The Oldest and Most Popular Slovene Newspaper in United States of America.
LOVENEC
PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI
Geslo: Za vero in narod — ta pravico in resnico — od boja do emage! GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. JRUŽINE V JOLIETU; S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI; |
ZAPADNE SLOV. ZVEZE V JENVER, COLO., IN SLOVEN KE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH
(Official Organ of four Slovene Organizations)
slovenski
ŠTEV. (NO.) 208.
CHICAGO, ILL., PETEK, 25. OKTOBRA — FRIDAY, OCTOBER 25, 1935
LETNIK (VOL.) XLIV
Zlasti Italija in Francija smatrala govor zun. ministra Hoareja ugodnim. — Italija vidi v njem pridobitev za meni, da je točasno nevarnost
se. — Francija odstranjena.
Ženeva, Švica. — Govor angleškega zun. ministra Hoareja, o katerem je bilo poročano včeraj, je vsaj začasno nekoliko ''azgnal temne oblake, ki so zadnje dni viseli nad Evropo. Oddahnile so se države po tem govoru, ko se je v njem tako izrazito povdarilo upanje, da obstoja možnost poravnave spora, ne (la bi bilo treba celo Evropo vplesti v spopad. Z zadovoljstvom ste sprejeli angleško izjavo v prvi vrsti Italija in Francija.
Italija vidi v omenjenem govoru nekako diplomatsko zmago za se. Fašistično časopisje trdi, da se iz njega jasno lahko razvidi več točk, ki so ugodne za Italijo. Med temi je prva ta, da Liga narodov ne bo nastopila proti njej z vojaškimi sankcijami, marveč se bo omejila le na gospodarske sankcije, a še gle-£le teh ni gotovo, aliNbodo u-
POLITIČNO MEŠETARENM
Stara garda išče stikov z ne-zadovoljneži v demokratskih vrstah.
New York, N. Y. — Vrhovno vodstvo stare republikan-vške stranke snuje s polno paro svoje politične načrte, s katerimi naj bi pri prihodnjih volitvah porazila Rooseveltovo administracijo. Dobro vedoč, da sami ne uživajo zadostne popularnosti, niti nimajo zadostne moči, da bi mogli računati na zmago pri volitvah, so začeli snovati druge načrte, po katerih naj bi prišli do za-željene zmage. Glavni namen je sedaj, da stara garda stvori neke vrsto koalicijo, to je zvezo republikancev z ornimi ^demokrati, ki so nezado-
spešne. Dalje je razvidno, . da voljni z Rooseveltom, radi go Anglija ne bo nastopila sama, ne bo imela za seboj Lige Iz tega sledi, da Anglija tudi ne bo zaprla sueškega socialnih ukrepov sedanje ad-*anala za italijanske ladje.' Koare je v govoru očitno izrazil Svoje prepričanje, da je Italija v Potrebi za ekspanzijo in za nova ozemlja, in končno, da se bo Anglija poslužila vseh sredstev, ki ji bodo na razpolago, da bo našla kako, za Italijo ugodno rešitev sedanjega spora, samo, da ne bo treba izvajati sankcij.
Tudi v Franciji je omenjeni govor napravil ugoden vtis. Sorti se predvsem, da se je znatno znižala nevarnost izbruha sovražnosti med evropskimi drža-|«kefa pridelka Vami. Vendar pa se med privat- ' " ' nimi krogi izraža mnenje, da ni Nevarnost še povsem odstranjena. Anglija se je sicer izjavila, c'a ne bo podvzela proti Italiji vojaških sankcij, a ni se obvezala, da tega sploh ne namerava storiti, marveč se iz njenih iz-Jav lahko sklepa le, da točasno misli na nje.
Nejasnost vlada pa tudi glede ave, da Anglija sama, brez
GRADOVI V
OBLAKIH
Dr. Townsendovi pristaši bodo
imeli konvencijo v Chicagi.
Chicago, III. — Dr. Townsendovi nauki, kako bi on preuredil gospodarske razmere in odpravil brezposelnost in gospodarsko krizo so več ali manj vsakemu že znani. Njegov nauk je dati vsaki osebi nad 60 let starosti po $200. na mesec, katere bi moral vsak potrošiti, če ne, bi dobil naslednji mesec toliko manj.. Torej mesečna bilanca vsakega bi bila $200. Res idealna stvar.' Kdo bi se za take ideje ne zavzel ?
Pristaši Dr. Townsenda se bodo zbrali te dni v Chicagi v Stevens hotelu, kjer bodo razpravljali o vsem tem. Morda-bo Dr. Townsend pokazal kako se bo izdelovalo denar za ta namen? Nauk je lep. Ali, odkod denar in kdo ga bo dal? To je tisto težko vprašanje, na katerega bo težko dobil od-
OBRESTI BODO PONOVNO ZNIŽALI
Chicago, 111. — Banke in denarni zavodi, ki so včlanje ni v Chicago Clearing House Association, so na svojem zborovanju osvojili sklep, da se z začetkom leta 1936. zniža ob restna mera na hranilne vloge za pol odstotka. Tako se bodo hranilne vloge zanaprej obre* stovale le po 1 in pol odstotka.
KRIŽEM SVETA
400 ITALIJANOV VBITIH
tovih vzrokov. Znano dejstvo je, da starokopitni demokrati na jugu ne -odobravajo vseh socialnih uk ministracije, ker so pač to ljudje starega tipa in se ne morejo privaditi potrebam novih razmer. Toda koliko se bodo z njimi opomogli republikanci je pa seveda za enkrat še veliko vprašanje.
-o-
V ARGENTINI BODO OMEJEVALI VINSKI PRIDELEK
Buenos Aires, Argentina. — Argentinska vlada je izdala naredbo vsled odvišnega vin-v deželi, da se bo po načrtu omejilo letno za vsaj -100 tisoč litrov vinskega pridelka. Zadnja leta je bil v Argentini vinski pridelek tako obilen, da vinorejci na noben način ne morejo spraviti svojih vin v denar in promet.
NEMŠKI KONZUL ODSTAVLJEN
t
Jge narodov, ne bo nastopila.
_ Dunaj, Avstrija. — Tukajšnja bratovščina sv. Jožefa, ki izdaja letne katoliške knjige javlja, da je letošnja naročila za Bavarsko, kjer ima več deset tisoč naročnikov za svoje knjige, zaplenila Hitlerjeva vlada in jih ne dopusti dostaviti nemškim naročnikom. Tako vlada nad katoličani v Nemčiji Hitlerjev fanatizem !
—	Washington, D. C. — Državni tajnik Hull je prejel od angleške vlade obvestilo, da namerava Anglija sklicati v
govor tudi sam Dr. Townsend! kratkem mornariško konferenco v Londomi. Ameriška vlada je odgovorila, da se s tem strinja in je gibanju za tako konferenco naklonjena.
—	Koeningsberg. Nemčija. — Veliki viharji so zajeli nemški tovorni pamik Inster-'burg, na potu iz Rotterdama |v Koeningsberg. Ker od parni-'ka ni že nad 24 ur nobenega glasu se oblasti bojijo, da se je moral parnik v viharjih pc^ topiti.
—	Rim, Italija. ■— Blizu Milana je včeraj strmoglavilo Vojaško bombno letalo, katerega je vodil narednik Let-terio. Pilot se je na mestu ubil in letalo se je dobesedno raz bilo.
—	Port Arthur, Ont. — Amerikanec Johii Hanousek.
V TEXASU PORAZILI PRODAJNI DAVEK
Austin, Texas. — Kakor po drugih državah, je tudi država Texas nameravala uvesti prodajni davek in sicer po 3%. Senatska državna zbornica pa je predldgo pri glasovanju porazila z 24 glasovi proti 4.
-o-
FRANCOZI PODIRAJO STARE ZGODOVINSKE MOSTOVE
Pariz, Francija. — Stari umetniško lepi most, preko Seine v Neuillyu, katerega so si turisti, ki so posečali Parin tako radi ogledali radi zgodovinskih bojev, ki so se vršili
^Prašanje pri Jem nastane, ko 'iko držav bo Anglija smatrala Potrebnim, da bo lahko opravi-Clla svoj nastop. Morebiti samo eno ali dve, samo da bi služile Angliji za izgovor, da ni prelomila svoje obljube in sama natopila.
Se več drugih točk je v negotovosti. Tako na pr„ kaj bo An-storila, ako ekonomske sankcije ne bodo dosti uspešne, ('a hi prisilile Italijo k miru? 'lenje se izraža, da se utegne v ,ern- slučaju Anglija, jjlela Lige za seboj emčijo in skupno z njo stopiti u'iji na prste. Možnost pa tudi toja, da kak ostrejši nastop bo potreben, češ, da bo mora-Italija sama kloniti, in sicer Pa zaradi sankcij, deloma Rj tudi, ker ji utegne biti abe-^ki odpor preoster. Ako ne
I'al ^0 maja kaj dose£la. bo m°-tedaj prenehati s svojo j,Gtlj0' kajti tedaj se prične zo-g^j deževna doba v Abesiniji. GPajoč iz dosedanjega počas-<
Z izmišljenimi zmagami navdu šujejo fašisti prebivalstvo.— Skrite abesinske strojnice-pokosile četo Italijanov.
Add is Ababa, Abesinija. —•
Tekom zadnjih par dni izdaja italijansko vojno poveljstvo poročila, v katerih mogočno oznanja v svet velike zmage, katere je dosegla italijanska armada na južni fronti. Iz tukajšnjih uradnih virov se te vesti zanikajo kot popolnoma neresnične; resnica je, kakor trdijo ti viri; da na južni fronti vlada mir in da ni bilo na nobeni strani nika-kih znatnejših akcij. Ta poročila o sijajnih zmagah fabricirajo italijanske oblasti same, in sicer z namenom, da z njimi obdržijo na višku navdušenje med italijanskim ljudstvom doma.
Nasprotno pa trdijo vesti z južne fronte, da je bil tamkaj pred par dnevi popolnoma uničen oddelek italijanske vojske, ki je štel okrog 400 mož. Ta oddelek si je upal preveč daleč in abesinske istrojnice, ki so bile spretno skrite med grmovjem, so ga pokosile. .
-o——
APOSTOLSKI DELEGAT ZA ŠVICO IMENOVAN
Vatikan. — Nadškof Most Rev. Filippo Bernardini, dose-daj apostolski delegat za Avstralijo je bil te dni imenovan po Sv. Očetu za apostolskega nuncija v Švici. Nadškof Bernardini je nečak pokojnega kardinala Gasparri, papeževega tajnika. Svoj čas je bil tudi dekan fakultete za kanonsko pravo na katoliški univerzi v Washingtonu in je tudi v Ameriki vrlo znana osebnost.
vesli o zmagah
tx Jugoslavlie,
Komaj 19 letna Amalija Vodetova, se bo šest let pokorila, ker je v razburjenosti navalila s polenom na mater, ko ji je ta branila se poročiti. — Jablana, ki je dvakrat rodila, že tretjič v cvetu. — Razne novice.
Mila sodba
Že
na tem mostu za časa franco- ^ je prišel v te kraje na lov. ske revolucije, so te dni po--jse je kakih 88 milj južno od drli. Zgradili bodo tu nov Haggart d is trik t a zgubil, še
avto- zadnjo nedeljo. Razni vodni-
most, ki bo odgovarjal mobilskemu prometu.
-o—
ako ne bo združiti z
Jeruzalem, Palestina. — Tukajšnji nemški vladni konzul, ki je več let zastopal Nemčijo v tem mestu in po drugih državah je dobil uradno obvestilo od nemške vlade, da je odstavljen in razrešen svoje konzulske službe. Vzrok se lavaja, ker je poročen z ženo ki prihaja iz neke judovske rodovine.
--o--
FRANCOSKA MORNARICA NA TAJNEM POTOVANJU
Toulon, Francija. — Trije težki križarji in trije subma rini so odpluli sinoči na tajno potovanje. Mornariško mini-sterstvo jim je dalo zapečatena povelja, nakar so ladje odšle na morje. Sklepa se, da je vlada poslala te vojno lad i je v Rdeče morje, da tam čuvajo francoske interese.
-o-
O^lnsa •t'? v dnevniku "Atipi--
NA
'■— Tu
NAJTEŽJI ČLOVEK SVETU UMRL
Bolivar, Argentina, je te dni preminul Pedro Cardoso, star 32 let, katerega so smatrali za najbolj težkega človeka na svetu. Tehtal je 652 funtov.
ki, katerim je vsa okolica znana ga iščejo že par dni, a brez vsakega uspeha. Lahko je, da je zašel v obširne gozdove, lahko pa tudi, da se je pone srečil.
SLOVENEC USTRELIL TARANTULA PAJKA
De Pue, 111. — Sin tukajšnjega slovenskega pij on ir ju grocerista in gostilničarja Vin cencija Mačeka, mladi Vincent, je v svoji grocerijski tr-
Lj ubij ana, 5. okt septembra meseca je bilo poročano, kako je prišlo do usodnega in žalostnega konflikta med 19 letno Amalijo Vodeto-vo in njeno materjo, 60 letno Marijo Vodetovo iz Zapotoka pri Turjaku pod Ivureškem. Obe sta živeli v hišici, ki je bila predelana iz hleva. Pravega soglasja med njima ni bilo, čemur so krive tudi razmere. Saj je Amalija že od zgodnjih otroških let garala in delala pri kmetih. Opravljala je vsakovrstna dela, tudi težka moška dela. Ker nista bili z materjo vedno skupaj, pač tudi prave ljubezni ni bilo med njima, zlasti za Amalijo, ki je mater poznala le bolj po imenu in ni občutila na sebi one materinske ljubezni, katere so deležni navadno otroci. Tako se je Amalija naposled seznanila s Francetom Debeljakom, ki napravlja na vsakogar najboljši vtis. Kmetje ga poznajo kot marljivega, treznega fanta. Že njegova čedna zunanjost im-ponira. Debeljak se je hotel poročiti z Amalijo. Bila sta že na oklicih. Pa je mati posegla vmes in ni hotela na ženina prepisati koče, marveč se je izgovarjala, da bo to storila ob smrti.
Pred usodnim prepirom je bila Amalija z Debeljakom, ki ji je rekel, da je zaenkrat ne bo poročil, marveč da bo prej odslužil kaderski rok. Doma se je Malka takoj sprla z materjo in jo kar pred hišo v temni noči natepla. Sosed Jaklič, ki je čiri prepir, je mater odnesel v sobo na posteljo. Huda jeza pa je dalje grabila hčerko, ker jo je mati zmerjala. Pobrala je poleno in začela mahati po materini glavi, ter ji prizadejala hudo 'poškodbe, katerim je mati podlegla. — Sedaj je
govini obiral bananuse, kar zapazi, da mu je pnptol na Xmallfa Vodetova" obsoje"
la na 6 let robije.
"•> v ;m»v*> vesti
SIO vrh !
roko strupeni pajk Tarantula, katerega pik je smrtno nevaren. Mladi Vincent je pajka otresel z roke in ga nato s pušk*), ustrelil.
TEŽAVE ITALITANSKF '^ATHS V ERITREJI
It an ski Slovenec"!
nega napredka, ne bo kaj prida dosegla.
Italijanska armada v Eritreji, zlasti topn.iitvo, ima pri prodiranju v Abesinijo težko nalogo, ko mora ročno vleči poljuke topove po te žko dostopnih krajih, kar nam pokazuje ta slika.
Čudo narave
Anžič Josip, po domače Sorš, Stepanja vas 28, je lansko leto vsadil na svojem vrtu mlado jablano. Letos pomladi je pa lepo cvetela in rodila lepa zdrava jabolka. Potem je pa takoj drugič pričela cveteti in zopet rodila jabol ka. Čudno, da je sedaj koncem septembra, že v tretjič prav v zdravem cvetju. Ret; nekaj čudnega.
Podsulo ga je
Smrtna nesreča se je pripetila v Žepovcih v gramozni jami posestnika Franca Trob-sta. Omenjeni je dovolil posestniku Petru Stayer ju, da sme nakopati v njegovi gramozni jami pesek, ki ga bo navozil na občinsko cesto. Stayer je najel Ivana Kitzingerja in 17 letnega Jožefa Idiča, da bi mu gramoz nakopala. Rit-
zinger je kopal gramoz skupaj s sinom posestnika Stayer-ja, Idič pa je nakopani gramoz odvažal v samokolnici Vozil je mimo navpične, tri metre visoke gramozne stene, ki se je pa v trenutku, ko je zopet peljal mimo, naenkrat vdrla in podsula Idiča.
Oba tovariša sta ga začela takoj odkopavati in sta ga res dobila iz zemlje še živega. Takoj so ga z vozom odpeljali k zdravniku v Apače, toda med potjo je izdihnil. Teža gramoza mu je strla lobanjo in stisnila prsni koš.
Otroka je rešil
Radi iskre iz dimnika je zajel ogenj domačijo posest-nice Colaričeve pri Makolah. Colaričeve ni bilo doma, dve hčerki sta se pa pravočasno rešili na prosto. V goreči hiši je še ležal sredi ognja komaj 4 mesečni otročiček, katerega vpitje je slišal sosed, ki je v zadnjem trenutku skočil skozi okno v hišo in tako rešil otroka. Hiša je zgorela do tal.
-o--
Priznala je Že marca meseca letos je v Vagajnu pri Jarenini 38 letna Marija Burkmajster iz Gač-nika, ukradla s ponarejenimi ključi posestnici Alojziji Lor-bekovi, 17.000 Din. Po izvršeni tatvini je naglo izginila, pa se je čez nekaj mesecev zopet pojavila v Mariboru, kjer so jo prijeli. Od vsega ukradenega denarja so našli pri njej le še kovača. Ko se je zagovarjala na sodišču je tajila, da bi ukradla toliko svoto, nazadnje je pa le priznala. Obsojena je bila na tri leta robije in triletno izgubo častnih državljanskih pravic.
-o-
Straže
Po severnem delu Sloven skih goric so pridno na delu neznani tatovi, ki pridno kradejo poljske pridelke zlasti peso, buče, koruzo, itd. Kmetovalci so bili prisiljeni, da so si postavili po poljih straže. -o-
Smrtna kosa
Pri Sv. Sebeščanu pri Čreš-novcih so pokopali zlatomaš-nika Ivana Peršo, katerega je spremilo na zadnji poti 18 duhovnih sobratov. Verniki so ob njegovi krsti jokali. Topel nagovor, ki je šel ljudem do src-;i je imel nad grobom šolski upravitelj Džuban, ki je protestant. — Pokojnik je bil rojen leta 1860 v Izekovcih. V našnika je bil posvečen leta 1885. Služboval je v Gornji, na Sp. Seniku, na Zg. Seniku in zadnjih 22 let pri Sv. Se-bastijanu. Umrl je kot revež ki ni zapustil nobenega denarja.
-o-
Katoliški Slovenci, oglašajte voje prireditve v "Amerikan-kem Slovencu"!
»m« i
"AMERIKANSKI SLOVENEC"
Petek, 25. oktobra 1935
A M E RIK A N S KI S L O V E N E C
Prvi in najstarejši slovenski list v Ameriki.
Ustanovljen leta 1891.
Izhaja vsak dan razun nedelj, ponedeljkov in dnevov po praznikih.
Izdaja in tiska: EDINOST PUBLISHING CO.
Naslov uredništva in uprave: 1849 W. Cermak Rd., Chicago
Telefon: CANAL 5544
Naročnina:
Za celo leto ......................................$5.00
Za pol leta ......................................... 2.50
Za četrt leta ..................................... 1.50
Za Chicago, Kanado in Evropo:
Za celo leto ..............................-.......$6.00
Za pol leta ......................_„,............... 3.00
Za četrt leta ............................~....... 1.75
Posamezna številka .......................... 3c
The first and the Oldest Slovene Newspaper in America.
Established 1891.
Issued daily, except Sunday, Monday and the day after holidays.
Published by:
EDINOST PUBLISHING CO.
Address of publication office: 1849 W. Cermak Rd., Chicago Phone: CANAL 5544
Subscription:
For one year .....................................$5.00
For half a year ................................ 2.50
For three months ............................ 1.50
Chicago, Canada and Europe:
For one year ......................................$6.00
For half a year ................................ 3.00
For three months ............................ 1.75
Single copy ....................................... 3c
Dopisi važnega pomena za hitro objavo morajo biti doposlani jia uredništvo vsak dan in pol pred dnevom, ko izide list. — Za zadnjo številko v tednu je čas do Četrtka dopoldne. — Na dopišo brez podpisa se ne ozira. — Rokopisov uredništvo ne vrača.	_ _
Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under "the Act of M-arch 3, 1879.
Oboroženi svet
poleg1 "Lire" š.e pet pevskih zborov in sicer mešani pevski zbor "Lira," ki bo izvajal najnovejše slovenske pesmi; nadalje dva slovenska zbora Adrija" in "Slovan," hrvatski pevski zbor "Hrvatska," češka "Lira" ter poljski mešan z!bor "NoWe Zyeie."
Vabimo vse jugoslovansko občinstvo, da nas na tem velikem programu poseti. Zagotavljamo vam, da vam ne bo žal, kajti lepe pesmi, ki jih boste tu slišali, se ne , slišijo vsaki dan. Različnost zborov in narodov ki tukaj nastopijo vam sama jamči za najboljši užitek. — Po koncertu bo
. i. i .i	i i •, m	v	., . Tr , prosta zabava s plesom. Za
m ljubite se med seboj! Ta mogočen svetilnik je Kato- jple3 igTa Charley sellars ol
vedo: ne mi, navadni ljudje ,marveč naši liderji prežeti z nacionalističnimi fantazijami so tisti, ki so s svojimi programi pripravljajo pot strašnemu pokolju na svetu. Mussolini je 13 let ubijal Italijanom v glavo brezmenji fanatizem fašizma. Isto dela v Nemčiji Hitler; Stalin v Rusiji, Mikado na Japonskem. Vsi se oborožujejo. Letal Imajo nekatere države že toliko, da jih pod strehe ne morejo spraviti, vse vojne zaloge se kopičijo.
Poleg vsega tega se pa ponašamo, da smo kulturni, civilizirani, da smo ljudje! Kakšni? Koliko boljši smo od duplinskega človeka? On je prežal na svoje nasprotnike s kamenito sekiro in s kamenito sulico. Mi sedanji doke s kamenito sekiro in s kamenito sulico. Mi v sedanji do-plinom in z vsem kar je praktično za napad in obrambo.
V vsej tej mešanici stoji en sam mogočen svetilnik, ki meče svoje žarke na zmešano človeštvo ter mu kliče: Ne tako! Proč od sovraštva! Nazaj k Kristusovi ljubezni
MOJE POTOVANJE MED VESTFALM
Pripoveduje A. Kordeš
liška cerkev, mati vseh narodov, vsem enako dobra in pravična.
Ta po svojih vrhovnih poglavarjih vedno kliče in svari. Zdi pa se, da jo tisti, katerim ti materni klici in svarila veljajo, ne oujejo. Slepi in gluhi sO za ta svarila, toda prišel bo čas, ko se bo usoda nad njimi strašno maščevala.
Vsak slepec bi moral pač otipati, da v sovraštvu in prepiru ni sreče, ne blagostanja ne nikakih gospodarskih ne drugih rešitev. Sreča in blagostanje sta mogoča le tam, kjer med narodi vlada vseobjemajoča Ljubezen.
Ali bo svet kedaj spoznal to?
PROSLAVA 35 LETNICE DR. rej, da se vsakih pet let spo-SV. JOŽEFA ŠT. 53, KSKJ. minjamo tega društva.
Povabili smo tudi vse, bolj ;v bližini živele glavne uradni-
Waukegan, III.
Da bo gori navedeno društvo
župana iz
Nekaj značilnega so za sedanjo dobo generalni vojaški manevri vse križem sveta. Letošnje poletje in začetkom jeseni so se vršili taki manevri v Franciji, Nemčiji, Angliji, Italiji, v Jugoslaviji, na Japonskem in celo v Združenih državah smo jih imeli. In menda še v večih krajih so bili.
Vse države so imele takozvane poizkusne mobilizacije, ki se vrše v sedanji dobi popolnoma na druge načine, kakor so se v prejšnjih dobah. Vojaški oddelki se imajo zbrati v najkrajšem času, to je vsi za službo sposobni moški na gotovem kraju, v vsaki občini, in to v najkrajšem času po objavi mobilizacije, kateri sledi splošno zvonenje po vseh cerkvah, ter sirenski žvižg po vseh tovarnah. Častnikom je predpisano, da se morajo takoj po objavi mobilizacije podati na predpisan kraj, kjer vzamejo poveljstvo nad zbranim oddelkom. Odtarn se oddelek poda v najbližnjo vojašnico, kjer čaka v skladiščih vse potrebno p^ovalo^r'ieinico obsten>e (ce)„ K" Jednote, orožje, vojaška obleka in vsa oprema. V par urah je od-|ka> je bilo že p0ročano v Gla- f "alm *e	f0:1.0 ud!'
delek že odpremljen za pohod. Te vrste mobilizacije ime- — - - - <• < —- - llezbo- Povabih s™ tudl mest" nujejo takozvano "mobilno mobilizacijo", ki se ima izvrši čimhitrejše, ki mogoče po mehaničnem načinu, kakor bi bil ves vojaški aparat en sam stroj.
Tako se vršijo novodobne mobilizacije, katerih namen je, zbrati skupaj čimpreje vojsko in vso njeno moč in čimprej e udariti na sovražnika. Hitrost v današnjih časih veliko pomeni. Recimo država, ki naglo zbere svojo vojsko na meji in da prehiti recimo le za pol dneva nasprotno državo, je že to odločilnega pomena. Čez mejo lahko udari s svojimi težkimi tanki, oklopnimi avtomobili, z letali in v par urah je lahko na ta način več deset milji globoko v ozemlju nasprotne države. Tak hitri udar že takoj prve dneve ubije moralo v nasprotnem taboru, katerega upliv se pozna vse skozi vojno, dokler traja.
Pa pustimo pomen hitrih mobilizacij: Saj pomen vseh manevrov le izpričuje tudi nekak strah pred vojno. Kdor ne pričakuje vojne, se ne uri, niti ne pripravlja zanjo. Vsi manevri so le jasen dokaz, da se vse države ena druge bojijo, pred druga drugo se tresejo. Vse so oborožene od pet do zob in nekaj strašnega bo, kadar bo zopet zagrmelo na evropskem kontinentu. Da nekaj strašnega!
Pred nedolgim je v Londonu na glavnem trgu govoril neki pastor, pacifist zbranim mladim fantom in možem o strahotah vojne. Dokazoval je, kako velika nespamet-nost je v vseh ozirih vojskovanje med narodi ter da je skrajna potreba, da bi ljudje to razumeli. Tedaj vstane mlad mož in spregovori: "Dobro je kar nam pravite in mi to razumemo! Vojna je prokletstvo! Kako se naj jaz veselim vojne, poglejte mojo mlado ženo in moje štiri ne-dorastle otročiče, ki me potrebujejo doma, da bi jim služil vsakdanji kruh, pa moram z doma, bogve kam v tuji svet. Povejte vi to Mussoliniju, Hitlerju, Stalinu, Mika-du, itd., ti so potrebni takega nauka!"
Preproste so te besede, Vendar veliko pomenijo. Kdor zna čitati med vrsticami, ta ve kaj pomenijo. Jasno po-
igra
kester. Zato nasvidenje v nedeljo 27. oktobra'. — Vstopnice v predprodaji so po 35c, pri blagajni na dan koncerta 40c. — Vsi prijazno vabljeni.
Evelyn Fabian, tajnica
NA DOMAČO ZABAVO VABIJO
Milwaukee, Wis.
Prijazno vabimo na domačo zabavo, ki jo prirede članice Slovenske ženske zveze, podružnice št. 12, v Milwaukee. Zabava se vrši v soboto 26. oktobra zvečer v Harmony dvorani. Vabljeni ste vsi Slo-
a, je bilo že poročano v silu KSKJ. št. 30-34., kjer je na obširno priobčil zgodovino inegcl društva bi~at John Umek,' ustanovitelj in prvi tajnik društva.
Ta slavnost se bo vršila dne 27. oktobra in to na najbolj slovesen način, saj se pripravljalni odbor že dolgo časa trudi za tem lepši in večji uspeh.
Slavnost se prične v cerkvi dopoldne s slovesno peto sv. mašo, popoldne, točno ob eni se pa vrši v cerkveni šolski dvorani slavnostni banket. Te proslave se morajo udeležiti vsi člani omenjenega društva, izjema je samo bolezen.
Vabljena so tudi vsa naša slovenska katoliška društva v naselbini, tako tudi društva K. S. K. J. iz sosednih naselbin kakor: Chicago, South Chicago, Autora, Joliet, Milwaukee, West Allis in Sheboygan. Nekatera druištva iz teh naselbin so nam že naznanila, da se udeleže korporativno; kateremu društvu se pa ni mogoče udeležiti korporativno, pa pričakujemo, da bodo zastopana po svojih uradnikih, da bomo na ta način skupno proslavili ta velik društveni praznik.
To bo zgodovinski dan za naše društvo, ki je pričelo orati ledino na društvenem polju v Waukeganu in North Chicagu; saj je bilo prvo izmed vseh drugih. Prav je to-
KATOLIŠKA CERKEV V WESTFALIJI
Razumljivo je pri takem kršenju božjih postav, . škofje ne merejo vtC r-.o.^ id. In ravno v nedeljo, ki sem jo preživel v Buerju, so po vseh župnijah in rektoratih miinsterske škofije brali s prižnice ljudstvu duhovniki jasno sodbo cerkve in razlago kanonov ter obsodbo za one, ki jih kršijo.
Kakor je goreč in silno odločen miinsterski škof, tako tudi vsa westfalska duhovščina za njim prav nič ne zaostaja. Sploh sem se moral kar čuditi polnemu, globokemu krščanstvu v Westfaliji. Vsi g. pastorji — (naši župniki), ali rektorji (župni upravitelji), so bili — izredno prijazni z menoj. Videl sem, da so kakor neuklonjivi stebri westfalske cerkve. Na svojih rednih pastoralnih obiskih enkrat ali dvakrat na leto v vseh družinah svoje župnije s prijazno, razumevanja polno duhovniško taktiko izredno lepo vodijo svoje ovčice. Ko sem stopil navaden delavnik zjutraj v cerkev sv. Ludgerija v Buerul
Vse bile
venci in Slovenke iz Milwaukee in West Allisa in seveda se nisem mogel načuditi. tudi iz North Milwaukee. Po- jklopi te velike cerkve so sebno vabim našle sosednje po- jpolne. Otroci so glasno molili družnice in podporna društva; Imašne molitve, vmes pa je vsa
Waukegana /ter North Chicaga in še nekaj drugih odličnih mož.
Banket bodo imele v oskrbi članice društva sv. Ane šit. 127. Ker pa vsi dobro vemo, da so to izvrstne kuharice, zato se že danes lahko trdi, da bo banket prvovrgten. Po banketu se razvije obširen program z, govori, deklamacijami petjem in godbo. Torej rojaki n rojakinje iz Waukegana in North Chicaga, ako hočete omenjeno nedeljo popoldne vsaj nekaj ur preživeti v veseli družbi, kupite Si vstopnico in pridite na banket v šolskol dvorano; vstopnice so že sedaj na prodaj; za eno osebo velja $1, za moža in ženo pa $1.50. Da se bo vršilo vse v lepem redu in splošno zadovoljno^ bo skibel pripravljalni odbor: Celoten program te proslave je priobčen v zadnji številki Glasila, kakor tudi v A. S. št. 207 z dne 24. okt.
A. K.
vse prijatelje Slovenske ženske zveze in naše podružnice, da nas na tej domači zabav: posetijo. Vse članice, katere še morda niste kaj darovale, prosim, cla darujete sedaj kak dar. Prihodnje leto se bo namreč vršila konvencija tukaj v Milwaukee in bodo stroški, [zato pa glejmo, da našo bla
cerkev prepevala ljudske pesmi. In velike so bile vrste onih, ki so se pri dolgi obhajilni mizi poklonili Najsvetejšemu in ga sprejeli za popotnico ža tisti dan. Na obrazih in vedenju vseh, odraslih in mladine, se odraža globoka pdbožnost in res doživeto versko življenje, da se človek kar poglobi ob pogledu na-
gano pripravimo na to, da nje. Nikjer še nisem videl tako bomo glede financ bolj močne lepega^obnašanja ministrantov
"LIRA" PRIREDI KONCERT Chicago, lil.
V nedeljo 27. oktobra priredi mešan zbor "Lira" svoj jesenski koncert v §olski dvorani sv. Štefana na vogalu Lincoln ceste in Cermak Rd.
Vspored se prične točno ob |katera 3. uri popoldan. Sodelovalo bo Slovencu objavljal
— Zato pridite vsi na zabavo
v soboto zvečer, vstopnina je samo 50c. Za to malo yvoto vam bodo naše članice izborno postregle. Zato vam kličem na veselo snidenje omenjeni večer v Harmony dvorani.
Ob ttj priliki se prav lepo zahvalim članicam Marija Pomoč Kristjanov št. 165, ki So mi za moj rojštni dan 28. sept. poslale tako lepe cvetlice, ki so sledeče sosestre; Petrich, Wiclesman, Brenner, Zore, Bohte, Črtalich, Kerhin, Juži-na. Hvala lepa naši glavni predsednici Mrs. Prisland za poslano mi kartico in pozdrave iz Clevelanaa in pti hvala za darilo našim članicam od podružnice št. 12; Plasota, Žužek. Presečnik in za kartice Mrs. Punk, Grahek, Simec, za darilo Mrs. Bizjak in Mrs. Haložan. Posebna hvala za voščilo od članic št. 60. -in hvala Anni Kamin v Forest City, ki se me je spomnila ter Ani Koren iz Indianapolisa. Hvala vsem.
Ne morem da bi ne omenila, kako so se mi dopadla pisma, je v Amerikanskem č. p. Alek-
in redki so slučaji, kjer bi mogel" trfko rbiri'-i
hovnik vodi ljudi k Bogu, marveč tudi ljudstvo samo v svojem vedenju in zbranosti duhovnika poglablja, ga napravi bolj gorečega.
V nedeljo me prosi g. rektor, da bi obhajal, ker sta imela z g. kaplanom čez mero spovedova-nja. Obhajal sem večkrat, tudi med sveto mašo. Nepozabno mi ostane vse skupaj, posebno ob-hajanje šolske mladine. Med vso sv. mašo so v posebnih šolarskih sklopeh pobožno, glasno molili za vso cerkev ter prepevali. Sedaj so pristopili v dolgih vrstah nad vse spodobno k obhajilni mizi. Toliko jih je bilo, da sem mislil, da imajo skupno šolsko obhajilo. Mežnar mi razloži, da je vsako nedeljo tako; še več jih je pri zgodnji službi božji, kjer molijo vsi recitirano sv. mašo. In vsi ti otroci so s pobožno za-tisnjenimi očmi sprejemali v najlepšem redu svojega nebeškega, najboljšega Prijatelja^ v svoje srce.
Sedaj pa pomislimo: to angelsko mladino hočejo hitlerjanci, popolnoma iztrgati iz očetovskega vodstva duhovnikov, da globoko pobožnost nadomestijo z bojnim fanatizmom za oboževano nemško narodnost in raso! Ne bo šlo. Sovražnik je mnogoštevilen in ima vso moč in oblast, krščanstvo je v Nemčiji v manjšini, a tako poglobljeno v Kristusovem vzgledu in moči, bo močnejše.
Krščansko versko življenje v delavskem centru v Buerju nam mora biti vzgled.
Zdi se mi, da je navdušenje za Hitlerja v javnosti, še bolj pa v zasebnem življenju že začelo pojemati, se majati in to ravno radi netaktičnega, krivičnega nastopanja proti kat. cerkvi. m® je.	^	rf^
v tč i cerkvi, oo lihi, pobožni in praznični strežbi teh angelčkov. V Ludgeri cerkvi je ministrantov kakih 30, ki so veseli, da lahko ministrirajo in ne pričakujejo ničesar druzega.' To je res mladina, ki v srcu išče Je-zuščka. Vsa cerkev, posebno pa še sakristija pričajo, da ljudje ne štedijo z denarjem, kadar je treba storiti kaj v božjo čast. Vse je tako snažno, vzorno, bogato opremljeno. Ko sem odma-ševal, so se vsi štirje ministranti v svojih lepih ornatih postavili' v vrsto in čatf&li name. Obrnil sem se in jih pogledal začudeno. Tedaj so pokleknili. Mežnar, izobražen mlad fant mi razloži, da je todi običaj, da mašnik po odložitvi ornata strežnike blagoslovi. Kako lepo je to in kako posnemanja vredno.
Vtisi iz te cerkve mi ostanejo vedno v spominu. Ne samo du-
sander. Škoda da' so že prenehala. Res, da jih je bilo štirideset, pa so prehitro prenehala. Kar težko sem vsaki dan pričakovala nadaljevanja, ta-
rnalo čuditi oficijelnemu nemškemu pozdravljanju, na katerega človek naleti pri vsakem koraku. Na ulicah si ljudje'vsevprek dvigajo roke v pozdrav, kar preko ceste. Tu pa tam še komu uide poleg geste "Heil Hitler!" Toda znanci so mi pravili, da danes ljudje pozdravljajo tako že mnogo manj, kot pred dvemi leti. Začeli so opuščati ta pozdrav vsi, ki čutijo globlje, posebno zavedni katoličani. Vedo namreč, da pač ni umestno, izpodrivati lep, starodavni božji' pozdrav "Griiss Gott!" z njim, ki skuša Boga in njegove večne postave z oboževano nacijonalno fronto in raso izriniti. Krščanstvo bo pač ostalo do sodnega dne trd kamen spotike za vse v napuhu oslepele voditelje slepih. Ako se bodo ob njem spotaknili, bodo padli.
(Dalje prih.)
ko so se mi dopadla. Veselilo me je, ko je č. g. pohvalil tudi Gorenjsko, kjer se je mudil-Tam je namreč moj rojstni (Dalje na 3. str.)
ZLATO MESTO IN TARZAN
(36)
(Metropolitan Newspaper Service) t
Napisal: Edgar Rice Burroughs
llu'Toi'Kii*. '»<-• .-Rrtf
UNITED FEATURE SVNmCATEritJC.
DENARNE POŠILJATVE
odpravljamo redno po dnevnem kurzu v Jugoslavijo, Italijo, Nemško Avstrijo in vse druge dele sveta. Denar dobijo prejemniki točno in zanesljivo direktno na dom brez vsakega odbitka. Cene so podvržene tprernembi kurza. Včeraj so bile naše
oene:
mm f
Ko so se enkrat končale dirke z vozovi in levi, so naglo prihiteli številni sužnji, ki so areno-dobro počistili in pometli. Ljudstvo je. ostalo na svojih sedežih in živahno govorilo med seboj. Sestali so se taki, ki se niso že dolgo videli in se veselo pozdravljali ter si voščili najboljšo srečo.
Sklepaia so se nova prijateljstva in ob pogledu na oba boritelja, Tarzana in Phobega, so se sklepale nove stave. Na Tarzana, ki je bil vajen mirne in tihe džungle je to vrvenje vplivalo silno nervozno. Skozi na pol zaprte oči je brezbrižno gledal pred se in skušal pozabiti, da je med divjaki.
Phobeg je bil v tem ožiru Ves drugačen. Na njega ni množica vplivala prav nič vznemirljivo. Sam je pa vihtel pesti in tako kazal svojo moč ljudem, ki so zijali vanj, kot tudi Tarzanu. Prepričan je bil da bo on zmagal in tega mnenja je bilo tudi veliko število radovednežev, ki so zijali v areno.
Ko js bila arena dobro očiščena, se je že oglasila tromba in vojaki, ki so stražili Tarzana in Phobega, so jimr. veleli naj gresta doli v areno ter naj ves prostor enkrat obhodita naokoli, da ju bodo V3i zbrani videli in imeli priložnost primerjati njuno moč, kar Tarzanu ni posebno prijalo.
Za $ 2.75 Za $ 5.1 S Za $ 7.30 'Za $ 9.70 Za $11.75
Dinarji:
„ 100 Din .... 200 Din ... 300 Din .... 400 Din 500 Din
Za $23.50 ..........1000 Din
Za Izplačila v dolarjih'.
Za $ 5.00 pošljite $ 5.75 Za $10.00 pošljite $10.85 Za $15.00 pošljite $16.00 Za $25.00 pošljite $26.10 Zsi $40.00 pošljite $41.25 Za $50.00 pošljite $51.5«
Za $9.3SL
Lire:
ulOO lir; za $44.50________500 lir in z»
$88.20------1000 lir
Vrni pisma in pošiljate naslovit« n«:
John Jerich
(V pisarn! Amerikattakeg* Slovenca) 1S49 W. CERMAK RE>„ CHICAGO, ILL
Petek, 25. oktobra 1935
"AMERIKANSKI SLOVENEC**

^ ESnsn B ^
ŽELEZNIŠKA PROGA V NEVARNOSTI
Poglej na zemljevid in vidiš: Kdor ima Abesinijo, ima Nil; kdor ima Nil, ima Egipt; kdor ima Egipt, ima v rokah pota v Prednjo Azijo in Indijo. Kdor ima torej Abesinijo, ima oblast nad Nilom, nad vso Severno Afrko. Vprašanje Abesinijo, njena skrivnost, je torej politično in ne gospodarsko. — Kaj 3e Nil? Že zgodovinar Herodot je v 5. stoletju pr. Kr. dejal, da "je Egipt dar reke Nil", kalcija za vse case. V Egiptu sko-raj nikoli ne dežuje in vsa njegova kultura izhaja iz Nila. On-di se ne namaka zemlja z deževnico in s snežnico, marveč sartio z vodo iz Nila. Kamor do-sPe njegova voda, je bohotna Rodovitnost; kamor je pa ni, ondi je gola, prazna puščava. Najbolje nas pouči o tem pogled s Keopsove piramide pri Kairi. ^a Vzhodu, kamor sedajo vode Nile, je vse eno samo sočnato Rodovitno polje; ko j zraven, tik vnožja piramid, za meter v stran, kamor se Nil nikoli ne Povzpne, pa ni niti tarvnate bilke -— je le rumen puščavski pesek. — Tako je z Nilom zapečatena usoda Egipta. A ne le Egipta, marveč tudi vseh pokrajin ob daljnih izvirih Nila, pokrajin vzhodnoafriškega višavja, gorovja v Abesiniji. Cudo-vHost Nila je zlasti ta, da na-^fete sleherno leto ob istem času in oplodi s svojim blatom vse Pokrajine krog sebe, da zacveto in da so rodovitne. — Tisti Nil (Beli Nil), Bahr el Gebel, ki iz-vira iz jezera Viktorija, pa ni najvažnejši. Največjega pomena je mnogo krajši Modri (motni) Nil — Bahr el Asrak —, ki izvira iz abesinskega višavlja in Prinaša največ blata na polja in trikrat več vode ko Beli Nil — v času od junija do septembra slehernega leta. — Poslednji desni dotok' Nila je Atbara in tudi ta prihaja iz Abesinije in douuiH veliko rodovitnega .blatu 1Tl vulkanskega peska iz abesin-skega
višavja. Pokrajina ob Ni-i°vih izvirkih je polna moče. _ Vsa plodovitost egiptske zemlje in vsa ondotna svetna in duševna kultura izhaja iz Nilovih voda, — iz njegovih povodnji. Te nastanejo v Abesiniji, kjer je spomladi in poleti deževna doba iri se nabere mnogo blata, ki ga odnaša Modri Nil. Pri ftartumu narašča Nil od maja (k> junija: v Assnamu junija ^esecav Dolnjem Egiptu sredi julija. Že pred 6000 leti so dav-Pi.Egipčani dognali, da 19. julija začne Nil naraščati pri se
dan j i Kairi. S pri njih začelo pa so ondotni priprave ' za voda in so si
tem dnem se je novo leto. Imeli narodi zmeraj merjenje Nilovih točno zaznameno*
vali, za koliko narastejo. Dvoje takih mer še dandanes uporabljajo. V 16. stoletju so našli so-ho "očeta Nila", po katerem pleza 16 fantkov. Teh 16 fantkov pomeni, da se Nil dvigne za 16 vatlov. Sredi poletja naraste Nil. Ko upade, pose je jo kar ostalo blato. Pozimi rastli vzka-lijo in počasi rastejo in spomladi je polje brez truda že polno dozorelo.
V Abesiniji so vsi in rastlinski pasovi.
Abesinija, tovarišica očeta Nila, je zaeno trdnjava Afrike, ki je doslej Evropec še ni mogel zavzeti. Vsakršni pohodi in vse politične delitve so se morale ustaviti pri Abesiniji. S svojimi strmimi, razdrapanimi pečinam se dvga Abesnija ko kaka trdnjava iznad vročega puščavskega morja in je zato pokrajina in kraljestvo zase, ki živi svoje posebno življenje.
podnebni Do višine 1800 m.so gozdovi na planinski pašniki; od višine 1800-—2500 m je pušča z akacijami, tama-riskami, palmami, bananami, kavnimi grmiči. Tu so se naselili ljudje, tu so žitna polja in tu uspeva živinoreja. Podnebje v višini 2500 m je prav izborno, travniki se raztezajo v daljave, brinje raste v višinah naših Alp, celo ječmen uspeva na tej zemlji v višini 3900 metrov! Iz višavja tečeta dve reki, ki nikoli ne usahneta,,, a sicer tu ne dežuje in tudi ni voda. Veliko vrst živali je tu, ko sloni in parkljarji, krokodili in noji in celo nekatere opice dobiš še v višini 4000 metrov. Po tem višavju je abesinsko ljudstvo j ako gosto naseljeno. Vseh Abesincev je 12 do 15 milijonov, ki so bele, rjave in tudi prav črne kože. — Abesinije doslej ni bilo moči podjarmiti. Saj ima dosti svojih živil, ima tudi bombaž in usnje in celo izvaža kože, kavo in kavčuk. Najbolj jo pa varuje to, ker je dežela tako izven drugih pokrajin. Ima le eno samo železniško, 783 km dolgo progo od Addis-Abebe do Djibutija. Njeni naj zveste j §i braniki pa so: strme pečine, vroče puščave, gozdovi z mrzlico, nevarne pokrajine z zverinami — in Abe-sinci sami, ki so skozi in skozi divji, strastni vojščaki, ki so brezpogojno vdani in pokorni ♦.vojemu vladarju.
Začasni cilj italijanskega prodiranja v Abesinijo je edina železniška proga, ki jo ima ta država, in ki veža preStolico Addis Ababa s francosko kolonijo Somalijo. Gornja slika kaže enega železniških mostov na tej progi, ki bo med spopadom bržkone razdejan.	_
IA
T®
i? *
Kratkih 20 minut vožnje z ^Vtorn je iz Litije do Vač, starodavnega kranjskega trga, ki če-Pi v lepi ravnici med dvema cerkvicama, Slemškom in Slivno, ter zapira prehod na drugo stran Gorenjske proti Pečam in Rodovitno Kandrško dolino.
Zato pa je bilo svoječasno Pred 3000 leti na Vačah mnogo več življenja ko dandanes. Dokazano je po izkopninah in najdbah' starih grobišč in grobov, katerih je v okolišu Vač mnogo tisoč, da so tod nekdaj prebivali žilavi in podjetni ljudje, ki so se Pečali ne samo s primitivnim obdelovanjem polja, ampak v Prvi vrsti s železarstvom in prekupčevanjem. Njih grobovi so Streseni od Slivne, mimo Vač, Mačkovcu, Lestini, na Apnu, Ravnih njivah, na Spodnji in Zgornji Kroni, vzdolž Klenka ^1'oti Cvetežu tja gori do Svete ^oi'o. Tudi v sedaj obširnih Gozdovih nad Lešami so ugo-|°yljena davna naselja in gro-'®ea Skozi Vače je v davnih ča-
ko ;je do Zagorja stalo še /T'O. vodila stara trgovska pot, ,' je vezala sever z jugom. Ta a trgovska pot je peljala Jarodavnc Cele je — Celja Hzi Trojane — Motnik na Va-tod po vodni savski poti na ! rilniko, kjer so takratni preglej "Tavriski" pobirali tr ski davek. Od tam je trgov-
1Z
ska žila vodila skozi Logatec v laške dežele. Takratni vaški trgovci so prekupčevali raznovrstno robo, sami so na debelo i:'delovni i razno bronasto in železno robo, nakitje, okraske ter praktične predmete. To so zamenjevali za sol in jantar, s katerim so se že v takratni dobi lišpale nečimurne žene in dekleta. So se pa mnogo pečali tudi z žele- ', zarstvom, potrebne železne rude c> kopali v rudnikih pod Lube-škim gradom, pod -Slivno in nad Vernekom. Povsod tod so tudi pozneje črpali rudna bogastva, to je svinec, baker in železo, ba-j.e,tudi zlato stari Rimljani. — Po mnenju arheologov je bila vaška trgovina na višku v letih 300 do 200 pr. Kr. r. Ko se je potem odprla! druga trgovska pot po Črnem grabnu mimo Domžal, je začelo življenje na Vačah pešati. Počasi so potem Vače pričele propadati.
Po svetu so Vače zaslovele šele pred kakimi 50 leti, ko je po naključju prišlo na dan, da hranijo stari grobovi, raztreseni vsepovsod od Slivne do Svete Gore, sila zanimive in dragoceno starinske stvari. Vaški nad-učitelj Peruci, ki je takrat vte-paval Vaškim šolarjem učenost v glavo, je pri učencih zapazil čudne starinske stvari, železne zaponke, igle ter druge okraske, katere so otrOci prinesli s paše
domov. Goveja živina, ki se je mirno pasla po solnčntfi livadah okrog Slemška, je razkopavala zemljo in tako so prišle te čudne stvari po 3000 letih na svetli dan. Učitelj Peruci je otrokom te starinske stvari pobral in jih poslal takratnemu litijskemu glavarju Festenecku, ki je o teh najdbah takoj obvestil ljubljanski muzej. Takratni ravnatelj Dežrnan je pričel z odkopava-njem raznih grobišč in tako so ugotovili, da se tu nahajajo grobišča pradavnih prebivalcev teh krajev, Japodov, Venetov, Ilirov n Keltov, ki so se pred 3000 leti tod naseljevali ter preganjali rod za rodom. Glas o teh najdiščih pradavne kulture je šel po vsem svetu, posamezniki so pričeli kar na svojo pest kopati in razkopavati po raztresenih grobiščih. Tako je tu kdpal stari-noslovec Jernej Pečnik; pred vojno je po več mesecev vsako leto po raznih koncih in krajih vaškega okoliša kopala vojvodi-nja Meklenburška, ki pa izkop-nin ni oddala ljubljanskemu muzeju, ampak jih razposlala po vsem svetu, v Rim, London, Pariz, Atene, Berlin, Dunaj itd. S •svojo srečo so tudi poizkusili domačini, ki so se lotili tudi izkopavanj grobov, češ, saj leže na naših posestvih. Tako je precej kopal naš stari znanec Tit Strmljan iz Mačkovca, ki se vzlic svojim 80. letom še prav živo zanima za vsako ižkopnino, ki se sedaj iztrga naročju pradavnih grobov. Največ sreče pa je imel pri izkopavanju sedaj že rajnki posestnik Pleze izpod Klenka, ki je med drugim izkopal izredno redkost — situlo — najpopolnejšo posodo z značilnimi reliefi in okraski iz dobe teh starih prebivalcev. Oddal jo je ljubljanskemu muzeju za droben denar. Taka situla je danes vredna več kakor 100.000 Din, saj jih je po raznih muzejih sveta komaj 10. Z eno besedo, v 50 letih, odkar so pri Vačah odkrili ta znamenita grobišča, so raz ni poklicni in nepoklicni "gro-;iokopi" izkopali in izropali nad 1000 grobov; pretežna večina teh dragocenih izkopnin je šla iz naše dežele za malenkosten denar v tuje muzeje, le neznaten del izkopnin, gori omenjene situla, nekaj fibul, zapestnic,
i zaponk, prstenih loncev, skled in drugih posod, v katerih je
bil po največ shranjen ognjiščni pepel, ali pa pepel sežganih tru-
pel, je ostal ohranjen' domovini, prišel je v ljubljanski mu-
zej, ki te dragocenosti hrani kot dokument predzgodo vinskega dogajanja ter življenja na naših tleh. — Da bi ti "razkopal-ci" teh 1000 grobov kopali po kaki metodi — smotreno, ni govora, po ogromni večini-so kopali z namenom, da iz grobov za sebe izkopljejo dragocenosti, da »plenijo te stare grobove, plen pa prodado, kdor da več. . . Šele pred nekaj leti je politično-upravna oblast prepovedala- poljubno izkopavanje teh starinskih grobišč ter tako preprečila nadaljno plenitev teh za nas tako dragocenih grobov — iz katerih črpamo sedaj šele vire davnega življenja prebivalcev pred 3000 leti.
Smotreno,, metodično, podprto z znanstvenim rajzizskavanjem
je pred 4 leti pričel šele kopati tod okrog naš znameniti rojak dr. Valter Šmid, po rodu iz Ga-šteja pri Kranju. Svetovno znani učenjak je univerzitetni profesor in ravnatelj predhistorič-nega muzeja v Gradcu. Ta znameniti učenjak pa ni kopal samo grobove, 'ampak je raziskoval, iskal in končno tudi našel ostanke naselbin teh davnih prebivalcev, ki so 100 let pr. Ki', r. .živeli svoje življenje po teh krajih. Tako je odkril pod idilično cerkvijo Slemšek ostanke starodavne naselbine prazgodovinskih Ilirov na Spodnji Kroni. Odkril je 16 hiš, ki so bile zgrajene na skalnatih podstavkih; dograjene so bile z lesom, pokrite pa . z ločjem in bičjem, ma-hovjem in drevesnimi skorjami, špranje pa so zadelali z ilovco, da so se ubranili hudega mraza, dežja in burje, ki tod okoli še v današnjih dneh ostro brije. Ta naselbina je štela 50
[Z M. NASELBIN
(Nadaljevanje z 2. strani.)
kraj in me veseli, da je g. videl tudi lepo Gorenjsko, o kateri pravi, da je jako lepa s svojimi velikani.
List Amerikansk Slovenec fse mi jako dopade, ker prinese toliko novic iz starega kraja. Zato so se mi tudi pisma č. g. Aleksandra taki priljubila in najraje bi videla, da bi kar naprej še izhajala. Gospod, če imate še kaj, le napišite, ker to vsi radi beremo. \— Prav veliko zvestih naročnikov želim listu Amerikanski Slovenec. Rojaki, razširjajte ta list, da ne boste tako hitro pozabili domovine, da boste ostali zvesti veri svojih očetov in svojemu narodu. — Pozdrav.
Marica Kopač
takemu raje ognejo če morejo, ven mesta zadržan vsled važ-Otroci v svoji mladostni brez jnih ::adev. skrbnosti kmalu pozabijo te-J Program proslave je bil zc-žavo ki so jo komaj potožili lo pester in ob začetku r-iega-materi in veselo skačejo oko-jje navzoče kratkočasil ITrvat-li ter se smejijo. Vsi zdravi so, j ski tamburaški zbor Sokol -s čeprav žive v pomanjkanju, svojim rničnim sviranjem in Zdravo telo, zdravi udje, j petjem hrvatskih in slovenskih
pesmi. Otvoritveni govor proslave je imel g. M. Smiljanich in nato je govoril Rev. A. Po-
JUGOSLOVANSKA ŽENA PIŠE ZGODBO
zdrava duša jim sije iz oči. Ob pogledu na • njih mladostno razposajenost se še mati veseli z njimi in pozabi na pomanjkanje. Seveda, tu pa tam med seboj tudi zla-.ajo in tedaj mora mati poseči vmes ter jih pomiriti. Vsakemu jih par našteje na mesto ki je zu to ivibttij pripravno, pa je 'šepet mirna imsna.
Kaj misliš dragi bravee, bralka, katera mati izmed teh treh'je najbolj srečna? Težko da ona, ki se ji je sin izneveril. Morda pa ona, ki je najbolj bogata, ali katera? Marsikateri bo pač rekel, da je bogastvo višek zadovoljno:-,ti dasi je prav gotovo se drugač.
povich navdušen zagovornik jugoslovanskega edinstva. Solo na harmoniko je zelo spretno igrala gdč. 11. Kovacich. Nastopil je zatem solist g. Oto-kar Mazak član češke opere iz Prage. Temu je sledila gdč. K. Pokupich tudi z solo petjem, ki je že znana pevka na jugoslav. radio programu. Prihodnji na vrsti je bil slovenski moški zbor Prešern ki je navdušeno prepeval naše slovensko melodije. Častno reprezen-!tirani so bili tudi Jugo;lovan-Vko-ameriški legiionar i: nod vodstvom komandanta E. Sku-
Odnekod z Oregona.
Naj vam sedaj napišem zgodbo treh mater. — Prva ima enega sina in še ta se ji izneveri ter začne oznanjevati drugo vero. — Druga mati ima tudi sina edinca. Poleg njega ma veliko denarja in hišo kot palača. Ljubila je svojega sina, a na nesrečo je tega doletela strašna nesreča, da je v svoji najboljši moški dobi 30 let, izgubil kar je človeku najdražje, oba očesa. — Tretja mati ima pet sinov. Revna .je, vsa' v bedi in pomanjkanju. Kolikokrat je že nesla griž-jljaj v usta, pa priskoči otrok in materina ljubezen je prelagana. Hitro odmakne sebi namenjen grižljaj in ga da 60 taklh ^ljubljenemu otroku, da mu glad. Tako žive vsi bedni in v pomanjkanju. V šolo grede da trem dva groša (lOc,) da si kupijo šest pogačic, za vsakega dve in ob tem
kot na videz marsikje izgleda, biča. Zelo slikovit nastop je Jugoslovanka naredila skupina deklet v na-
--i rodnih nošah ki so plesale iu-
gošlov. narodnih nles, kolo. Končno je nastopil g. Marčan tsam, zahvaljujoč se vsntp, navzočim za obilno vdeležbo in pomoč in nam je še zapel pe-jsem "Jerenje lišče" z spremil javo tambutaškega zbora. .Vsi pevci, muzikanti in ple-g. George Marčan in preteklo 'salci kateri so natopab na pro-nedeljo se je vršila proslava '^ramu so želi živahen aplav". obletnice v zvezi s koncertom
PROSLAVA DVELETNICE JUGOSLOVANSKEGA RADIO PROGRAMA
Chicago, lil.
Dve leti je že minulo odkar imamo jugoslovani program ob nedeljah na radio postaji WGES katerega ravnatelj i a
primitivnih hišic, tako je tod, , -. prebivalo okoli 200—300 ljudi.1 Te hiše so bile brez pritiklin ter so imele le en sam prostor, v sredi tega prostora pa je bilo'
ognjišče po navadi v obliki igo ceH dan v šolL Gladni pri. podkve. Vtem prffctoru se:je, d	vsak . dobi
odigravalo celotno akratno lrtkodelico kaVe in koš,ek kru. družinsko življenje okoli hišne- g m s} tolažijo f ga ognjišča — ki je veljal za nekako svetišče. Pod to naselbino je g. profesor Srnici našel neko vdolbino, približno na kraju, kjer danes stoji pod Slemškom kapelica, v kateri je dobil nekaj kosti in pepela; i z tega sklepa, da je bila tu v tistih časih nekaka kapela, v kateri je bil tako-zvani darilni oltar, kjer so prebivalci darovali svojim bogovom razne živali.
ki se je završil z najlepšim uspehom. Pilsen Sokol dvora na je bila napolnjena občinstva. Med odličnimi posetniki je bil navzoč Dr. V. M. Vuk-mirovich generalni konzul Jugoslavije, ravnotako Mr. Q. O'Brien ki je zastopal mestne-i župana Hon. Mayor E. J. Kellya kateri je bil vsled važ nih poslov odsoten izven mesta. Kongresnik A. J. Sabath je tudi poslal brzojavno svojo čestitke, ker je bil istotako iz-
navzočega občin/tva. Podjet-leiiiU g. Marčanu čestitamo ir želimo še mnogo uspehov za jugoslovanski radio.
M. F. K.
Najboljši illinOiški mehki jremog j: roda j am; 4 vreče $1. dostavljam brezplačno v Chicagi. Pokličite LAWndale 6699.
Malo proč od te naselbine, na Zgornji Kroni, je našel 5 kovač-nic, ki so bile vdelane v skalnata tla. Dobil je tod ostanke železarskih izdelkov, več kosov železa in mnogo žlindre, kar obenem dokazuje, da so tukaj tudi topili rudo, katero so pridobivali iz okolice Vač, Lubeka in Vernega. V kovačnicah je dobil tudi takozvane "amfore", lončene vrče z vsebino 28-—30 1, v katerih so. dobili kovači, ki so tudi hudo trpeli žejo, vino iz laških dežela od Vrhnike. Ti vrči vinske kaplje so bili zadelani z drevesno smOlo. Take vrče so izkopali tudi pri Vrhniki.
Raziskavanja glede železarstva g. prof. dr Valter Šmida so posebno važna, ker so podala točno sliko o prazgodovinskem železarstvu naših krajev, kako so se polagoma razvijala od po-četkov mehkega železa prav do jekla in tudi brona. — G. profesor je dal te železarske najdbe tudi kemično analizirati. Vse te analize (okrog 25) so potrdile, da so bili že naši predzgodovin-ski prebivalci dobri mojstri v topitvi železne rude.
le najhujšo lakoto in so zadovoljni.
Ko se zvečer otroci spravijo spat, mati še pere srajce za drugi dan, krpa nogavice, zašije obleko in če je treba tudi čevlje ter da na nje nove podplate. To seveda v zimskem času, ker poletu so otroci bosi. Pozno v noč se vleže še |ona, a je drugi dan zjutraj že ob štirih pokoncu, da otrokom oprane srajčke zlika in jim pripravi vse potrebno za v šolo, tako, da so otroci, čeprav v zakrpanih oblekah in obuvalu, vseeno čisti in snažni, ko gredo v šolo. Pa se včasih ka-eri doma pritoži da se ta ali mi sošolec ki je morda iz bogatejše hiše, in ne- ve kaj je pomanjkanje, iz njih norčuje, kakšni da so in kako so oblečeni. Mati jih lepo potolaži in jim reče, naj se ob taki prilik5 }
je slovenska najboljša narodna jed!
ZATO
c jveščam slovensko javnost v Chicagi in okolici, da bom vse skozi zimsko sezono izdeloval vsaki teflon, mesene, krvave ter jetrne klobase.
Pridite po nje in poskusite jih! V zalogi bomo, imeli tudi vedno sv ;žo
ajdovo mok^, dobro zelje in fini fižol.
kislo repo in
JOE KUKMAN
Slovenska GROCERITA in MESNICA
1837 West Cermak Rd. CHICAGO, ILL.
Telefon Canal 5634
leto
POZOR
i
Kadar potrebujete premoga, drv, bi radi voznika za selitev, ali kitk drug- prevoz, tedaj me pokličite na telefon.
JOHN ŽELEZNI KAR
Auto Truki za splošni prevoz
2045 West 23rd Street, Chicago, 111 Tel. Canal 4534
. ZA LETO 1936. JE TUKAJ!
Ravnokar smo jo li in je kakor vs; tudi letos zelo zanimiva. Krasijo jo številne slike, kakor tudi bogata vsebina. Naročite jo takoj, dokler zaloga ne poide. — Stane z poštnino vred
25 centov
Naroča se od: KNJIGARNA
AMER. SLOVENEC
1S49 W. Cermak Road, CHICAGO, ILL.
Sedanje in	gospodinje!
PRAVKAR JE TK 5$LA OSMA, izpopolnjena in pomnožena naklada knjige, ki je šla doslej že v nad 100.000 izvodih med slovenske žene,
SESTRE M. FELICTTE KALTNŠEK
----- V jg L J f£ A -------
m. ii
ZDRAVNIK IN
KIRURG
2000 W. Cermak Road CHICAGO, ILL.
Uradne ure: 1—3 popoldne in 7 —8" zvečer izvzemši ob sredah, Uradni telefon: Canal 4918 Rezidenčni telefon: La Grange 3966 PO DNEVI NA RAZPOLAGO CELI DAN V URADU.
Obsega 728 strani, 34 barvanih tabel, nešteto ilustracij v tekstu, razkošna oprema, vezava
v celo platno.
CEMA $5.
Vsa stara in najnovejša dognanja kuhinjske umetnosti so zbrana v tei monumentalni knjigi. Občudovanja vredna je smiselna porazdelitev snovi. PREGLEDNA IN NEIZČRPNA JE IZBERA NAVODIL IN RECEPTOV. Gospodinja pa se pouči tudi o važnih osnovnih pojmih kuharstva in gospodinjstva. ZATO JE TO NAJPOPOLNEJŠE DELO TE VRSTE, KAR JIH IMAMO SLOVENCI!
Ta knjiga sodi v vsako slovensko hišo!
Naroča se od:
Knjigama Amerikanski Slovenec 1849 W. Cermak Rd. . Chicago, IH.
:J
PIERRE L'ERMITE
z odprtimi ocirn
Prevod iz franco skega izvirnika
ZA PARTIJE — SVATBE — KRSTIJE
naročite MONARCH "OLD TIME" PIVO od
West Side Distributor of Monarch Beer
2215 YV. 23rd Street
Telefon Canal 6177
CHICAGO, ILL,
r Btran *
AMERIKAN5K.1 SLOVENEC
Petek, 25. oktobra 1935
.. Mar mislite, da se tako pripravljajo radi praznega niča ... radi jame na pokopališču !... Pojdite vendar!... V tem hipu, ko se midva tu pogovarjava, jih je nešteto zatopljenih v češčenje ... Nešteto jih je, ki trpijo in sprejemajo svoje trpljenje ... Nešteto jih je, ki udani pričakujejo bližnjo smrt, v neomajni veri v vstajenje... In ves ta duhovni polet naj na koncu z zlomljenimi krili pade v črno jamo? Oh ne!... stokrat... in tisočkrat ne! To vendar ni mogoče!"
Roger Maude je kar zijal pred tem dekletom z dežele, ki si upa prerekati se ž njim, izkušenim Parižanom. Nenadoma se mu zahoče pritirati stvar do viška:
"Zakaj naj bi ne bilo mogoče? ... Vse je mogoče!"
"Ne ... to pač nikoli!"
"Zakaj pa ne?"
"Ker je povsodi v prirodi red. Natančno je določeno, katero sekundo ... kateri tisoči del sekunde se bosta križali poti te in one zvezde ... Poglejte, tam gori na levi je veliki voz ... Ze v naprej natančno vem, na katerem mestu neba ga najdem ob vsakem letnem času ... Vem, ob kateri uri in do katere višine bo plima narasla na damski obali... Vem, kdaj začno cveteti mimoze ... Vem, kdaj si morske ptice delajo svoja gnezda ... Vem, kdaj prenehajo peti... Vem, kdaj letijo veliki galebi... Povsodi, povsodi je določen red ... Ves nered pa, vsa prevara, vsa zmešnjava in vsa budalost, naj bi bila o-hranjena baš za moralni svet, ki ima neprimerno večjo potrebo po pravičnosti in soglasju nego fizični... ? Hudobneži na j torej nikoli ne dobe zasluženega plačila?"
"... Pojdite vendar, gospod Maude ... ponavljam Vam, da to ni mogoče! Tam gori je nekdo, ki nas vidi... nekdo, ki nam sledi pri vsakem koraku ... ki ve za vsak las na naši glavi... nekdo, ki nas ljubi... nekdo, ki vanj verujem z vsakim svojim dihom! *.."
Rolanda je dvignila roko, kakor da hoče potiditi tisto Bitje ... kakor da ga hoče svečano pozvati za pričo.
Bila je lepa, vsa bela v modrini noči... vsa trepetajoča od kipeče vere pred majhn'm meščanskim dvomljivcem ...
In njena kretnja je izražala njeno misel:
"Vidim Te v Tvojih delih... v žuželkah ... v zvezdah, s svojimi bornimi telesnimi očmi; toda še vse razl&čneje Te vidim s svojimi duhovnimi očmi, razsvetljenimi po sveti veri...
... In čutim Te!...
... In tipam Te s svojimi prsti v živi nevidnosti, ki nas obdaja ...
In Te ljubim iz vsega svojega srca ... v edinstvu« vekov, v edinstvu z vsem človeštvom in neštetimi dušami, ki Te pričakujejo ... ki hrepenijo po Tebi in ki Vedo, da se ne varajo ..."
Rolanda se je ozrla v mladeniča in vzkliknila:
"Kako Vas pomilujem, da ne verujete! ... In kako Vas še bolj pomilujem, da radi tega ne trpite!"
Navzlic vsemu je bil Roger zmeden in v rahli ginjenosti — ah ... saj vemo natančno, odkod je izvirala — je menil:
"Pridite mi torej na pomoč!... Pomozi-te mi spet do vere!..."
"Vam naj pomagam ? ..."
"Ce ste prava kristjanka, je Vaša dolžnost, da mi daste roko in me peljete, ko sem vendar oslepel. Ali ni nemara Vaša dolžnost, da me popeljete k Njemu, ki Ga vidite in ki Ga jaz — odkrito povem — ne vidim več..."
"Moja dolžnost? ..."
Ce je kdo na svetu, da me spravi na pravo pot, potem ste to vi... Nikogar drugega ne poznam, ki bi to zmogel. .."
"Jaz...?"
"Da, Rolanda, vi... In samo vi... ki držite mojo dušo v svojih rokah. Ukazujte, in ubogal bom ... Recite eno samo besedo ... Vi dobro veste, katero ... besedo, za katero sem prosjačil pred mesecem dni na noirmoutierskem pomolu ... In vaša vera bo moja vera ... vaša cerkev bo moja cerkev ... vaš Bog bo moj Bog!..."
Rolanda si je zakrila z roko oči:
"Gospod Maude, tega načina bi se ne bili smeli poslužiti!...
"Zakaj ne ... ali nimam prav?"
"Ni dobro ..."
"Ni dobro vpraševati po čisti studenči-ci...? po solnčni luči? ... Vi ste zame vse to ... Zdaj, ko ste izvedeli, odločite o življenju in smrti moje duše ..."
"To ni dobro ..." je ponovila Rolanda ter zaječala kakor človek, ki trpi na natezalnici.
Toda teta in Cignoux sta se približala... Strašni razgovor je bil končan.
"Kaj ti je?" je vprašala teta, ko je zapazila prepadeni izraz na licu svoje nečakinje.
"Nič..."
"Kako? Nič ti ni?"
"Ne ... nič mi ni."
Teta Cecilija je premotrila dekle ... premotrila je Rogerja Maudea, in:
"Kaj se je neki zgodilo? ..."
XXXIII. POGLAVJE
Roger Maude je odkril edino ranljivo mesto oklepa, s katerim je bila Rolanda obranila mirno zvestobo svojega srca. Naletel je na edini razlog, ki je mogel vznemiriti človeško zvesto, a globoko verno dušo Rolandino ter mahoma ugenil vso njegovo pomembnost.
Vse dotlej še niti za hip Rolanda ni priznala možnosti kakršne si bodi združitve svojega življenja z življenjem do včeraj še neznanega ji Parižana.
To je bil sen njene tete; toda Rolanda je smatrala ta sen za blazen, krivičen in izdajalski.
A glej, nenadoma, pred svetiščem Njega, ki nalaga svojim vernikom najtežja bremena požrtvovalnosti, je zadobilo vprašanje novo lice. Rolanda še ni vstopila v hram, a Krist ji že na pragu trga srce? O, kateri izkušnji jo izpostavlja?
Vsa trepetajoča zraven molčečega Rogerja, si je Rolanda v hipu predočila ves zapletljaj, ki je strašen v svoji tragični enostavnosti.
Roger Maude je izgubil svojo vero. Morda bo to vero spet našel, če bo dobil za ženo tisto, ki jo ljubi in je sama dovolj verna, da utegne v njem obuditi vero njegovega detinstva.
(Dalje)
TISKOVINE
vse vrste za društva, trgovce in pbrtnike izdeluje lično in točno
Slovenska tiskarna
Amerikasiski Slovenec
1849 W. Cermak Road,
Chicago, Illinois
PISANO POLJE
J. M. Trunk
Pri besedi
Ko se nekoč Izraelci v puščavi gordnjali zoper Mozesa, da jih je izpeljal iz Egipta, jih je Bog prijel pri besedi. Prav nobeden izmed njih ni videl obljubljene dežele.
Mussolini je rekel, da "bo šel v Abesiniji naprej, če bi ga to stalo tudi glavo." Lahko se mu pripeti, da bo šla glava, in če bi tudi ravno ne odrezali mu' glave, ako bi bil v Abesiniji maler, že zdaj se lahko reče, da je — glavo izgubil. Je še huje, če kdo glavo izgubi, dasi mu ostane na vratu.
*
Bo slaba obramba
Posebno v Chicagu je nekaj zavrelo, da širijo na visokih šolah komunistične ideje. Tudi preiskavo so imeli, pa je ostalo vse pri starem, kakor vedno. Učitelji so malo grmeli, da se hoče ovirati svoboda nauka itd. Nikakor ne gre za to. O komunizmu govori tudi vsaka katoliška morala in mora govoriti, še bolj prava sociologija. Ni se poučevalo o komunizmu, komunizem se je •učil, razširjal, ali se je pa najmanj poučevalo tako, da so učenci postali komunisti, ker
se je nauk tako podajal.
One dni je govoril predsednik čikaške univerze na radio, in opominjal starše, da bi morali fante in dekleta držati doma v hišah, ako nočejo, da se ti "podajo med svet idej," in še tako jih ne bodo mogli obvarovati, ker ideje se širijo potom časopisov, knjig, po radiju in v movies. Res je tako. Ideje lahko proderejo skozi najgostejšo ograjo. Tudi za to ne gre. Hutchins pravi dalje povsem pravilno, da je bolje, ako se fantom in dekletom govori o idejah potem poklicnih učiteljev, ker ti bodo baje podali prave 'smernice o idejah, in učenci naj potem naprej 'mislijo in si prisvajajo ideje, katere so po lastnem mišljenju našli kot pravilne. Na sebi vrlo dobro. Ampak stvar ima dvoj zapreke, oziroma sta na stvari dva resna pomisleka.
Znano je, da je na naših visokih šolah velik odstotek |takih učiteljev, ki so goli ateisti. Kako n. pr. naj taki poučujejo o komunizmu. Saj ne morejo iz svoje kože, in poučevali bodo končno pač komunizem, nikakor pa ne bodo govorili le o komunizmu kot neki ideji. Tu je point, ali tu
je pes pokopan.
Drugo je, da naj učenci sami začnejo misliti o idejah, ko se okoli idej ne more narediti nikakega plota. Misliti, misliti... tudi tu je pes pokopan, ker prav malo odraiščenih je, ki bi znali pravilno misliti, in zato toliko napačnih na-ziranj o raznih idejah. Kako naj mladina pride do pravilnih idej z lastnim mišljenjem, ki ravno učitelji ne znajo pravilno misliti? Kako?
Učitelj je zato učitelj, da pomaga pri pravilnem mišljenju. Kako pa naj pomaga, ako sam ne zna misliti? Da je od države nastavljen, še daleč ne zadostuje, niti ne, da je morda res kak poklicni učitelj, recimo strokovnjak. Ateist, materialist bo ostal strokovnjak le v ateizmu, materiali-zimu, in bo tudi vsako drugo idejo podal le po lastnem vidiku in naziranju. Odtod vsa mizerija pri končnih rezultatih takega poučevanja, in mizerija tudi pri poznejšem ali
sedanjem lastnem mišljenju.
*
Več razsodnosti
Hrvatje radi poudarjajo, da so za "svobodno in neodvisno" Hrvatsko in pri tem ne vidijo Slovencev, niti ne kakih drugih vsaj tam na Balkanu ne. Tudi H. kat. Zajednica je
Phone: 2575 in 2743
ANTON NEM ANIC H & SON
PRVI SLOVENSKI POGREBNI ZAVOD V JOLIETU IN AMERIKI.
Ustanovljen l. 1895.
Na razpolago noč in dan. Najboljši avtomobili za pogrebe, krste in ženitovanja. — CENE ZMERNE.
1002 N. Chicago Street, -:- Joliet, Illinois
sklepala pri konvenciji v Mil-waukeeju rezolucije, in tu naletim na nekaj več razsodnosti. Dr. Mačku so poslali brzojav, kjer govorijo o "pravoj slobo-di, da m slobodi narod naš najde i pravdu i sreču, iz koje jedino može, da se radja bratstvo i ravnopravnost te sloga za svima, kojima je mila slo-boda i pravda." Za kaj takega je vsak razumen politik in narodnjak, in ne pomeni "z glavo vskozi 7A6."
Človek je bitje, ki se skuša samemu sebi upirati.
ROJAK! SLOVENCI!
J	Kadar želite o-
■6R.Y krasiti grobove svo-iiaut ... j ., m jih dragih, ne poza
lir bite, da imate na
i.^fei razpolago lastnega
-» 1 f rojaka.
Postavljam in izdelujem vse vrste nagrobne spomenike v vseh naselbinah države Illinois. Cene zmerne, delo jamčeno, postrežba solidna. Se Dri poročam!
Kadarkoli nameravate kupiti nagrobni spominski kamen, pišite na podpisanega za vsa pojasnila in za cene. V Vašo korist bo.
Joseph Slapničar
SLOVENSKI KAMNOSEK 1013 North Chicago Street. JOLIET, ILL.
Telefon 2 - 4787
DR. JOHN J. ZAVERTNIK
—	PHYSICIAN & SURGEON —
Office Hours at 3724 W. 26th Street — 1:30—3:30—6:30—8:30 Daily. Tel. Crawford 2212 at 1858 W. Cermak Road — 4:00—6:00 p. m. Daily. Tel. Canal 9694—9695 Wednesday and Sunday by appointment only. Residence Tel.: Crawford 8440 — If no answer — Call Austin 5700 Phone Canal 9694—9695
DR. RAY A. OLECH,
— ZOBOZDRAVNIK — 1858 West Cermak Road
Hours: 9:00 a. m. to 8:00 p. m. — Monday, Tuesday, Thursday, Friday and Saturday. — Wednesday 9:00 a. m. to 1:00 p. m.
BOSTICBROTHERS
—	SLOVENSKA LEKARNA —
1858 W. Cermak Rd. CHICAGO, ILL. Tel. Canal 9694-9695
Učite se angleščine
iz Dr. Kernovega
ANGLEŠKO■SLOVENSKEGA BERILA
"ENGLISH-SLOVENE READER"
kateremu je znižana cena, ^^ JTfcOs in stane samo:	»U M
Naročila sprejema
Knjigarna Amerikanski Slovenec
1849 West Cermak Rd.	Chicago, 111.
RAZPRODAJA TRAJA DO 1. NOVEMBRA 1935, ALI DOKLER ZALOGA NE POIDE.
Zdaj je čas, da si preskrbite za mal denar lepo domače slovensko petje, lepe slovenske valčke, koračnice, poskočnice, itd. rekordirane na Columbia in Vietor ploščah. Take prilike naj-brže več ne bo. Y Y,3Šem interesu je, da si bavite tekom te razprodaje čim več teh morete.
Na razprodaji so samo tu v tem seznamu navedene plošče in ne druge. Za slučaj, da zaloga, katere tu navedene plošče poide in bi jo vam v takem slučaju ne mogli dati, navedite vedno v takem slučaju številko kake druge plošče, ki bi jo radi na mesto prvih, če bi nam slučajno pošle.
Z naročilom je poslati potrebni znesek v Money Ordru, ali gotovini. 5 Po C.O.D. (po poštnem povzetju) teh plošč ne pošiljamo radi previsokih poštnih stroškov za C.O.D. V slučaju, da kdo želi, da se mu plošče pošlje po C.O.D. mu radi ugodimo, toda poštne stroške za C.O.D. dodamo h kupni ceni in jih mora naročnik plačati sam. Navadno poštnino pa plačamo mi.
Plošče, ki so na razprodaji so:
Columbia plošče:
25010—RADUJ SE ČLOVEK MOJ,
SVETI VEČER, poje duet Perdan & Perdan. 25057—SLOVENEC SEM,
PERICE, poje moški kvartet Jadran. 25084—NOČNI ČUVAJ,
PEVEC NA NOTE, pojedo člani kvarteta Jadran. 25091—VSI VERNI KRISTJANI,
OJ PASTIRČKI BOŽJI LJUBLJENCI, poje Anton Šubelj. 25116—DOBRO SREČO ZA KRAVO RDEČO,
ŽIVELA JE ENA DEKLICA, Adrija, spremlja Dajčman.
25130—VELIKONOČNA,	1. in 2. del, moški in ženski glasovi.
25131—LOVSKA, KDOR HOČE FURMAN BIT, ženski duet.
25138—VESELA	URŠKA, valček, RIBENČAN URBAN, poika, igra Hojer Trio.
25139—KADAR	BOŠ- TI VANDRAT ŠEL, duet, USPAVANKA, duet, pojeta gdčni Louše in Udovič.
25151—MAMICA MOJA,
KESANJE, poje g. Anton Šubelj.
25165—PRI	OKNU JE DEVA SLONELA, SPOMINEK, duet, pojeta Belle in Plut.
25166—	MICKA, valček, V TIVOLI, valček, igra znameniti Lorandov orkestra.
25168— O J DEKLICA POVEJ MI TO...
KO NA PLANINE, pojeta Bele in Plut.
Victor plošče:
23005—ZA VELIKONOČNO NEDELJO, 1. in 2. del, korni pevci Adrije.
23008—POD DVOJNIM ORLOM, krasna koračnica za ples.
DUNAJ OSTANE DUNAJ, citre in Trio. 23010—DVA GORENJSKA SLAVČKA,
SPOMIN NA BLED. ženski duet s sprem, klavirja, i 23012—TO JE NEMOGOČE, dvokoraČen ples, }	TAJNA LJUBEZEN, valček, igra orkester.
[ 23018—KRASNA MARIČKA, šotiš,
j	V DIVNT DOLINI, znameniti Landlerjev orkester.
| 23025—PO JEZERU BLIZ TRIGLAVA. f	OH. OH URA ŽE BITE/noje Mirko Jelačin.
23026—POBTČ	SEM STAR ŠE LE 18 LET, JURI T BENKO, VZEMI LENKO, poje Jurij Jelačin
23027—PA	KAT TO MORE BIT . .. MENE PA GLAVCA BOLI, noje Mirko Jelačin.
23028—VSI	SO PRIHATALI, MLINAR, noie Mirko Jelačin.
80332—AMERIKANEC	NA OBISKU, 1. del, AMERTKANEC SE POSLAVLJA, 2. del. pevci
sprem, harmonike.
80333—V	KRČMI, 1. in Z. del s petjem, pevci Adrije s harmoniko. 81204—ČARLOTTA, šotiš,
NA BREGU, valček, igra znameniti češki kvartet ,11454—OB TRGATVI. !. in 2. dpi. pevci Adriie 81455—KRANJSKA KORAČNICA,
HOLZHACKER, koračnica, igra znameniti Olbrigs trio na citre i
Manj, kakor tri plošče se ne razpošilja.
Naročila je poslati na:
KniiVnr- Amerikanski Slovenec
1849 West Cermak Road,	Chicago, Illinois