Štev. 24. V Mariboru, 25. decembra 1889. X. tečaj. List za šolo in dom. Izhaja 10. in 25. dan vsakega meseca, ter velja za celo leto S gld., za pol leta t gld. «0 kr. — Posamezne številke dobivajo se po 15 kr. — Na anonime dopise se ne ozira. — Rokopisi in na oceno poslane knjige se ne vračajo. — Spisi in dopisi naj se blagovolijo pošiljati (frankirani) uredništvu; naročnine, oznanila in reklamacije pa upravništvu: Reiserstrasse 8 v Mariboru. — Za oznanila plačuje se od navadne vrste, če so enkrat natisne 15 kr. Vsebina. Vabilo k sodelovanju in naročbi. — Misli o nadaljevalnem izobraženju ljudsk. učite ja. — Črtice o zdravoslovju. Konec. — (Naslovni list. Imenik sotrudnikov.) — Dopisi. — Spremembe pri učiteljstvu. — Razne stvari. — MB" — Natečaj. Vabilo k sodelovanju in naročbi. Deset let je, kar je „Popotnik" se skromno „torbico" zastavil prvikrat svoj „popotni les" ter se podal zaupljivo po slovenskih pokrajinah k domačemu učiteljstvu. Po stari slovanski navadi so ga slovenski učitelji gostoljubno sprejeli, mu ,,torbico" vestno zalagali ter ga od leta do leta bolje ojačili. Danes se ponosno ozira na desetletno svoje potovanje! Pa tudi čas^ p. n. čitatelji in mile čitateljice bodo nam. — prelistovaje 10 ^Popotnikovih" letnikov — radi priznali — da je potovanje njegovo imelo povoljne vspehe, da je to, kar je kedaj obljubil, po svojih močeh tudi vselej zvesto izpolnjeval. Zalagal je svoje prijatelje z vsakojakim tečnim berilom, budil in krepil kolegijalnost in stanovsko zavest, netil blaženo bratovsko ljubezen in kolegijaluo vzajemnost, potegoval pa se vselej tudi za stanovske pravice naše ter krepko branil učiteljski ugled. „Popotnik" „list za šolo in dom" se po desetletnem občevanju danes poslavlja od zvestih svojih prijateljev in milih prijateljic, zahvaljujoč se njim za naklonjenost in zdatno podporo ter jih proseč blage naklonjenost in zdatne duševne in gmotne podpore za svojega naslednika: „Popotnik-a. ,časopis za učitelje in prijatelje šole in glasilo zaveze slovenskih učit. društev.'" Ker si je namreč „Zaveza" izbrala „Popotnik" svojim glasilom in ga tako označila strogo učiteljskim listom, zdelo se nam je vmestno, da tem primerno spremenimo tudi njegovo ime. Sicer pa bode „Popotnik" ostal tudi pod novim imenom zvest dosedanjemu svojemu programu, samo da bode še odločneje zavzemal in povdarjal učiteljsko stališče. Nadejamo se, da nam ostanejo dosedanji naši sotrudniki in blagi podporniki zvesti prijatelji tudi v prihodnje, da nam niti jeden ne odpade, pač pa, da se dosedanjim podpornikom pridruži še>lepo krdelo novih prijateljev. V to pomozi Bog in sreča junaškiPk Z gradivom je uredništvo dobro zaloteno. Razun spisov ki tekmujejo za nagrado (njih število je dosedaj naraslonna 8), so nam na razpolago večja in manjša pedagogično-didaktična in metodična dela ter dobri ia praktični učni poskusi. Navajamo le ta le; „Napake v o d g o j i". Fr. Jamšek, šolsk. ravnatelj v Reichenburgu. „0 lepoznanstvu." Ivan Klemenčič, učitelj v Mozirju. „Pri rod op i sni pouk v jednorazrednicah". H. Schreiner, profesor v Bolcanu in J. Koprivnik, profesor v Mariboru. „Fizikalni poskusi v narodni šoli". Prof. Fran Hauptmann v Gradcu in dr. Tomaž Romih, mešč. učitelj v Krškem. „Učne slike iz prirodopisja". A. Kosi, učitelj v Središču, itd. itd. Kakor njegov prednik bode tudi „Popotnik. Časopis za učitelje in prijatelje šole in glasilo ,Za veze slov. učit. drnšev,'" izhajal po dvakrat, t. j. vsakega 10. in 25. dne v mesecu. Tudi glede cene ostane vse pri starem, da-si bode dobil list večjo pa tudi lepšo zunanjo obliko in boljši papir. častiti p. n. čitatelji „Popotnik"-ovi iz tega lahko razvidijo, da založništvo in uredništvo ne išče dobička. Pred vsem je nam le na tem, da naš list zasede stopinjo pravega napredka, da bode vredno glasilo „Zaveze slovenskih učit. društev". Več ko najdemo gmotne podpore med somišljeniki svojimi, lepše bode se v tem smislu naše podjetje razvijalo, bolj bode prospevalo v prid milega našega naroda in v čast učiteljstva slovenskega. V ta namen zakličemo vsem svojim in „Popotnik"-ovim prijateljem: Na srečno in veselo svidenje v novem letu! Uredništvo in založništvo. --- Misli o nadaljevalnem izobraženju ljudsk. učitelja, (Predaval pri zborovanju celjsk. učit. društva dnč 2. novembra t, 1. Anton Gnus.) Reševaje stavljeno si nalogo, pretresovati mi je pred vsem sledeča vprašanja: 1. Zakaj je učitelju nadaljevalno izobraženje potrebno? 2. Kateri so neobhodno potrebni pogoji nadaljevalnega izobraženja? 3. Katere naprave in naredbe nam naj služijo v napredovalno izobraženje? Prvo vprašanje odgovarja se tako rekoč samo iz sebe. Vendar pa je le koristno, si vse tu sem spadajoče točke zapomniti in sicer zato, ker je jasna in vedna zavednost vzroka prvo in najimenitnejše sredstvo, pospeševati kakšno reč. Prvič je tedaj nadaljevalno izobraženje učitelju že zato potrebno, ker ne more ne on niti kdo drugi svojega naobraženja nikdar dovršiti, ker se ne more nikdar izučiti. Učiteljska izobraževališča naj še bodo tako izborno urejena, preskrbljena z najdovršenejšimi učnimi načrti in v rokah najodličnejših učiteljev, svojih gojencev nikdar ne morejo privesti do tiste višine omike, da bi se potrebnost nadaljevalnega izobraženja lahko zanikavala. Učiteljišča odpirajo mladim učiteljem le vrata k omiki, jih v prostore vede in znanosti vpeljajo ter jim pripomorejo do one spretnosti, katero tirja poklic, a to je tudi vse. Da bi se utopil učiteljiščnik v posamezne panoge raznih znanostij, to je nemogoče, temu se že upira njegova mladost. Da se potrebni posamezni predmeti temeljito preuče, treba je zrele razsoje in skušnje življenja, — pogoja, katera si mladeneč še le mora pridobiti. — K temu pa se pridružijo še reči, s katerimi se mora učitelj vedno pečati, katere se gosto spreminjajo. To velja namreč o šolstvu, ki razpravlja šolski red, šolska pravila, ukoslovje, učne pripomočke. Na tem polju je vedno gibanje, življenje napredek, tu učitelj ne sme zaostati, kajti kdor zaostaja, nazaduje! — Po tem takem ostane za druge znanstvene stroke že itak malo časa, in globejše vtapljanje v taiste je nemogoče. Drugič je nadeljevalno izobraženje potrebno, ker si učitelj le tako ohrani tisto bistrost duha, ki mu je potrebna, da mladino duševno budi. Kateri učitelj je svoje izobraževanje končal in misli, da je popoln, nehal je tudi zdatno in spodbadljivo na mladež vpljivati. Le učitelj, kateri je za napredek vnet, vname mladino ter je tako rekoč oživljajoče načelo vse šole. Nasprotno pa vpljiva učiteljeva lenoba ovirajoče na odgojo in razvoj učencev. Ze pogled v šolo nam to priča, kajti gola resnica je, da je šola prava slika svojega učitelja. Tretjič je nadaljevalno izobraženje učiteljev potrebno zato, ker je od tega zavisno pravo spoštovanje samega sebe. Posebno dvoje, oziroma dva pogreška se nam učiteljem večkrat očitata; enkrat se trdi, da si preveč domišljujemo, potem zopet nas dolžijo hlapčevske ponižnosti. — Vzrok teh očitanj nahaja se v čudni kakovosti naše službe. Mislimo si Je učitelja, ki je dan za dnevom le med svojimi učenci. Ali ni naravno da postane pristransk, da si začne o svoji popolnosti domišljevati, ker namreč svojo okolico duševuo nadkriljuje ter se navadi, da mu nihče ne oporeka. Mladina ne dvomi o učiteljevi modrosti, pripoznava jo voljno. Spoštovanje do učitelja razširja se po mladini v rodbine, in večkrat postane učitelj, posebno v samotnih, kulturelno še zaostalih krajih „orakel" cele okolice. Spoštovanje, katero mu skazujejo odrasli, povišuje dobro mnenje, ki ga ima sam o sebi in če ne pazi zvesto nad seboj, lahko poprej, ko se zave, postane pre-širen, domišljajoč. Proti temu pač ni boljšega" sredstva nego hlepenje po neprenehanem izobraževanju. Oe se v samoti živeč učitelj zateče h knjigam, jih začne prebirati, gotovo bo kmalu zadel na kakšno si bodi oviro; našel bode izraze, ki mu niso jasni, reke, ki so mu nerazumljivi in spoznal bode, da ima modrost njegova mnogo, mnogo pomanjkljivosti. V tej meri, ko bode to spoznaval, minila ga bode domišljavost, kajti od razumnega vedenja je odvisno pojemanje precenitve samega sebe. Napetost se najde le pri nevednežu. Vestno učenje, temeljita izobraženost in sploh olikanost stori človeka blagega in samosvestnega, ker ga dovede pri vsem spoštovanju do drugih ceniti tudi lastno vrednost ter ga varuje prevelike hlapčevske podložnosti. Učitelj mora se četrtič nadaljno izobraževati radi stanovskega ugleda, kajti le izobražen, takten učitelj sme upati pridobiti si primeren vpliv mej ljudstvom. Da bi učitelj vse vedel, vse razumel, to se ne more od njega tirjati. Zahtevati pa se od njega mora, da se svojo izobraženostjo ne zaostaja za omikanim meščanom. Petič se naj učitelj nadalje izobrazuje tudi zato, ker se njegovo javno delovanje z njegovim izobraževanjem zoži ali razširi. Ako učitelj zvesto in vestno deluje, ga bode ljudstvo vedno bolj in bolj čislalo in resnično je, ds*. 89 je, odkar se ljudski učitelji bolj naobrazujejo, število zasebnih šol in učencev primerno zmanjšalo. Nadaljevalno izobraženje je šestič potrebno, ker splošni napredek od vsakega, posebno pa od učitelja najvišjo izobraženost tirja. Šolsko postavo-dajalstvo, šolsko nadzorovanje, s kratka šolska uprava je brez zastopnikov učiteljskega stanu nepravilna! Žalibože, da se merodajni krogi danes še zato premalo zmenijo in tišče šolo v odnošaje, kateri pravi razvitek ovirajo ter od-kazujejo tej instituciji mesto, ki je edino v svoji kakovosti. Kaj bi porekel n. pr. častnik, ako bi ga duhovnik, kaj zdravnik, ako bi ga odvetnik nadzoroval. Jasna in zdrava pamet že kaže, da se more vspešno vsak stan le po strokovnjakih istega stanu nadzorovati. Vže, da to ovržemo, potrebno je, da se potrudimo in svetu pokažemo, da smo si zavedni imenitnosti svojega poklica ter bi se tudi ne bali prevzeti nadzorniškega mandata, ko bi nas osoda v to izbrala. Nasprotniki naravi primerne uravnave šolskega nadzorovanja trdijo: učitelji niso zreli sami sebe nadzorovati, manjka jim znanstvene prevdarnosti za presodbo učnih knjig itd., z eno besedo, da niso dovolj omikani. Sedmič in slednjič je nadaljevalno izobraženje učitelju potrebno, ker sta mu dom in narod tako službo naložila, katera se zamore le z višjo izobraženostjo oskrbovati. Zdaten napredek je le mogočen, ako se vsa duševna in materijalna sredstva naroda vsestransko razvijajo. Da imajo učitelji res jako imenitno službo, ne bodem še posebno povdarjal. Z ozirom na to pa velja tem bolj vse moči ubrati ter vedno po vzoru dovršenosti koperneti. Dospevši k drugemu delu svoje razprave mi je misliti na potrebne pogoje nadaljnega izobraženja. — Tu sem pripada izobraženje katero si pripravniki na učiteljiščih pridobe in ki ima biti podlaga vsega nadaljnega izobraževanja. Da se pa pripravnik na izobraževališču kaj povoljnega nauči treba je gojencu zmožnošti in vstrajnosti. Pred vsem pa, da ga je dovedla želja in poklic do svojega prihodnjega stanu v učiteljišče. Zavod pa ima obuditi v vsojih gojencih željo po učenju; ako se toni posrečilo, je svojo nalogo le nepopolnoma izvršil. Zraven želje po učenju pa mora učiteljišče svojim gojencem položiti tudi temelj omike, kajti brez teh dveh činiteljev je nadaljevalno izobraženje nemogoče. Drugi potrebni pogoj za nadaljno izobraženje učiteljevo je, da je njegova uradna služba primerna. Zraven uradnega poslovanja mora še učitelju namreč ostajati časa in moči za nadaljno izobraženje; njegova plača morala pa bi biti zalo tudi tolika, da lahko izhaja, ne da bi se moral pečati s pristranskimi službami. Učitelj sicer ravno ne potrebuje bogastva, pa: vsak delavec je plačila vreden. Torej ni dosti, da so učitelji gladu obvarovani, za njihovo zvesto spol-novanje dolžnosti naj bi se njih dohodki tako povišali, da bi zamogli živeti le za svoj stan, da bi ne bili prisiljeni opravljati stranskih služeb, naj se iste z učiteljskim stanom strinjajo ali ne. Današnje tirjatve do učiteljskega stanu so velike. Šola zahteva celega moža, to je vse njegovo djanje, vse njegove dušne in telesne moči. Učitelj mora biti le učitelj, nič drugega. Se svojo službo ima dovolj opraviti in ako še vkljub temu kako drugo stransko službo prevzame, tako mora za to ali njegovo zdravje, ali pa šola trpeti. Darovi, ki bi se v povišanje učiteljske plače dovolili, tako da bi učitelji nobenih drugih služeb ne bili prisiljeni opravljati, bi mladini, narodu, torej tudi državi obilni sad nosili. Konečno mi je omeniti naredeb in naprav, skratka sredstev nadaljnega izobraženja. Natančneje o teh govoriti mi ni treba, saj so itak vsakemu znana po šolskih zakonih in uredbah. Ta sredstva so: šolski in znanstveni spisi, šolske knjižnice, nadaljevalni tečaji, domače in okrajne učiteljske konferencije, učiteljska društva. Prednosti in nepogodnosti vseh teh naprav naštevati, bi presegalo okvir mojega skromnega delca, le nekatere opazke še: Po mnenju pedagogov naj bi se učitelji ne silili, kakor se je to zgodilo, napredovalne tečaje obiskovati in še posebno v počitnicah, kajti par tednov, v katerih nas postava oprosti, imamo zasluženo pravico in neobhodno potrebo, se nekoliko od svojega težkega posla opočiti. Vrh tega taki tečaji mnogo ne koristijo, ker navadno prekratko trajajo. Tudi uradna učiteljska konferencija mnogokrat ne nosi zaželjenega sadu. Veliko boljši in povoljnejši vspeh za učiteljevo napredovalno izobraženje smemo pričakovati od prostovoljnih shodov učiteljskih, katere bi višja šolska oblastnija naj po vsej moči podpirala, če bi se pri takih shodih tudi ne doseglo baš mnogo za nadaljevalno izobraževanje, nekaj bi vendar le ostalo in to je: gojila bi se med učiteljstvom prava kolegijalnost, samozavest in sloga. Vsestransko pa učitelja vladati in voditi je u dušeče in razžaljivo. Tudi uravnava zopetne skušnje, t. j. skušnje sposobnosti, se mi posebno ne dopada. Kdor da je zapustil učiteljišče s častjo, pristoji mu, da se mu zaupa.*) Ako bi se tudi pri nas po kitajskem načinu skušalo, ne bila bi taka skušnja prave koristi, kajti le notranje prizadevanje, ki se upira na prostost, na notranji nagon in na pravo spoštovanje izobraženosti, omike, rodi pravi sad! Nadaljujmo toraj svoje izobraženje s vso vstrajnostjo, z vsemi močmi. — „0 m ika jo moč!" --sajfr- Črtice o zdravoslovju. (Spisuje Simon Meglic.) (Konec.) t Iz predstoječega je razvidno, da se bode zdrav človek v vsaki okolnosti poslužil mrzle kopelji, katero pospešujoče, okrepčujoče nanj deluje in ga vtrdi. Zatorej je želeti in ljudski vzgoji priporočiti, da se vsi zdravi otroci po letu v mrzli vodi kopljejo. Neumnost pa je novorojence mrzlo kopati. Taka neprevidnost se je mnogokrat se slepoto, slaboumjem in z drugimi bolečinami pri dotičnem revčeku kaznovalo. Otrok se mora poprej navaditi na mrzli zrak, potem na hladnejo vodo in na zadnje pride še le mrzla kopelj. Neodpustljiv greh pa je, ako se kopanje otroka zanemarja. Po Sonderegger-ju bi se moral *) V tej točki se z gosp. pisateljem ne strinjamo. Uredn. otrok do svojega 6. leta vsak dan kopati. Mrzla kopelj tudi ni za slabotno deeo, za osebe, katere imajo srčno ali pljučno napako in so sploh naglo razburjene; nervozne osebe, katere mnogo mislijo in ki sploh trpijo na duševni in strastni vznemirjenosti, ne morejo mrzlo kopanje vstrpeti. Tudi noseče ženske in starčki se ne smejo mrzlo kopati; za starost je gorkota najvažniši element življenja. Gorke kopelji pa so dobrodejne za slabotne, nervozne, ostarele osebei samo da se ne vporabljajo prepogosto ter brez zdravnikovega nasveta ne pre-gorke. t. j. ne čez gorkoto krvi. Priporoča se, da se vodi nekoliko mila primeša. Nežni mladosti in visoki starosti, nervozni občutljivosti in splošni slabosti, revmatizmu, kožnim boleznim prileze se gorko kopanje. Ako pa se zdravi gorko kopljejo, naj nikdar ne opustijo svoj život naglo politi z mrzlo vodo, potem pa se dobro odrgniti in hitro obleči. Po kopelji pa, naj vže bode mrzla ali gorka, je brezpogojno zmerno gibanje potrebno. V mestih ima vsak priložnost posluževati se kopelji, kakoršna mu ugaja, na deželi pa smo navezani na primitivna kopališča. Kdor nima pripravne posode za popolno kopanje trupla naj si goji kožo na sledeči način: Po dovršenem delu namoči se zvečer srednje-velika umivalna goba v vodi, katera je bila čez dan v posodi. Goba se izžeme, tako da je samo vlažna, a ne mokra, ter se z njo obrišejo lasje, obraz, učesa, podšijek in vrat. Goba se vrže v posodo nazaj, ter se obrišejo omenjeni deli se subim, mehkim brisalom. Potem se zopet goba vzame, izžeme, ter se z njo obrišejo prsi, trebuh in strani, roke, podpazuho in hrbet, ter se zopet dobro obriše. Naposled se še ostali udje umijejo iu obrišejo. Tako priprosto snaženje je priležno za vsako starost in vsaki spol, vsako stanovanje in vsaki letni čaz. Za tako umivanje je najboljša rečna voda ali pa tudi potočnica; za kožo pa je trda voda, posebno z vporabo mila, škodljiva. 2. Kakor pri kopanju tako je tudi po umivanju umestno, da se koža s flanelom, z debelim brisalom ali s krtačo drgne, posebno po trebuhu, prsih, hrbtu, na notranji strani stegen in po rokah, da se obodni obtok pospeši, množiea krvi od notranjih organov odvrne in kožni živci poživijo. To ne smejo opustiti zlasti osebe, katerih poklic je, da morajo mnogo sedeti. Z drganjem pomnoži se moč življenja o celem truplu, posebno pa na drgnjenih mestih; mehanični pritisek na kožo, mišice, žilnice, živec in drob povzdigne obtok, gorkoto, meno tvarine, vpoj in iztrebo; zatorej napravi dosledno nadaljevalno drgnenje človeka močnega in zabrani medlost. Vže stari Hippokrates pravi: „da postane telo po močnem drgnenju trdno, po nežnem mehkeje, po zmernem pa bolj rejeno". Ne samo kot ogib pred boleznimi, izhajajočimi iz nedostatnega gibanja, se je drgnenje obneslo, temveč tudi kot zdravilo proti obstoječim boleznim in slabemu stanju trupla; tako n. pr. proti zaprtju, grizenju, napenjanju, napihnjenemu truplu, glistam vodenično-oteklim nogam, krču v mišicah in mehurju, živčnim bolečinam, trganju, mišičnej slabosti, mrtvoudnosti in okornosti. Pri drgnenju naj bi se na flanel dalo malo sala, mandeljnovega ali laškega olja, da ne postane koža presuha, kar je v višej starosti posebno koristno. Krtačenje kože je povekšano drgnenje ter služi za dražljivo vzbujenje kože, da se kri zopet iz notranjih organov na obod trupla privabi, gorkoto prouzroči ter utrdi. 3. Premeni večkrat svoje perilo, ker vsaka hladna, sveža srajca je neka vrsta oživljajoče kopelji za kožo. Kdo še ni skusil prijetnega čuta, ko se je v sveže perilo preoblekel ali samo nočno srajco z dnevno premenil? Tukaj opomnim, da si oskrbimo perilo kakor tudi drugo poletno in zimsko obleko, da bode po mogočnosti gubasta (prostorna), mehka, volnata in zračna, da ne zabrani izhlepenja izločenih vodnih soparov. Kot neposredna obleka služi nam ali fino izdelana živalska volna ali pa zdaj popravljena drevesna volna (bombaževina) in pa mehka svilna oprava. Na debelo (bolj prvotno) izdelana živalna volna pa se ne nasvetuje, (razven pri jako bolnih, v visoki starosti, pri nežnih in slabotnih osebah) ker kot slabi prevodnik kožo bolehavo omlahni ob jednetn pa z vlaknom kožo vedno draži. Platno pa pot preveč zadržuje, se z njim namoči, močno izhlapi, potem mrazi in se života prime, kar je vsakako neprijetno. Volna pa pot hitro srka ter na zunaj le po malem izhlapi in s tem zabrani prehla-jenje. Na drugi strani pa obvaruje pred premočno vnanjo vročino, ker spričajo Afričani, kateri se pred žgečimi solčnimi žarki z debelo volneno obleko varujejo. Premalo pa se še dandanes ozira na obleko in gojitev nog. Tukaj se je ravnati po sledečem: O vročem času mora se kolikor mogoče pogosto z nogo-vicami in obutevjo menjavati. Zdravo je vsak večer noge z gorko vodo in milom umiti, v mrzlem in vlažnem času je tudi potrebna menjava in v jutro kopanje nog v mrzli vodi na kar sledi osušenje in drgnenje, da postanejo gorke. Tesnih čevljev ne obuvaj! Doma imej lehko in zračno obutev. Navedeni načini gojitve kože so važna sredstva za ohranitev zdravja, za preubranitev, da, še celo za ozdravlenje mnogo telesnih nakaznosti — boleznij. 4. Koža naj se večkrat izpostavi na mirni, gorki, sveži zrak; temu djanju rečejo zdravniki zračna kopelj, katera vse kožne funkcije zlasti na solncu pospeši. To priporočajo posebno v novejšem času zdravniki okrevajočim osebam, ker zračna in solnčna kopelj deluje z jako oživljajočim vplivom na krvno po-sodje in kožne živce ter okrepča celi tjrganizem. 5. Izpoti se večkrat navlast z gibanjem ali delom, da se koža navadi male narušaje v organizmu prostovoljno z znojem izhlapiti. Potenje, provzročeno po gibanju in delu, nam mnogo več koristi kakor po obili in gorki obleki. Notranjo gorkoto zamoremo le s priležnim načinom življenja, primernim gibanjem, svežim zrakom in zunanjo in notranjo vporabo vode oživiti in ohraniti. S takimi sredstvi gojimo kožo in jo ohranimo zdravo in lepo. Večina ljudi želi si lepote. Ta lastnost prirojena je zlasti ženskemu spolu; ako tedaj nekaj o gojenju lepote govorim, vem da se ne zamerim ljubeznjivim gospodiči-nam koleginjam. Težnja po telesni lepoti je vže starodavna a splošna in preiskali so se najbolj oddaljeni koti sveta, da bi se dobila sredstva v povišanje telesne lepote ali pa, da bi se vsaj njeni nedostatek pokril. Od stoterih mazil in barvil Rim-Ijank, tušov Kinezark do vzhodnega lepotičnega mleka in rižnega praška vleče se nepretrgana vrsta sredstev za lepotičja, katera navadno hitro zaslave a se ravno tako hitro pozabijo. Ničesar se ni odpustilo, da bi se našlo čudotvorno sredstvo, da-si je bilo še toliko razumu nasprotno. In kdo bi krasnemu spolu tudi v zlo štel, ako vse vporabi. da svoje ime opraviči in si prizadeva to popraviti, kar je priroda po mačehovsko opustila. Nu. potrpežljive čitateljice, jaz vam razodenem sredstvo za lepoto, katero sicer v nijednem časniku ni inseri-rano, sredstvo, katero se ne dobi v nobeni lekarni, sredstvo, katero nezmotljivo, gotovo in trpežno deluje, a je vendar boljši kup, kakor marsikatero sredstvo lepote, in to sredstvo imenuje se — negovanje zdravja. Da. zdravje je nad vse; bodite tedaj zdrave, in mila boginja Hjgieja bode vam naslikala nevenljive rožice na lica, — bodite zdrave, in vaše lepe oči bodo svetle in jasne, — bodite zdrave, in vaša koža bode nežna, mehka in čista. — bodite zdrave, in oglate oblike vašega trupla bodo okrogle postale, vaša hoja bode lehka in elastična, lasje vaši svileni in bujnokrasni, zobje pa beli in lepi kakor biseri. Kako je lepo, ako je kdo lep, a najlepše izmed lepega je, kakor znano, lepa ženska. Zato je vaša težnja po telesnej lepoti le hvalevredna, in le na tem je, da se prava sredstva v zaželjeno dosego vporabijo. In tako sredstvo, prvo in jedino, ti je zdravoslovje; kar je zdravo, to je lepo, in nič ne more lepega biti, kar ni zdravo. Seveda ne more zdravilna umetnost človeka belo umiti, ali pa žolto ali sivo — bledo kožo z mlekom in krvjo napolniti, ona ne more človeku, kateri cele noči ne spi, dražestna jedila nezmerno uživa, na plešiščih obraz raz-greje in premrazi, v »Veneri in Bacchu" razuzda, novo kožo narediti — ona zamore le kožne bolezni odstraniti, kožo z uredjenjem prebavljanja in zmernostjo ogladiti. Lepe lastnosti kože so: snažnost, belina, mehkota, gladkost in prosojenost, živa, zdrava barva, čistost brez peg in izpahov in pa to, da je brez duha (vonja). Ako se pa hočemo kot racijonalni dijetetikarji na splošna načela opirati, tedaj moramo za bistvene pogoje lepe kože in njenega ohranenja izjaviti, da se mora vse opustiti, kar zamore nežne slujnate kožne organe in njihovo delovanje motiti. Tu sem spada pred vsem varovanje pred motenjem prebave in večkratnim prehlajenjem. Da pa koža vsprejemljivost za imenovani narušaj izgubi, mora se vtrditi, kar se zgodi se skrbno gojitvijo telesne snage: z umivanjem, se svežim in hladnim perilom in z gorkim kopanjem po zimi in mrzlim po letu s frotiranjem. Pazi naj se tudi na obleko, katera ne sme biti za noge, stegna spodnje truplo in pazuho prehladna a za vrat, gornja prsa in glavo ne pretopla. Gojimo pa tudi kožo na glavi. Tudi tukaj je glavno sredstvo za rast las do pozne starosti snaga, katera se s tem doseže, da vsaj vsak teden vso glavo z jajčnim rumenjakom dobro pomažemo in potem z mlačno vodo operemo, do suhega odrgnemo in z gostim glavnikom prah in luske iztrebimo. Lasje postanejo včasi presuhi, tedaj pa naj se namažejo z dobrim oljem ali govejo tolščo. Skrbi na dalje za snažne nohti 1 Zobe si ohraniš bele in snažne s priprosto, nedražestno dijeto, ako v jutro, zvečer in po vsakem jedilu s prestano vodo usta izmiješ ter zobe z mehko krtačico drgneš in ne vživaš premrzlih ali prevročih jedil in pijač. Ne omislimo si niti sredstev za lepoto kože, niti mazil za lasi niti praškov in past za zobe, ki se v vseh izmišljenih oblikah po časnikih hvalisajo in po lekarnah in drugih trgovinah prodajajo, ampak ostanimo pri sredstvih, koje nam podaja najboljši kup — zdravoslovje. -- Dopisi. Hoče. (Majcen Peter, f) Zapustil je dolino solz predragi nam tovariš, umi rov ljen nadučitelj, g. Peter Majcen. Nepričakovano mu je dne 13. grudna, ko se je zjutraj vračal iz cerkve proti domu, odrezala smrt z ostro koso nit življenja. Eodil se je 1. 1832. pri Sv. Tomažu ter se, ko mu je prišlo do izbere poklica, posvetil učit. stanu. Služboval je kot podučitelj pri D. M. v Brezju, nadalje kot učitelj pri Sv. Barbari poleg Wurmberga in naposled kot nadučitelj v Hočali, kjer je deloval blizu 30 let. Skupaj je učiteljeva! blizu 48 let. O velikej noči t. 1. stopil je v pokoj. Bil je blag in odkritosrčen mož. ki si je prizadeval spolnovati dolžnosti svojega poklica. Zategadel je bil tudi priljubljen v soseski in drag svojim tovarišem in sotrudnikom. Temu dokaz bil je njegov pogreb. Dno 15. grudna, bil je dan Gospodov. V vasi je vse tako tiho, žalostno, tesno. — Megle, ki so se vlačile na obzorju, so zadušile redke solnčne žarke. Ves dan ni bilo slišati skoraj nobenega glasu, dokler ne pretrga buceče zvo-nenje te redke tišine. — Vže ob dveh popoldan zbirajo se občani resnobnega obraza, žalostnega srca, molče pred hišo umrlega. Tu vršilo se je prvo blago-slovljenje. Solze britke žalosti udrle so se po bledih licih, ko je zadonela krasna in globoko v srce segajoča pesem: „Nad zvezdami." Spremljali so rajnega na zadnjej poti trije gg. duhovniki, nadalje c. kr. šolski nadzornik g. Kobič z 22 gg. učitelji iz mariborskega in Št. Lenartskega okraja, veliko učiteljic, šolska mladina, mnogo ljudstva z žalujočimi ostalimi. Počasi pomikal se je dolg sprevod do mirodvora, kjer so mu zapeli tovariši v slovo še „Blagor mu ki se spočije." Potem pa so se posvetni ostanki njegovi izročili hladni zemlji, katera naj bode prerano umrlemu lahka. — Ohranimo mu blag spomin! F. K. Iz Hrvaške.*) „Popotnik" poročal je vže o svečanem otvorenju hrv. učit. doma in o obči hrv. učit. skupščini. Danes naj še seznani čitatelje svoje z glavno skupščino „Saveza hrv. učit. družtava," vršečo se 5. sept. t. 1 v Sokolovi dvorani v Zagrebu. Prisotni so bili delegati posameznih hrv. učit. društev in lepo število drugih učiteljev in učiteljic. Predsednik je s kratkimi besedami otvoril zborovanje. Za tem prečita g. Kempf zapisnik o obči hrv. učit. skupščini, ki se z nekojimi malimi popravki odobri, Predsednik spomni potem, da se je število članov „Saveza" pomnožilo za 80, ter šteje isti tako nad 700. S tem se pa vendar ne smejo zadovoljiti, ker je vseh hrv. učiteljev do 1800, torej v „Savezu" še jedva 1/a. Tajnik g. Kuten čita izvestje o delovanju in stanju „Saveza." V zanosnih besedah slika postanek, gradbo in namen „Hrv. učit. doma," ter vzlasti prav obširno razklada poslovanje središnjega odbora, katero je provzročila stavba doma. Lansko leto (1888) sklenila je glavna skupščina „Saveza", da se ima učit. dom prigodom savezne občne učit. skupščine t. 1. svečano otvoriti. Zato je sred. odbor razpisal za isto skupščino nagrado od 10 dukatov za najboljšo razpravo o vprašanju: „Sto se od sadanje pučke škole mora zahtijevati. da se ne zanemari njezina uzgojna zadada?" — V tretji sednici je razpravljal odbor, katerim potom naj se došle razprave ocenijo. Sklenilo se-je, da se iste pošljejo peterici zunanjih članov in sicer oceniteljem raznih stanov, da odbor tako vsako pristranost od sebe odvrne. — Največ glasov dobila je razprava g. D. Trstenjak-a, kateri je pa nagrado podaril učit. domu. Dalje poroča tajnik o delovanju in stanju posameznih v „Savezu" stoječih učit. društev. V lahki pregled podamo naj o tem sledečo tabelo; *) Po naključbi zakasnjeno, Ime društva Osnovano Število Število ® >S6 leta članov odbor. glav. sej skup. 1 Učit. dr. brodskega okrožja .... 1875 118 2 Hrv. učit. dr. za bivšu karlovačko podžupanijo i grad Karlovac. 1875 35 3 1 3 Učit. dr, Zajednica za grad Osijek i upravni kotar osječki...... 1875 42 4 1 4 Učit. dr. za bivšu podžupaniju virovitičku................. 1876 30 2 — 5 Učit. dr. bivšega novogradiškega okrožja................... 1876 80 2 1 (2 poddružnici sto imeli 4 sestanka) 6 Učit. dr. okoliša jastrebarskoga. 1877 40 — — 7 Učit. dr. grada Šiška i okolice. 1877 59 4 1 8 Učit. dr. podžupanije zlatarske.. 1880 23 — 1 9 Učit. dr. za hrvaško Primorje. . 1882 36 — — 10 Učit. dr. gorskoga kotara u Brodu — na Kupi................... 1884 35 — — 11 Učit. dr. podžupanije varaždinske 1884 58 — — 12 Učit. dr. za grad Zagreb i okolico 1885 65 3 1 13 Učit. dr. požeške doline ...... 1885 44 6 2 14 Učit. dr. za Gornje Zagorje. . . . 1886 28 2 1 15 Ilovsko učit. društvo v Grubišnom — polju..................... 1884 23 — — 16 Učit. društvo u Vinodolu...... (Pristopilo „Savezu" še le 4. jul. 1889.) —- - — - 1 — | 716 | — — „Savez" Šteje torej 7]6 članov. Imovina posameznih učit. društev pa znaša 3152 gold. 68 kr. (Kjer ni zabeleženo število sej, isto društvo ni tega naznanilo odboru „Saveza"). Na to čita blagajnik g. T. Jokanec obširno izvestje o prihodu in razhodu „Saveza", a osobito o stroških za stavbo doma. Dohodkov je imel „Savez" 42 789 gld. 72 kr., stroškov pa 41.998 gld. 05 kr., ostanek je tedaj 791 gld. 67 kr. Za stavbo učit. doma porabilo se je 104.487 gld. 65 kr., izplačati pak se ima še 17.180 gld. 16 kr. O delovanju stavbenega odbora poroča g. Stjepan Basariček prav obširno in podrobno. On pove celo zgodovino o početku učit, doma, navede pogajanja z raznimi društvi („Ped. knj. sborom" in „Učiteljsko zadrugo"), prečita dotične sporazumke. Potem interpeljuje g. Fichtner centralni odbor, zakaj se je ova skupščina držala pod tujo streho ne pa v lastnem domu. St, Basariček odgovori mu, da se bodo občne glavne skupščine „Saveza" držale v domu, ker je vdeležencev komaj od 100. Vse večje skupščine, ki se vrše vsako tretje leto in po raznih krajih, pa drugod. Zato se tudi v domu ni omislila tako velika sobana, ker bi stala več let prazna in bi bila to potrata. — Po rešenju še nekaterih drugih manj važnih stvari sklene predsednik zborovanje. id. St. Jur v Slov. gor. „Št. lenartsko učit. društvo" imelo je 5. dan decembra 1889 svoj društveni shod. Gosp. Jož. Mocher, predsednik pozdravi z običajnim nagovorom pičlo število zbranih udov, ki so se po preteku Stih mesecev sešli v Št lenartskem šolskem poslopju tet* otvori zborovanje. Po pre- čitanju in odobrenju zapisnika od zadnjega zborovanja se naznani med tem časom precej nakupičeno število dopisov; ovo najvažniše: a) Premenjena pravila „Štaj. uč. zaveze." b) Brošura: „Stariši, podpirajte šolo!" spis. A. Kosi, se priporoča v naročbo; istotako. c) „Slovensko petje v preteklih dobah" spisuje Fr. Eakuša. d) »Razpredelnica številnih podob z navodom" doposlana na ogled, e) Naročba „Popotnik-ovega koledarja" za I. 1890. Skupno naročbo tega koledarja vza navzoče ude prevzame g. predsednik, f) Poročilo o letošnjem zborovanju „Štaj. učit. zaveze" v Furstenfeldu — se postavi na dnevni red prih. zborovanja. Nato sledi prednašanje a) „Zlate besede učiteljem." (G. F. K. Budna.) Se svojim dobro premišljenim, se zgodovino šolstva pretečenih let vrlo utemeljenim govorom razvil namje porečevalec pred očmi sliko šolskih razmer v dobi prvega desetletja obstanka novih šolskih postav (od 1. 1870,—80,,) v nasprotju z drugim desetletjem (od 1. 1880,—90.,) in povdarjal, kaj se nam je iz tega učiti, kaj nam je za bodočnost pričakovati ter kako nam ravnati, da bode šolska prihodnjost človeštvu v korist in učiteljstvu v slavo, b) G. naduč. M. Bajšp govoril je o .nagonu k pridnemu in vztrajnemu delovanju" našteval je vzroke, po katerih se ta nagon vzbuja ter navajal v daljni svoji razpravi dobre strani, ki v večini izvirajo iz tega nagona. — V pripo-znanje dobro rešenih nalog in v zahvalo obema referentoma za znatni trud se pričujoči od sedežev vzdigno! Predlogi: G. naduč, Budna priporoča v nakup a) od tvrdke Pitschl na Dunaju na ogled doposlane muzikalije tistim, ki se za to stroko posebej zanimajo; b) peške nove trsne sorte; c) da se sestavi kronika našega društva; d) da se zbero in določijo že pred leti na tem mestu priporočene šolske pesmi za Št. lenartski okraj, e) Prihodnje zborovanje se bo vršilo 5. dan januvarija 1890 pri Št. Lenartu v SI. gor. Iz Gorice. Minoli mesec so se vršili tudi tukaj učiteljski izpiti. Oglasilo se je dvanajst učiteljic (6 Slovenk in 6 Italijank). Od vsake narodnosti po jedna ni došla. Jedna Slovenka je mej izpitom odstopila, ostale kandidatinje so prestale vse izpit, dve Slovenki in jedna Italijanka z odliko. Slovenski odliko-vanki ste usposobljeni za slovenski in italijanski učni jezik, ostale le za materini učni jezik. Slovenske usposobljene so: Hanei Sofija, pom. učiteljica na tuk. dekl, vadnici, Lavrenčič Antonija, učiteljica na Proseku, Leban Karolina, učiteljica v Rihemberku in Leban Pavla, učiteljica na tuk slovenski dekliški ljudski šoli. Prvi dve gospodični ste prestali izpit z odliko. Čestitamo! -- Movice in razne stvari. [Gospodska zbornica] je v svoji seji 19. t. m. volila člane za posvetovanje vladne šolske novele. Izovljeni so bili: Arneth, fzm. Beck. Belcredi, Clam Martinic, Conrad, Czartorjski, Czedik, Falkenhayn, Franz, Hasner. Helfert, Hye, Miklošič, Misija, Kardinal Sch5nborn, Stremayr, Tarnovvski, Tomašek, Unger, AVindischgraz, Zvverger. [C. kr. štaj. deželni svet] je v svoji zadnji seji 12. dne t. m. pre-tresoval prošnje vpokojenih ljudskih učiteljev za zvišanje vpokojnine, je potrdil lokalno izključitev nekega učiteljskega pripravnika iz graškega učiteljišča, je privolil, da se ljudska šola v Oberzeiring-u razširi v trirazrednico ter je siste-moval v to potrebno učiteljsko mesto. [Imenovanje.] Gospod Viktor Lešanofski, ravnatelj c. kr. gimnazija v Pazinu, imenovan je c, kr. dež. šolsk. nadzornikom srednjih šol za Primorsko. [Stenografija.] Lansko šolsko leto se je v vsem 38.517 osob učilo stenografije po Gabelsberger-jevi sistemi, 2354 več, nego prejšnje leto. V Avstriji se jih je učilo 19.532 osob, 2900 več. nego prejšnje leto. Število društev, ki so gojila stenografijo po Gabelsberger-jevi sistemi se je povekšalo s 655 na 703. Gabelsbergerjeva sistema se je to leto rabila v 35 parlamentih. Izmej velikih mest se stenografija najbolj goji na Dunaju, kjer je samo profesor Schifl' imel 1078 učencev. [Nov šolski list) prične z novim letom izhajati v Oseku pod naslovom „Škola." Izdajatelj in urednik mu bode županijski šolski nadzornik g. Marijan Vukovič v Oseku. Vabilo k glavnemu zborovanju celjskega učiteljskega društva, dne 6. prosinca 1890. 1. ob 11. uri predpoludne v okoliški šoli v Celju. Dnevni red: 1. Petje. 2. Zapisnik. 3. Društvene reči: «) "tajnikovo, b) blagajnikovo letno poročilo. 4. Volitev: a) društvenega odbora, b) pregledovalcev računa. 5. Volitev slavnostnega odbora za občni zbor „Zaveze." 6. Nasveti. K mnogobrojni vdeležbi vljudno vabi odbor. -4S»- Spremembe pri učiteljstvu, Na Stajerkem. Gosp. Janko Knapič, učitelj pri Sv. Antonu v Leskovi postal je def. nadučitelj ravno tu, gosp. Terezina Romih, pr. učiteljica v Vidmu in g. Verd. Lang pr. podučitelj pri Sv. Duhu v Ločah sta za trdno^nameščena. Gosp. Ernst Vracko, podučitelj pri Sp. Št. Kungoti imenovan je učiteljem v Št. Jarneju nad Muto, gosp. Josef Moder, podučitelj v Št. Jurju na Pesnici pa učiteljem v Hočah. — Gosp. Val. Stolcar, bivši učitelj v Runčem, nameščen jo za učit. suplenta pri Sv. Roku ob Sotli. — Gosp. Peter Majcen, naduč. V pokoju v Hočah je umrl. N. v in. p.! Na Kranjskem. Gosp. Josip Janovsky, učitelj v Višujigori, pride na 2. učiteljsko mesto v Št. Vid nad Ljubljano. — Začasna učitelja gg. Josip Šedlak v Kopajnu in Ivan Zupanec v Vel. Poljanah imenovana sta stalnima učiteljema na dozdanjih službah. Vljudno prosimo vse dosedanje naročnike, ki žele prejemati naš list tudi nadalje, kakor vse prijatelje našega podjetja, ki nameravajo v kolo „Popot-nik"-ovih naročnikov stopiti, naj to kmalu upravništvu prijavijo oziroma naročnino vpošljejo, da zamoremo določiti število iztisov, v katerem se bode imel list tiskat, drugič pa tudi, da uredimo vse potrebno za točno razpošiljanje. Vse p. n. naročnike pa, ki so s plačevanjem naročnine še od prej zaostali in katerem smo tekom leta vže izpiske pošiljali, prevljudno prosimo, da se odzovejo vsaj o novem letu svojej dolžnosti ter nam ne delajo še več nepotrebnega dela in poštnih troškov. „Red je duša vsakega podjetja." Upravništvo. " NAT E OAJ I. 1172- Podučiteljsko mesto. Na ljudski šoli pri Sv. Lovrencu v Slov. goricah »e podučiteljsko mesto z dohodki po IV. plačilni vrsti in prostim stanovanjem trdno ali tudi začasno umešča. Prositelji in prositeljiee za to mesto naj svoje redno obložene molbe potom predpostavljenega okrajnega šolskega sveta vložijo do 15. januvarija 1890. I. pri krajn. šolsk. svetu Sv. Lovrenc v Slov. goricah. Okr. šolski svčt v Ptuju, dnč 30. novembra 1889. 2—2 Predsednik: Mnreh «. »'. ME* Kazalo k 10. letniku Popotnikovemu pridenmo 1. Štev. tečaja 1890. I, Izdajatelj in urednik M. Nerat. Tisk tiskarne sv. Cirila v Maribora. KAZALO. I. Vzgoja in pouk. A. Pedagogično- didaktične razprave. Stran Stran Govorništvo pri Rimljanih .... 290 ! Nekaj o metodiki prirodopisnega pouka Kako more učitelj tudi zunaj šole delo- | v ljudski šoli . . . 337, 353, 371 vati na spodobno obnašanje šolske ! Nekoliko črtic iz domače vzgoje v prostih mladine........105 Slovencih . . 143, 159, 196, 207 Kvintilijan in socijalne razmere v njegovi Posamne misli o vzgoji, pouku in uči- dobi ..!.... 224, 243 teljstvu........38 Kvintiljanov načrt vzgoje in pouka 256, 271 Smoter Kvintiljanove vzgoje in pouka ter Kvintilijanovi nazori o vzgoji značaja 306 ! njegove jezikovne zasluge . . . 357 325, 343 j Vaja in privada—vzgojno in učno sredstvo 17 Marka Fabija Kvintiljana, govorniški pouk \ V šolo narodno pesem ... . 223 4, 20, 42, 56, 74, 92, 107, 147, 178 | Vzgoja in zgovornost pri Rimljanih 193. 209 B. Učni poskusi. Učne slike iz prirododisja: . ... 212 j Jež (111. berilo št. 128) . . . 327 Črvi (III. berilo št. 156) 227. 215, 274 | Vrabec in konj (začetn. št. 89) . . 24 II. Razni spisi. Botanični listi......2, 45 Čmerlji......125, 146, 162 Črtice o zdravoslovju 2Ss, 303, 322, 340, .355 373, 389 Izleti po Zgornji savinjski dolini 22!), 247 261, 27!), 294, 311 Književnost o združitvi slovenskega mi- teljstva........128 Lichtenstein-ov govor z našega stališča 120 Ljudski učitelji —• narodni učitelji - osnovni učitelji......191 Misli o nadaljevalnem izobraževanju ljudsk. učitelja......3S6 Ne moremo biti prav zadovoljni . . 87" Našim bralcem....... i Občni_ zbor „Narodne šole" v Ljubljani 281, 296, 313 O ljubezni...... 39, 54, 71 Opomin koperskim učiteljsk. abitnrijentom iz 1. 1880 . ...... 217 Pismena vprašanja pri preskušnji učiteljske sposobnosti v jesenskem roku 1889 ..................379 Poziv..........237 Prvi glavni zbor .,zaveze slov. učiteljskih društev"........103 Prvo zborovanje „Zaveze" . 143, 156, 173 Razpis nagrad..... 321, 383 Regulovanje ljudsko-učiteljskili plač na Štajerskem.......239 Ruše (krajepisna etnograf. črtica) . . 7 Slovesno otvorenje „hrvaškega učiteljsk. doma"........308 Slovuiški pogovori . . . 12, 112, 134 Učiteljski dom v Zagrebu .... 255 Učiteljstva slovenskega težnje o preosnovi osnovnošolskega zakona . . . 171 Vabilo k sodelovanju in naročili . . 385 Vstajenja dan.......120 V zadevi „Šolarskih knjižnic" . . . 359 Na grobu Viljemine Gižek-ove Slavnostni pozdrav III. Pesmi. 117 | V spomin g. Ant. Vidovič-a . 119 i 3.8 IV. Postave in ukazi. Postava v izboljšanje učiteljskih plač na Kranjskem, stran . V. Pedagogiški razgled. Amerika..... Bukovina..... Cesko pedagog, časopisje Dansko..... Francija..... Hrvaško..... Italija...... Koroško..... Ljudske šole na Dunaju Ljudsko šolstvo v Srbiji London ..... 259, 26. Stran 49 49 276 98 9S , 81 110 48 213 164 49 Ogrsko...... Poljske šole v Ameriki . Poljsko...... Praga....... Prosveta v Malorusih Rusija....... Stanje ljudsk. šol v Hrvatski in Šole za slepce v Franciji . Šolstvo na Štajerskem Švedija...... Učiteljski zavodi v Danskej Stran . . 27 . . 213 . . 98 . . 97 . . 95 . . 109 Slavoniji 277 . . 199 26, 47, 78 . . 49 . . 361 VI. Književna poročila. A. Janežič: Deutsch-Slov. Worterbuch 331 A. Janežič-eva „SIovenska slovnica . 133 Godec..........149 Ilustrovan narodni koledar . . . . 316 Josipa Jurčiča Zbrani spisi VII. . . 254 Knjige družbe sv. Mohora .... 6 L Knjižn. družbe sv. Cirila in Metoda 101, 132,232 Lehrpliine tur die Volksschulen des Kiisteniandes .... 314, 329 Letno poročilo narodnih šol v Ljutomerskem okraju v šolsk. letu 1888/89 298 Logaško okrajno glavarstvo .... 298 Matične knjige.......60 Narodne pesni koroških Slovencev . . 298 Pedag. letnik III. leto 1889 . . . 253 Postojinsko okr. glavarstvo .... 62 Slovanstvo ve z svych spevech . . . 377 Slovenska čitanka za I. razred srednjih šol.........298 Stariši podpirajte šolo.....254 Svoji k svojim.......221 Zgodbe sv. pisma......Hi VII. D Dobova pri Brežicah . , 115, 187, 249 Dunaj..........150 Hoče..........393 Iz Braslovč........250 „ Gorice ......183, 2 i 4, 395 „ Gornjegagrada. . . . ) 51, 168, 381 „ Hrvaške...... 265, 393 „ Istre.......215, 251 „ kamniškega okraja.....363 „ Krškega........136 „ Ljubljane 33, 34, 130, 183, 298, 347, 382 „ logaškega okraja..... 68, 251 „ ormoškega okraja......332 „ Št. Pavla v sav. dolini .... 380 „ Ponikve........187 „ Prage........50, 214 „ Ptuja.........264 „ Rečice.........283 „ ribniškega okraja......266 „ Ruš.........200 „ Slovenjgradca.......317 „ Središča...... 114, 235 opisi. Iz šmarijskega okraja.....187 Št. Jurij v slov. gor. 66, 135, 186, 234, 394 Št. Jurij na Ščavnici.....299 Kranjsko.........33 Ljutomer.........233 Maribor.........166 Od beneške meje......29, 113 „ Bolske........300 „ hrvaške meje......364 „ Jestrama........100 „ Pohorja........116 „ Voglajne 13, 14, 66, 99, 135, 185, 201 350 Ptujska okolica 31, 64, 83, 115, 167, 202, 233 Slivnica pri Mariboru . . . . 33, 116 S Krasa....... 152, 333 S Primorja........236 Svetinje....... 184, 214 Šmarje pri Jelšah . . 84, 100, 285, 348 Zagreb.........263 Z Goriškega........349 Iz „Zaveze slov. urit. društev." Stran: 13, 28, 98, 104, 137, 150, 165, 182, 233, 262, 316. Poročilo o pošiljatvab za „Prvo stalno razstavo učil" Pedag. društva v Krškem. Stran: 9, 28, 63, 81. VIII. Šolske novice. Stran Delarne na vseučilišču.....285 Frekventacija avstrijskih vseučilišč . 35 „ dunajsk. vseučilišča . . 51 „ ljubljanskega učiteljišča nove obrtne šole v Ljublj. 319 „ vseučilišča v Budinipeštu 15 „ „ v Inomostu . 15 Kje je r.ajmanj šol......154 Naredbe glede pouka klasičnih jezikov 253 Nov šolski zakon.....35, 137 Obiskovanje ljudsk. šol po Evropi . . 154 Odgoja otrok na japonskih otokih . . 35 Okr. šolski nadzorniki na Kranjskem . 15 Stran Otroški vrt v Bojanu.....366 Različna dolžnost^ šolsk. obiskovanja . 15 Srednje šole na Češkem.....351 Stalna razstava učil v Inomostu . 15 Starost evropskih vseučilišč .... 69 Statistika šolstva v Crnigori . . . 285 Šola v letošnji francoski razstavi . . 269 Šolska hygena — obvezni pouk na učiteljiščih ........101 Šolstvo v Ogrski . . *.....267 Število srednjih šol v Cislitaviji . . 69 Učni jezik v Galiciji.....268 IX. Razne stvari. Berolinsko ferijalno društvo 269 Konec naše zemlje...... 118 Bolgarski učitelji morajo biti domačini 268 Kraljevske pisateljice..... 85 Botanični vrti....... 85 Levstik-ov spomenik...... 117 Carmen Sjlvia....... 51 Nagrade za vredne spise pedagogične in za spise za mladino .... 267 Cesarjev dar . 50, 85, 101, 168, 300, 366 Najdaljši telefon....... 154 Nov šolski časopis...... 285 Časopis učiteljic....... 334 Dernjač Etbin f....... Nova iznajdba...... 68 Didaktofon........ 188 Nove knjige........ 189 Dolgost dneva....... 334 Odbor za posvetovanje vladne šolske Društvo avstrijskih risarskih učiteljev 168 novele........ 395 Družba sv. Cirila in Metoda 117 Odlikovanje . . 34, 68, 69, 85, 319, 334 Fischer J. t........ 383 Ogrski naučni minister in narodna kultura 85 Frekventacija, na ženskem učiteljišču v Osrednja pedagog, knjižnica v Lipsiji 15 Pragi......... 253 Plače profesorjev v Rusiji, Bolgarski in Glavni zbor „Staj. učit. zaveze" 220 Srbiji........ 268 Gluhonemi otroci na Kranjskem 101 1'oboljšek ljudskih učiteljev na Češkem 154 Igre v gibanju za dečke .... 269 Poljsko šolsko društvo..... 101 Imenovanje . 168, 188, 204, 300, 334, 395 Pomožna društva . . . . 138, 221 Iz c. kr. dež. šolsk. sveta kranjskega 204 Ponemčevanje danskega Slezvika 221 219, 301 Poskus z belimi tablicami v šoli . 268 Iz c. kr. štaj. dež. šolsk. sveta 85, 153, 168 Poskus z „Velicimetrom" .... 102 188, 203, 219, 267, 301, 319, 366, 395 Pravopisni prepiri 85 Jakob Maksimilijan Stepischnegg f 2 9 Prebivalstvo Evrope . 118 Knezoškof novi) lavantinski 334 Prestavljanje učiteljev .... 35 Književno naznanilo „Pedagog. društva Priprosti poskus, kako se zemlja vrti 101 v Krškem....... 220 Priznanje......... 51 Knjižnica prestolonaslednika Rudolfa . 286 Promocija. Dr. Tomaž Romih . 168 Koliko let žive nekatere ptice . 51 Proti kadenju ^taka..... Prvo popolno Vseučilišče na Balkanu . 2S5 Koliko se je izdalo knjig leta 1887. . 269 285 Koliko zrn drži liter..... 15 Razinger Matilda....... 301 Konec gluhote....... 286 Redko teženje po izobrazbi .... 85 Stran Stran Ruska macenatka...... 85 Umrljivost učiteljev v Ogrskej 138 Rusko pedagog, društvo v Petrogradu . 268 Uradne učiteljske konferencije 237 Sekcijski načelnik Hermanu umirovljen 68 Ustanove za novi strokovni šoli v Ljub- Shod gališkiii učiteljev..... 237 Ijani..... 35 Slovensko petje v preteklih dobah 383 Velika ljubezen učencev do svojega Spomenik Nikoli Tomasen . . . . 267 učitelja .... 969 Srednja plača berolinskih učiteljev 13S Velikanske zmožnosti 52 Srednješolski učiteljski zbor na Dunaju 138 Verska šola v Švici . 269 Stanje prosvete v Evropi . . . . 286 Vlah Josip f . . . 35 Statistika papirja...... 168 Vojaške knjižnice 267 Stenografija ........ 396 Vrtinec 68 Strelovodi na šolskih poslopjih . 268 Vseslovanski koledar 285 Sub auspiciis Imperatoris . . . . 319 V spomin Diesterweg-a . 268 .Šolske torbe........ 269 Vzroki bolezni živcev 253 Špansko časnikarstvo..... 335 Weilen, vit. (pl.) Jos. f . . 220 Število časopisov na svetu . . . . 351 \Yeiss Josip f 220 Število Srbov........ 118 Zastopniki ueiteljstva 51 Tesni ovratniki so vzrok bolnih oči 268 Za učitelje-vojake 101 Učiteljica velika dobrotnica naroda 85 Znanje jezikov pri vladarjih 69 Učit. plače v Koburškem . 269 Zrelostni izpiti v Ljubljani . 237 Učni stoliei za antropologijo in etnograflj 0 „ ,, v Mariboru . 220 na vseučilišču v Pragi .... 285 Zganjepitje v Nemčiji 334 Nekrologi. Cesarjevi« Rudolf f...... 37 Miki Jurij f..... 345 Cižek Viljemina t...... 117 Urban Mihaf .... 116 Majcen Peter f....... Vidovič Ant. f . . . . 318, 332 Spremembe pri učiteljstvu. Stran: 3G, 52, 80, 102, 118. 154, 168, 188, 220, 254, 207, 302, 319, 335, 368, 396. Javne zalivale. Stran: 15, 36, 52, 169. Poslano. Stran: 16, 201. Vabila. Stran: 15, 35, 69, 70, 80, 102. 138. 168, 169, 204, 221, 270, 301. 319. 335, 352, 367, 368, 896, Listnica. Stran: 16. Razpisi učit. slnžeb Stran: 16, 36, 52, 70, 86, 118, 138, 154, 170, 189, 190, 205, 206, 221, 238, 254, 270, 286, 302, 320, 336, 208, 384, 396. Naznanila, natečaji in inserati. Stran: 16, 36, 52. 70, 86, 118, 138. 154, 170. 189. 190, 205, 206, 221, 237, 238, 254. 270. 286, 301, 302, 320. 336, 368, 384, 396.