posebni ljudje. Ljudje, ki imajo svojo zgodbo. Eden takih je tudi "Profo", profesor sociologije in zgodovine, drugače srbske narodnosti, ki se je po nekem čudnem ključu znašel na Obali, kjer pa seveda ne more učiti tega, za kar se je v Srbiji izšolal, tako da si sedaj kruh služi kot inštruktor v šoli vožnje (včasih smo temu rekli avtošola). Ker s Profom tu in tam udariva kakšno bolj poglobljeno debato, je bilo zgolj vprašanje časa, kdaj se bova dotaknila mejnih eksistencialnih stvari in rekla kakšno tudi o smrti in našem pojmovanju, mišljenju le-te. Profo me seveda ni razočaral, ko mi je obelodanil njegovo videnje smrti in njenega položaja v družbi: postavil je, da je temeljni problem človeka in človeške družbe kot take, da se mu smrt od majhnega predstavlja kot nekaj eksistencialno nasilnega in tujega, nenaravnega, ne pa kot nekaj, kar je naravno, človeku bistveno in pravzaprav spada k njegovi eksistenci. V naši kulturi ne bi smeli o smrti "učiti" tako, kot to počnemo sedaj, ampak bi nanjo morali gledati bistveno drugače - tako Profo. Potem bi bilo tudi določenih travm precej manj, kot jih je danes. Sam mislim, da ima Profo prav. Seveda ni lahko misliti drugače, kot so nas naučili in vzgojili, a vendar to še ne pomeni, da ni mogoče in da misliti drugače ni prav.
Zakaj sredi poletja, ko je sonce, ta luč življenja, najbolj svetlo in močno, pišem o smrti, sprašujete? Povod za to je smrt enega največjih, Poldeta Bibiča, ki nas je zapustil prejšnji teden. In razlog za ta zapis je Bibičevo razmišljanje, pisanje o smrti in življenju, ki ga je leta 2004 objavil v reviji društva Dostop, društva za socialna in etična vprašanja, nosi pa naslov Mamljiva skrivnost "življenje - smrt". Seveda si ne delam utvar, da bi se s pričujočim tekstom lahko približal zapisu in misli velikega moža; teh par vrstic, podanih tukaj, naj bo namenjenih njemu, majhnemu hommage človeku, ki je v naših življenjih in družbi s svojimi besedami, mislimi in dejanji pustil neizbrisen pečat. V spomin nanj tudi vas vabim, da si preberete omenjeno razmišljanje, ki ga najdete na spletnem naslovu http://www.rtvslo.si/files/ razno/kultura/poldebibicosmrti.pdf Polde, hvala in srečno!
Gregor Alič
Miklavž pri Ormožu • ŠD Mladost za otroke
S taborom in dobrodelnostjo do igral
V začetku lanskega leta se je na enem izmed sej upravnega odbora športnega društva Mladost porodila ideja, kako najmlajšim kratkohlačnikom iz Miklavža ustvariti igralni kotiček na igrišču. In od ideje do realizacije ni trajalo dolgo.
Foto: Matej Lukman
Letošnji udeleženci tabora Mladi za mlade pod taktirko ŠD Mladost so z izkupičkom spet pomagali, da se bodo lahko že narejena igrala še nadgrajevala.
»Takoj po tem, ko je bila zamisel povedana, smo v okviru našega športnega društva aktivirali projekt z imenom Mladi za mlade in k sodelovanju povabili osnovno šolo Miklavž pri Ormožu, ki se je z velikim veseljem odzvala povabilu in pomagala pri izpeljavi projekta. Oblikovali smo prijavnice in jih razdelili med učence OŠ Miklavž pri Ormožu. Na lanskoletni tabor Mladi za mlade se je prijavilo 21 učencev. Vsi ti učenci so s simbolično pri-javnino (20 evrov) donirali za igrala. K projektu se je priključilo tudi nekaj sponzorjev. Sponzorji so nam pomagali pri izpeljavi samega tabora kot tudi pri nastajanju igral na igrišču. Tabor Mladi za mlade je trajal dva dni. Na taboru smo otroke razdelili v skupine in jim ponudili različne športne aktivnosti, kot so nogomet, odbojka, ples, namizni tenis, badminton, pohod, vaje za kombinatoriko, štafetne igre itd.,« je o začetku akcije izdelave igral za otroke najprej povedal predsednik športnega društva Mladost Danijel Vrbnjak in nato nadaljeval: »Igrala so napravljena lastnoročno v režiji članov športnega društva, sponzorji pa so nam pomagali pri dobavi posameznih delov. Vrednost igral ocenjujemo na 1500 evrov. Igrala bomo iz leta v leto nadgrajevali, tako da se bo vrednost večala.«
Igralo, ki so ga člani športnega društva sestavili z opisano domiselno akcijo,
je narejeno tako, da otrokom omogoča več različnih dejavnosti; sestavljeno je iz dveh gugalnic, tobogana, plezalne stranice, plezalne mreže, ograjenega prostora s sedali in plezalne lestve. Tako omogoča otrokom zelo različne aktivnosti in igre.
Kot je še povedal Vrbnjak, je izdelava igral prva tovrstna akcija v Miklavžu: »Lahko povem, da smo zelo ponosni, da smo ta dobrodelni projekt uspešno izpeljali. Druženje z našimi 'skoraj' najmlajšimi za športno društvo pomeni nov izziv, ki ga bomo z velikim veseljem tradicionalno vsako leto nadaljevali. Športno društvo pa je hkrati še enkrat več dokazalo, da deluje v duhu kraja in
da zraven vseh svojih članov skrbi tudi za ljudi, ki živijo v naših krajih.
Vsi starši, ki so nam zaupali otroke, so nam dali dodatno motivacijo za naprej, hkrati pa potrditev, da uspešno delujemo.«
ŠD Miklavž je sicer tudi letos, minulo soboto, organiziralo drugi dvodnevni tabor Mladi za mlade. »Tabor ohranja načela in program lanskoletnega tabora Mladi za mlade. Otroke smo razdelili v skupine in jim spet ponudili več različnih aktivnosti. Želimo si, da ta tabor postane tradicionalen. Letos se je tabora udeležilo 12 učencev. Denarni sklad, ki smo ga zbrali s prijavni-nami udeležencev, pa bomo
namenili za nadgradnjo obstoječih igral ali za gradnjo novega ograjenega igrišča, ki bo našim najmlajšim krajanom omogočal igranje nogometa.«
Po besedah Vrbnjaka so potrebe po igralih za otroke v Miklavžu še vedno zelo velike: »Tudi to pomanjkanje je razlog, da želimo nadaljevati z vsakoletnim dvodnevnim taborom Mladi za mlade. Poslanstvo projekta je, da z zbranim denarjem na taboru ustvarimo v naši krajevni skupnosti nekaj za naše najmlajše in pomagamo tistim otrokom, ki si zaradi denarnih ali kakršnih drugih razlogov ne morejo privoščiti športnega udejstvovanja.«
SM
Slovenija • Razpis za Dijaški sklad
Pomoč za dijake iz socialno šibkejših družin
Da bi ublažili materialno stisko dijakov, ki živijo v socialno šibkejših družinah, so se v Dijaški organizaciji Slovenije (DOS) odločili, da objavijo javni razpis za dodelitev enkratne finančne pomoči. Desetim dijakom bodo dali po 300 evrov.
Dijaški sklad je bil ustanovljen z namenom, da poskuša vsaj malo ublažiti materialno stisko socialno najšibkejših dijakov, med katerimi so tudi mladoletniki, ki so po novi zakonodaji izgubili pravico do štipendij.
Kot poudarjajo, se v DOS zavedajo, da sta v teh težkih časih ključna solidarnost in dobrodelnost. Upajoč, da se tega zavedajo tudi politiki, so v začetku junija k sodelovanju pri izvedbi omenjene akcije pozvali slovenske evropske poslance in jih prosili naj prispevajo sredstva v Dijaški
sklad ter tako pomagajo nekaj dijakom.
Od več poslanih pozivov so skupno prejeli le štiri odgovore, vsi pa so bili negativni. „Kljub temu bomo dijakom pomagali sami po naših najboljših močeh, zato je DOS v Dijaški sklad prispevali začetnih 3000 evrov, seveda pa pozivamo vse, ki bi bili pripravljeni pomagati socialno najšibkejšim dijakom, da tudi sami prispevajo sredstva v sklad," pojasnjujejo v DOS in upajo tudi na dodatna sredstva, ki bi jih lahko razdelili dijakom.
Ker je nova socialna zakonodaja tudi dijake in njihove starše precej udarila po žepih, novo šolsko leto pa je za mnoge, tudi tiste, ki bivajo v dijaških domovih pod velikim vprašajem, so takšne akcije več kot dobrodošle. Desetim izbranim dijakom bodo namenili po 300 evrov, s katerimi bodo skušali vsaj malo omiliti socialno stisko, v kateri so se znašli zaradi varčevalnih ukrepov.
Že lani decembra so desetim dijakom polepšali praznični čas z enkratno finančno pomočjo, še desetim pa so
s pomočjo sponzorjev priskrbeli praktična božična darila.
»Upravičeno se sprašujem, ali svet oziroma Slovenija res stoji na mladih, ki bomo nekoč gradili in razvijali našo državo. Velik potencial, ki se skriva v socialno šibkih dijakih, ki bodo prisiljeni zapustiti šolanje zaradi finančnih težav, bo s septembrom žal utonil. In tega se bojimo. Nenehno opozarjamo in naprošamo oblast za poslušnost in razumevanje. Le redko pa nas nekdo usliši, še bolj poredko nas nekdo razume. Zato smo ustanovili Dijaški sklad, ki sicer res predstavlja drobno lučko, ki pa bo - upam - že jeseni ob pomoči donatorjev močneje zasvetila in bomo lahko pomagali še več dijakom,« pravi predsednik Dijaške organizacije Slovenije Mitja Lešnik.
Vse dijake, ki bi potrebovali pomoč, pa pozivajo, da se prijavijo na razpis. Ta je objavljen na spletni strani DOS, rok za oddajo vlog pa je 31. julij.
Dženana Kmetec
Mojca Zemljane, Radio Ptuj
Komentar tedna
O zaščiti kmetijskih zemljišč in možnostih slovenske samooskrbe
Leto dni nazaj je v veljavo stopil zakon, ki je z nenavadno visokimi odškodninami ali nadomestili za spremembo namembnosti popolnoma ohromil individualno gradnjo. Četudi so bila zemljišča v zazidljivem območju, je od junija lani za njih treba plačevati že omenjeno odškodnino. Večina zemljišč, ki so nepozidana, zlasti na podeželju, je v katastru kategoriziranih kot pašnik, travnik ali njiva - torej kot kmetijsko zemljišče. Sama zagovarjam zaščito rodovitnih zemljišč in še kako pogosto razmišljam o samooskrbi, o pridelavi domače, slovenske hrane. Vendar menim, da korak z odškodninami za spremembo namembnosti ni bil narejen v pravo smer. S tem so zakonodajalci zavezali roke še tistim redkim individualnim investitorjem, ki bi želeli graditi. Menim, da so cene odškodnin, kot so urejene trenutno, pretirane. S tem se po večini strinjajo tudi uradniki, s katerimi se pogovarjam o tej temi. Kajti ponekod cene odškodnin znašajo celo več, kot je tržna vrednost samega zemljišča. Nekaterim so odškodnine zaračunali tudi čez 20.000 evrov. Zato pozdravljam predlog, da se to področje regulira po novem, da se sistem obračunavanja odškodnin spremeni in da bodo nižje. Samo tako se bo lahko nadaljevala individualna stanovanjska gradnja.
Nekateri opozarjajo na morebitne zlorabe tega ukrepa. Opozarjajo pred špekulanti, ki bi tako ponovno veliko zaslužili s prekupčevanjem zemljišč. Sama menim, da so špekulanti prisotni vedno in povsod. In da so zlata leta špekulacij z zemljišči, na račun katerih so nekateri enormno obogateli, že za nami. Tisti, ki so bili blizu oblasti in elitam, tudi občinskim, so v pravem času poskrbeli za svoj lasten interes - da so zastonj v zazidljivo območje umestili, kar se je dalo. Ali pa so kmetijska zemljišča celo poceni kupovali, jih nato spremenili v zazidljiva in v nadaljevanju drago prodajali. In na takšen način se je res dalo prislužiti takrat še lep denar.
Za sistem zaščite kmetijskih zemljišč, kot je v veljavi danes, z visokimi odškodninami, pa menim, da ni pisan na kožo prav nikomur. Še zlasti ne mladim ali nasploh tistim, ki bi želeli graditi. Kajti reševanja slovenske samooskrbe bi se regulatorji zakonodaje morali lotili na drugačen način. To bi pa zahtevalo neusmiljen boj z multinacionalnimi verigami, ki pa so ekonomsko precej močnejše kot cela naša država in vsi Slovenci skupaj. Ponazorila bom slikovito s primerom. V Prekmurju sta mlada podjetnika na površini štirih hektarjev zgradila rastlinjak, v katerem pridelujeta paradižnik. Njun pridelek zadosti približno 12 odstotkom slovenske potrošnje. Formula je enostavna - če bi postavili še najmanj devet enako velikih rastlinjakov, bi bila samooskrba s paradižnikom stoodstotna. In če bi postavili še nekaj deset takšnih rastlinjakov, bi skozi vse leto lahko pridelovali še druge vrtnine. S tem bi bistveno dvignili lastno samooskrbo. Edina težava, ki se poraja, je v tem, kje potem pridelek prodati in kako osvestiti kupca, da bo kupoval slovensko. Kajti trgovci, ki dobičke kujejo na poceni uvoženi hrani, bi se s takšno formulo slovenske samooskrbe težko strinjali, saj bi bile njihove marže prenizke. Proti trgovcem pa bi tudi država težko dosegla svoje. In tako pač država regulira tam, kjer je najlažje - pri navadnih državljanih.
Foto: DK
Dijaki lahko zaprosijo za pomoč (fotografija je simbolična).
Atletika
Rajher: »Usoda je tako hotela«
Stran 12
Vlado Sitar
»Mnenje večine v odboru se ni dalo spremeniti«
Stran 12
Športno plezanje
Mina z zmago v Franciji začela novo sezono
Stran 13
Boks
Tokrat pred Ringom dvanajst dvobojev
Stran 13
Tenis
Rola znova izjemen, tokrat v Avstriji
Stran 14
Strelstvo
V Bologni končano EP z malokalibrskim orožjem Stran 15
tednik
{PoíLUíajt¿ naí na íuítounim. ijitiíu!
RADIOPTUJ
tui ú/tíettc
www.radio-ptuj.si
Nogomet • NK Aluminij, prijateljska tekma
Na generalki slabše od pričakovanj
Foto: Črtomir Goznik
Nedeljsko pripravljalno srečanje med Aluminijem in Roltek Dobom se ni odvijalo po željah domačinov, ki niso uspeli doseči zadetka. Kidričanom preostane do sobotnega prvenstvenega srečanja v Kranju še nekaj časa za odpravo napak.
Nogomet • 1. SNL
Nogomet • N
Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Tadej Podvršek, Danilo Klajnšek, Uroš Krstič, Milan Zupanc, Niko Šoštarič, Peter Golob, Ivo Kornik, Simeon Gonc, Sebi Kolednik, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Silva Razlag, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič
Maribor takoj na vrh
V soboto se je s tekmo Gorica - Maribor začelo državno prvenstvo v 1. SNL v sezoni 2012/13. Državni prvaki iz Maribora so uvodoma po pričakovanjih vknjižili zmago, vendar so do nje prišli težje kot kaže rezultat. Maribor je povedel s čudovito izvedenim prostim strelom Dejana Mezge v sredini 1. polčasa. Le 15 minut kasneje so imeli domačini izjemno priložnost za izenačenje, vendar je strel Vita Pluta (ta je bil pred dvema sezonama član Maribora) iz bele točke vratar Jasmin Handanovič ubranil. V nadaljevanju je junak srečanja, Mezga, zadel še drugič, goriško barko pa je dokončno potopil kar njihov igralec, ki je zabil avtogol.
Tudi na tekmi Olimpija -Domžale je junak srečanja dosegel dva zadetka; to je uspelo
PRVALIGA'
1. SNL
REZULTATI 1. KROGA:
Gorica - Maribor 1:3 (0:1); strelci: Žigon (66.); Mezga (23., 45.), Vetrih (64. - avtogol);
Mura 05 - Rudar Velenje 1:1 (0:0); strelca: Eterovič (61.); Podlo-gar (88.);
Celje - Triglav 1:0 (0:0); strelec: Bezjak (48.);
Olimpija - Domžale 1:2 (1:1); strelca: Vicente (34.); Živec (20., 89.)
Srečanje Aluminij - Luka Koper bo odigrano 1. avgusta ob 18. uri.
21-letnemu Sašu Aleksandru Živcu, ki je v Sloveniji igral za Primorje (kratek čas je nastopal tudi za bolgarski CSKA). S tem je gostom iz Domžal nenadejano prinesel 3 točke, Olimpiji (predvsem trenerju Erminu Šiljaku in športnemu direktorju Miletu Ačimoviču) pa močan glavobol že na prvi stopnički.
V Murski Soboti je gostoval Rudar, domači navijači pa so svojim ljubljencem, ki so se sredi tedna uvrstili v 2. predkrog evropske lige, na začetku namenili bučen aplavz. A slovenska liga je zgodba zase in tako je sledilo novo dokazovanje. Mate Eterovič je v 60. minuti povedel domačine v vodstvo, vendar obrambna vrsta brez izkušenega Fabijana Cipota (manjkal je zaradi kazni iz prejšnje sezone) ni zdržala do konca srečanja. Nekaj minut pred koncem je namreč za izenačenje poskrbel mlad reprezentant Matej Pod-logar. V dresu Rudarja je uspešno debitiral Matjaž Rozman, ki je zaustavil nekaj nevarnih poskusov domačinov.
Na celjski Areni Petrol se je na prvenstveni tekmi Celje -Triglav zbralo bistveno manj gledalcev kot na četrtkovi tekmi kvalifikacij za evropsko ligo, a so bili varovanci Marijana Pušnika tokrat rezultatsko uspešnejši. Edini zadetek na tekmi je dosegel najučinkovitejši domači napadalec Roman Bezjak, ki bi se lahko na vrhu lestvice strelcev pridružil Mezgi in Živcu, a je drugo lepo priložnost zapravil. Tri točke pa so vendarle dovolj za veselje v celjskem taboru ...
JM
Bojan Flis, trener Aluminija
Sama generalka pred prvenstvom ni najbolje uspela. Kakšna je vaša ocena?
B. Flis: »Ko izgubiš, ocena ne more biti pozitivna. Čeprav nikakor ne želim opravičevati poraza, pa je Dob zelo izkušena ekipa, ki je pred kratkim premagala Triglav v dodatnih kvalifikacijah za 1. ligo s kar 4:0. Igrali smo slabo, razlog je lahko tudi v tem, da še vedno iščemo določene rešitve na posameznih igralnih mestih. Tako smo imeli tudi tokrat na preizkušnji še enega igralca (Jurico Jeleča, op. a.), a s tem se pač moramo sprijazniti. Določeni igralci niso odigrali na svojem običajnem nivoju, zato sem kar hitro opravil številne menjave. Ker je v ekipo prišlo kar nekaj novincev, je v tej fazi težko govoriti o posebni uigranosti in tekoči igri. Mene najbolj skrbi slaba komunikacija med igralci, zaradi katere prihaja do nepotrebnih napak. Vsekakor bomo poskušali nivo igre dvigniti višje, tako da bomo manj ranljivi v fazi obrambe. S komer koli bomo igrali, vsak bo kaznoval naše napake, če tega ne bomo popravili. Teden, ki je pred nami, bo za mene zelo hud: moral bom sestaviti ekipo, ki bo lahko parirala Triglavu.«
Na nekaterih prejšnjih pripravljalnih tekmah ste odigrali boljše kot na generalki.
Aluminij - Roltek Dob 0:2 (0:1)
STRELCA: 0:1 Prašnikar (20.), 0:2 Gasior (90.)
ALUMINIJ: Murko, Topolovec, Medved, Sulejmanovič, Dolinar, Bingo, Režonja, Žagar, Kožar, Pe-čovnik, Jeleč. Igrali so še: Zajc, Kurež, Kmetec, Lonzarič, Petek, Rešek, Spahič, Vraničar, Krajnc, To-mažič - Šeruga. Trener: Bojan Flis.
ROLTEK DOB: Vezirovič, Gorope-všek, Černjavič, Mirtič, V. Kunstelj, Metelko, Račič, M. Klopčič, Simič, Prašnikar. Igrali so še: Ajdinovič, Gasior, Aubelj, U. Klopčič, Cerar, Po-gačar. Trener: Jernej Javornik.
Medtem ko so ostali slovenski prvoligaši že pričeli s tekmovanjem, pa so nogometaši Aluminija zaradi prestavljene tekme s Koprom (ta je v tem
B. Flis: »Na nekaterih prejšnjih tekmah je bil opazen večji motiv, ko smo igrali proti bolj uveljavljenim tekmecem. Če je kdo mislil, da bo proti Dobu lažje, se je uštel. Sam poznam ekipo Doba in vem, da gre za dobro ekipo, ki nam je tudi v preteklem prvenstvu povzročala preglavice - nenazadnje so osvojili 2. mesto in si na igrišču prislužili nastop v 1. ligi. Vsekakor moramo prespa-ti to tekmo in potem postaviti stvari na svoje mesto.«
Kakšne so vaše želje pred tekmo s Triglavom?
B. Flis: »Cilj in želja je vsekakor zmaga, jasno pa je, da bi bili zadovoljni tudi z remijem! Na generalki sicer nismo bili pravi, a to ne pomeni, da bo tako tudi v Kranju.«
Tomaž Murko, vratar Aluminija
Priprave so zvečine za vami, odigrali ste tudi že generalko pred prvim nastopom v 1. ligi. Kakšna je vaša ocena nedeljske tekme?
T. Murko: »Poskušali smo odigrati kar najbolje, vendar nam igra ni najbolje stekla. Generalka se nam tako zaradi poraza ni najbolje izšla, vendar upam, da se bomo do tekme s Triglavom zbrali in odigrali bolje.«
Kaj bi lahko našli pozitivnega v tekmi z Dobom?
T. Murko: »Vsaka tekma prinaša nekaj pozitivnega, morda je tudi poraz dobrodošel, da
času igral tekmo z milanskim Interjem) odigrali pripravljalno srečanje. Na svojem igrišču so na generalki pred nastopom v 1. SNL gostili ekipo Roltek Doba. Ta se je v nedeljo predstavil kot zelo čvrst tekmec, ki je odigral neobremenjeno in zelo motivirano.
Pri domačih nogometaših tega ni bilo opaziti: igra jim nikakor ni stekla, žogo so prepočasi prenašali iz obrambne v zvezno in napadalno vrsto, pri podajah je bilo preveč napak ... To je gostom samo olajšalo delo. Slednji so povedli v 20. minuti: lep zadetek je po predložku s strani z glavo dosegel Luka Prašnikar (nova okrepitev Doba - prišel je iz ekipe Šmartnega). V 30. minuti je dober strel proti domačemu vra-
nas opomni na slabosti. Vsekakor moramo v bodoče odigrati bolje. Tokrat smo premalo časa zadržali žogo v svoji posesti, posledično je bilo tudi malo priložnosti. Na drugi strani so tekmeci izkoristili naše napake in dosegli dva zadetka.«
Osrednja branilca pred vami sta Sulejmanovič in Dolinar. Kakšno je vaše sodelovanje?
T. Murko: »Oba sta novinca v naši ekipi, zato je težko govoriti o uigranosti. Vsekakor bosta morala zapolniti vrzel, ki je
tarju sprožil V. Kunstelj, vendar je bil vratar Murko na mestu. Domači nogometaši so redko prihajali do zaključnih strelov, še najbolj konkretna sta bila v 15. in 38. minuti Tadej Žagar in Nejc Pečovnik, vendar je vratar Vezirovič strela obakrat brez težav ubranil.
V drugem polčasu so sledile številne menjave, ki so stalnica pripravljalnih tekem. Aluminij je bil v tem delu nekoliko boljši in je prihajal bližje gostujočim vratom. Tako so poizkušali Kožar, Dolinar in Žagar, trudil se je tudi Vraničar, vendar kakšnih 100 domačih pristašev ni videlo zadetka v mreži gostov. Tega je za goste v zadnjih trenutkih srečanja dosegel Ga-sior.
DK, JM
nastala po odhodu Sambolca; verjamem, da bosta to skupaj z ostalo ekipo počela iz tekme v tekmo bolje.«
Kakšna so pričakovanja pred tekmo s Triglavom?
T. Murko: »Triglav ima zaradi izkušenj nastopanja v 1. ligi nekaj prednosti pred nami, ki smo novinci. Upam na našo dobro igro na uvodni tekmi in predvsem na borbeno predstavo. Ali bo to zadoščalo za pozitiven rezultat, pa bomo videli po sami tekmi.«
Jože Mohorič
Nogomet • NK Aluminij
Flis: »Ta teden bo zame zelo naporen«
Foto: Črtomir Goznik
Tomaž Murko je eden od najbolj trdnih členov moštva Aluminija, ki bo v soboto odigralo prvo srečanje v 1. ligi.
Atletika • Atletski klub Cestno podjetje Ptuj
Rajher: »Usoda je tako hotela
«
Nekaj dni po tem, ko je izvršni odbor Olimpijskega komiteja Slovenije (OKS) odločil, da Nino Kolarič črta s seznama potnikov za olimpijske igre (OI) v Londonu, se je po nekaj dneh razmisleka za Štajerski tednik oglasil njen trener Go-razd Rajher. Rajher je tudi trener paraolimpijke Tatjane Majcen Ljubič, nedavne nosilke dveh bronastih kolajn na evropskem prvenstvu za športnike invalide, ki bo nastopila tudi na paraolimpijskih igrah v Londonu.
»Zakaj, to je stalno vprašanje v zadnjih nekaj dneh, ki se vrti v mojih mislih in odgovora ni. Odgovor pravzaprav je, Nina, oprosti, tega nisem načrtoval. Pred leti smo začrtali program in ga poimenovali 'sedem za sedem'. Želja je bila, da Nina skoči sedem metrov v daljino, Tatjana pa sune kroglo sedem metrov. Želeli smo, da bi se uresničile želje po dolgem skoku in dolgem metu. Niti eno niti drugo se ni izpeljalo, prva številka je postala nemogoča zaradi poškodbe, druga pa zaradi diplomacije pravil.
Zakaj je komisija na OKS podala takšno razlago in takšno odločitev, lahko komentira samo slednja. Meni je žal, da osnovno načelo olimpijskih iger, važno je sodelovati, ne zmagati, ne igra več nobene vloge, ampak je v ospredju le krvav, krvoločen boj za kolajne in slikanje za sedmo silo. Če je tako, sprejmem vse odločitve in pozdravljam njihovo odloči-
Foto: Črtomir Goznik
Sporna odločitev OKS, da s seznama potnikov za London črta Kolaričevo, je zelo prizadela njo samo kakor tudi njenega trenerja Gorazda Rajherja, s katerim je sodelovala več kot desetletje.
tev, če pa gre pri tem za kršenje pravil in pravic športnika, pa ne morem sprejeti njihove odločitve. Kako je prav in kako ni prav, o tem bodo odločali drugi, mediji ali nekdo tretji, ki si bo dal duška na račun spornih odločitev.
Zakaj Nini ni uspelo pred OKS, sem izvedel neposredno iz pogovora z enim izmed članov komisije. V eni sapi je dejal, da je naredil pregled trenutnega stanja na svetovni lestvici in Nininega rezultata ni videl med šestnajstimi najboljšimi na svetovni lestvici,
zaradi česar je podal negativno oceno. V isti sapi pa je povprašal, kako bo to vplivalo na Nino. Dejal sem mu, da lahko to pomeni tudi konec kariere športnika pri petindvajsetih letih. Mogoče ga je malo zapekla vest, pa vendar je komentar oziroma pogovor nadaljeval z razpravo, zakaj pa so plavalci v takšnem številu prisotni na OI, pa čeprav ne izpolnjujejo predvidene norme 'A', imajo le normo 'B', ki pa so jo postavili domači krogi in ne mednarodne organizacije.
Spet je prišlo do razhajanja
pravil; Nina izpolnjuje normo 'B', ki so jo postavile mednarodne institucije, medtem ko nekateri plavalci, ki gredo na OI, izpolnjujejo le domač kriterij. Ali je to prav in pošteno, naj razmisli tisti, ki je odločal in odločil. Meni preostane le to, da izkažem nezadovoljstvo in izrečem besede: 'Nina oprosti'. Oprosti, za kar nama ni uspelo. Upam, da se boš lahko sestavila za prihodnje, nekje drugje, s kom drugim in na drug način. Meni ni uspelo,« je čustveno zaključil Gorazd Rajher.
Uroš Esih
Vlado Sitar • Član odbora za vrhunski šport pri OKS
»Mnenja večine v Odboru za vrhunski šport se ni dalo spremeniti ...«
V celotni slovenski športni javnosti še vedno močno odmeva odločitev izvršnega odbora Olimpijskega komiteja Slovenije (IO OKS), ki Nine Kolarič in Boštjana Buča ni uvrstil na seznam športnikov, ki bodo Slovenijo zastopali na Olimpijskih igrah v Londonu. Negativno mnenje je podal že Odbor za vrhunski šport pri OKS, ki IO predlaga kandidate; podpredsednik tega odbora je Vlado Sitar, predsednik Kikboks zveze Slovenije.
Kakšno je vaše videnje zapleta o neuvrstitvi Nine Kolarič na seznam potni-
kov za OI v Londonu?
V. Sitar: »Najprej je treba razjasniti eno stvar: Olimpijski komite Slovenije z vsemi kandidati podpiše pogodbo o sofinanciranju priprav, kar pa še ne pomeni avtomatsko, da s tem že postanejo potrjeni potniki na OI. Te na zadnji seji na podlagi predloga Odbora za vrhunski šport potrdi izvršni odbor OKS, ki tokrat Nine Kolarič in Boštjana Buča ni potrdil. Meni je seveda žal, da je do tega prišlo, a v celotnem Odboru za vrhunski šport ni bilo pozitivnega mnenja in tega se ni dalo spremeniti. Če
bi se omenjena atleta na DP vsaj približala lani izpolnjenim normam, bi ju zagotovo potrdili kot potnika za London.
Nina je lani res dosegla normo B za nastop na olimpijskih igrah, vendar letos do državnega prvenstva pred dnevi v Kopru (9. 7.) zaradi poškodbe sploh ni tekmovala. Na tem tekmovanju je v skoku v daljino dosegla rezultat 602 cm. Obrazložitev strokovne komisije pri OKS je bila, da se s tem dosežkom na lestvicah letošnjih najboljših rezultatov ne uvršča med 150 najboljših v svoji disciplini - za kar bi bil potreben rezultat vsaj 649 cm - in da s tem nima možnosti za primerno uvrstitev na OI (možnost uvrstitve v zgornjo tretjino nastopajočih). Prav zaradi tega sedaj prihaja do pobude,
da bi se morali kandidati za OI v tekočem letu vsaj približati normi za nastop na OI.«
A tega doslej ni bilo. Zakaj ste še enkrat odločali o teh normah?
V. Sitar: »Strokovne službe OKS nam pripravijo in objasni-jo posamezne zadeve, o katerih se potem odloča. Omenjena atleta letos do DP v juliju sploh nista imela rezultata; na žalost sta bila poškodovana in nista mogla doseči mednarodne konkurenčnosti. Iz Atletske zveze Slovenije so kasneje na OKS še prišli določeni dopisi, vendar v njih ni bilo nobenega novega dejstva, ki bi lahko spremenilo odločitev. Sam sem tukaj v zelo nehvaležni vlogi, a v odboru je 11 ljudi, katerih večinsko mnenje je bilo negativno.«
JM
Foto: Črtomir Goznik
Vlado Sitar: »V odboru sedi 11 ljudi, večinsko mnenje je bilo negativno.«
OKS ni spremenil stališča o neudeležbi Kolaričeve in Buča na OI
Olimpijski komite Slovenije (OKS) je odgovoril na pobudo Atletske zveze Slovenije, da naj ponovno preuči odločanje o olimpijskem nastopu skakalke v daljino Nine Kolarič in Boštjana Buča, tekača na 3000 m z zaprekami, in ni spremenil svoje odločitve. Nobeden izmed njiju tako ne potuje na OI v London.
OKS v dopisu, ki ga je podpisal generalni sekretar OKS Tone Jagodic, pojasnjuje, da v prejetem gradivu AZS ni nobenih novih dejstev za ponovno odločanje o nastopu Buča in Kolaričeve na OI, zato »odločitev glede neudeležbe omenjenih atletov na OI v Londonu ostaja nespremenjena«.
Nogomet
Olimpija in Mura naprej, začenja tudi Maribor
Kvalifikacije za Ligo Evropa, 1. krog:
Jeunesse Esch (Luksemburg) -Olimpija 0:3 (izid 1. tekme - 0:3); naprej gre Olimpija s skupnim rezultatom 6:0;
Mura 05 - Baku (Azerbajdžan) 2:0 (0:0); naprej gre Mura s skupnim rezultatom 2:0;
Celje - Dacia (Moldavija) 0:1 (0:1); naprej Dacia s skupnim rezultatom 2:0.
Nogometaši Olimpije in Mure 05 bodo še naprej branili slovensko čast v Ligi Evropa, medtem ko so Celjani izpadli. Ljubljančani so se naprej uvrstili praktično že po prvi tekmi, ki so jo v Stožicah dobili s 3:0. Na povratni tekmi so vajo le ponovili in Luksemburža-nom zabili še tri zadetke. Naslednji tekmec Ljubljančanov ne bo več tako lahek zalogaj, kajti norveški Tromso vsekakor ni tekmec, ki bi ga lahko podcenjevali. Še bolj kot Olimpija je navdušila Mura, ki je bila sicer v obeh tekmah proti Bakuju v
podrejenem položaju, toda v 2. predkrog potujejo muraši s skupnim izidom 2:0. Uspeh Sobočanov je vreden še toliko več, če vemo, s kakšnimi težavami se ukvarjajo v taboru čr-no-belih, obenem pa je vsem znana njihova odisejada na poti v azerbajdžansko prestolnico. 200 tisoč evrov, kolikor bodo prejeli muraši za napredovanje, pa kljub vsemu ne bo dovolj za poplačilo ogromnih dolgov, ki jih je pridelalo vodstvo kluba. Naslednji tekmec Mure je bolgarski CSKA. Najkrajši konec v 1. predkrogu so potegnili Celjani, ki jih je izločila Dacia. Moldavci so skupno slavili z 2:0, na obeh srečanjih pa so bili igralci iz knežjega mesta v podrejenem položaju.
Maribor bo svojo letošnjo evropsko pot v kvalifikacijah za Ligo prvakov pričel ta teden, njegov nasprotnik pa je nekdanji velikan jugoslovanske lige, Željezničar iz Sarajeva. Prva tekma bo v sredo v Mariboru.
tp
Šahovski kotiček
Leto 2012 tudi leto »črno-belega sveta«
Okvirni program šahovskih prireditev do konca leta 2012, pri katerih bo imelo precejšnjo vlogo tudi Šahovsko društvo Tehcenter Ptuj, društvo iz partnerskega mesta Evropske prestolnice kulture
7.	7., 21. 7. in 28. 7. Maribor, velika nagrada EPK - člani, 1. do 16. 8. Atene GRE, Mladinsko SP U20; brez Ptujčanov,
I.	do 9. 8. Cmurek AUT, prvenstvo Evropske unije - mladi (kar nekaj mladih Ptujčanov bo sodelovalo),
4. 8. Maribor, velika nagrada EPK - mladi,
II.	8. in 25. 8. Maribor, velika nagrada EPK - člani,
18.	8. Maribor, simultanka na slepo, ki jo bo odigral slovenski velemojster Luka Lenič v okviru programa EPK »črno-beli svet«; nastopilo bo 6 mladih šahistov, po eden iz vsakega partnerskega mesta EPK, tudi iz MO Ptuj,
16. do 26. 8. Praga CZE, evropsko prvenstvo U-8, U-10, U-12, U-14, U-16, U-18 (tu bo nastopilo kar nekaj Ptujčanov),
27.	8. do 10. 9. Istanbul TUR, Šahovska olimpijada; za moško reprezentanco bosta nastopila dva člana ŠD Tehcenter Ptuj, in sicer velemojstra Aleksander Beljavski in Jure Borišek; član ŠD Tehcenter Ptuj je tudi moški selektor, VM Duško Pavasovič,
1. 9. in 29. 9. Maribor, velika nagrada EPK - otroci, 15. 9. Maribor, velika nagrada EPK - mladinci,
8.	9. in 22. 9. Maribor, velika nagrada EPK - člani,
28.	8. do 5. 9. Graz AUT, mednarodni turnir,
8. 9. Brežice, 2. članska liga vzhod (tudi ekipa Ptuja),
19.	do 27. 9. Šentjur, mednarodni turnir,
29.	8. Laško, 3. članska liga vzhod (tudi ekipa Ptuja),
6.	10. Celje, 2. članska liga vzhod,
10. do 18. 10. Eliat ISR, evropsko klubsko prvenstvo (možnost udeležbe ekipe Šahovskega društva Tehcenter Ptuj, drugouvrščene na lanskem državnem prvenstvu), 13. 10. Slovenj Gradec, 3. članska liga vzhod,
20.	10. Cerkvenjak, 3. članska liga vzhod, 20. 10. Kidričevo, 2. članska liga vzhod,
27. 10. Slovenj Gradec, 3. članska liga vzhod, 3. 11. Maribor, 2. članska liga vzhod,
7.	do 19. 11. Maribor, svetovno prvenstvo U-8, U-10, U-12, U-14, U-16, U-18: od članov Šahovskega društva Tehcenter Ptuj bo direktna udeleženka Lara Carli U-16; prav gotovo pa bo še kar nekaj mladih ptujskega društva imelo priložnost, da nastopi,
24. 11. Dravograd, 2. članska liga vzhod, 24. 11. Moravske Toplice, 3. članska liga vzhod, 23. do 25. 11. DRŽAVNA ČLANSKA LIGA (3 kola), tudi s člansko ekipo ŠD Tehcenter Ptuj; lokacija še ni določena,
30.	11. do 2. 12. DRŽAVNA ČLANSKA LIGA (3 kola), lokacija še ni določena,
7. do 9. 12. DRŽAVNA ČLANSKA LIGA (3 kola), lokacija še ni določena.
Dopušča se možnost spremembe terminov pri domačih državnih ligah.
Člani Šahovskega društva Tehcenter Ptuj se bodo prav gotovo udeležili tudi nekaterih navedenih mednarodnih turnirjev (Graz, Šentjur). V letu 2012 bo še nekaj mednarodnih prireditev tako v okviru evropske kot svetovne šahovske zveze, vendar bo udeležba članov ŠD Tehcenter Ptuj glede na oddaljenost in s tem povezanih stroškov težka (npr. evropsko seniorsko prvenstvo v Litvi, evropsko hitropotezno prvenstvo v Varšavi ...).
Silva Razlag, organizacijska koordinatorka v Šahovskem društvu Tehcenter Ptuj
Športno plezanje • Svetovni pokal v težavnosti
Mina Markovič v Chamonixu do jubilejne zmage
Svetovni pokal, tekma v Chamonixu, rezultati:
		finale polfinale		kvalifikacije	
1. Mina Markovič	SLO	42+	vrh	vrh	vrh
2. Jain Kim	KOR	42+	45	vrh	vrh
3. Momoka Oda	JAP	41	47+	vrh	vrh
4. Hélène Janicot	FRA	37+	45,5+	vrh	vrh
5. Magdalena Rock	AVS	37	44,5+	vrh	vrh
6. Sasha DiGiulian	ZDA	36+	44,5	vrh	vrh
7. Evgenia Malamid	RUS	33+	45+	vrh	vrh
8. Matilda Soderlund	ŠVE	32+	44+	vrh	46+
17. Maja Vidmar (Slo)					
47. Tina Šušteršič (Slo]					
Foto: Slovenia Climbing Team
Mini Markovič sta družbo na zmagovalnem odru delali azijski tekmovalki: Jain Kim iz Južne Koreje in Momoka Oda iz Japonske.
Tekme svetovnega pokala v težavnosti 2012:
Chamonlx (FRA)	12. - 13. 7.
Briangon (FRA)	20. - 21. 7.
Imst (AVT)	10. - 11. 8.
Puurs (BEL)	21. - 22. 9.
Atlanta (ZDA)	29. - 30. 9.
Xining (KIT)	12. - 13. 10.
Mokpo (KOR)	20. - 21. 10.
Inzal (JAP)	27. - 28. 10.
Kranj (SLO)	17. - 18. 11.
Svetovno prvenstvo: Pariz (Francija), 12. - 16.	
Najuspešnejša slovenska športna plezalka Mina Markovič (PK 6b Ptuj) je novo sezono svetovnega pokala v težavnostnem plezanju začela na najboljši možen način: z zmago na uvodni tekmi v francoskem Chamonixu. Tekmovalka je vpisala že deseto zmago v svetovnem pokalu, osmo v težavnosti (dve je osvojila v balvanih). Lani si je prvo mesto na tem umetnem pleza-lišču v francoskih Alpah delila s še tremi plezalkami, letos pa je na najvišji stopnički stala sama. Organizatorji so glede na lanske izkušnje pripravili nekoliko bolj zahtevne smeri, v finalu se nobena tekmovalka ni dotaknila vrha. Skupno je na tekmi nastopilo 55 plezalk.
Markovičeva, ki je lansko sanjsko sezono kronala z zma-
go v skupnem seštevku svetovnega pokala v težavnosti, je v Chamonixu potrdila odlično formo ter status najboljše športne plezalke na svetu. V polfinalu je kot edina tekmovalka preplezala smer do vrha, prepričljivo je nastopila tudi v kvalifikacijah, ko je obe smeri
preplezala do vrha. V finalu se sicer ni dotaknila vrha, padla je na istem gibu kot južnokorej-ska tekmovalka Jain Kim, a se je zaradi boljšega polfinalnega izida nazadnje lahko veselila nove zmage. Maji Vidmar je obnovljena poškodba sredinca na levi roki preprečila boljšo uvrstitev, bila je 17.
»Mina je prikazala še četrto zelo dobro predstavo na tej tekmi. Pokazala je, da lahko letos upravičeno pričakujemo ubranitev skupnega seštevka v svetovnem pokalu. Res smo vsi veseli, da je odplezala tako, kot je treba, in pokazala, da je letos v odlični formi. Komaj čakamo na naslednje tekme,« je bil po novem, odličnem uspehu slovenske tekmovalke takoj po tekmi zelo zadovoljen selektor slovenske članske reprezentance Simon Margon.
24-letna tekmovalka je bila novega uspeha zelo vesela: »Še enkrat sem se uspela zbrati. Smer sem si ob ogledu uspela dobro ogledati in jo tudi dokaj dobro odplezala. Sicer ni šlo vse po mojih načrtih, po pravici povedano sem pričakovala vrh, ampak tudi s tem, do kamor sem preplezala, mislim, da moram biti zadovoljna. V zadnjem času smo z ekipo na-
Vrstni red v svetovnem		
pokalu, težavnost:		
1. Mina MARKOVIC	SLO 100	
2. Jain KIM	KOR	80
3. Momoka ODA	JAP	65
4. Hélène JANICOT	FRA	55
5. Magdalena ROCK	AVS	51
6. Sasha DIGIULIAN	ZDA	47
7. Evgenia MALAMID	RUS	43
8. Matilda SODERLUND	ŠVE	40
9. Johanna ERNST	AVS	35
10. Seuran HAN	KOR	35
17. Maja VIDMAR	SLO	18
redili zelo dobre in kvalitetne treninge in mislim, da bomo lahko tako nadaljevali naprej. Zdaj s polno paro hitimo na naslednja tekmovanja,« je dejala Markovičeva.
»Vsaka zmaga za sebe je posebna, tudi slednja v Chamo-
nixu je zelo posebna, saj je bila prva dosežena z novim varovalnim pasom, ki sem ga dobila za darilo. Zmagati tukaj mi veliko pomeni, ker gre za prvo zmago v tej sezoni,« je še dejala Markovičeva. Naslednja tekma bo prihodnji teden v Brianco-nu. »Prepričana sem, da imam
še nekaj rezerve in da sem na tekmah sposobna odplezati še bolje,« je napovedala Markovi-čeva.
Pri fantih je zmagal Japonec Ama Sači, najboljši Slovenec je bil mladi Domen Škofic, na 15. mestu.
sta, jm
Foto: Slovenia Climbing Team
Mina Markovič je tudi letošnjo sezono svetovnega pokala v težavnostnem plezanju začela na najboljši možen način - z zmago!
Boks • Poletna revija na Ptuju
Tokrat pred Ringom kar dvanajst dvobojev
Boks klub Ring v zadnjih letih zares skrbi za popularizacijo boksa v poletnem času s posebnimi boksarskimi revijami. Na letošnji tretji so se v 12 zanimivih dvobojih predstavili v glavnem mladi borci in borke iz šestih slovenskih klubov.
V večini dvobojev so sodelovali ptujski tekmovalci in tekmovalke, ki so si s tem nabirali prepotrebne izkušnje. Daleč največ jih je doslej zbral Nejc Nedeljko, ki se je pomeril z bivšim klubskim sotekmovalcem Jernejem Gajškom. Ta ga je letos premagal na državnem prvenstvu, tokrat pa se je dvoboj končal z neodločenim rezultatom (na teh revijah se dvoboji, ki se odboksajo do konca -skozi vse tri runde -, končajo brez zmagovalca, medtem ko
dobimo zmagovalca le v primeru nokavta in s tem prekinitve dvoboja, op a.). Kljub temu pa je Nedeljo svoj dvoboj oddelal rutinirano in bi ga po točkah prav gotovo tudi dobil.
Približno 25 dvobojev je doslej za Ninom Milošičem, ki je prikazal tehnično dobro predstavo in je bil v dinamičnem dvoboju suvereno boljši tekmec od Iztoka Walnerja. Iz Maribora je v ptujske vrste pred kratkim prestopil Denis Lazar, ki je svoj izreden potencial pokazal proti mladinskemu državnemu prvaku in članskemu podprva-ku v kategoriji do 91 kg, Juretu Mraku. Lazar je Mraka nokavti-ral in po prekinitvi tudi zmagal. Drugič je tekmovalno stopil v ring Dejan Govedič, ki se v boksarskem smislu lepo razvija.
Dvoboji:
Anja Jabločnik (BK Ring Ptuj) - Katja Ferlič (BK Sande Team) Monika Božičko (BK Ring Ptuj) - Mateja Rajterič (Combat Academy Ljubljana)
Dejan Govedič (BK Ring Ptuj) - Matic Smrtnik (BK Slovenj Gradec) Denis Drevenšek (BK Ring Ptuj) - David Kramberger (BK Legionar Ptuj)
Nino Milošič (BK Ring Ptuj) - Iztok Walner (BK Železničar Maribor) Damir Lenart (BK Legionar Ptuj) - Rok Smrtnik (BK Slovenj Gradec) Nejc Nedeljko (BK Ring Ptuj) - Jernej Gajšek (BK Sande Team) Denis Lazar (BK Ring Ptuj) - Jure Mrak (BK Kranj)
Videli smo njegov dokaj izenačen dvoboj proti Maticu Smrtniku. Popolnoma ptujsko je bil obarvan dvoboj med Denisom Drevenškom (BK Ring Ptuj) in Davidom Kramberger-jem (BK Legionar Ptuj). V njem je bil Kramberger za odtenek boljši nasprotnik, a tudi Dreven-
šek se je dobro postavil, tako da smo gledali lep boks. Drugi član Boks kluba Legionar Damir Lenart je tokrat naletel na razpoloženega Roka Smrtnika, ki je po poškodbi Lenarta zmagal.
Zelo zanimivo je bilo tudi v dveh ženskih dvobojih. Anja Jabločnik (BK Ring Ptuj)
kaže iz dvoboja v dvoboj boljše predstave in je bila tokrat proti Katji Ferlič aktivnejša nasprotnica. Mlada ptujska boksarka vidno napreduje tudi v tehničnem in taktičnem pogledu, tako da se razvija v dobro tekmovalko. Še kakšen korak pred Jabločnikovo je zaenkrat Monika Božičko, ki se je spopadla z Matejo Rajherič. Slednja je ena naših najboljših boksark v zadnjih letih, vendar se je z njo Božičkova hrabro borila in se ji po vseh boksarskih ele-
mentih naglo približuje.
Možnost za napredek pri mladih boksarkah in boksarjih je tudi osnovni namen poletnih boksarskih revij, ki jih pred svojimi klubskimi prostori organizira Boks klub Ring. Ptujski boksarski kolektiv na čelu z glavnim trenerjem in organizatorjem Ivanom Puč-kom bo naslednjo, že 4. revijo pripravil v petek, 27. julija, od 18. ure naprej.
David Breznik
Foto: Črtomir Goznik
Udeleženci petkove boksarske revije
Tenis • Futures turnir v Avstriji, TE na Otočcu
Rola znova izjemen, tokrat v Avstriji
Eden najboljših slovenskih igralcev Blaž Rola se je po zaključku 2. letnika študija (in igranja) na univerzi v Ohiu resno lotil igranja na turnirjih serije Futures. Najprej je na Floridi zmagal na turnirju v Innisbrocku (med posamezniki in dvojicami), z uspešnimi nastopi pa nadaljuje tudi po vrnitvi v Evropo. Po nekaj dneh oddiha v domačem okolju se je odpravil na turnir v Telfs v bližini Innsbrucka, kjer so bili - razumljivo -najmočneje zastopani domačini, Avstrijci.
Odločitev je bila prava, saj je Blaž znova odigral odlično serijo iger. Najprej je blestel med dvojicami, kjer sta bila v paru s Tomislavom Ternarjem (Maribor Branik) med 13 dvojicami postavljena za 3. nosilca. V 1. krogu sta bila prosta, nato pa sta po vrsti izločila dvojici iz Nemčije in Avstrije. Tudi finalni nastop sta opravila z domačim parom in ga odločila v svojo korist.
Med posamezniki je bila konkurenca še bistveno močnejša, tako da Blaž sploh ni bil med nosilci. Kljub temu ga to ni zadržalo, da ne bi po vrsti premagoval tekmecev, ki so na lestvici ATP uvrščeni pred njim. V 2. krogu je tako gladko ugnal 6. v polfinalu pa še 8. nosilca. Med najboljšimi štirimi je bila zanimiva slika, saj je bil Blaž edini Neavstrijec. V finalu se je Rola meril s 1. no-
Foto: Črtomir Goznik
Blaž Rola je tudi v Avstriji nadaljeval uspešno serijo, ki jo je začel že na Floridi.
silcem Marcom Rathom, ki na lestvici ATP zaseda 428. mesto. Prvi set je Slovenec dobil 6:2, v naslednjih dveh pa je domačin izkoristil svoje prednosti in si priigral končno zmago.
Z zadnjimi uspehi je Blaž naredil velik korak navzgor po letvici ATP, kjer je še pred slabim mesecem zaradi neigranja na turnirjih zasedal približno 800. mesto. Zdajšnje stanje je seveda bistveno boljše in se že približuje številki 500 ...
Futures turnir, Telfs, dvojice:
četrtfinale: Rola/Ternar (3) - Heller/Wagner (Nemčija) 6:1, 6:7(4), 10:4;
polfinale: Rola/Ternar (3) - Jastraunig/Reissig (Avstrija) 6:3, 6:3;
finale: Rola/Ternar (3) - Hirn/Stiefelmeyer (Avstrija) 6:2, 7:5.
Posamezniki:
1.	krog: Rola - Ryan Agar (Avstralija) 7:6(5), 6:3;
2.	krog: Rola - Maxim Dubarenco (Moldovija, 6) 6:2, 6:1; četrtfinale: Rola - Francesco Borgo (Ita) 6:3, 6:3; polfinale: Rola - Lukas Jastraunig (Avstrija, 8) 6:1, 6:4; finale: Rola - Marc Rath (Avstrija, 1) 6:2, 3:6, 2.6.
TE Krka open 2012: Lah in Kokalj do prestižne zmage
Na igriščih TK Krka Otočec je prejšnji teden potekal množičen turnir evropske serije za igralce do 14. leta starosti. Izmed ptujskih igralcev se ga je udeležil Sven Lah. Med posamezniki je bil uspešen v 1. krogu, kjer je zanesljivo (6:0, 6:1) porazil Zukauskasa iz Litve. V 2. krogu se je močno postavil po robu 5. nosilcu, Rusu An-dreyu Chepelevu, a je izpadel po odigranih treh nizih, 6:3, 4:6, 2:6.
Med dvojicami je Sven zdru-
žil moči z Gregom Kokaljem; mlada Slovenca sta bila 5. nosilca med 22 prijavljenimi pari. Prvi in četrti igralec iz lestvice U-14 TZS sta se več kot očitno dobro ujela in si priigrala prestižno zmago na turnirju. V polfinalu sta z odlično igro odpravila 2. nosilca turnirja, v finalu pa sta proti mladima Italijanoma potrdila dobro delo v mladih kategorijah v Sloveniji. Če bi imeli naši klubi podobne pogoje (in proračune) kot italijanski tudi po prehodu v člansko kategorijo, potem bi zagotovo imeli več igralcev med najboljšimi 100 na svetu .
Jože Mohorič
TE Krka open 2012, U-14, dvojice:
2. krog: Lah/Kokalj (5) - Hribar/Smajlovič (Slo) 6:1, 6:1; četrtfinale: Lah/Kokalj (5) - Nikolas/Žmavc (Slo) 6:0, 6:1; polfinale: Lah/Kokalj (5) - Fekiac/Petrovič (Slovaška/Srbija, 2) 6:1, 6:2;
finale: Lah/Kokalj (5) - De Georgio/Orazzo (Italija, 7) 7:6(4), 6:3.
Mali nogomet
Liga malega nogometa Juršinci
REZULTATI 6. KROGA (delegat; Bar Žabica): KMN Draženci - Sakušak - Puch 5:1, ŠD Rim -ŠD Polenšak 11:0, Okrepčevalnica Pumpa - ŠD Kenguru - Mitmau 1:6, Sadjarstvo Lovrec - Vinogradništvo Toplak 1:3
1. ŠD RIM 5 5 0
Liga SD As
2.	VIN. TOPLAK 5
3.	BAR ŽABICA 5
4.	KMN DRAŽENCI 5
5.	ŠD KENGURU 6
6.	SAKUŠAK-PUCH 5
7.	ŠD POLENŠAK 6
8.	SAD. LOVREC 5
9.	OKR. PUMPA 6
5 0 5 0 3 0 2 0 1 1 1 1 1 0 0 0
23:3 18:5 17:5 14:14 17:17 6:13 10:25 7:12 3:21
15 15 15 9 6 4 4 3 0
JM
Končan je prvi del tekmovanja v ligi malega nogometa ŠD As, sledi samo še zaključni turnir, ki bo odigran v petek.
REZULTATI 11. KROGA: Ko-
ranti Demoni - Mix Team 0:8, KMN Draženci - ŠD AS 3:0, Joe Fernandes - FC Optimisti 2:3, ŠS Majski Vrh - ŠD Pobrežje 5:5, UŠR Višnjica - ŠD Tržec bar Osmi-ca 3:0 b. b., FC Optimisti - KMN Draženci 3:2, ŠS AS Evroavto -UŠR Višnjica 0:5
1.	UŠR VIŠNJICA 11 10 0 1 52:13 30
2.	AS EVROAVTO 11 9 1 1 45:20 28
3.	KMN MAJOLKA 11 7 2 2 45:16 23
4.	ŠD MAJSKI VRH 11 7 1 3 56:28 22
5.	FC OPTIMISTI 11 7 1 3 29:27 22
Ekipa SD AS Evroavto
6.	J. FERNANDES 11	4	2	5	25:33	14	10. SD POBREZJE	11	2	3	6	21:26 9
7.	MIX TEAM 11	4	1	6	32:30 13	11. ŠD TRŽEC	11	1	1	9	16:47 4
8.	KMN DRAŽENCI 11	3	3	5	23:30 12	12. ŠD AS	11	0	2	9	12:46 2
9.	KORANTI DEM. 11	3	1	7	29:69	10	DK
Športni napovednik
Največji amaterski turnir ponovno v Spodnji Polskavi
Športna kluba M in NK Spodnja Polskava bosta v času 14. Spodnjepolskavskega poletja ponovno organizirala tradicionalni članski nogometni turnir Master Cup Kelme 2012, ki bo potekal 4. avgusta na igrišču ob OŠ Antona Ingoliča v Spodnji Polskavi. To je tudi največji amaterski članski nogometni turnir v Sloveniji. Letos bo nastopilo kar devet ekip iz treh medobčinskih nogometnih zvez.
Kar 18 tekem
Udeleženci bodo razdeljeni v tri skupine: A, B in C. Tretjeuvrščene ekipe v vseh skupinah bodo igrale tekme za mesta od 7. do 9. Drugouvrščene ekipe za mesta od 4. do 6. in prvouvrščene ekipe za mesta od 1. do 3. Čas igre je 30 min. Igra se po pravilih FIFE in UEFE. Na turnirju bomo tako videli 18 tekem, zadnja bo ob 20. uri, sledila bo podelitev priznanj, pokalov in praktičnih nagrad.
Sodelujoče ekipe
NK Aha Emmi Bistrica (MNZ Ptuj) - 3. SNL, NK Hoče ( MNZ Maribor) - 2. liga, NK Tržec (MNZ Ptuj) - 1. liga, NK Zgornja Polskava (MNZ Ptuj) - 2. liga, NK Litija (MNZ Ljubljana) - regionalna liga LJ, NK Pesnica (MNZ Maribor) - Štajerska liga, NK Majšperk (MNZ Ptuj) - 1. liga, NK Partizan Fram (MNZ Maribor) - 1. liga in NK Spodnja Polskava (MNZ Ptuj) - 2. liga. Bogat nagradni sklad
Priznanja in pokale dobijo vse ekipe. Zmagovalec turnirja dobi še komplet dresov (Kelme), drugo- in tretjeuvrščeni pa komplet majic za trenig (Žurnal in Pošta Slovenije). Ekipe od četrtega do devetega mesta prejmejo nogometno žogo (MNZ Ptuj). Prav tako čakajo priznanja, pokal in praktične nagrade tudi najboljšega strelca turnirja (kopačke Kelme), najboljšega vratarja (rokavice) in najboljšega igralca (anorak Kelme). Podeljeno bo še posebno priznanje in pokal za ferplej. Zmagovalci pa ob vsem tem prejmejo še prehodni pokal »kanto«, ki jo je lani osvojil tretjeligaš Kovinar iz štor. Žreb za turnir
Žreb za turnir bo v torek, 31. julija 2012, ob 19.00 v gostišču Vintar na Spodnji Polskavi. Vabljeni vsi ljubitelji nogometa, saj je žrebanje javno.
17. poletni rokometni tabor RK Jeruzalem Ormož 2012
ORGANIZATOR: Rokometni klub Jeruzalem Ormož
KRAJ: dejavnost bo potekala na objektih Osnovne šole Kog, Kog 6, 2276 Kog.
ČAS: tabor bo deloval v času od ponedeljka, 20., do petka, 24. avgusta 2012.
PRIČETEK TABORA: v ponedeljek, 20. avgusta 2012, ob 17. uri.
CENA: 60 EUR, za dva otroka iz ene družine 100 EUR.
UDELEŽENCI: dekleta in dečki - letniki 1998, 1999, 2000, 2001, 2002, 2003, 2004. Tabora se lahko udeležijo tudi rokometaši drugih klubov.
PROGRAM: treningi bodo za letnike 1998, 1999, 2000, 2002 potekali dvakrat dnevno na športnem igrišču na Kogu; mini rokometaši, letnikov 2003, 2004, bodo trenirali v telovadnici OŠ Kog.
SKUPINE: otroci bodo razdeljeni v tri skupine: skupina A (1998, 1999), skupina B (2000, 2001, 2002), skupina C (2003, 2004).
PROSTI ČAS: prosti čas med treningi bomo preživeli ob različnih animacijah in igrah za najmlajše.
PREHRANA: poskrbljeno bo za pet obrokov na dan. Zajtrk (5-krat), kosilo (4-krat), večerja (5-krat) in dvakrat na dan malica + ZAKLJUČNI PIKNIK.
BIVANJE: spanje otrok na taboru ni nujno. Pogumnejši bodo noč prebili v šotoru, najmlajši in deklice pa bodo bivali v prostorih OŠ Kog.
OPREMA: za osebno opremo za vadbo in dnevno uporabo skrbijo udeleženci. Priporočamo, da imajo udeleženci primerno in zadostno opremo za vadbo rokometa (žogo!), rokometne čevlje za vadbo v dvorani in za vadbo na asfaltnem igrišču. Obvezni so tudi copati za vsakodnevno uporabo, anorak, trenirka, oprema za kopanje, spalna vreča in pribor za osebno higieno.
ZAKLJUČEK TABORA: zaključek tabora s piknikom ter tekmami otrok proti staršem bo v petek, 24. avgusta 2012, po 16 uri.
Informacije in predprijave do petka, 17. avgusta 2012: 040
165 293 (Uroš Krstič - RK Jeruzalem Ormož) ali po e-pošti: rkormoz@gmail.com.
VABLJENI!
Strelstvo • DP v Ljubljani
Uspeh ljutomerskih pionirk v Ljubljani
Minuli konec tedna je v Ljubljani potekalo 22. državno prvenstvo v streljanju z malokali-brskim orožjem na 50 metrov. Udeležile so se ga tudi pionirke SD Mesto Ljutomer in v di-
sciplini 30 strelov leže ekipno zasedle 2. mesto. Med posameznicami je Nuša Špindler osvojila naslov državne prvakinje z 262 krogi, Sandra Kau-čič je bila osma, Tina Ozmec pa deveta. V disciplini trostav 3-krat 10 strelov je Nuša Špin-dler zmagala z 240 krogi.
NŠ
0
2
4
3
4
4
6
Strelstvo • EP mladincev v Bologni
Petra Vernik natančna samo takrat, ko je hitra
Med 10. in 15. julijem je v Bologni potekalo EP mladincev v streljanju z orožjem malega kalibra na 25 in 50 m. Na prvenstvu so v okviru slovenske mladinske reprezentance tekmovali trije slovenski strelci: Ormožanka Petra Vernik, Kamničan Rožle Repič in Ljubljančan Gregor Gotovina. Mladi upi slovenskega streljanja se rezultatsko gledano niso proslavili, kot olajševalno okoliščino zanje pa lahko štejemo, da so vsi trije strelci nastopali kot novinci na velikih tekmovanjih.
V nedeljo je kot zadnja od slovenske trojice na linijo stopila, oziroma bolje rečeno, se je v disciplini s puško v ležečem položaju na strelno mesto ulegla, mlada ormoška strelka Petra Vernik in s 579 krogi v konkurenci 65 tekmovalk iz 24 držav osvojila solidno 26. mesto. Rezultat, na katerega Ver-nikova ni bila prav nič ponosna, ji je navrgel sicer najboljšo uvrstitev med slovenskimi tekmovalci, vendar na način, kot ga zagotovo nismo pričakovali. Vernikova, ki je sicer že dan pred tem na uradnem treningu imela kar precejšnje težave s postavitvijo v pravilen položaj, se je dolgo mučila s po-
skusnimi streli, streljanje pa ji nikakor ni steklo. Ko je v probi, kot temu pravimo v strelskem žargonu, pustila skoraj polovico od svojega razpoložljivega časa, tj. 1h in 15 min, se je njenemu reprezentančnemu in osebnemu trenerju že prižgala rumena luč na semaforju. Nič hitreje Petri ni steklo tudi streljanje v prvih dveh serijah, kjer se je mučila z dolgim pomerjanjem in bila „nagrajena" večinoma z deveticami. Začetek s serijama 95 in 93 krogov pa je kazal na popolno izgubljenost mlade Vernikove. Ko je Verni-kovi do konca tekme ostalo le še 20 min in je pred sabo imela še slabih 40 strelov, sta trenerja odreagirala. Poklicala sta jo k sebi, ji naložila dve krepki za nepotrebno kompliciranje in dala jasno navodilo, da naj začne že enkrat streljati, kot je na-trenirala. Napotki so obrodili sadove, Vernikova se je ulegla, zavzela položaj in brez predhodnega kompliciranja začela neverjetno hitro streljati. Rezultat tega so bile serije 98, 97 in 98 krogov. Za zadnjo serijo 10 strelov pa ji je ostalo le še 5 minut časa in ni jih bilo malo, ki s(m) o mislili, da tekme ne bo uspela uspešno speljati do konca, še posebej po tem, ko so se ji zelo
Nogomet • Lige MNZ Ptuj
V 1. krogu Super lige: Ormož - NŠ Drava
Izžrebani so bili pari za tekmovanje v ligah, ki jih vodi MNZ Ptuj. Do pričetka tekmovanja je relativno daleč, vendar so nekateri klubi že pričeli s pripravami, saj želijo kar najbolje pripravljeni pričakati prvenstvo. Po vsej verjetnosti bo najbolj zanimivo tekmovanje v Super ligi, v kateri pa še vedno manjka podatek, kam bo napredoval prvak lige.
SUPER LIGA, PARI 1. KROGA -18. in 19. 8.: Podvinci Betonarna Kuhar - Boč, Gerečja vas - Stojnci, Hajdina - Oplotnica, Bukovci - Središče, Ormož - NŠ Poli Drava;
1. LIGA MNZ PTUJ, PARI 1. KROGA, 25. in 26. 8.: Tržec - Markovci, Majšperk - Apače, Skorba - Videm,
Dornava Vrtnarstvo Kovačec - Gorišnica, Rogoznica - Lovrenc. V prvem krogu je prosta ekipa Podvinci Agrocenter Ptuj;
2. LIGA MNZ PTUJ, PARI 1. KROGA, 1. in 2. 9.: Spodnja Pol-skava - Pragersko, Slovenja vas
-	Podlehnik, Cirkulane - Zgornja Polskava, Makole - Grajena, Lesko-vec - Hajdoše;
VETERANI 35, PARI 1. KROGA, 25. in 26. 8.: Boč - Videm, Hajdina
-	Dornava, Skorba - Grajena, Apače - Cirkulane, Pohorje Oplotnica
-	Borovci;
VETERANI 40, PARI 1. KROGA, 1. 9.: Tržec - Lovrenc, Leskovec -Zgornja Polskava, Pragersko - Markovci, Ormož - Podlehnik. Podvinci
-	Gorišnica.
Danilo Klajnšek
Nogomet • A. E. Bistrica
Do napredovanja z domačimi nogometaši
V	Slovenski Bistrici so si, potem ko so izvedeli, da bodo ostali v 3. SNL vzhod, oddahnili, saj se enostavno niso videli v ptujski Super ligi. Tako na koncu z malo sreče ostajajo tretji klub v MNZ Ptuj po kvaliteti igranja lig, za Aluminijem in Zavrčem.
V	Slovenski Bistrici so se dela lotili maksimalno resno, predvsem pa kvalitetno. V svojih vrstah imajo okrog 250 mladih nogometašev, ki nastopajo v desetih ekipah. Trenu-
tno so pred njimi cilji, da bi se selekcija U-14 zvrstila v 1. ligo vzhod, medtem ko si želijo v doglednem času s kadetsko in mladinsko ekipo napredovati v prvoligaško konkurenco. Z mladimi nogometaši dela enajst trenerjev in veliko pomočnikov. V Slovenski Bistrici si želijo, da bi njihovo člansko moštvo postalo stabilni tretjeli-gaš in to povečini z domačimi nogometaši.
Danilo Klajnšek
pogosto začeli zatikati tulci pri praznjenju puške. Petra je v zadnji seriji bila na veliki preizkušnji in pod močnim stresom, roke so se ji vidno tresle pri polnjenju puške, vendar v nasprotju z vsemi pričakovanji je streljala zelo natančno. 1 minuto pred koncem je končala z oddajo zadnjega strela in dosegla serijo 98 krogov! Vsa rdeča v lica je po koncu tekme vstala, pogledala na rezultate, videla svojo uvrstitev na 26. mesto s slabim rezultatom 579 krogov in ni mogla verjeti, kakšno priložnost je zapravila.
Popolna improvizacija
Dvojno zmago sta slavili dve Norvežanki, prva pa je imela 590 krogov z enakim rezultatom, kot ga je Vernikova redno dosegala na treningih. Rezultati so bili v povprečju nižji za 4 kroge od primerljivih tekem v Plznu in Suhlu. Po tekmi je slovenski reprezentančni trener Aleš Debeljak pojasnil: „Vesel sem, da je Petra uspela dokončati tekmo z vsemi streli, saj bi bila to v nasprotnem primeru zelo bridka prva izkušnja. Težko rečem kaj spodbudnega za takšno streljanje; tu ni šlo za nobeno izpolnjevanje zastavljenega načrta pred tekmo, temveč popolna improvizacija, ko je že kazalo, da je vse izgubljeno. Na
Foto: Arhiv SZS
Slovenska strelska zasedba v Bologni, z leve Aleš Debeljak, Rožle Repič, Gregor Gotovina, Petra Vernik, članica žirije na EP Elvira Valant, Petrina starša Darja in Darko Vernik ter Simeon Gonc.
koncu je sicer uvrstitev na 26. mesto relativno spodbudna, vendar sem prepričan, da ji bo, glede na njeno mladost, na naslednjem velikem tekmovanju šlo vse skupaj bolje od rok. V februarju 2013 bo mladinska reprezentanca odpotovala na Dansko na EP z zračnim orožjem, v juliju pa v Osijek na EP na 25 in 50 m. Prepričan sem, da bo Petra še naprej trdo trenirala in grizla za uvrstitev v ekipo." Vernikovo sta v Bologno prišla spodbujat tudi njena starša, oče Darko, sicer njen osebni klubski trener, in mama Darja, ki sta bila zaradi Petrinega „hitchkokovskega" streljanja še pod večjim stresom kot ona sama na strelnem mestu.
Preostala strelca, Kamničan Rožle Repič in Olimpijin Gregor Gotovina sta z rezultatom 524 oziroma 579 krogov osvo-
jila 26. in 39. mesto. Veliko bolje je med tekmo kazalo predvsem Repiču s pištolo na 50 m, ki je do svoje 4. serije po povprečnem rezultatu bil uvrščen med finalno osmerico, nato pa z dvema slabima serijama s 84 krogi izgubljal mesto za mestom. Po drugi strani je pravo nasprotje od Petrinega streljanja pokazal Gregor Gotovina, ki je s tekmo zaključil relativno hitro, po 50 minutah. Dobro je začel s serijami 98, 98 in 97 krogov, vendar slabše zaključil s 95, 95 in 96 krogi.
Z izjemo Gotovine, ki bo presedlal med člane, bosta v naslednjem letu v Osijeku na EP 50 m popravna izpita še imela tako Vernikova kot Repič. Z zagnanostjo, pozitivnim pristopom in voljo do dela pa verjamemo, da bosta oba strelca uresničila svoje strelske sanje.
Zanimivost, ki jo velja izpostaviti, pa je tudi ta, da je strelska sredina iz Ormoža, še posebej v društvu SD Kovinar Ormož, v zadnjih nekaj letih naredila izjemen rezultatski preboj, saj so se na največja tekmovanja uvrščali kar trije njihovi mladi strelci: Kevin Venta na EP Brescia 10 m, Jan Šumak Vieru-maki 10 m in zdaj še Petra Vernik na EP Bologna 50 m. Pot na velika tekmovanja pa je leta 2006 tlakoval Tadej Horvat, SD TSO, z uspešnim nastopom na velikem SP v Zagrebu. Veliko zaslug za tako prepričljive dosežke ormoških strelcev ima zagotovo njihovo novo in moderno zračno strelišče, še bolj odločujoča pa je dobra strokovna podkovanost njihovih klubskih trenerjev in motorja ekipe Stivena Vočanca. Čestitamo!
Simeon Gonc
Atletika • AK Cestno podjetje Ptuj
Prstec in Sluga rekordno v Sarajevu
Glavno tekmovanje za slovenske atletske veterane je bilo nedavno državno prvenstvo v Celju, kjer so Ptujčani osvojili kar 12 kolajn, od tega pet zlatih. Miki Prstec je v starostni kategoriji od 55 do 60 let nanizal kar štiri. Za svoje konkurente je bil premočan v suvanju krogle (12,44 metra), skoku v višino (157 centimetrov), metu gire (13, 77 metra) in metu kladiva (35,58 metra). V še eni metalski disciplini, metu kopja, je naslov pobral Dušan Koren z metom 39,24 metra. V skoku v višino (147 centimetrov), suvanju krogle (10,23 metra) in metu kladiva (31,75 metra) pa je bil drugi za Prstcem. Še štiri metalske kolajne pa je v kategoriji od 45 do 50 let pobral Aleš Veliko-nja. Srebrne kolajne je pobral v metu kladiva (21,88 metra), v metu krogle (8,14 metra) in metu kladiva (21,88 metra), poleg tega pa še bron v metu gire (7,33 metra).
Kmalu po slovenskem je sledilo še odprto prvenstvo veteranov v Bosni in Hercegovini, ki sta se ga udeležila častni član veteranske sekcije ptujskega atletskega kluba Sluga in Prstec. Posebej slednjega na olimpijski stadion vežejo lepi spomini, saj je tam leta 1976 tekmoval na izbirnem tekmovanju za olimpijske igre. »Najbolj sem bil presenečen nad 175 metrov visoko zgradbo sredi Sarajeva, od koder vidiš celo
Sarajevo s ptičje perspektive in seveda prizorišča olimpijskih iger. Žal še dolgo ne bodo zaceljene rane, ki so nastale v vojni pred skoraj dvajsetimi leti. Baščaršija nas je navdušila s čevapi, burekom, baklavami in kavo kot pred leti, ko sem tu-
kaj tekmoval na finalu pokala Jugoslavije in jugoslovanskem državnem prvenstvu,« je vtise iz Sarajeva strnil Miki Prstec. Veteranska atletika namreč ni namenjena zgolj tekmovalnemu vidiku, ampak tudi spoznavanju novih okolij in obujanju
Tako Prstec kot Sluga sta odlično nastopila na mednarodnem veteranskem mitingu v Sarajevu, kjer sta za nameček oba postavila še državna rekorda.
spominov na stare čase, česar se ptujski veterani dobro zavedajo.
Sprejem in samo tekmovanje je potekalo v odličnem vzdušju, kot ga znajo pripraviti v Sarajevu. Tekmovalni pogoji so bili sicer težki, saj je bilo 37 stopinj Celzija, kljub temu pa je nastopilo veliko tekmovalcev iz Srbije, Kosova, Hrvaške, Črne gore, Madžarske, Slovenije in seveda Bosne. Vse skupaj pa je pozitivno vplivalo na Prstca, saj je postavil novi državni rekord v metu gire. Sedaj nova najboljša znamka znaša 14,91 metra, pred tem pa je bila 14,18 metra. Zelo dober rezultat mu je s preskočenimi 160 centimetri uspel v skoku v višino, kroglo pa je sunil 12,66 metra. V vseh disciplinah je Pr-stec v močni konkurenci tudi zmagal. Tri zmage pa je nanizal tudi Sluga. Podobno kot Pr-stec je postavil državni rekord v skoku v višino, ki sedaj za starostno kategorijo od 75 do 80 let znaša 125 centimetrov. Najboljši pa je bil Sluga še v suvanju krogle (10,67 metra) in v metu kopja (31,25 metra).
Sedaj ptujske veterane čakata še odprti prvenstvi Hrvaške in Avstrije, nato pa evropsko prvenstvo, ki bo avgusta potekalo na tromeji med Nemčijo, Češko in Poljsko. Prstec se namerava udeležiti še balkanskih iger v Turčiji ter panpacifiških iger novembra v Avstraliji.
Uroš Esih
Slovenija • Poletje naj bo vir zdravja in dobrega počutja
Zavarujte svojo kožo!
Ko posijejo prvi sončni žarki in se ozračje segreje, si želimo vec časa preživeti zunaj, v naravi. Pred nevarnimi UV-žarki in pred drugimi težavami, kot so klopi oziroma insekti, alergije in poškodbe, se moramo ustrezno zaščititi. Tako bo poletje res vir zdravja in dobrega počutja. Sonce ima seveda tudi pozitivne učinke na naše telo. Z nasveti želimo ohraniti njegove pozitivne učinke in vam pomagati, da se v največji meri izognete tistim negativnim.
Foto: Črtomir Goznik
Kljub številnim opozorilom se ljudje še vedno prekomerno in brez ustrezne zaščite izpostavljajo sončnim žarkom.
Koža je največji in zelo pomemben človekov organ. Svoje naloge bo uspešno opravljala, če jo bomo negovali in če je ne bomo izpostavljali dejavnikom, ki povzročajo poškodbe in bolezni kože.
Veliko ljudi reče, da imajo alergijo na sonce. To ni tipična alergija. Gre za preobčutljivost na sonce. Preobčutljivostna reakcija je močneje izražena spomladi ali na začetku poletja oz. takrat, ko smo prvič dlje časa izpostavljeni soncu. To reakcijo preobčutljivosti povzročajo sončni žarki, pogosto v kombinaciji s sestavinami kozmetičnih proizvodov, kot so dišave in konzervansi. Preobčutljivost kože na sonce sprožijo tudi nekatera zdravila. Osebam, ki so preobčutljive na sonce, svetujemo zelo previdno in postopno izpostavljanje soncu. Kožo je najbolje zaščititi z ustreznimi oblačili, ki naj bodo lahka in zračna, s pokrivalom in kakovostnimi sončnimi očali. Izpostavljene dele kože je seveda treba zaščititi. Mastne in dišeče izdelke zamenjajte z izdelki v obliki gela, ki naj ne vsebujejo dišav in konzervansov, kot zaščito pa naj vsebujejo pretežno fizikalne filtre. Uporabite tudi ustrezno visok zaščitni faktor. V kolikor vsi našteti ukrepi ne zadoščajo, bo treba uporabiti zdravilo za zdravljenje alergij (antihistaminik).
Zdravila lahko povzročijo fotosenzitivne reakcije, ki jih naprej ločimo na fo-totoksične in fotoalergične reakcije. Reakciji se na koži pokažeta na podoben način, razlikuje se le mehanizem nastanka te reakcije. Foto-senzitivna reakcija nastane po zaužitju ali po lokalnem nanosu zdravila ob sočasni izpostavljenosti sončnim
Z ekološko blagovno znamko EKOPRLEKIJA je prepoznavnost ekoloških pridelovalcev Prlekije na tržišču vse večja, saj je bilo opravljenih 22 promocij v izobraževalnih ustanovah in 11 predavanj na temo ekološko kmetijstvo v šolah. Izvedli so štiri
žarkom. Koža pordi, oteče, pojavijo se mehurčki, srbenje, včasih tudi bolečine. To reakcijo povzročajo nekateri antibiotiki, antidiabetiki, antiaritmiki, diuretiki, zdravila za sistemsko zdravljenje aken, nesteroidna protivne-tna zdravila, antiepileptiki in druga. Edini ustrezen ukrep je, da se ob uporabi teh zdravil izogibamo soncu in/ali da se ustrezno zaščitimo. Lekarniški farmacevt vam bo natančno pojasnil, kako je z vašimi zdravili in vam tudi svetoval ustrezen pripravek - pomembno je, kakšno zaščito oz. kakšen filter vsebuje! Vzrok tem reakcijam niso samo zdravila. Alergične reakcije lahko sprožijo tudi zdravilne rastline in kozmetični pripravki.
Sončne opekline so posledica pretirane izpostavljenosti soncu. Povzročajo jih UV-žarki, ki jih ločimo na UVA-, UVB- in UVC-žarke. To v resnici niso opekline, ampak poškodbe. UVB-žarki povzročajo poškodbe povrhnjih delov kože, ki se
delavnice na temo ekološkega kmetovanja za kmetije, ki se želijo preusmeriti v tovrstno delovanje, izdelanih je bilo 10.000 zloženk in 200 plakatov z ekološko vsebino. V projekt je vključenih 25 ekoloških kmetij Prlekije, ki upoštevajo stroga merila in
kažejo kot rdečica, oteklina, bolečina, pekoč občutek, povišana temperatura kože. Reakcija nastane približno 30 minut po izpostavljenosti soncu, najmočneje se izrazi šele po 12 do 24 urah! Uničene celice se oluščijo in čez nekaj dni se koža obnovi. Če se ta proces večkrat ponovi, koža vedno težje popravlja te poškodbe. Pride do pospešenega staranja kože - koža je suha, zadebeljena in zguba-na. UVA-žarki pa prodirajo v globlje plasti kože in poškodujejo celični dedni material. Tudi te poškodbe lahko celice popravijo. Vendar če je teh poškodb preveč in se pogosto ponavljajo, obstaja nevarnost, da poškodovan dedni material vodi v nastanek kožnega raka.
Melanom sodi med najbolj nevarne oblike kožnega raka in je dokazano posledica prekomerne izpostavljenosti soncu oziroma UV-žarkom. Tudi izpostavljenost umetnemu soncu v solarijih močno zvišuje tveganje za razvoj melanoma. Zagorelost ni znak
smernice ekološkega kmetovanja. Ekološko ustvarjalnost nadzirajo kontrolne organizacije, varnost živil pa preverjajo z mikrobiološkimi analizami. Prleška blagovna znamka bo potrošnikom zagotovo v pomoč pri lažjem in hitrejšem prepoznavanju
zdravja, ampak je obramba in zaščita kože pred agresivnimi UV-žarki. Preventivno lahko torej vplivamo z ustrezno zaščito - oblačila, pokrivala, sončna očala in zaščitni pripravki. To so pred kratkim dokazali v Avstraliji, kjer beležijo največ primerov melanoma. Pri osebah, ki so vsakodnevno uporabljale izdelek za zaščito pred soncem, so ugotovili zmanjšanje pojavnosti melanoma.
Kar 90 odstotkov kožnih rakov je ozdravljivih, če je bolezen odkrita pravočasno. Zato dermatologi pozivajo, da si sami kožo in pigmentna znamenja redno pregledujemo, in sicer po metodi ABCDE:
Asymmetry/ASIMETRIJA - maligni melanom ima praviloma asimetrično obliko
Border/ROB - nevaren je nepravilen rob z izrastki
Colour/BARVA - maligni melanom je večbarven, od svetlo rjave do črne
Dimension/VELIKOST, PREMER - melanom ima premer, večji kot 6 mm
kakovostnih ekoloških izdelkov. Sicer pa društvo že sodeluje s šolami in vrtci, kjer potekajo dogovori o uvajanju ekoloških živil z željo, da bi otroci pogosteje zaužili hrano, pripravljeno na teh kmetijah.
NŠ
Evolution/RAZVOJ - spreminjajo se velikost, oblika, barva in debelina znamenja
Vse našteto si morda težko predstavljate. V lekarni imamo plakat, na katerem je vse zapisano in predstavljeno tudi slikovno. Zelo pomembno je, da pri vsaki spremembi takoj obiščete svojega zdravnika, ki vas bo po potrebi napotil k dermatologu.
Enako pomemben ukrep je zaščita pred soncem. O tem se zadnja leta veliko govori in piše. Kljub temu opažamo, da se ljudje še vedno prekomerno in brez ustrezne zaščite izpostavljajo soncu. UV-žarkom smo izpostavljeni tudi ob vsakodnevnih aktivnostih, kot je sprehod, delo na vrtu, ukvarjanje s športom. UV-žarki nas najdejo tudi v senci, ki jo nudijo krošnje dreves. Najmočnejši pa so v visokogorju in na morju, ko se naše kože dotaknejo neposredno in še posredno, zaradi odboja od morja. S tem sem želela opozoriti, da se moramo tudi doma zaščititi pred soncem in ne samo takrat, ko smo na počitnicah ob morju, jezeru ali ob bazenu.
Najboljšo zaščito nudijo oblačila, ki naj bodo lahka, s čim daljšimi rokavi in hlačnicami. Naše oči potrebujejo zaščito sončnih očal z UV-fil-trom. Obraz, ušesa in vrat pa zaščitimo še s pokrivalom.
Izpostavljene dele kože je treba zaščititi z ustreznimi
pripravki za zaščito pred soncem. Ti naj bodo pravilno izbrani glede na tip kože (suha, mastna, občutljiva, ak-nasta) in glede na polt (svetla, temna ...). Vedno preverite, da pripravek ščiti tako pred UVA- kot pred UVB-žarki z zaščitnim faktorjem najmanj 20! Preverite tudi, da je pripravek fotostabilen, odporen proti vodi in pri otrocih tudi proti pesku. Pomembno je, da sredstvo za zaščito pred soncem nanašate najmanj 30 minut pred izpostavljenostjo soncu na suho kožo. Nanos je potreben po celi površini in v dovolj debeli plasti - pri tem ne varčujte! Mazanje ponovite po vsakem kopanju. Ne pozabite zaščititi ustnic, vek in uhljev. Svetujemo vam tudi, da se na sonce navajate postopoma in da se mu izogibate v času, ko so žarki najmočnejši, to je med 12. in 16. uro.
Posebno previdnost namenimo otrokom. Otroška koža je tanka in popolnoma brez lastne zaščite. Večja izpostavljenost soncu v otroštvu in mladosti zelo poveča tveganje za nastanek kožnega raka. Pri otrocih, mlajših od 6 mesecev, ne uporabljamo zaščitnih pripravkov, saj tako majhni otroci sploh ne smejo biti izpostavljeni soncu. Sicer pa otroke zaščitimo vsak dan, ne samo ob morju ali bazenu! Izberite pripravek, ki je namenjen otrokom. Zakaj? Ti izdelki za zaščito pred soncem so posebej izdelani za občutljivo in nežno otroško kožo
(lahko jih uporabljamo tudi odrasli). Vsebujejo dovolj visok zaščitni faktor, ščitijo pred UVA- in UVB-žarki, ne vsebujejo dišav, emulgator-jev in konzervansov (to so potencialni povzročitelji preobčutljivostnih reakcij). Praviloma vsebujejo fizikalne filtre in so vodoodporni. Kljub temu jih nanašamo po vsakem kopanju.
Kako izberemo pravi izdelek za zaščito pred soncem?
UV-faktor nam pove, kolikokrat dlje smo lahko na soncu v primerjavi z nezaščiteno kožo, ne da bi dobili sončne opekline. Zato je logično, da bolj temnopolti ljudje potrebujejo pripravke z nekoliko nižjim zaščitnim faktorjem in zelo svetlopolti z višjim.
Mi imamo sorazmerno nizko lastno zaščito, zato svetujemo uporabo pripravka z zaščitnim faktorjem najmanj 20. Osebam z zelo svetlo poltjo, z občutljivo kožo in otrokom pa še višji faktor, med 30 in 50. Zelo visok zaščitni faktor potrebujejo tudi mladostniki z aknasto kožo in vsi, ki so imeli pred kratkim kakršenkoli poseg na koži (zlasti laserski posegi).
Na izbiro višine zaščitnega faktorja vpliva tudi mesto izpostavljenosti- na morju in v visokogorju potrebujemo višji zaščitni faktor, kot doma. Če smo soncu izpostavljeni zgodaj dopoldan ali pozno popoldan, bo tudi zadoščal nižji faktor, kot če smo na soncu v času, ko so žarki močnejši.
Na izbiro pripravka vpliva tudi tip kože. To je pomembno, ker določena koža potrebuje bolj mastno podlago in druga bolj vodno podlago. Osebam s preobčutljivostjo na sonce pa svetujemo pripravke v obliki gela, saj ta ne vsebuje maščobnih sestavin.
Nikoli ne uporabljate izdelkov, ki so ostali odprti od lanskega poletja - nakopali si boste težave.
Kako ravnamo, če dobimo opekline?
Če ste kljub vsemu dobili sončne opekline, je treba takoj ukrepati. Takoj se umaknite v senco in se ne izpostavljate, dokler si koža popolnoma ne opomore. Kožo hladite z obkladki, lahko tudi pod tekočo vodo. Na poškodovano površino nanesite kremo, peno ali gel, ki vsebuje veliko vode in pante-nol ali aloe vero. Tako boste kožo hladili in hkrati pospešili njeno obnovo. V primeru hujših opeklin in povišane temperature pa svetujemo obisk zdravnika, zlasti pri otrocih.
Kožo moramo poleti tudi ustrezno negovati, saj je zaradi izpostavljenosti soncu, vodi in zaradi potenja utrujena in izsušena. Zdrava in negovana koža je pomembna za splošno dobro počutje.
Darja Potočnik Benčič, mag. farm., spec., Lekarne Ptuj
Prlekija • Ekološke kmetije
Prleška blagovna znamka Ekoprlekija
Leta 2009 je bilo ustanovljeno Društvo za promocijo prleških ekoloških kmetij, leto dni kasneje pa se je v okviru programa Leader pričel izvajati projekt, ki temelji na ekološki pridelavi in predelavi hrane, vanj pa je vključenih vseh enajst občin z območja Prlekije.
Ptuj • Pohodi v naravo
Avgusta na pohod ob polni luni
Navdušujemo se nad romantičnimi slikami nočnega neba, tu in tam se nam posreči, da s hipnim pogledom pospremimo zvezdni utrinek ali sledimo samo avionski sledi na jasnem nebu.
Počitniške dneve lahko izkoristimo tudi za taka doživetja. Ni nujno, da gremo daleč v eksotične kraje. Če znamo doživljati lepoto in uživati v nenavadnih dogodkih, se lahko naužijemo tega tudi z domačega praga. Pojdimo kdaj na večerni sprehod v bližnji gozd in poslušajmo zvoke v gozdu. Predajmo se skrivnostim, ki jih ponuja kresna noč v juniju in si priskrbimo pra-protno seme, da bomo lahko razumeli govorico živali. Lepo je, če se predamo davnim verovanjem, da imajo v junijskih nočeh skrivnostne sile moč nad nami. Kako lepo se je prepustiti domišljiji, odmisliti vsakdanje skrbi in se predajati skrivnostim narave.
Poskusite.
Na Ptuju smo se nekateri navdušenci odločili za pohode ob polni luni in na 140 pohodih doživeli marsikaj zanimivega. Sprehajamo se v okolici Ptuja, odkrivamo nenavadno lepe in nikoli opažene kotičke pred domačim pragom. Prisluškujemo šepetu dravskih valov, potokov Grajene in Rogoznice, se sprehajamo po logih in travnikih. Imeli smo že bogato bero gob, srečali smo vile v gozdu, poslušali pravljico o Kurentu, imeli na obisku žonglerje in bruhalce ognja. Doživetja ob polni luni obogatimo tudi s srečanji z drugimi društvi, ki gojijo podobne navade. Z njimi smo se srečali že na Muti in pri cerkvici sv. Uršule nad Dramljami, bili na Lisci in v Nebesih nad Šentrupertom, skozi teleskop smo občudova-
li luno na Magolniku in bili v dolini rečice Sopote. Obiskali smo GEOSS in bili deležni čudovite predstave vaškega gledališča. Včasih smo se sprehodili še po cvetnih poljanah v Mozirskem gaju, nato pa si ogledali prave planinske cvetice v naravnem parku na Gol-teh. Kakšno razkošje barv in vonjev, kakšna modrina neba in kakšen zrak na cvetočih poljanah. Vse to smo doživljali na naših druženjih, se tako bogatili in si pričarali nepozabna doživetja. Ljudje, polni energije, gredo radi na pot. S seboj prinašajo pozdrave prijateljev z vseh koncev Slovenije, si zaupajo skrivnosti, ki jih morda nikoli ne bi razkrili ... Zvezdna noč kar vabi k izpovedi. Kaj vse bi zamudili, če si ne bi prisluhnili!
Za pohodnike, ki se odločijo za druženje, nobeno vreme ni ovira. Opazovali smo mavrico po nevihti, ki smo jo doživeli na Puhovem mostu, se borili z vetrovi v Mestnem Vrhu, ko so skoraj strgali naše pelerine in nas hoteli odvrniti od pohoda. Zaledenele poti smo prehodili previdno, cvetoče travnike smo navdušeno opazovali. Ne hodimo celo noč, pač pa se najdemo še v mraku zvečer in pričakujemo vzhod polne lune. Že večkrat smo občudovali lunin mrk, zadnjega smo spremljali od začetka do konca na vurberškem gradu. Ob pripovedovanju zgodb o sta-roslovanskem bogu Kresniku, znanilcu pomladi, je čas hitro minil in naenkrat je bila polnoč, ko smo se vračali. Takih prigod in doživetij bi vam lah-
ko naštela še veliko. Želela sem vas samo spodbuditi, da bi počitniške dneve lahko preživeli tudi ob takšnih doživetjih. V avgustu smo povabili v goste pohodnike iz različnih krajev Slovenije, ki so se že navadili na druženje ob polni luni in jih ta način rekreacije in druženj posebej veseli. Samo pridružiti se bo treba pohodnikom 4. avgusta ob 19. uri na pešmostu, vse drugo bo skrb organizatorjev.
Pustite doma skrbi, zaklenite računalnike in ugasnite televizorje. Pridružite se nasmejanim, vedrim pohodnikom, pogledujte v zvezdno nebo in si ob zvezdnih utrinkih zaželite srečo, ki jo najdete v majhnih stvareh. Eno od teh majhnih sreč lahko doživite tudi s pohodniki ob polni luni.
Viktorija Dabič
Prlekija • Zgled nam dajejo Avstrijci
S projektom Pemures do obnovljivih virov
Projekt Pemures, ki temelji na identifikaciji potencialov s področja obnovljivih virov v Pomurju, se je pričel izvajati pred dvema letoma. Takrat se je podjetje Skupina Fabrika povezalo z avstrijskim kompetenčnim centrom Gussing Energy Technologies in se podalo v raziskovanje neizkoriščenih in slabo izkoriščenih obnovljivih virov v Sloveniji in Avstriji.
S pomočjo partnerjev, Gozdarskega inštituta Slovenije ter Gozdnega in lesnega gospodarstva Murska Sobota, bo preverjena možnost pridobivanja lesne biomase v Pomurju. V želji, da bodo učinki projekta Pemures začetek poti občine Ljutomer v smeri sprememb
občine Gussing, bo v prleški prestolnici ustanovljen kom-petenčni center za obnovljive energije, ki bo dolgoročno razvijal možnosti trajnostne in učinkovite pridelave in rabe obnovljivih virov. Projekt je ovrednoten s 664 tisoč evri, od tega ga v višini 556 tisoč
evrov financira Evropska komisija v okviru čezmejnega sodelovanja Slovenija-Avstrija. Občina Ljutomer v obdobju minulih dveh let aktivno deluje na področju ustvarjanja novih priložnosti za razvoj, novih naložb in gospodarske rasti. »Želimo se vključiti v zeleno razmišljanje pri urejanju okolja, pridobivanju energije in ravnanju z odpadki ter pri vseh drugih podobnih točkah stika človeka in narave,« je ob predstavitvi projekta Pemures dejala županja občine Ljutomer Olga Karba. Ljutomerska občina je sicer preko podjetja Skupina Fabrika, ki ga zastopata tudi domačina Rok in Blaž Sunko, navezala stike z avstrijskim Gussingom, ki je prva energetska samozadostna lokalna skupnost na svetu. Po besedah Karbove je prebival-
ce v tem avstrijskem mestecu, ki je podobne velikosti kot prleška prestolnica, miselnost pripeljala do tega, da so se iz ene najmanj razvitih avstrijskih regij, s slabo infrastrukturo, visoko brezposelnostjo in velikim deležem zaposlenih, razvili v občino, kjer je nastalo v zadnjih dveh desetletjih 50 novih podjetij z več kot tisoč zaposlenimi delavci. Predvsem zaradi celovite odločitve k usmeritvi rabe lokalno dostopnih energetskih virov, ki namesto dosedanjih stroškov prinaša desetmilijonski letni prihodek. O projektu Pemures so v Ljutomeru govorili Rok Sunko, Olga Karba in Richard Zweiler iz kompetenč-nega centra Gussing Energy Tehnologies (na posnetku z leve).
NŠ
Foto: NS
Projekt Pemures
Na valovih časa
Torek, 17. julij
Danes goduje Aleš.
1683 se je začelo zadnje turško obleganje Dunaja.
1787 se je rodil nemški industrialec Friedrich Krupp, začetnik Kruppo-
vega koncerna.
1899 se je rodil ameriški filmski igralec James Cagney. Umrl je leta 1986.
1946	so v Beogradu usmrtili voditelja jugoslovanskih četnikov Draža Mihajlovica. Bil je obrambni minister kraljeve vlade.
1998 se je v Sankt Peterburgu z državnim pogrebom končala tridnevna slovesnost, s katero so pokopali 80 let po usmrtitvi zadnjega ruskega carja Nikolaja II. in njegovo družino. Sreda, 18. julij Danes goduje Miroslav.
1814 se je rodil hrvaški pesnik in politik Ivan Mažuranic. Bil je hrvaški ban in prvi ban neplemič. Je avtor najpomembnejšega dela iz dobe ilirizma in velike pesniške stvaritve, epa Smrt Smail age Čengica, ki je preveden v številne jezike.
1870 je bila v Petrovi cerkvi v Rimu razglašena dogma o papeževi nezmotljivosti.
1918 se je rodil južnoafriški politik Nelson Mandela.
1936 je prišlo pod vodstvom generala Franca do vojaškega udara v
Španiji.
1954 so na Brionih Tito, Naser in Nehru podpisali Brionsko deklaracijo, ki je namesto konfrontacije med dvema blokoma ponujala mir in sporazumevanje.
1591 je umrl slovenski skladatelj, ki še vedno zbuja občudovanje v svetu, Gallus Jacobus Carniolus, znan tudi pod imenom lacobus Handl.
1898	je bila v Elyju, v Minnesoti v ZDA, ustanovljena izseljenska Ameriška bratska zveza, svetovno nazorsko neopredeljena. Četrtek, 19. julij
Danes goduje Vincent.
1759 se je rodil v Kursku ruski menih in mistik sveti Serafim iz Sarova, ena najbolj znanih osebnosti iz ruske pravoslavne cerkve. 1814 se je rodil ameriški izumitelj Samuel Colt. Njegov najbolj znan izum je revolver, ki je dobil ime po izumitelju. 1834 se je rodil francoski slikar in grafik Edgar Degas , avtor znamenitih pastelov plesalk in žena pri toaleti. 1893 se je rodil ruski pesnik Vladimir Vladimirovič Majakovski. 1930 se je prvič pognal v zrak helikopter, ki ga je izdelal Italijan Corra-dino d'Ascanio. Prvi popolnoma uporabni helikopter je bil sicer Focke-Avhgelisov, ki so ga izdelali v Nemčiji.
1858 se je rodil v Gorici gornik in pisatelj Julius Kugy. Po materini in očetovi strani je imel slovenske prednike. Petek, 20. julij
Danes goduje Marjeta.
1304 se je rodil italijanski pesnik Francesco Petrarca. 1847 se je rodil nemški impresionistični slikar in grafik Max Liebermann.
1921 je bil v Šanghaju ustanovitveni kongres Komunistične partije Kitajske.
1944 so nemški generali naredili neuspešen poskus atentata na Hitlerja. Grof Berthold von Stauffenberg je nastavil v Hitlerjevem štabu bombo.
1947	so nizozemske čete napadle indonezijske sile na Javi. Čez dve leti je Nizozemska zaradi pritiska mednarodne javnosti priznala neodvisnost skoraj 200-milijonske Indonezije.
1954 so na konferenci o Indokini v Ženevi priznali Kambodži neodvisnost.
Sobota, 21. julij
Danes goduje Danilo.
1718 je izbruhnila vojna med Turčijo in Rusijo. 1773 je papež Klemen XIV. na pritisk Francije, Portugalske in Španije razpustil jezuitski red. Red je leta 1534 ustanovil Ignacij Loyola in je bil potrjen leta 1540.
1798	je po zmagi v bitki pri piramidah Napoleon postal vladar Egipta. 1880 se je rodil slovaški astronom in general Milan Stefanik, ki je skupaj z Masarykom in Benešem v letih 1918-19 ustanovil Češkoslovaško.
1899	se je rodil ameriški pisatelj Ernest Hemingway.
1944 je poljska ljudska skupščina ustanovila poljski komite, ki se je decembra razglasil za začasno vlado, ki jo je Moskva takoj priznala. Tako je prišlo do dvojne poljske vlade. Zahodne sile so priznavale vlado v Londonu.
1969 je ameriški astronavt Neil Armstrong kot prvi človek stopil na Mesec.
Nedelja, 22. julij
Danes goduje Majda, Marija Magdalena. 356 p.n.št. se je verjetno rodil Aleksander Makedonski, največji osvajalec starega veka.
1784 se je rodil nemški astronom Friedrich Wilhelm Bessel, ki je s svojimi izračuni močno povečal do tedaj priznano velikost vesolja. 1812 so angleške čete porazile Francoze v bitki pri Salamini. 1822 se je rodil avstrijski naravoslovec in utemeljitelj genetike Gregor Mendel.
1882 so dovolili slovenske oddelke na gimnazijah v Ljubljani, Kranju in Novem mestu, leta 1889 pa tudi v Mariboru, v Celju pa šele 22. marca 1897.
Ponedeljek, 23. julij
Danes goduje Branislav.
1799	je britanska vlada sprejela zakon, ki je zagrozil s smrtno kaznijo za vsako razbijanje strojev.
1866 je začel ameriški industrialec Oliver Fisher Winchester serijsko izdelovati najslavnejšo puško Divjega zahoda winchesterko. 1885 je umrl ameriški general, med secesijsko vojno vrhovni poveljnik severnih sil, kasneje pa 18. predsednik ZDA Ulysses S. Grant. 1888 se je rodil srbski politik Milan Stojadinovic, ki je bil v letih 1922-1926 jugoslovanski finančni minister, v letih 1935-1939 pa jugoslovanski premier in zunanji minister.
1888 se je rodil v Chicagu ameriški pisatelj Raymond Thornton Chandler. Je »oče« znamenitega detektiva Philipa Marlowa. 1899 se je rodil tretji predsednik Zvezne republike Nemčije Gustav Heinemann.
1952 je tajno združenje vojaških častnikov pod vodstvom generala Nagiba z državnim udarom strmoglavilo egiptovskega kralja Faruka.
Moje cvetje • Miša Pušenjak, specialistka za zelenjadarstvo in okrasne rastline
Kaj z rastlinami med počitnicami
Julij je čas vročega, suhega vremena, pa tudi počitnic. Mnogi se odpravljate za dalj časa od doma, ne veste pa, kaj narediti z rastlinami, da med tem ne bodo propadle. Vsekakor je najboljša rešitev dober sosed, sorodnik ali prijatelj, ki bo zanje primerno poskrbel. Lahko mu tudi nekoliko olajšate delo, kljub temu pa v poletnem vremenu seveda občasen obisk potrebujejo vsaj tiste rastline, ki so v koritih ali loncih.
J WüJfci
Sobne rastline
Sobne rastline sama vredno prestavim v senco, kjer do njih ne pridejo sončni žarki. Vsekakor jih umaknemo z okenskih polic. Orhidejam zadošča, če jih pred odhodom pošteno namočimo, vsaj za eno uro naj njihovi lonci stojijo v vodi. Med tem preverimo, če je v njihovih okrasnih posodah dovolj vode, pa ne preveč, saj sam lonček z orhidejo ne sme stati v vodi. Kako to naredimo? Večina vas že ima orhideje v posebnih okrasnih posodah, ki so nekoliko višje, na dnu pa imajo poseben rob, na katerem se ustavi lonček z orhidejo, da ne sede na dno okrasne posode. To je narejeno namenoma. Orhideje namreč ves čas zahtevajo vlažen zrak. Če sedaj dno okrasne keramike pokrijemo z vodo, lonček s koreninami naše orhideje ne sega v vodo. Voda z dna ves čas izhlapeva in poskrbi za vlažen zrak v okolici orhideje. Paziti je treba le, da so korenine ves čas nad vodo ne v vodi. Če vaše orhideje niso v takih posodah, potem si lahko pomagate tako, da dno okrasne posode prekri-jete z manjšimi prodniki ali z narobe obrnjenim podstavkom za lončke. Vse, kar po pomagalo, da je lonček z orhidejo nad dnom okrasne posode, da je lahko dno prekrito z vodo ne da bi korenine orhideje segale v vodo.
Za ostale sobne rastline lahko poskrbi povsem preprost, a preizkušen namakalni sistem. Res je, da nam bo vzel nekaj časa, a vsaj za sobne rastli-
Zdravstveni nasveti
ne bo poskrbljeno. Najbolje je, da vse rastline zložimo na kuhinjsko mizo v krog. Miza seveda ne sme stati na mestu, kjer bi na rastline sijalo sonce, tudi na prepihu ne sme biti. Na sredo med rastline postavimo kakšno večjo posodo, ki jo napolnimo z vodo. Nato poiščemo kakšno odsluženo, bombažno blago: rjuho, kuhinjsko krpo, brisačo, lahko tudi gazo, ki pa jo zvijemo v več plasti. Blago raztrgamo na približno 15 cm debele trakove, ki jih spiralasto zvijemo in namočimo v vodo tako, da so gotovo povsem namočeni. Prvi konec traku nato položimo v zemljo ob rastlini in ga po zemlji položimo v krogu okoli rastline. Nasprotni konec traku pa damo v posodo tako, da leži v vodi do dna posode. Skrbnik naših rastlin ima tako nalogo edino da preverja, če je voda še v posodi. Poskusila sem vse skupaj tudi narisati, a nisem najboljši risar, upam pa, da vam je nekoliko bolj razumljivo.
Balkonske rastline
Tudi balkonske rastline po možnosti prestavimo v senco ali vsaj na tla balkonov, da niso povsem izpostavljene soncu. Ravno tako lahko naredimo podoben namakalni sistem, le da je tukaj povsem obvezno, da se količina vode v posodi preverja, saj večina balkonskih lepotic potrebuje veliko vode.
V veliko pomoč nam bodo tudi korita z vodno rezervo. Ta so letos res opravila svojo nalogo. Kljub temu je potrebno redno zalivanje,
Tudi hrana je lahko zdravilo - 2.
Nadaljevanje
Uradna medicina danes priznava, da je prehranjevanje nedvomno najboljša, najvarnejša in najcenejša oblika alternativne medicine. Kljub zdravilom, ki jih je izumil človek, ostaja mati narava najstarejši in največji lekarnar, vir velikih in malih zdravstvenih čudežev. Odločitev o tem, kaj gre v naša usta in trebuh je popolnoma naša. Od tega, kar bomo pojedli, je odvisno naše zdravje. »Velika škoda bi bila, če bi zapravili tako dobro priložnost za vplivanje na lastno zdravje,« pravi dr. Andrew Weil (Naravno zdravje, naravna medicina).
Prehranjevalne navade v sodobni družbi so slabe, kar je posledica pomanjkanja zavesti o pomenu prehrane za dobro zdravje, agresivnega oglaševanja »hitre« in »cestne« hrane in napitkov, nenehne naglice v civiliziranem svetu ter pomanjkanja znanja o pravilni prehrani in pripravi zdrave hrane. Uživanje t. i. junk food hrane (ameriški izraz za »prazno« hrano, hrano s praznimi kalorijami, biološko manj vredno, čisto hrano z malo osnovnimi hranili), neredna prehrana (preskakovanje glavnih obrokov), uživanje hrane stoje, med vožnjo ali med hojo, hranjenje v hrupu in hitro uživanje slabo prežvečene hrane lahko hitro poslabšajo naše zdravje.
Tega se že dobro zavedamo tudi v naši sodobni družbi. Ve-
liko se govori in piše o zdravi, redni in uravnoteženi prehrani, ki sodi v zdrav način življenja, a narediti odločilen korak in spremeniti svoje navade ni lahko. Družbeno-ekonomske razmere, socialna stiska in hiter življenjski ritem, poln stresnih situacij, nas pri tem dodatno ovirajo. Kljub veliki želji po spremembi se ta zaradi neugodnih okoliščin ne zgodi, zato smo priča porastu obolevnosti pri vseh generacijah, prav tako narašča poraba zdravil. Zaradi neustrezne skrbi za svoje zdravje se pojavlja slaba vest. Marsikdo si zaradi tega izbere »krajšo pot do zdravja« in poseže po številnih prehranskih dopolnilih, ki so preplavila svetovni trg. Področje prehranskih dopolnil v Sloveniji ureja Pravilnik o prehranskih dopolnilih, v katerem je zapisano, da pre-hransko dopolnilo ni nadomestilo za redno prehrano in se mu ne sme pripisovati zdravilnih lastnosti. Vedno je bolje hranila in koncentrirane izvlečke hrane, ki se nahajajo v prehranskih dopolnilih, nadomestiti z ustrezno naravno hrano, saj je ta telesu veliko bolj prijazna - hranila in zdravilne učinkovine iz hrane se v telesu lažje in bolje izkoristijo in tako dosežejo optimalen učinek. V primerih, ko iz določenih razlogov uživanje posameznih živil ni možno, jih lahko nadomestimo z občasnim uživanjem prehranskih dopolnil. Na primer
Foto: Črtomir Goznik
Mirjana Dunjič Lapuh, mag. farm.
oseba, ki ima zaradi bolezni dieto in ne sme uživati nič svežega in nič mlečnega, vitamine in minerale nadomesti s prehran-skim dopolnilom. Drugi primer: oseba, ki želi z uživanjem česna uravnavati krvni tlak in maščobe v krvi, pa tega ne prenese, bodisi zaradi vonja ali zaradi slabosti, lahko izbere prehransko dopolnilo, ki vsebuje česnovo olje v kapsulah.
Namen tega prispevka je spomniti na zdravilne učinke nekaterih živil v vsakdanji prehrani, predvsem v zelenjavi, sadju in začimbah, ter priporočiti primeren način priprave, ki ohrani zdravilne lastnosti hrane. Prav tako pa bomo predstavili prehranska dopolnila, ki lahko v določenih okoliščinah (dieta, bolezen, povečane potrebe) nadomestijo hranila in učinkovine iz hrane.
Se nadaljuje...
Mirjana Dunjič Lapuh
Okrasne gredice
Zelenjavni vrt
T&m
le da vodna rezerva zagotavlja, da se zemlja v koritih ne bo izsušila čez dan.
Okrasne gredice dan pred odhodom močno zalijemo. Naj vas ne prevarajo padavine v preteklih dnevih, na peščenih, lahkih tleh je vsega skupaj padlo le za eno slabše zalivanje. Ob zalivanju preverite, da je zemlja napojena tudi v globino. To storite tako, da preprosto z lopato naredite nekaj lukenj tako, da ne boste poškodovali rastlin. Nato pa gredice prekrijte, če jih seveda že niste, z debelo plastjo zastirko. Primerni so tako lubje kakor predvsem pokošena trava z naše zelenice. Ta bo poskrbela, da bo zemlja ostala vlažna kar nekaj dalj časa. V prihodnjih dnevih sem obeta nekaj več padavin, vendar ne pozabite, da je vodna bilanca od spomladi negativna, kar pomeni, da je zemlja izsušena. Zato takšne padavine, kot smo jih imeli do sedaj in za katere smo seveda lahko hvaležni, zaležejo le za kratek čas. Dobro pa je, da jih izkoristimo tudi za dognojevanje vrtnic in rododendronov, saj do sedaj prave možnosti sploh ni bilo. Posebej slednji zdaj v tem času potrebujejo hranila, saj se zdaj oblikujejo popki za naslednje leto. Gnojimo po obodu grma, ne ob deblu, saj se koreninski laski nahajajo tam. Rododendroni letos kar precej trpijo tudi zaradi pomanjkanja železa. Zato so specialna gnojila zanje prav posebej dobrodošla. Če ne rastejo v kislih tleh, jih redno enkrat na mesec zalijemo s pripravki, ki vsebujejo tekoče železo. Te dobimo v vseh bolje založenih trgovinah s pripravki za rastline.
Vrtnice bi bilo po teh padavinah dobro poškropiti tudi z rmanovim ali kamiličnim čajem, dober je tudi pripravek iz bezgovih, česnovih (čebulnih, drobnjakovih) listov, v trgovinah lahko dobite tudi česnov, presličini ali koprivni izvleček.
Vse naravne pripravke, pa naj jih naredite sami ali kupite v trgovinah, naj bodo fungi-cidi ali insekticidi, uporabite vedno zvečer.
Sončni žarki namreč uničujejo njihovo delovanje. Če jih pripravite vnaprej, naj bodo čez dan v temnem in hladnem prostoru, zvečer, tik pred temo, pa jih uporabite. V zadnjih dnevih so bile temperature izredno visoke, zato se vam je mogoče zgodilo, da ste opazili kakšne ožganine na rastlinah. To se je zgodilo zato, ker ste naredili premočan pripravek ali pa, ker ste ga uporabili preveč, v vročini so potem lahko zaradi tega težave. Zato nikoli ne pretiravajte.
Krompirjeva plesen na paradižniku
Foto: M. Pušenjak
Foto: M. Pušenjak
Poletno zalivanje sobnih (tudi balkonskih) rastlin
Zadnje padavine in napoved nekoliko manj vročega vremena v naslednjem tednu ponovno povzroča nevarnost za vrtnine, predvsem paradižnik. Zato je zdaj čas, da ga spet poškropite s pripravki za vrtnice. Če ste poskrbeli, da so imele plodovke v vročini dovolj kalcija, potem nevarnost napada bolezni ni zelo visoka, tisti, ki pa kalcija niste dodajali, resnično zavarujte vaše vrtnine pred glivičnimi in bakterijskimi okužbami. Lahko uporabite tudi bakrena listna gnojila, nekatera med njimi so dovoljena tudi v ekološki pridelavi. Bakrena listna gnojila priporočam tudi za papriko in fižol, za slednjega le, če je v dobri kondiciji. Karenčne, čakalne dobe, pri uporabi bakrenih listnih gnojil ni, sama pa vendarle priporočam, da počakate 3 dni, preden ponovno pobirate pridelek.
Seveda pa listno gnojenje s kalcijevimi listnimi gnojili še nadaljujte, posebej pa tam, kjer nimate urejenega namakanja, kalcij potrebuje tudi
Foto: M. Pušenjak
Takšni znaki so samo pomanjakanje magnezija, ki je v takih vremenskih razmerah normalno.
zelje, ko tvori glave, solata, cvetača, kolerabica, zelena in seveda ohrovti.
Tudi na zelenjavnem vrtu je treba izkoristiti padavine za dognojevanje plodovk. Ponovno, ne pretiravati. Najbolj je za 24-48 ur namočiti liste kopriv, gabeza ali domač, ne popolnoma preperel kompost in s tako tekočino plodovke zaliti. Vedno napolnimo plastično ali keramično posodo do 1/3 z izbrano maso, dolijemo vodo do vrha in pustimo stati 12-48 ur. Posoda naj stoji v senci, pokrita tako, da zrak še vedno kroži, a vanjo ne morejo pasti živali. Vsak dan vsaj enkrat premešamo. Če naredimo tako, potem redčenje ni potrebno in v hladnem večeru s tako pripravljenim pripravkom rastline zalijemo, ne poškropimo.
Tla okoli rastlin po potrebi okopljemo, pre-rahljamo, saj so zaradi dolgotrajne vročine in našega zalivanja prav gotovo zbita, nato pa jih na debelo pokrijemo z zastirko, ki jo imamo pri roki. Najpogosteje je to seveda pokošena trava z zelenice, ki je zdaj sicer ni veliko, lahko je to seno, slama, listje, rogoza, skratka nekaj, kar bo preprečevalo izhlapevanje vode. Ob plodovke nastavite doma narejene zalivalke. 1,5 l plastenkam odrežemo dno, zamašek pa velikokrat preluknjamo ali pa ga kar odvijemo. Ob vsako rastlino zakoličimo vsaj eno, če ne dve plastenki, z zamaškom navzdol seveda. Steklenica naj bo v zemljo zakopana do polovice. Vanjo nalijemo vodo. Dobre sosede ali prijatelje pa poprosimo, da vsaj dvakrat na teden pridejo in to vodo do-lijejo. Ostale rastline na vrtu se bodo nekako znašle tudi same, če boste le dovolj zastrli tla okoli njih.
Lepe počitnice vam želim!
Miša Pušenjak
S svetovne
glasbene
scene
29. oktobra se nam v ljubljanski Hali Tivoli obeta premierni nastop popularne britanske pop rok zasedbe Keane. Slavna zasedba bo v Ljubljani nastopila v okviru koncerta ob praznovanju 40-letnice Vala 202. Skupina Keane je nastala leta 1997, danes pa nastopajo v naslednji postavi: Tim Rice-Oxley, Tom Chaplin, Richard Hughes in Jesse Quin. Fantje so svetovno slavo poželi že z svojim debitantskim albumom Hopes and Fears iz leta 2004, ki je postal najbolje prodajani album leta, prejel pa je tudi številne glasbene nagrade. Na omenjenem albumu sta bili tudi dve izjemni uspešnici, skladbi Somewhere Only We Know in Everybody's Changing. Tudi njihova naslednja albuma Under the Iron Sea (2006) in Perfect Simetry (2008) sta osvojila vrh angleške lestvice najboljših albumov. Letos pa je izšel njihov četrti album Strange-land, za katerega člani zased-
Foto: wordpress.com
Keane
be pravijo, da prinaša popolnoma nov zvok.
®®®
Kmalu naj bi izšla kar dva nova albuma s še neobjavljenimi skladbami britanske pevke Amy Winehouse. Omenjeno novico je pred dnevi za britanski radio BBC potrdil oče pokojne pevke Mitch Winehouse. Kot vse kaže, album Lioness: Hidden Treasures, ki je izšel lani, vendarle ne bo njen zadnji izdan studijski album, saj je očitno ostalo še dovolj materiala za kar dva nova albuma. Na svetovnem spletu pa kroži še ena neobjavljena skladba Amy Winehouse, ki jo je posnela skupaj z raperjem Nasom, z naslovom Cherry Wine. Amyjina glasba oziroma besedila pa bodo zaživela tudi na novem albumu Peta Dohertyja.
BILBOARDOVIH VROČIH 100 (ZDA)
1.	CALL ME MAYBE - CARLY RAE JEPSEN
2.	PAYPHONE - MAROON 5 FT. WIZ KHALIFA
3.	SOMEBODY THAT I USED TO KNOW - GOTYE FT. KIMBRA
UK TOP 100 (VELIKA BRITANIJA)
1.	PAYPHONE - MAROON 5 FT. WIZ KHALIFA
2.	DON'T WAKE ME UP - CHRIS BROWN
3.	THIS IS LOVE - WILL I AM FT. EVA SIMONS
NEMČIJA
1.	TAGE WIE DIESE - DIE TOTEN HOSEN
2.	BURN IT DOWN - LINKIN PARK
3.	EUPHORIA - LOREEN
Po odmoru zaradi rojstva hčerke se z novim singlom na glasbeno sceno vrača slavna ameriška pevka Pink (pravo ime Alecia Beth Moore). Nova skladba nosi naslov Blow Me (One Last Kiss) in napoveduje njen novi, šesti studijski album, ki bo nosil ime Truth about love. Pro-ducent albuma je znani Greg Kurstin, ki je že sodeloval s številnimi znanimi glasbeniki, kot so Lily Allen, Red Hot Chili Peppers, Foster The People in drugi. Tudi tokrat pa je k sodelovanju povabila svoje dolgoletne sodelavce, Maxa Martina, Shellbacka, Billyja Mannoma in Butcha Walker j a. Prav tako pa se v vlogi pro-ducenta in tekstopisca na albumu pojavlja znani Dan Wilson, ki je zaslužen za veliko svetovno uspešnico pevke Adele Someone like You.
Polovica leta 2012 je za nami in tuje glasbene agencije že delajo prve prodajne analize. Podobno, kot je to pred dnevi naredila britanska agencija Phonographic Industry (BPI), so se zadeve lotili tudi pri ameriški agenciji Nielsen SoundScan. Kljub temu, da so razlike v številkah, so najbolje prodajani albumi na obeh tržiščih skoraj enaki. Na vrhu najbolj iskanih albumov je v obeh državah Adele z albumom 21, ki se je v tem obdobju v ZDA prodal v 3,6-mi-lijonski nakladi. Pri singlih je na prvem mestu Gotye s svojo super uspešnico Somebody
That I Used To Know, ki se je v tem obdobju v ZDA zaustavila na 5,5 milijona prodanih izvodov. Na lestvici albumov je na drugem mestu Lionel Richie z albumom Tuskegee, tretji pa so One Direction z albumom Up All Night. Na lestvici med najbolje prodajanimi singli so na drugem mestu Fun (featuring Janelle Monae) s skladbo We Are Young, tretje mesto pa pripada simpatični Carly Rae Jepsen za singel Call Me Maybe.
®@®
10 najbolje prodajnih albumov v ZDA v prvi polovici leta 2012:
1.	Adele - 21 (3.668.000) Lionel Richie - Tuskegee (912.000)
2.	One Direction - Up All Night (899.000)
3.	Whitney Houston - Whitney: The Greatest Hits (818.000)
4.	Various Artists - Now 41 (714.000)
6.	Carrie Underwood - Blown Away (602.000)
7.	Luke Bryan - Tallgates & Tanlines (574.000)
8.	Nicki Minaj - Pink Friday: Roman Reloaded (557.000)
9.	Drake - Take Care (549.000)
10.	Adele - 19 (539.000)
®®®
10 najbolje prodajanih singlov v prvi polovici leta 2012:
1.	Gotye feat. Kimbra -Somebody That I Used to Know (5.501.000)
2.	Fun feat. Janelle Monae -We Are Young (5.087.000)
3.	Carly Rae Jepsen - Call Me Maybe (4.064.000)
4.	Kelly Clarkson - Stronger (What Doesn't Kill You) (3.324.000)
5.	Nicki Minaj - Starships (3.158.000)
6.	Maroon 5 feat. Wiz Khalifa -Payphone (3.075.000)
7.	The Wanted - Glad You Came (2.892.000)
8.	One Direction - What Makes You Beautiful (2.885.000)
9.	Flo Rida feat. Sia - Wild Ones (2.790.000)
10.	Justin Bieber - Boyfriend (2.599.000)
Janko Bezjak
Naročite
V
Štajerski
z brezplačno prilogo
Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe!
Vsak naročnik dobi:
-	20% popust pri malih oglasih
-	brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno, Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice, Gremo na počitnice, Stotin, Kronika leta...)
-	poštna dostava na dom.
NAROCI1.NICA ZA
V
Štajerski
Ime in priimek:.
Naslov: _
Pošta: _
Davčna številka:. Telefon: _
Datum naročila: Podpis: _
RADIO TEDNIK Ptuj d.o.o. Raičeva 6 2250 Ptuj
Zanimivosti tedna
Na Dunaju prva mačja kavarna
Dunaj je bogatejši za še eno kavarno, ki cilja na posebne stranke, to je ljubitelje mačk. Od maja je namreč v avstrijski prestolnici moč spiti kavo v kavarni Cafe Neko, kjer lahko obiskovalci po mili volji crkljajo pet mačk iz zavetišča. Moritz, Luca, Momo, Sonia in Thomas so že postale prave kavarniške mačke.
Lastnika Cafe Neko Alexander Thür in njegova žena Taka-ko Ishimitsu sta želela trend iz Japonske, kjer obstaja že 140 tovrstnih kavarn, prenesti še v avstrijsko prestolnico.
Iz živalskega zavetišča sta tako pripeljala pet mačk in jih že mesec dni pred odprtjem naselila v kavarno, da so se lahko v miru navadile na novo domovanje. Priprave na odprtje kavarne, ki lahko sprejme do 50 gostov, so trajale kar tri leta, saj sta morala pridobiti vsa potrebna dovoljenja in zadovoljiti strogim higienskim predpisom.
Miroljubne in družabne mačke plezajo po mačjih stojalih, se igrajo s cofi, ovo-havajo čevlje gostov, njihove torbice uporabijo za udobno blazino ter predejo, medtem ko jih gostje božajo. Vstop v kuhinjo in v skladišče s hrano pa jim je zaradi higienskih predpisov prepovedan.
Mačjeljubci lahko poleg kave in domačih tort v kavarni naročijo tudi nekatere druge jedi, predvsem take, ki mačkam ne dišijo preveč. A za vsak primer jim hrano postrežejo na pokritih krožnikih, so sporočili iz agencije za stike z mestom Dunaj. (sta)
Katie Holmes in Tom Cruise dosegla dogovor o ločitvi
Ameriška igralca Katie Holmes in Tom Cruise sta za razliko od številnih hol-
lywoodskih parov hitro dosegla dogovor o ločitvi. Slabih 14 dni po tem, ko je Katie vložila zahtevo za ločitev, je namreč par ob pomoči odvetnikov že dosegel in danes tudi podpisal dogovor o ločitvi, poročajo tuje tiskovne agencije.
»Dogovor je bil dosežen in sporazum podpisan,« je sporočil igralkin odvetnik Jonathan Wolfe, ki je v izjavi za javnost tudi poudaril, da se Katie in njena družina veselijo novega poglavja v njenem življenju.
Podrobnosti dogovora uradno niso znane. A po besedah virov blizu obema stranema naj bi šestletna Suri živela z mamo v New Yorku, 50-letni Tom pa bo lahko deklico brez večjih omejitev obiskoval, na svoji spletni strani piše ameriška revija People.
Po romanci, ki je pritegnila pozornost medijev po vsem svetu, se je par po rojstvu Suri novembra 2006 poročil v Italiji. 33-letna Katie je marsikoga, zlasti pa Toma, presenetila, ko je konec junija vložila zahtevo za ločitev in zahtevala tudi samostojno skrbništvo nad Suri.
Vse od tedaj se je o razlogih za njeno odločitev na veliko razpravljalo, v ozadju pa naj bi bil med drugim spor zaradi vloge scientologije pri vzgoji Suri. Tom namreč velja za gorečega pripadnika Scien-tološke cerkve, medtem ko se Katie z nekaterimi metodami, ki jih zagovarjajo scientologi, naj ne bi strinjala.
V današnji skupni izjavi sta se Katie in Tom sicer zavzela, da bosta delovala v najboljšem interesu za Suri, prav tako pa bosta pri njeni vzgoji spoštovala prepričanja drug drugega, s čimer naj bi se navezala na scientologijo, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
To je bil tretji zakon za Toma, ki je bil pred tem poročen z Mimi Rogers in Nicole Kidman. S slednjo ima dva otroka, Bello in Connorja, ki od ločitve živita pri očetu. (sta)
C/
HALIFA
¡EN
Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu.
1.	PAYPHONE - MAROON 5 FT. WIZ KH
2.	CALL ME MAYBE - CARLY RAE JEPSE
3.	EUPHORIA - LOREEN
4.	BURN IT DOWN - LINKIN PARK
5.	WE ARE YOUNG - FUN FT. JANELLE MONAE
6.	SOMEBODY THAT I USED TO KNOW - GOTYE feat. KIMBRA
7.	SLAVE TO THE MUSIC - JAMES MORISSON
8.	SUMMER PARADISE - SIMPLE PLAN FEAT. KNAAN
9.	PRINCESS OF CHINA - COLDPLAY & RIHANNA
10.	BACK IN TIME - PITBULL
11.	FRIENDS - AURA DIONE feat. ROCK MAFIA
vsako sredo na Radiu Ptu
Z Vami na frekvencah 89,8°98,201043 bo Janko Bezjak
IOCK
Smeh ni greh
Kaj bomo danes jedli
Polnjene bučke z mletim mesom
TOREK
polnjene bučke z mletim mesom*, solata SREDA
krompirjeva musaka, mešana solata ČETRTEK
carski praženec z gobami, zelena solata PETEK
testenine z jajčko, rdeča pesa SOBOTA
zelenjavna enolončnica s hrenovkami, zdrobova
sladica**
NEDELJA
piščančji ražnjiči na žaru, paradižnikova solata
PONEDELJEK
segedin golaž, polenta
*Polnjene bučke z mletim mesom
6 bučk, 3 žlice olja, 1 žlica sesekljane čebule, 2 stroka česna, 25 dag mletega mesa, sol in poper, 5 dag starega kruha, 2 jajci, 1 žlica kisle smetane, 5 dag na koščke narezane slanine, šopek peteršilja, 2 žlici naribanega sira za potresanje.
Na olju prepražimo čebulo, ki ji dodamo česen, mleto meso, sol in poper ter pražimo nekaj časa, da meso zadiši. Nato dodamo namočen in ožet kruh, dobro premešamo in odstavimo z ognja. V ohlajen nadev vmešamo jajci, smetano, slanino in peter-šilj. Bučkam odstranimo peclje, jih prerežemo po dolgem in jim odstranimo semenje. Nato jih osolimo, položimo v namaščen pekač ali pekač, prekrit s peki papirjem in v izdolbine damo nadev. Po vrhu potresemo s sirom. V pekač dolijemo zajemalko jušne osnove in pri 180 stopinjah pečemo od 35 do 40 minut.
**Zdrobova sladica
Svetli del: 4 dl mleka, 1 žlica sladkorja, nekaj kapljic vanilijeve arome, 3-4 žlice zdroba, 3 žlice kokosove moke; temni del: 4 dl mleka, 1 žlica sladkorja, nekaj kapljic vanilijeve arome, 3-4 žlice zdroba, 100 g čokolade; 1 konzerva breskev
Zavrite mleko s sladkorjem in vanilijevo aromo, dodajte zdrob in kuhajte dokler se ne zgosti. Odstavite in dodajte kokosovo moko ter dobro premešajte. Vlijte v pekač oziroma model obložen s papirjem za peko. Breskve narežite na drobne kocke in jih nadevajte na svetlo zmes. Zavrite še preostali del mleka s sladkorjem in vanilijevo aromo, vrelemu dodajte zdrob in kuhajte, dokler se ne zgosti. Odstavite in dodajte čokolado ter mešajte dokler se ne stopi. Prelijte preko breskev in dobro ohladite v hladilniku. Pred serviranjem narežite na kocke^
Pripravila: Alenka Šmigoc Vinko
Foto: ASV
Foto: ASV
VAREN ŠPORT
Janezek: "Kateri šport je najbolj
varen?"
Ata: "Šah."
Janezek: "In kaj je najhujša poškodba pri šahu?" Ata: "Izpah čeljusti zaradi zehanja."
©©©
DARILO
Poredni Janezek vpraša mamico: »Mami, kaj si pa najbolj želiš za rojstni dan?«
»Rada bi pridnega otroka!« »Joj, potem boš morala čakati, da
se vrne očka iz Nemčije.« ©©©
LOTO
"Za tukajšnjo fakulteto vaši rezultati ne zadostujejo" reče profesor," toda na vašem mestu bi poskusil pri lotu." "Kako to mislite?" "No, od 39 izpitnih vprašanj ste
na 7 odgovorili pravilno." ©©©
JANEZEK IN SEMAFOR Se peljejo Janezek, mamica in očka s fičotom po Celovški cesti v Ljubljani pa pridejo do semaforja.
"Očka, ustavi, ta rdeča luč je prelepa. Rad bi si jo od blizu ogledal," reče Janezek. Pa spet: "Očka, ta rumena luč mi je tudi všeč, počakaj!" Očka ga spet posluša: "Očka, kako lepa je ta zelena luč, mi do-
voliš, da si jo od bliže ogledam?" Očka mu spet dovoli... Pa pride na vrsto rdeča luč in nato reče očka: "Sedaj gremo pa naprej! Dovolj imam tvojih tra-parij! Pa saj si to lučko že videl, kajne?!"
©©© CERKVENE MIŠI
Se srečata siva in bela miš, obe shirani.
Bela miš pravi sivi:" Ti si pa najbrž revna cerkvena miš, ki te je tak zjebala mariborska škofija!« Siva miš malo ogleduje belo in potem reče: "Ti si pa najbrž miš iz laboratorija."
Bela miš pa nazaj: "O ne, ne! Jaz sem v bistvu polarni medved, ki
je preživel Janševe reforme." ©©©
KOZAREC VODE
Žejen turist vstopi v gorenjsko hišo. "Dober dan" pozdravi gospodarja, "ali bi lahko prosim dobil kozarec mrzle vode?" "Seveda lahko, vendar imajo pri
sosedu bolj mrzlo kot je naša." ©©©
MATIČNI URAD
Gorenjec pride na matični urad: "Ja, dober dan, rad bi prijavil otroka."
"Odlično, bomo uredili." "Koliko sem vam pa dolžan?" "Nič, to opravimo zastonj." "Aha, potem pa bi prijavil še 3 otroke ."
UGANKARSKI SLOVARČEK: ANTELAMI = italijanski kipar (Benedetto, 1150-1230), CEBOTARI = avstrijska operna sopranistka romunskega rodu (Maria, 1910-1949), ERCE = občina v francoskem departmaju Ariege, HAAN = nizozemski nogometaš (Arie, 1948-), IMAI = japonski filmski režiser (Tadaši, 1912-1991), MESSIER = kanadski hokejist (Marc, 1961-), NEBOVA = naselje pri Mariboru, RORAIMA = država v Braziliji.
Iieuu jje 'ueiv 'uosaaM 'so|spj>i 'o|o§
'op^fe '^Aag 'eAoqaM 'afoy euy '|og 'eiameieu 'qjan '3>i 'euop 'jeio '!10 '|ueseqi3 'ja^ds 'sj| 'jajssaiAi ojbiai 'eunoio^ %ido 'oaied 'jiueiaiuv 'zai '^ujs 'ejs| 'e§eA^ 'u|uai 'oooig :ouAoiopoA '3>iNVZId>l 31 A31IS3d
Govori se ...
... da so na ptujskem družinske reči sila pomembna reč. Župan ene izmed občin, ki velja za „vsestranskega", naj bi imel v enem zavodu zaposleno ženo in svaka - slučajno?
... da je je taisti župan v zadnjem času veliko začel govoriti o mikro- in makrokoz-mosu. Očitno gre za zanimivi zadevi, ki sta primerni za različne priložnosti...
... da novi zakoni, ki določajo plačevanje (višjega) vrte-škega varstva nimajo nobenega učinka v najmanjši haloški občini. Z jesenjo bo namreč vpisanih toliko otrok, da bodo potrebni trije oddelki. Bo pa vsaj en kader iz JU spet dobil službo .
. da so naši evropski poslanci vsi po vrsti revni, večina med njimi pa še gluha. Ko so jih namreč na študentskem servisu zaprosili, ali bi lahko pri svojih megalomanskih plačah darovali nekaj evrov
za enkratno socialno pomoč, so se odzvali le štirje - pa še ti negativno - da ne dajo .
. da stečaj mariborske škofije očitno ni segel do župni-šča najmlajše haloške občine. Tamkaj so namreč začeli z obnovo še ene cerkve, čeprav imajo skupno tri na razdalji manj kot kilometer...
... da se skoraj enoletno obdobje prijetnega vzdušja brez direktorske kontrole v Vidovi občinski fari počasi zaključu-
je. Konec julija naj bi zaposlene spravil v red nekdanji mariborski kriminalist .
... da v Juršincih Pirat končno odhaja; marsikdo je vesel, da se ga bodo končno rešili. Bojda pa ostaja v občini vseeno še precej gusarjev .
Vidi se ...
... da s takšnimi sredstvi res ni težko obvladovati zaposlenih; prednost je več kot očitnaaaaa...
Foto: Tajno društvo PGC
Foto tedna m Bralci fotografirajo
Foto: Mojca Novak
Vam je kakšna fotografija posebej uspela? Se vam zdi, da bi bila zanimiva tudi drugim bralcem? Pošljite nam jo, pa bomo izbrali najzanimivejšo. Naš elektronski naslov: nabiralnik@radio-te-dnik.si. Fotografija naj bo v formatu »jpg« in dovolj velika za objavo v časopisu (vsaj 300 kB - raje več). Pripišite še avtorja fotografije in opišite, kdaj in kje je fotografija nastala. Veselo na delo!
»Kot zanimivost pošiljam sliko telefonskega droga z dvorišča pri mami in atu v Brebrovniku. Meni osebno je najlepši drog daleč naokrog,« je ob fotografiji pripisala avtorica Mojca Novak.
m m KNJIG,
Qelix
RADIOPTUJ
89,8*98,2*104,3 www.radio-ptuj.si
Fotografiji se razlikujeta v petih podrobnostih. Poiščite jih, označite s krožcem, izrežite sličico in jo do ponedeljka, 23. julija, pošljite na naslov: Radio-Tednik, Raičeva 6, Ptuj.
Ime in priimek:_
Naslov:_
Pošta:_
Med pravilnimi rešitvami smo izžrebali nagrajenca, ki bo nagrado prejel po pošti. Nagrado prejme Gaj Vinter, Švajgerjeva ulica 6, Ptuj.
Iskrice
Sudoku • Sudoku • Sudoku
Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka številka se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem manjšem kvadratu pojavi le enkrat.
Od torka do torka
Tadejevznakpskpp
		1	6	S	7			
9	8			2		S		4
6						1	2	
	9		2			7	4	1
		6	S		4	2		
2	S	4			9		8	
	1	2						9
8		S		9			7	6
			4	S	S			
	Ljubezen	Poseí	Denar	Zdravje
Oven	V	©©	C	oo
Bk	VV	©	CC	ooo
Dvojčka	V	©©©	CCC	oo
Rak	VV	©	C	ooo
Lev	VV	©©©	CC	o
Devica	VVV	©©	C	oo
Tehtnica	V	©©©	CC	o
Škorpijon	VV	©©©	C	ooo
Strelec	VVV	©	C	o
Kozorog	VV	©©©	CC	ooo
Vodnar	V	©©	CCC	o
Rbi	VV	©	CCC	oo
Velja za teden od 17. do 23. julija 2012 - dobro, 3 znaki - odlično
Sestavil: Tadej Šink, horarni astrolog
. 1 znak - slabo, 2 znaka
(Vir: www.pregovor.com) •k-k-k
»Življenje najbolje uporabimo, če ga porabimo za nekaj, kar traja dlje kot življenje samo.« William James
»Nikoli ne gre za to, kaj še lahko pričakujemo od življenja, marveč za to, kaj življenje pričakuje od nas.« Viktor E. Frankl
•k**
»Življenje doživljamo skozi svoje zaznave, obarvano pa je s tistimi barvami, za katere se sami odločimo.« Greg Anderson
•k**
Ena od velikih skrivnosti življenja je, daje zares kaj vredno le tisto, kar naredimo za druge.« Lewis Carroll
»Kako čudovito je bilo moje življenje! Želim si le, da bi se tega zavedala že prej.« Sidonie-Gabrielle Colette •k**
»Bodite zadovoljni, da živite, ker vam življenje ponuja priložnost, da ljubite in delate, se igrate in gledate zvezde.« Henry Van Dyke
•k"k"k
»Žalostno je postarati se, a lepo je dozoreti.« Brigitte Bardot •k-k-k
»Smiselživljenja je v tem, da se vzpostavi Božje kraljestvo na zemlji, to je v tem, da egoistično, sovraštva polno, nasilno in nerazumno življenje nadomesti življenje ljubezni, bratstva, svobode, razuma.«Mahatma Gandhi •k"k"k
»Življenje je kot brusni kamen, ali vas bo otopilo ali zgladilo, je odvisno od vaše odločitve.« Cavett Roberts 'k'k'k
Po lanski uspešno zaključeni akciji, v kateri smo iskali naj natakarja/-ico, smo se letos ponovno odločili pripraviti akcijo poletja, le da bomo tokrat izbirali
NAJ MEDICIN MEDICINS
Naj medicinska sestra / medicinski tehnik po vašemizboru bo prejel/a:
Paket OLIMSKI ODDIH vključuje:
2-krat polpenzion z olimskim samopostrežnim bifejem, kopalni plašč, termalno vodo v sobi,
kopanje v bazenih Wellness centra Termalija, kopanje bazenih v Termah Tuhelj,
kopanje v Termalnem parku Aqualuna (od maja do septembra), vodno aerobiko po programu, telovadbo za dobro jutro, uporabo fitnes studia,
nočna kopanja v Wellness centru Termalija - ob petkih in sobotah, živa glasba za ples v Gostišču Lipa. Turistična taksa se plača v recepciji.
Dodatno pa smo pripravili tudi se tolažilne nagrade za srečne izžrebance, ki boste glasovali.
SAAH01HS&RESORTS
\ WORLD
^feääS ^Catering ÏUCRAY
Avt-nr
ELANCYL
^[Abbott
Medical Optics
A-DE RM A frtenisept«
üMmvmm
Gostilna
K.ibič
A
±an
RESTAVRACIJA
IK 2012
Nekdoizmed vas, ki boste glasovali pa boste prejeli: DRUŽINSKI PAKET - STARI, GREVA NA SAFARI - za kopanje v Termalnem parku Aqualuna vključuje:
•	kopanje, 4-krat hrana - plščančji zrezki s pomfrltom, 4-krat pijača -voda 0,5 I z okusom ali brez okusa, majica za otroke
•	2 odrasla + 2 otroka (5-14 let)
www.terme-olimia.com
TermeOlimia
Trenutni vrstni red:
ZDENKAVERSIC - AMBULANTA DR. SASKO
MARIJA KOZEL - ORDINACIJA DR. BERIČ
VALERIJA BOŽIČKO - SPLOŠNA AMBULANTA VIDEM
JADRANKA GERDAK - GINEKOLOŠKI ODDELEK SB PTUJ
ANDREJA BRAČIČ - AMBULANTA DR. PRIBOŽIČ
ANDREJA OBRAN - ZD ORMOŽ
NATALIJA KIDRIČ - ZD KIDRIČEVO
RENATA PODPEČAN - PATRONAŽNA SLUŽBA PTUJ
MAJDA KRAJNC - ORDINACIJA DR. PETEK UHAN
IVANKA POTRČ - INTENZIVNA NEGA SPLOŠNE BOLNIŠNICE PTUJ
STANKA ZUPANC - ZASEBNA ORDINACIJA DR. JOVANOVIČ
DARINKA SVENSEK - AMBULANTA DR. LETONJA JAVŠOVEC
GLASOVALNI KUPON
NAJ MEDICINSKA SESTRA / MEDICINSKI TEHNIK 2012
Glasujem za:
Telefonska številka Davčna številka:
Glasovalni kupon pošljite ali prinesite na naslov: Radio-Tednik, d.o.o., Raičeva 6, 2250 Ptuj
Akcija poteka od 10. 7. do 28. 8. 2012.
Zmagovalecl-ka akcije bo objavljena v torek 31. 8. 2012, prav tako bomo takrat objavili izžrebane nagrajence. Obvestila o prevzemu nagrad boste prejelipo pošti.
Prireditvenik
Torek, 17. julij
10:00 10:00
10:00
Ptuj, CID: počitniški program, začetni tečaj švedščine, do 13:00
Ptuj, Ljudski vrt: počitniški program, poletne ulične delavnice z bratoma Malek,
za osnovnošolce in predšolske otroke s spremstvom, do 12:00
Ptuj, Mestni park: počitniški program CID-a, žongliranje in hoja po vrvi z
Blažem Slaničem
Sreda, 18. julij
10:00 10:00
10:00
16:00
19:00
20:00
Ptuj, CID: počitniški program, začetni tečaj švedščine, do 13:00
Ptuj, Ljudski vrt: počitniški program, poletne ulične delavnice z bratoma Malek,
za osnovnošolce in predšolske otroke s spremstvom, do 12:00
Ptuj, Mestni park: počitniški program CID-a, žongliranje in hoja po vrvi z
Blažem Slaničem
Ptuj, Slovenski trg, mali oder: Art Stays, 10. festival sodobne umetnosti, pogovor z umetnico Shendro Stucki iz Švice
Ptuj, Galerija Magistrat, mali oder: Art Stays, 10. festival sodobne umetnosti, odprtje razstave afriških umetnikov, paviljon Afrika Ptuj, Slovenski trg, glavni oder: Art Stays, 10. festival sodobne umetnosti, odprtje festivala
Četrtek, 19. julij
10:00 10:00
10:00
10:00
16:00
19:00
22:00
Ptuj, CID: počitniški program, začetni tečaj švedščine, do 13:00
Ptuj, Ljudski vrt: počitniški program, poletne ulične delavnice z bratoma Malek,
za osnovnošolce in predšolske otroke s spremstvom, do 12:00
Ptuj, Mestni park: počitniški program CID-a, žongliranje in hoja po vrvi z
Blažem Slaničem
Ptuj: počitniški program CID-a, poletna potepanja z Viktorijo Dabič - turniški park, do 12:00
Ptuj, Slovenski trg, mali oder: Art Stays, 10. festival sodobne umetnosti, predstavitev delavnice Sijoče mesto - projekt javne umetnosti Marie Campitelli in Massima Premude iz skupine Gruppo 78
Ptuj, Slovenski trg, Mestni trg: Art Stays, 10. festival sodobne umetnosti, odprtje razstave javnih instalacij mladih umetnikov z bližnjih evropskih akademij za likovno umetnostEuropean Academies
Ptuj, Slovenski trg, glavni oder: Art Stays, 10. festival sodobne umetnosti, mednarodni projekt video umetnosti, DVD Project
Petek, 20. julij
10:00 10:00
10:00
16:00
17:00
18:00 19:00
19:30
20:00
21:00
21:00 21:30 22:00
Ptuj, CID: počitniški program, začetni tečaj švedščine, do 13:00
Ptuj, Ljudski vrt: počitniški program, poletne ulične delavnice z bratoma Malek,
za osnovnošolce in predšolske otroke s spremstvom, do 12:00
Ptuj, Mestni park: počitniški program CID-a, žongliranje in hoja po vrvi z
Blažem Slaničem
Ptuj, Slovenski trg, mali oder: Art Stays, 10. festival sodobne umetnosti, pogovor z umetnikom Jakobom Tolstrupom z Danske
Grajena, dom krajanov: 9. srečanje ljudskih pevcev in godcev, v organizaciji DU Grajena
Gorišnica, pred občinsko zgradbo: 17. praznik občine Gorišnica; proslava Ptuj, Slovenski trg, Galerija Tenzor: Art Stays, 10. festival sodobne umetnosti, odprtje razstave priznanih umetnikov iz Azije, paviljon Azija Ptuj, Slovenski trg, mali oder: Art Stays, 10. festival sodobne umetnosti, video predstavitev dela indijskega umetnika Gigija Scarie Ptuj, dvorišče minoritskega samostana: 4. glasbeni festival Arsana, otvoritveni program: Donavska filharmonija in Janez Lotrič - tenor, Miha Rogina - saksofon, Borut Zagoranski - harmonika, Alexei Kornienko - dirigent Lenart, Dom kulture: Len-Art, poletje v Lenartu, koncert dalmatinskih pesmi, klapa Zadarska lanterna
Slovenska Bistrica, grad: kino na prostem, Kraljev govor Ptuj, Slovenski trg: Terasafest 2012, KPŠ, koncert Melodrom Ptuj, staro mestno jedro: 4. glasbeni festival Arsana
Mestni kino Ptuj
Sreda, 18. julij: 19:00 Jekleno nebo; četrtek, 19. julij: 19:00 Jekleno nebo; petek, 20., sobota, 21., in nedelja, 22. julij: 17:00 Pupijeva dogodivščina; 19:00 Kaj pričakovati, ko pričakuješ; 21:00 Jekleno nebo.
slog a. si V Slogi je moč
ODKUPUJEMO žita: JEČMEN, OUNO OGRŠČICO, PŠENICO, KORUZO, živino in ostalo...
ODKUP CIRKOVCE 031 572 616.
Kmetijsko gozdarska zadruga Sloga, z.o.o., Šuceva ulica 27,4000 Kranj
íPoiíuíajís. naí
na íuztounzm íjiHztu!
RADIOPTUJ
tea- ¿filettc
www.ra d io-ptu j^sT^)
Mali oglasi
STORITVE
IZVAJAMO IZOLACIJO VLAŽNIH HIŠ, ravnih streh, teras, balkonov, kleti, ki jih zaliva voda, in vsa druga gradbena dela. Hack Janos, s. p. Telefon 02 579 91 66, 041 636 489.
§
Tam, kjer si ti, ni sonca in ne luči, le tvoj nasmeh nam v srcih še živi. Nihče pa ne ve, kako boli, ko se zavemo, da te več med nami ni.
SPOMIN
Jutri, 18. julija, minevajo tri leta žalosti, odkar nas je zapustil dragi mož. dedek in pradedek
Alojz Tašner
IZ LOČIČA 25
Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu, mu prižgete svečo in se z lepo mislijo spomnite nanj. Žalujoči: žena Marija ter sinova Stanko in Milan z družinama
tk i
Tvoje pridne roke, pošteno in dobro srce so naš ponos in lep spomin nate ...
SPOMIN
Danes, 17. julija, mineva pet let žalosti, odkar nas je za vedno zapustil
Janez Bezjak
IZ NOVE VASI PRI PTUJU 117
Hvala vsem, ki mu prižigate sveče, nosite cvetje in z mislijo nanj postojite ob njegovem grobu.
Žalujoči: vsi njegovi
PTUJSKA TELEVIZIJA
peoa
Torek 17.7. 8:30 Prodajno okno 9:00 Dnevnih TV Maribor-pon. 9:25 Kuhirtjica - por. 9:50 Info kanal 10:00 Ptujska kronika - pon. 10:20 Info kanal
11:00 Modro-pon. nal
11:36 Info kanal
........Jafni
12:00 Ptujska kronika
1145 Prodajno okno
. Ptujšl.......
12:20 EPK napovedmk-pon.
2:50 Prodajno okno 3:05 Pomurski tednik-pon. 3:30 Info kanal 5:35 Kuliinjica 6:00 Ptujska kronika - pon. 6:20 Info kanal 10:30 Prodajno okno 7.00 Info kanal 1:00 Ptujska kronika-pon. 8:20 Moto scena, 12. oddaja pon. 8=40 Info kanal 9:30Zomljaiiimi-pon. 20:00 Ptujska kronika-pon. 20:20 Darfur, vojna za vodo -dokumentarni film 21:50 Nevidni - kratki igrani film 22:00 Ptujska kronika - pon. 22:20 Sport(no) - 8. odnaja pon. 22:50 Info kanal
Sreda 18.7.
3:30 Prodajno okno
9:00 Dnevnik IV Maribor - pon.
0:25 Kuhinjica - pon.
3:50 Info kanal
10:00 Ptujska kronika -pon.
10:20 Info kanal
11:00 Modro - pon.
11:35 Info kanal
11:45 Prodajno okno
12:00 Irvfa Kanal
12:50 Prodajno okno
13:05 Poslanski utrip - pon.
13:50 Prleki- Med Muro in Dravo-,
4. oddaja - pon. 14:25 Info kanal 15:35 Kubi nji ca
PROGRAMSKA SHEMA PeTV
16:00 Ptujska kronika-pon.
16:20 Info kanal
16:30 Prodajno okno
17:00 Cista umetnost - 9. oddaja - pon.
17:20 Irtfo kanal
13:00 Povabilo na kavo-pon.
13:35 Kultura na dlani - pon.
19:30 Irtfo kanal
20:00 Ptujska kronika - pon.
20:20 Linea Snella
20:35 Povabilo na kavo-pon
21:10 Reej TV Gorišnica
22:10 Info kanal
Četrtek 19.7. 8:30 Prodajno okno 9:00 Dnevnik IV Maribor-pon. 9:25 Kuhinjica - pon. 9:50 Info kanal 0:20 Mccro - pon. 0:55 Info kanal 1:45 Prodajno okno _ Ptujska kronika 2:20 EPK napovednik - pon.
12:55 Info kanal 13:00 Prodajno okno 13:15 Info kanal 15:1511. Ptujčanka - pon. 15:30 Kubiniica 16:00 Ptujska kronika - pon. 16:20 Info kanal 16:30 Prodajno okno 17:00 Cista umetnost - pon. 17:35 Info kanal 13:00 Ptujska kronika-pon. 13:20 Linea Snella - pon. 13:35 Info kanal
19:35 Moto scena -12. oddaja, pon. 20:00 Ptujska kronika - pon. 20:20 Ptujske odrske deske -
3. oddaja-pon. 20:50 Ptujske irajskeigre-pon. 22:10 Ptujska kronika - pon. 22:30 Zemlja in mi-pon. 23:00 Info kanal
KMETIJSTVO
PRODAM štiri bikce, težke okrog 130 kg. Tel. 031 532 785.
NESNICE MLADE, cepljene, v začetku nesnosti, rjave, črne in sive prodajmo vsak dan od 8. do 1 7. ure. Sorška, Podlože 1, Ptujska Gora.
KUPIM traktor IMT, Zetor, Ursos ali podobno in vso kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 923 197.
PRODAM bukova drva, razcepljena, dolžine 1 meter, 50, 33 in 25 cm, brezplačna dostava, ugodna cena. Telefon 051 667 170.
PRODAMO 11 odojkov in teličko simentalko, staro dva meseca, ter bučno olje. Tel. 041 848 359.
PRODAM trosilec umetnega gnoja, znamke Creina, malo rabljen. Tel. 031 798 251.
PRODAM dva bikca, težka 150 kg, simentalca. Tel. 041 271 284.
DOM - STANOVANJE
PRODAM stanovanje na Ptuju v izmeri 60 m2, v bloku na Volkmerjevi cesti, v 2. nadstropju. Tel. 031 317 508 in 031 257 894.
www.tednik.si
Nasmeh in tvoja dobra volja, vsakega osrečiti sta znala. Nič več besed, ne stiska rok -ostal je le spomin na skupne dni. Le naša srca vedo, kako boli, ko več med nami tebe ni.
V SPOMIN
17. julija minevata dve leti, odkar nas je zapustil dragi
Janez Tetičkovič
IZ MAISTROVE 8, PTUJ
Hvala vsem, ki se ga z lepo mislijo spominjate, se ustavite ob grobu in prižgete svečo. Pogrešamo te.
Tvoji najdražji
Le naša srca vedo, kako boli,
ko te več med nami ni.
ZAHVALA
Z bolečino v srcu smo se poslovili od moža, očeta, dedka in pradedka
Ivana Mesariča
IZ 5. PREKOMORSKE 4, PTUJ 25. 1. 1931 + 30. 6. 2012
Iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje, sveče in sv. maše ter finančno podporo. Posebej hvala vnukinji in nečakinji Vesni za besede slovesa. Hvala tudi patru Juriju za cerkveni obred, pevcem in gospodu Dasku za odigrano Tišino.
Vsi tvoji najdražji
> AVTOMOBILI P.R.	I
Industrijska 9, MARIBOR	f
02 2283020, 031 658 679	|
NOVA VOZILA FORD	% POOBLAŠČENI SERVIS VOZIL FORD S
KREDITI NA POLOŽNICE	I
BREZ POLOGA	| ODKUP VOZIL & ODPLAČILO LEASINGOV & MENJAVE
| ZNAMKA LETNIK CENA« OPR.				BARVA
HYUNDAI ACCENT 1.5 GS	2000	1.399,09	SONČNA STREHA	KOV. ZLATA
RENAULT LAGUNA 1.815 VRAT	1998	1.789,00	1. LAST.	TEMNO MODRA
MAZDA3Z3 SEDAN 141	1999	1.999,09	SAM0 167.000 KM	RDEČA
MGF 1.8 WC CABRIO	1997	2.999,09	POT. SERV. KNJIGA	RDEČA
FIAT FUNTU 1.2 ACTUAL	2909	5.199,00	1. LAST., SAMO 42.000 KM	KOV. ČRNA
FORD FUSION 1.6	2906	5.399,09	POT. SERV. KNJIGA	KOV. SV. MODRA
FORD TRANSIT 300S 2.D D, 6 SED.+TOVOR 2004		5.599,09	SAM0139.900 KM	BELA
FORD FUSION COMFORT M	2909	6.999,00	SAM02UMKM	KOV. SV. MODRA
NISSAN NOT! 1416V	2608	6.999,09	1. LAST, KLIMA	KOV. MODRA
OPEL ASIRA GTt 14 COUPE	2608	7.789,09	1. LAST, SLO	KOV. SREBRNA
VOLKSWAGEN GOLF 2.0 SIX	2007	9499,00	NIZKA PORABA	MODRA
FORD FIESTA 1.Z5 TITANIUM, 5 VRAT	2010	8.999,09	SAMO 31000 KM, 1.1AST.	BELA
VOLKSWAGEN GOLF 1.6 TREUE	2008	9.359,00	TEMPOMAT	ČRNA
FORO FOCUS EBONY 1.6 SVRAT	2610	10.989,09	ALU PLAT,TEMP0MAT	KOV. SREBRNA
BMW 3251 AVT0IHAHK.4VRATA	2605	14.999,09	TEMPOMAT, KENON	KOV. ČRNA
ŠE VEČ VOZIL NAJDETE NA: www.avto.nat/avtomobilipr				
TV
Televizija Skupnih nternih Programov
www.siptv.si
TOREK 17.7.
SREDA 18. 7.
00:00 Video strani 8:00 Folklorni večer na Destmiku 9:30 Ujemi sanje 10:30 Polka in Majolka 11:30 Video strani
18:00 Polje, kdo bo tebe ljubil 1. del 2012 19:40 Glasbene novičke z Ingrid 20:00 Zaključna prireditev vrtca na Destmiku 21:20 Seja sveta občine Destmik - ponovitev 23:50 Video strani
ČETRTEK 19.7.
00:00 Video strani 8:00 Dan državnosti na Hajdini 9:45 Košnja v Gerečji vasi 10:30 Oddaja iz preteklosti 11:00 Video strani 18:00 Hajdina - Iz domače skrinje 20:00 Zaključna prireditev na OS Hajdina 21:30 Polje, kdo bo tebe ljubil 1. del 2012 22:40 Mozaik kulture 23:00 Video strani
Z vami že 15 let!
00:00 Video strani 8:00 Od paše do sira 8:30 Ujemi sanje 10:00 Utrip iz Ormoža 11:10 Video strani
18:00 Koncert: Moje pesmi, moje sanje 20:00 Košnja na star način na Polenšaku 21:10 Domava - Iz domače skrinje 22:45 Ptujska kronika 23:00 Video strani
Uredništvo:(02) 754 00 30 Marketing:{02) 780 69 90, 031 627 340 Domava 116 D, 2252 Domava
Juršinci • Podirajo staro dotrajano stavbo
Stavba se podira
Stara, dotrajana stavba v središču Juršincev, v kateri je nekoč domoval znameniti Pirat, se te dni podira. Z rušenjem je občina pričela v petek, končano pa naj bi bilo še ta teden. S tem bodo dobili novo podobo centra občine kot tudi večje parkirišče, čez čas pa tudi vaško središče.
jo zdravnika ali zobozdravnika v juršinskem Zdravstvenem domu, kot tudi za obiskovalce trgovine, občine in lekarne.
„Verjetno bomo na tem mestu postavili tudi kakšno klop," še pojasnjuje župan, ki pa na tem prostoru v prihodnosti
vendarle vidi tudi kaj drugega kot zgolj parkirišče. Ta del naj bi v prihodnjih letih postal vaško središče. Načrti so veliki, prvi in najpomembnejši predpogoji urejeni, časa za nove pridobitve pa bo še dovolj.
Dženana Kmetec
Dolgoletna prizadevanja, da se stavba, ki ni kazila le podobe Juršincev, ampak je bila tudi nevarna, poruši, segajo že nekaj let nazaj. Pred približno petimi leti so na občini začeli na tem intenzivneje delati. Po začetnih zapletih z nekdanjim lastnikom, pa so pred mesecem dni dobili sklep sodišča, da je pravnomočni lastnik omenjene stavbe občina Juršinci. Stekle so priprave dokumentacije,
v petek pa se je pričela tudi realizacija projekta. Rušenja stavbe, ki je stala v centru občine, tik ob krožišču pri zdravstvenem domu, so veseli vsi Jur-šinčani. „Zelo smo veseli, da je do tega končno prišlo," je med drugim dejal župan Alojz Ka-učič. Domačini, ki so si prišli pogledat padajočega Pirata, so bili z videnim zelo zadovoljni. Marsikdo ni mogel verjeti, da bo do tega dejansko prišlo, saj
so zapleti zmeraj onemogočali podiranje. „Stavba ni le kazila podobe, ampak je bila tudi nevarna, saj so z nje padali razni predmeti," je med drugim dejal Kaučič.
Rušenje bo občino stalo okrog 11 tisoč evrov, na tem prostoru pa bodo najprej naredili parkirišča. Ta bodo namenjena vsem občanom in obiskovalcem občine. Dobrodošla bodo predvsem za tiste, ki ima-
Dela so po več letih prizadevanj končno stekla in Pirat bo ta teden dokončno podrt.
Ptuj • Srečanje vinskih kraljic
Zdravica v največjem slovenskem vinskem sodu
Četrta ptujska vinska kraljica Monika Rebernišek je v soboto, 14. julija, na Ptuju gostila slovensko vinsko kraljestvo: bivše ptujske vinske kraljice in lokalne vinske kraljice.
grajskim vinskim praznikom in grajskimi igrami, ter skupaj nazdravile v enem največjih slovenskih sodov prostornine 40.410 litrov. Kot je povedal Andrej Rebernišek, predsednik Društva vinogradnikov in sadjarjev osrednje Slovenske gorice, je njihova želja, da bi bila že v letu 2013, ko bo grajska vinska klet z vinoteko
in manjšim vinogradniškim muzejem praznovala peto obletnico odprtja, za goste in obiskovalce oz. ljubitelje dobre vinske kapljice odprta celo sezono. Klet pa je od lani bogatejša tudi za sod velikan -največji slovenski vinski sod, v katerem je še pred petimi leti zorelo belo vino.
MG
Kot je povedala v pozdravnem govoru na dvorišču ptujskega gradu, se vinske kraljice z veseljem dobivajo v vinorodnih deželah Slovenije. Za svoje prijateljice iz slovenskega vinskega kraljestva je pripravila bogat celodnevni program, da bi jim čim bolj približala kulturno in vinsko bogastvo ter tradicijo najstarejšega slovenskega mesta. Druženje so pričele z obiskom vinogradniške kmetije Širec, nadaljevale z obiskom ptujske vinske kleti, ogledom grajske vinske kleti in ptujskega gradu ter mesta,
zaključile pa s piknikom in pokušino vin v vinski kleti Re-bernišek. Na ptujskem gradu je slovensko vinsko kraljestvo v imenu MO Ptuj pozdravila podžupanja Helena Neudauer. Zahvalila se je aktualni ptujski vinski kraljici, da je vinske kraljice zbrala na Ptuju in jim zaželela, da še naprej uspešno opravljajo svojo vlogo promo-toric žlahtne slovenske vinske kapljice, da se na Ptuju dobro počutijo in še kdaj vrnejo. Na nek način je samoumevno, da po grofih pridejo kraljice, najlepši slovenski grad pa je zago-
tovo eden od najprimernejših krajev za srečanje vinskih kraljic, je v pozdravnem govoru med drugim povedal direktor PM Ptuj - Ormož Aleš Arih, ki pričakuje, da se bodo slovenske vinske kraljice v tako velikem številu na ptujskem gradu zbrale tudi v letu 2013, ko PM Ptuj - Ormož praznuje svojo 120-letnico uspešnega delovanja. Že v soboto pa so si ogledale grajsko vinsko klet, ki danes hrani najboljša vina VTC 13 in Haloz, spoznale njeno zgodovino in njeno današnje poslanstvo, vključno z
Na Ptuju so se srečale bivše ptujske vinske kraljice in lokalne vinske kraljice.
Ptuj • Dvojčka Lašič v filmu Gremo mi na svoje - drugi del
»
«
Luka in Erik počitnice preživljata
Enajstletna dvojčka, Luka in Erik Lašič iz Žabjaka, učenca OŠ Ljudski vrt Ptuj, si bosta zagotovo za celo življenje zapomnila letošnje počitnice. Zasukale so se čisto drugače kot vse dosedanje. Večino časa jih bosta letos preživela na snemanju drugega dela najbolj gledanega slovenskega filma vseh časov - Gremo mi po svoje, režiserja in scenarista Mihe Hočevarja.
Za sodelovanje v drugem delu filma sta bila izbrana na ptujskem delu avdicije. Avtorji filma so pripravili več velikih avdicij po Sloveniji, na katerih se je zbralo več kot 4500 otrok. Za snemanje so jih izbrali okrog 80. Med njima sta bila tudi dvojčka Lašič, ob njiju s Ptuja sodeluje še Nejc Ekart, ki obiskuje OŠ Breg.
Čeprav je bilo njuno veselje nepopisno, ko sta izvedela, da sta bila na avdiciji izbrana, navdušenje ob svoji prvi filmski preizkušnji spretno »skrivata«, vsaj takšen je bil občutek, ko smo se z njima pogovarjali v pavzi med snemanjem. »V šoli so se pogovarjali o avdiciji za mlade igralce za drugi del filma Gremo mi po svoje. To je slišal tudi eden
od najinih sošolcev in skupaj smo se odločili, da poskusimo srečo, morda pa nam uspe,« sta Luka in Erik povedala o avdiciji v kulturni dvorani ptujske gim-
nazije, ki je bila zanju uspešna. Snemanje se je začelo drugi dan po zaključku šolskega leta, ki sta ga tudi v petem razredu zaključila z odličnim uspehom.
Najbolj pri srcu je obema matematika, sta tudi odlična šahista, v prostem času pa ju precej zaposluje računalnik, celo preveč. Sodelovanje pri filmu jima tudi omogoča, da preživita več časa kot sicer v naravi, sta zadovoljna starša, oče Milan in mama Silva, ki ju v njunih prvih filmskih korakih zelo podpirata. Luka in Erik uspešno premagujeta vse napore snemanja, ki bolj ali manj poteka v naravi. Zanju se bo zaključilo 15. avgusta, zatem pa bo tudi družina Lašič lahko odšla na dopust.	MG
Osebna kronika
Rodile so: Anka Svarcl, Gr-linci 15, Juršinci - deklica Lara; Doroteja Prejac, Bod-kovci 42, Juršinci - deček Nejc; Tanja Kumer, Pristava 8 a, Cirkulane - deček, Anže; Petra Stopinšek, Barjanska c. 68, Ljubljana
-	deček Vid; Petra Hadler, Cesta v Njiverce 7, Kidričevo - deček Tilen; Barbara Mikolič, Tlake 20, Rogatec
-	deček Anže, Zvonka Lazar Bohak, Kettejeva ul. 14, Ptuj
-	deček Filip; Katja Majer, Cvetlični hrib 10, Rogaška Slatina - deček Blaž; Irena Trafela, Jablovec 55, Pod-lehnik - deček Jonas; Aleksandra Petek, Polenšak 15 b, Polenšak - deček Jaša; Rosana Turkuš, Svetinci 22 a, Destrnik - deček Matic; Andrea Bender Ute, Rimska ploščad 15, Ptuj - deklica Hanna; Barbara Galun, Stopno 2, Makole - deček Luka; Maja Vinkler, Lešje 14, Majšperk - deček Rene; Suzana Golub, Stanošina 37, Podlehnik - deklica Julija. Umrli so: Filip DOLINAR, Vičava 21, Ptuj, roj. 1942 -umrl 6. julija 2012; Angela BRAČEK, Kicar 140 b, Ptuj, roj. 1927 - umrla 6. julija 2012; Ana HRENKO, Ra-belčja vas 24 c, roj. 1941 -umrla 6. julija 2012; Albert LONČARIČ. Grlinci 19, roj. 1919 - umrl 5. julija 2012; Franc PULKO, Kočice 24, roj. 1940 - umrl 6. julija 2012; Ljudmila SCH0N, Kovaška ulica 4, Spodnji Duplek, roj. 1959 - umrla 8. julija 2012; Ana KOREZ, Sitež 45, roj. 1926 - umrla 7. julija 2012; Rok SERDINŠEK, Tržec 37, roj. 1991 - umrl 8. julija 2012; Viktor MLINARIČ, Grabe 11, roj. 1927 - umrl 11. julija 2012; Jože LUKMAN, Sardinje 40, roj. 1972 -umrl 6. julija 2012; Aleksander SUEN, Kraigherjeva ul. 20, Ptuj, roj. 1981 - umrl 11. julija 2012; Mihaela GREŠAK, roj. Brunec, Orešje 33, Ptuj, roj. 1928 - umrla 11. julija 2012.
Poroke - Ptuj: Dejan TOŠ, Drbetinci 4, in Jasmina GERMIČ, Drbetinci 4; Peter VNUK, Bevkova ulica 10, Ptuj, in Polonca POŽAR, Tu-gomerjeva ul. 6, Ljubljana. Poroke - Ormož: Marjan LAPTUŠ, Mlinska ulica 32, Hoče, in Mateja VEČERJE-VIČ, Mlinska ulica 32, Hoče.
Napoved vremena za Slovenijo
Jakobova ajda pa Ožbaltova repa je redkokdaj lepa.
9/25
ÉL
Foto: Črtomir Goznik
V drugem delu najbolj gledanega slovenskega filma vseh časov - Gremo mi po svoje - sodelujeta tudi enajstletna dvojčka Lašič iz Žabjaka.
Danes bo pretežno jasno. Najnižje jutranje temperature bodo od 9 do 14, na Primorskem do 16, najvišje dnevne temperature od 23 do 28 stopinj C.
Obeti
V sredo in četrtek bo pretežno jasno in postopno topleje.
RADIOPTUJ
«<» áfetetcc www.radio-ptuj.si
Foto: DK
Foto: MG