vNirta m&tioh« M&M ? :♦: :♦: « $ $ *« % a š:i $ i >: % i:i I MISLI (Thoughts) Mesečnik za versko in kulturno življenje Slovencev v Avstraliji Ustanovljen leta 1952 Urejuje in upravlja P. Bernard Ambrožič O.F.M. Tel.: FA 7044 ★ Naročnina .£ 1-0-0 letno se plačuje vnaprej ★ Naslov: MISLI 66 Gordon St., Paddington, N.S.W. ★ Tisk: Mintis Pty. Ltd., Fredbert St., Leichhardt Sydney. Tel. WB 1758 KOLEDAR Juli — Mali srpan 1 P Presv. Resnja Kri 2 S Obiskovanje Mar. * 3 N 4. pobinkoštna 4 P Leon II. 5 T Ciril in Metod G S Tomaž More 7 č Vilibald S P Elizabeta Portug. 9 S Veronika * 10 N 5. pobinkoštna 11 P Olga, Pij I. 12 T Mohor in Fortun. 13 S A^aklet 14 č Bonaventura 15 I' Henrik 16 S Karmelska Mati Božja * 17 N 6. pobinkoštna, 18 P Kamil Lelski 39 T Vincencij Pavlan. 20 S Jeronim Emil. 21 č Danilo, Prakseda 22 P Magdalena 23 S Apolinarij * 24 N 6. pobinkoštna 25 P Jakob, apostol 26 T Ana, mati M.D. 27 S Pantaleon 28 Č Viktor, Nazarij 29 P Marta, Feliks 30 S Abdon, Julita ♦31 N 8. pobinkoštna >o o o p. H E- ►—i J m W « Pu H CO H ■O ZA AVGUSTOVO ŠTEVII^0 sprejema urednik pri»Pe,*,< do 20. julija. Upoštevaj**' KNJIGE DOBITE PRI “MISLIH" VEČNOST IN ČAS — £ 1-0-0. Izbrani spisi umrlega dr. Odarja. Poučni in razmišljajoči članki. Zelo priporočljivo. LJUBLJANSKI TRIPTIH — £ 1-0-0. To izredno povest imamo spet v zalogi. Priporočamo. SOCIOLOGIJA. — 3 zvezki po £ 1-0-0. Odlično delo dr. Ahčina, že večkrat priporočeno. Tudi o tej knjigi je v februarju z veliko ljubeznijo napisala oceno ga. Pavla. MOJ ČAS IN MOJ SVET. — £ 1-10-0. Zbirka črtic izpod peresa še živečega pisatelja Ivana Preglja. Le nekaj izvodov je še dobiti. JUŽNI KRIŽ. — 12 šil. Pesmi Neve Rudolfove. GORJANČEV PA VLEK. — £ 1-0-0. Pravljična domovinska povest znanega mladin- SOC1ALNA EKONOMIJA. — £ 1-10-0. Najnovejša knjiga dr. Ahčina. Vsepovso" naletala na nad vse navdušen sprejem. SLOVENJA IN EUROPEAN AFFAIRS. £ l'°'jpf Smo prejeli novo zalogo in knjigo zelo P ročamo. TRI ZAOBLJUBE. — Krasna povest, spisa* ^ Jalen. — 10 šil. SLOVEN IZ PETOV1JE. — Velezanimiva P°V spisal Stanko Cajnkar. — 10 šil. DNEVI SMRTNIKOV. — Izbrane novele, Sl. Kult. Akcija v Argentini £ 1-0-0 BARAGO NA OLTAR! — £ 0-10-0. . ^ Ves pomen Baragov in vse delo za »J oltarno čast je popisano v tej knjigi- ( J > N '»V JULIJ. 1960 ŠTEV. 7. PO STOPINJAH SVETIH BRATOV CIRILA IN METODA %KD° 0D NAS SE NE 150 SP0MNIL PKAZ- ^ b SV* *n Metoda na ^an julija? Kdo e je iz številne Berginčeve družine in je bila 1 ^ v Gorici, ženin pa je italijanskega rodu iz , j — V Marijini cerkvi v mestu pa je Marjan 1{0 ^ popeljal pred oltar mlado ukrajinsko •ievest0, V Wdowin. Marjan je doma iz vasi Vareje pri ,ft-skem Britofu. — Dne 18. junija je videla ski par spet cerkev Srca Jezusovega v Ne"'P°^ll. ženin je bil Štefan Toplak, nevesta pa Ivanka man, oba doma iz Žrkovcev pri Mariboru. j, ga ženitev pa je bila pri Sv. Jožefu v kjer je Avguštin Pavlič (doma iz Gradina v «j dobil za ženko Danilo Cek, rojeno v Trstu. a ni treba posebej poudariti, da želimo vsem P velik koš sreče! {gl * Tretja nedelja v juniju, ko se je v,c ^ zganila v mislih in prostovoljnih darovih za & p ce, je za nami. Koliko so ta dan nabrali. trenutek še ni znano. Končna vsota, ki si j° Jf. j( stralski odbor za World Refugee Year zasta^p, pol milijona funtov. Tudi iz naše slovenske , # Misli- -Tnlv ° so se nekateri žrtvovali in nabirali od hiše lse- — Poleg pridige sem beguncem posvetil nas prosvetni večer po maši. Dvoranico smo ^še’ Upam, da sta bila oba filma rojakom stiC malo zakasnelemu začetku in nestrpno- •Oh 2Vez' s tem (eden filmov ni bil previt, brat r‘sta * Je bil pa ta dan po nesreči tudi sam-jjj nski kuhar in mi je ušel kuhat večerjo!) Oba n^a s*a produkcija N.C.W.C. v New Yorku in sta Soce ^'^azala tragiko po drugi svetovni vojni: ti-tei.e ^eS’Uncev po Evropi, Aziji in Severni Afriki Hj 6 katoliške Cerkve med njimi. Zgovorno sta bilo ^0Vec*a^a: naše begunstvo je bilo hudo, pa je (jtl0 2a mnoge tisoče še hujše. In za tisoče še ve-Sam.tlaja- Kdo bi jih mogel laže razumeti kot mi, 11 begunci!? ^red filmsko predstavo nam je Jože Kapušin k>'atk: m ino ■Hn referatom orisal vzroke našega begun-našo dolžnost v izseljenstvu: ohraniti do- kar v naših srcih, gojiti med nami vse tisto v svobodnem svetu lahko izpričujemo, stva ^ovj So, ,Pa mora služiti režimu. Jože je bil pretih in )tia ,^e nekoliko treme (pred več kot dvema leto-. Pustil šolske knjige in eno leto je samotaril V0ljo ezniški progi v bušu!), a pokazal je dobro bj • Me zanima, koliko od sto slovenskih fantov tti0 iaV'^ Pred publiko! Mi si pa tudi kar priznaj-iti ^ a sm° se odvadili sedeti deset minut mirno n Poslušati... ^ isuc&či une sem guvuni h useuu, ki jt; čijja nabirala od hiše do hiše za begunce. Ve- «HrVStralcev Je *me^a ze pripravljen dar in s iti (t)^ajem na licu so mu ga dali. Pri ‘novih’ — kilo °81 ’zmed njih so bili sami begunci — pa je k0ncu ev a razlagati na dolgo in široko, pa so ti na ^7 v "Večer istega dne sem govoril z osebo, ki je Se zaprli vrata pred nosom.. . ” Žalostno a se 8aCn°' Kako hitro pozabimo gorje bližnjega, ko ' s Pomočjo drugih rešimo gorja! Kaj se česa,, 0®1 v svojem begunskem življenju niso ni- ^aučili? ko j ^°> zdaj naj bodo pa krsti na vrsti! — Stanka ^ s’nčku Gabrijele žele r. želko in pokoj-Kt., -ka ^e'e^a’ 0 katerega nenadni smrti smo >>i 1 v aprilski številki. Stanka je ubil električ- ^arj delu (Bovvden, Adelaide) dne 31. ja-l'Ua' Slnko ^'1 rojen 16. marca, krščen pa 4. slove ' Dne 22. maja so bili v Adelaidi trije ista E'eonora Helen je hčerka Ivana ln Alde r. Juriševič, Edvard Ivan prvorojena p,.^8116 Lukač in Ivanke r. Rener, Štefan Ivan \ 01'ojenec Ivana Lutarja in Angele r. Den-W ^n° 19. maja so za Rudija krstili novega £a Slovenca, prvorojenca Viktorja Se- jauer • *n Mihaele r. Ambrož 'N; Springfieldu. Drugi naš Tasmanec je pa Franci, sinko Ivana Ce-nin in Anice r. Salmič, ki je bil krščen 29. maja prav tako v Sprinfieldu. — Dne 12. junija beleži dva krsta Geelong: Danila so dobili v družini Komana Staz'c in Jožefine r. Bratovič, Aleksandro Marijo pa v družini Antona Jusetič in Danice r. Poropat. — Isti dan je bil krst v St. Albansu, kjer je zajokala Albina Kristina, hčerka Karla KNAP in Frančiške r. Prisland. — Dne 18. junija je bil krst prvorojenca družine Alojza Gombač in Ljudmile r. Tomec v Springvale: Frank Alojzij mu bo ime. — Janez Martin pa bodo klicali prvorojenca Janeza Zemljič in Ane r. Hozjan, ki je bil rojen 19. junija v Carltonu. — Vsem novim avstralskim Slovencem naše čestitke na življenjsko pot! Med angelčke pa je odšel komaj dva dni po rojstvu Milko John, prvorojenec Alojza Škabarja in Marije r. Stantič iz Pascoe Vale. Dne IS. junija je zagorela njegova svečka, 17. junija ugasnila in 20. junija smo zagrebli drobno krsto v družinski grob keilorskega pokopališča. Naj Bog potolaži žalujoče starše! ★ Nekdo me je klical na hišni telefon: “Ali je res, da ste se preselili?” — “Nič se nisem preselil, samo svoj telefon sem dobil.” — “Ja, kako pa potem, da sem vas še vedno ujel na staro številko?” — “Prav zato, ker sem še vedno v isti hiši. A moja nova številka je 86-7787. Zapišite si, prosim!” — “O, saj ni treba, če ste še vedno tam. Saj sem vas dobil na stari številki.” — Predno sem mu mogel pojasniti, da sem dobil svoj telefon, ker nočem in ne morem biti več hiši v breme, je zaprl telefon. Nesrečna duša! Seveda je njemu vseeno, katero številko kliče, le meni ni in ostalim v hiši. Mislim, da bo še dolgo, preden se bodo rojaki navadili nove številke. Včasih zvonita oba telefona, pa oba — zame. Na dva pa ne morem odgovarjati naenkrat. Še enkrat si zapišite: 86-7787. Pa prav zares! Staro številko pa kličite samo v zares Nujnih primerih, če me ne dobite na prvi številki in mi morate pustiti važno sporočilo. ★ Mesarjevemu Johnnyju sem se zameril. Rojstni dan je imel in kopico voščilnih kart je dobil, le “best friend” ga je pozabil, kot je potožil mami. čakaj Johnny, saj še osem dni velja, med “best friends” se pa še teh osem dni lahko malo laztegne. Pa bi mi vendar povedal, kdaj boš pihal svečke na torti! Tvoj “best friend” ima že veliko svečk na svoji rojstni torti in je postal pozabljiv. (Konec str. 221) 1960. FRIDERIK BARAGA v besedah Karla Mauserj* Obljuba dela dolg. Nedavno lem napovedal, da bodo MISLI ponatisnile predavanje o Baragu. Imel ga je pisatelj Karel Mauser v Clevelandu v Baragovem Domu na Baragovo nedeljo letos v januarju. Karlu Mauserju beseda lepo teče, naj bo govorjena ali pisana. Vsak stavek diha spoštovanje do predmeta, ki ga obdeluje. Tudi tisti med nami, ki o Haragu že kaj veste, boste s pridom brali. Kdor pa o tem našem velikem možu še ni kaj poučen, bo pa zvedel o njem za prvo silo dovolj iz tega lepega predavanja. — Ur. Uvodne besede BARAGOVA NEDELJA JE DANES in zbrali smo se v domu, ki nosi ime našega velikega škofa, da se spomnimo Slovenca-duhovnika, da obudimo nekaj potez iz življenja tega žlahtnega sadu slovenske zemlje. Zdi se mi, da lepše ne morem začeti, kakor da navedem besede, ki jih je naš pokojni škof Gregorij napisal za uvod knjigi dr. Jakliča: Baraga. “Če kdo iz naše zemlje, je Friderik Baraga sloveč mož, katerega kreposti niso ugasnile, ampak vse bolj svetijo v mrak sodobne sebičnosti in brezobzirnosti. Njegovo ime bo slovelo, dokler bo kaj zgodovinskega znanja med ljudmi, pri Bogu pa mu bo slava večna.” Dva velika svetniška kandidata imamo Slovenci — dva škofa — Antona Martina Slomška in Friderika Barago. Še nam lahko done na ušesa tople in iskrene besede škofa Gregorija, ki nam jih je govoril o Slomšku. Ni dolgo tega. Gotovo nisem poklican jaz, da govorim danes o velikem škofu Baragu — slovenskem Vianeju. Oprostili mi boste, da bom govoril po svoje, tako, kakor lajik more govoriti o duhovniku. Baragova prva leta Leta 1797, ravno na dan Sv. Petra in Pavla se je v malovaški graščinici pri Dobrniču na Dolenjskem rodil Baragovim otroček, ki so ga krstili za Friderika. Oče, resen in trezen človek, je že dve leti po Friderikovem rojstvu malovaško gra-ščinico prodal in kupil večjo in lepšo trebanjsko graščino. Tu je Friderik rastel, se igral s sestro 198 Amalijo, dokler ni dopolnil deveto leto. Takrat $ je oče odpeljal v Ljubljano, mu najel učitelj11 Friderik je pričel z učenostjo ljudske šole. Sk01’ čal jo je ravno v letu, ko so Francozi podili ^ strijsko vojsko iz Italije proti Sloveniji. Nasiil je Ilirija, doba, kateri je pesnik Valentin Vod”' zapel navdušeno pesem. Baraga je odšel na si'«"" šolo in za ravnatelja mu je bil prav ta Vale1^10 Za sošolca mu je bil Matija Čop, naš pesnik ilC šeren pa je bil za obema svojih pet let. Matere Baraga v tem casu ze ni več zdaj ga je zadel še drug hud udarec: umrl n10, še oče. V testamentu je določil za oskrbnika sV°^ liča pa zapisal sina Friderik11' isiA Ja# ga brata, za dediča pa zapisa naj ob polnoletnosti prevzame graščino ter izP sestro Amalijo in mlajšo sestro Antonijo. Da , ------ sla* otroci imeli dobro vzgojo, jih je stric PoS Ljubljano k dobremu očetovemu prijatelju, k j Dolinarju, ki je bil znan profesor prava in je llfl: dva otroka: sina Janeza in hčerko Anico. Tu t° . sta se prvič srečala Baraga in Anica, dekleta je bila pozneje prva in zadnja Baragova ljube2 Ko je Baraga skončal srednjo šolo, je Dunaj študirat pravo. V srcu je nesel s seboj 1 sel na Anico in veliko poštenje. Lepa in dota za mladega človeka. Visokošolec na Dunaju je Kakor je bil Dunaj za mnoge poguba, . bil Baragi v posvečenje. Koliko slovenske 111 ^ gence je tam propadlo, koliko mladih življeI^ ^ izpile tiste ceste takrat in pozneje. Mesto, ^elg|j-živel pozneje Cankar, mesto, kjer so bili n8*1 ^ karji. Mnogi so bili, ki jih je mesto objelo ■ so se vračali, če so se, so bili za narod izgubU utri' Ko je Baraga prišel na Dunaj, je v njem ■ pal velik plamen — svetnik Klemen Marij8 ^ bauer. Pokličimo si v spomin čas. Bila je doba janzenizma in birokratičnega jožefin1, Janzenizem je bilo gibanje v Cerkvi, ki je valo veliko strogost. Janzenistični duhovnik’ napravili spoved za pravo muko, k obhajilu P8 .e smel le tisti večkrat, ki je bil čist tako, da 1,1 J ,j bilo obhajilo že nekako plačilo, ne zdravilo P slabostim. Jožefinizmu pa je bil oče cesar J°zf — ki so mu dejali tudi mežnar. Bil je prot' kim cerkvenim bratovščinam in pričel je Misli, July> ^ Zal>te' 'ati oni VSe rec*ove> se n'so pečali z bolniki in s sve°-' *'a*<0 daleč Je ®el, da je Predpisal, koliko naj gori pri sv. maši. .• duhovno življenje je kostenelo, ni bilo prave-Sr f.ama^a> strah je tiščal vse k tlom. Tedaj se je ■ * Dunaja oglasil preprosti duhovnik, govoril o l; H Hotr; . dobroti in na široko odprl vrata k spovedi. , ^e> posebno inteligenca, so drli v njegovo so- ' Tu jim je govoril in jim odpiral poglede v H y®nje življenje. In k temu svetniku, v njegovo Co’ je prišel tudi Baraga. Tu, v tej sobici, ob Preprostem menihu, se mu je na široko odprlo, jJe do zadnje globine razumel besede, ki jih je jjij. Us nekoč rekel Marti, Lazarjevi sestri v Beta-c ‘ , Marta, Marta, veliko si prizadevaš, toda le ^ Potrebno. Marija si je izvolila boljši del. gj.^urnel je Baraga: Eno je potrebno. Ne biti ^ cak, ne biti gospod, biti blizu Boga in k Nje-,|u^ v°diti druge. Spočela se je misel, da postane je ,0V!nik’ misel na Anico je plahnela. Kljub temu to n^‘al pravne študije in sicer ravno tisto le-ki^.je prišel na Dunaj študirat vesel fant — Ri->2 Vrbe — Prešeren France. ved Novomašnik in kaplan Baragova vrnitev v Ljubljano in njegova izpo-6i]a Upihnila veseli plamenček Aničine ljubezni. in dobro dekle. Udarec jo je morda star globlje kakor je Baraga mislil. Komaj 2(i let Je umrla za jetiko. Tako lepo je zapisal dr. Jaklič v svoji knjigi: Še stoji spomenik, na katerem je zgoraj ime dr. Julija Dolinarja in njegove žene, spodaj pa ime njune edinke. Hladni kamen in mrtve črke — za njima pa ležita dve življenjski zgodbi, docela različni: Aničina in Baragova. Da, dve zgodbi. Aničina se je zaprla kakor cvet v slani, Baragova pa je pognala kakor zelenje na pomlad. Do dna je razumel: eno je potrebno. Takoj je stopil na škofijo in zaprosil za sprejem v semenišče. Tedanji skof Grubar ga je sprejel, Baraga pa se je odpovedal dediščini. Nič več ni imel. Prav v taistem času se je na koroški zemlji odpovedal svetu in stopil v celovško semenišče mladi in nadarjeni fant — Anton Martin Slomšek. Bog je slovenski narod to leto pdgledal skozi veliko okno. Dva bodoča škofa — dva bodoča svetnika. Tekli so zadnji meseci leta 1821. Leta 1823 v septembru je bil Friderik Baraga posvečen in škofov dekret ga je poslal v Šmartno pri Kranju. Prva služba, prvi križi. Tu je nastal njegov molitvenik Dušna paša za kristjane. In zanimivo, v vso dušo je podpiral bratovščino Srca Jezusovega, katere pa janzenistični duhovniki niso trpeli. Pri frančiškanih v Ljubljani je bila sicer dovoljena, po deželi pa je niti frančiškani niso upali širiti. Bil je ogenj v strehi, duhovniki so udarili po njem, edino uteho je imel v kranjskem dekanu Slugi, v dobrem in pobožnem duhovniku. (Dalje sledi.) (dmo iz ‘"DT.elbourna spoštovani! io hMn°£° je slučajev, ko naši ljudje zatajijo svo-ija lQdnost in se stisnejo skup kot psi od sramu, Slovenci. Ko sem potoval v Avstralijo, je 1 nienoj na letalu tudi slovenska družina iz Vem, da je oče prepovedal svojemu od-V°H]mu otroku, čim so prestopili mejo, da bi go- io slovensko. Tudi sam je v odnosih s svo-vetn n° uporabljal samo nemščino. Takim naj po-Sv°j doživljaj drugačne barve. se prispel v Avstralijo, sem šel na tu-Uajj Jo univerzo povprašat, če bi lahko tu na-d0ve,Val šolanje. Lahko si mislite, kako sem bil za-'lta *n ponosen, ko so priznali da je ljubljan-Ojjj *,,1‘Ve»‘za na zavidljivi višini, in so mi rekli, da lugoslavanskih univerz upoštevajo predvsem ‘Sll> July, 19G0. ljubljansko, in da kot njen bivši študent se lahko prihodnje leto vpišem na tukajšnjo visoko šolo in mi priznajo vse dosedanje šolanje v Ljubljani. Ko sem pozneje preiskoval, od kod smo Slovenci tudi tukaj zasloveli, sem ugotovil, da je to zasluga predvsem znanega slovenskega univerzitetnega profesorja slavista Janka Lavrina, ki živi in dela v Londonu na tamkajšnji visoki šoli in je izdal v angleščini lepo število knjig predvsem iz področja' ruske književnosti. Angleško govorečemu s-vetu je pa oskrbel tudi lepo zbirko prevodov slovenskih pesnikov (PARNAS MALEGA NARODA). No in — nekatere njegove slavistične študije so tudi na tukajšnji univerzi obvezna učila za avstralske slaviste. Prosim Vas torej, p. urednik, da to mojo kratko vest priobčite po možnosti v MISLIH, da bo mogoče prišlo tudi pred oči tistih, ki se dejansko sramujejo samega sebe in svojega narodnega porekla. — Humbert Pribac. 199 DVE BOLEČI KLOFUTI KOROŠKIM SLOVENCEM Urednik “PODPLAT JE KOŽA ČEZ IN ČEZ POSTALA”, bi lahko peli s Prešernom koroški Slovenci pod udarci avstrijskih Nemcev in njihove vlade, najsibo deželne v Celovcu ali državne na Dunaju. Od te strani so se že tako navadili na klofute, da jih komaj še bolijo, ko spet in spet padajo. Otresejo z glavo, pogladijo se po udarjenih mestih in mirno nadaljujejo s svojim narodnim in versko-kulturnim delom. Zadnje čase«so pa prejeli dve klofuti od takih strani, da je zabolelo in so čutili potrebo, da zakričijo. Obe klofuti sta prišli od strani, odkoder bi jih ne bilo pričakovati. Vsaj v taki obliki ne. Eno tako klofuto jim je zadala celovška škofija, drugo “narodna” vlada v Belgradu skupno s svojo podružnico v Ljubljani. Klofuta iz škofije Po razpadu nacizma leta 1945 je na Koroškem spet zaživela dvojezična šola. Slovenščina je imela priti v slovenskih krajih do popolne veljave kot enakopravna nemščini. Za verski pouk je bilo izrecno uzakonjeno, da se poučuje samo v materinščini. Seveda je ostalo marsikaj le na papirju, nihče pa ni ugovarjal slovenskemu pouku iz katekizma. Leta 1958 je pa dunajski parlament sklenil, da se mora na dvojezičnih šolah katekizem poučevati v obeh jezikih. Slovenci so se postavili po robu, toda vlada jim je povedala, da se je to zgodilo na zahtevo celovške škofije. Nastalo je veliko začudenje, kako more cerkvena oblast zahtevati od svetne, da pride na dan taka postava. Na škofiji so se izgovarjali, da pač morajo slovenski otroci znati verske reči tudi v nemščini, zakaj pozneje kdaj bodo živeli med samimi Nemci in bodo poslušali nemške pridige.. . Slovenci so odgovorili, da se tudi Nemcem lahko zgodi, da bodo živeli kdaj med samimi Slovenci, torej naj se nemški otroci uče verouk v slovenščini. Lahko bi dodali še to: Avstrijci se večkrat selijo v nenemške dežele, recimo v Ameriko in Avstralijo — naj se uče verstva tudi v angleščini... že zdaj! Toda taka logika pri celovški škofiji ne zaleže. Zato pravilno sklepa NAŠ TEDNIK-KRONIKA, ko obtužuje škofijske oblasti z besedami: 200 “Ali je to enakopravnost? In v par letih f" zasedbi župnij na našem ozemlju ne bi bilo več P® trebno ozirati se na to, ali obvlada duhovnik °i jezika ali ne. Saj bi itak vsi verniki razum^1 * znali moliti nemško.” Tu je torej pes pokopan! Tudi v škofiji V*W načelo: čimprej ponemčiti vso škofijo, vso roško! Eno najbolj žalostnih doživetij v življenju P° edinca in naroda je gotovo to, da se krivica ^ življa od cerkvene strani, ki je po Kristusovi P stavi poklicana čuvarica pravičnossti. Zato je ralo glasilo vernih koroških Slovencev — ^ , TEDN1K-KRONIKA — na ves glas zaklicati J116 maja 1960: “V številnih pismih in spomenicah so sl°yel! ski starši krškemu ordinariatu izrazili svojo * , nad odlokom in zahtevali, da se poučuje v boJ°C krščanski nauk v materinem jeziku. tr«1 Žal moramo ugotoviti, da ordinariat ni srfla ^ za potrebno, na spomenice, številna pisma in opravičene pritožbe odgovoriti. DOLGO SMO M . ČALI. Po sedmih mesecih smo prisiljeni javn0 povedati, da ordinariat vztraja na krivičnem &e^ tu, kajti v drugačnem slučaju bi bil dekret ie ^ no preklican. , j! Pravica je samo ena in enaka za vse, taK° Slovence kot za Nemce. Če Nemec sme zaMe<> pouk krščanskega nauka v svoji materinščinii ^ tem nihče nima pravice za slovenske otroke jati drugačnih navodil — tudi krški škofijski °r nariat ne!” Klofuta iz uradne Jugoslavije J«' Prav je, da neposredni sosedi Avstrija i'1 goslavija skušata vzdrževati prijateljske medse jne odnose. Ni pa prav, če ob takem vzdrževs'1^ prijaznih odnosov ena država — ali tudi prezre krivice, ki jih druga napravlja konim'*0 zlasti če jih trpe njeni lastni državljani. Koroški Slovenci, ki pod nemško peto trpe ^ liko narodnostnih krivic, vedo, da je Jugosl8'’^ sopodpisala mirovno pogodbo z Avstrijo. Pa ce j tudi ne bila, njihova matična država je in že taka bi morala zahtevati od svoje sosede AvstrJ da bo do Slovencev, ki so njena narodnostna 11 ^ njšina, poštena in pravična. Enako do gradi®1' Misli, July. ^ Hrvatov, ki so na isti stopnji s Slovenci. Ko v«mo, da so je Avstrija v mirovni pogodbi na-vsem sopodpisnikom izrecno zavezala, da bo Pu Pfam ^avična, pa svojo besedo vsak dna na novo požre kdo je bolj poklican, da pozove verolomno Av-*J° na odgovor, če ne v prvi vrsti Jugoslavija? Toda kaj se je zgodilo? , ^ prvih tednih tega leta se je zvedelo, da stri ide avstrijski zunanji minister Kreisky v Bel-. Po uradnih opravkih. Šlo je za zboljšanje je ojnih odnosov med obema državama. Jasno llo» da so Slovenci pričakovali od te ministrove Vedal marsikaj tudi zase. Mu bo vendar Belgrad po- da je eden od pogojev za prijateljstvo — v,čnoit Avstrije do narodnostnih manjšin. Se bo n'enda inir. vendar Jugoslavija sklicevala na določbe °Vne pogodbe itd. tosl je prišlo ogromno razočaranje. Uradna Ju- li ^,aVlJa Je komaj kaj povedala, če je bilo govora j ‘^vencih ali ne, časopisi so pisali tako, da ni ne rePa ne glave. Nasprotno so pa Av-^4k ’n se na široko razpisali o tem, j. ? lr>alo se je Belgrad zanimal za to pereče vpra-J(!- / velikim zadovoljstvom so ugotovili dvoje: ^uRoslavija je priznala, da se vprašanje koroš- kih Slovencev ne more primerjati z vprašanjem tivolskih Nemcev.. . Jugoslavija je priznala, da je urejevanje odnosov med Nemci in Slovenci na Koroškem — notranja zadeva Avstrije... Z drugo besedo: Jugoslavija se v to ne vtika! To je bila torej druga boleča klofuta, zadana koroškim Slovencem. Katera bolj boli, prva ali druga, je težko določiti. Kljub tem in takim udarcem naši bratje na Koroškem ne obupujejo, če jih je matična država pustila na cedilu in jih domala zavrgla, utegne pa ostali svet dvigniti glas, ki bo Avstrijo prisilil, da predrugači svojo politiko do narodne manjšine. To upanje jim še ostaja. In nad škofijo je — Rim s sv. Očetom. In če še to upanje odpove, se bodo pa toliko tesneje oprijeli gesla znane Pregljve povesti: UMRETI NOČEMO! Zato se narodnostno in kulturno iz dneva v dan bolj živahno udejstvujeje, da so res vredni vsega občudovanja. Klofut ne vraT čajo, pod njimi jim raste nova moč, vzdržali se bodo s črpanjem iz tega lastnega vira: iz vere vase in božjo Pravičnost! Bodimo z njimi, podpirajmo jih! DOMOVINI Jož Kap Opustil sem Te, Domovina sveta. .. ^dini nisem — Ti se vsem edina. blag spomin si v vonju rožmarina, °» Sorska gruda mojega očeta! vendar že resnica razodeta, ^aj narod je in kaj je domovina, *voboda, čast in narodna svojina? temna je vsa z upanjem prežeta., Kot cvetka si, ki roso pričakuje.. . Gospod, usmili se, ne pošlji slano, 8aj veš: dežja in rose potrebuje. OD KOD? I. Burnik “Od kod prihajaš, fant, od kod?” sprašujete me vsepovsod in parate mi srčne rane. Vprašajte raje južni svod neba — bledico mesečine, vprašajte jezne vale vod, ki silni butajo v pečine. Naj povedo, od kod je brod pripeljal me. Naj povedo, kod vse trpi slovenski rod! Olajšajte mi bolečine! » Kroza! Mar smo ljudstvo kaznovano? rhtim, o Bog, iz zemlje daljne, tuje.. . °H srce, boli s skelečo rano. Jul V. BEGUNCEM POSVEČENO LETO GRE H KONCU KAKŠEN USPEH SE OBETA? Kaj se da povedati o dosedanjih uspehih? še bolj naravnost: Ali moreno Slovenci v Avsti’aliji pokazati, koliko je “begunsko leto” pomagalo našim ljudem v taboriščih onkraj morja? Nič dosti. Celo to moramo zapisati, da je v tem letu dotok naših ljudi v Avstralijo kar precej manjši od prejšnjih let. Zakaj tako, trenutno ne vemo povedati. Res pa je, da je prišlo nekaj tu-catov družin v Avstralijo v tem letu, ki bi brez “begunskega leta” nikoli ne prišle. Med njimi so slovenske. Doslej so bili ti ljudje iz zdravstvenih razlogov ‘ineligible’, begunsko leto jim je odprlo pot Avstralijo. To je nekaj. Na drugi strani pa Avstralija ni kaj posebnega napravila zanje. Sprejela jih je, toda po priho du so bili prepuščeni sami sebi prav tako kot drugi, ki so prihajali in prihajajo s polnim zdravjem in drugimi primernimi kvalifikacijami. V taborišče in na delo, kdor more — od tu naprej pa sam pomagaj.... sebi in.družini. Ob tem dejstvu je vredno opozoriti na pismo, ki ga je objavila iz Anglije izpod peresa rojaka Petra Selaka AMERIŠKA DOMOVINA. Pismo je res zanimivo in zasluži ponatis v celoti. Anglija nam ni kdove kaj pri srcu, ali v tem primeru se je res izkazala. Neki del Avstralije je kaj zaverovan v Anglijo, rad jo posnema — škoda, da ne zmerom v dobrem smislu... Pizmo iz Londona se glasi: “Prišlo je v zadnjem času kakih 50 slovenskih rojakov iz raznih evropskih taborišč, da se bodo naselili v Angliji. Kako je to, da so jih sprejeli sedaj, ko toliko let že niso begunci mogli na naše otoke, ne vem. Pravijo, da je to sad dela za “begunsko leto”, ki ima namen dopovedati srečnim in malobrižnim zapadnim narodom, da je begunska usoda nekaj strašnega. Komunisti preganjajo, ropajo, zapirajo, more, nedolžni trpe, beže. Pokazalo se je, da je to delo imelo precej uspeha, izrednega uspeha. Letos Angleži in njihove organizacije te begunce sprejemajo tako gostoljubno, da se mi, ki smo prišli sem pred desetletjem, ne moremo načuditi. Država, katoliška Caritas, občine in druge ustanove kar tekmujejo kdo bo bolj gostoljuben, kdo bo več dal novodošlim. To so večinoma mlade družine. Prilagam pismo moje sorodnice, ki je poročena v srednji Angliji in po- 202 ve, kako so tam pričakali novo našo sloven5 družino. Takole piše: “Prišli so novi Slovenci v našo vas. So s i\{o! jerci. Pišejo se Zver. Doma so od Ljutomera. * , in zena sta stara po 30 let. Imata devet niese staro hčerko. Na videz so dobri ljudje, kmetsk® stanu, pridni. Občina jima je kupila posebno _ in jima jo podarila, občani so zbrali in kupil’ novo opremo za vse sobe in kuhinjo. Vsi smo * li in nanosili hrane vsaj za dober teden. P°s j odposlanec občine je šel begunce počakat in SP jet na dvanajst milj oddaljeno postajo v n'e.J. Reveža sta pričakovala, da bosta zašla zopet v i ko taborišče in sta se ravno o tem pogovarja*8' jih je odposlanec pozdravil v železniškem vozu ju nagovoril — slovenski. Oba sta jokala. ^ Ko so prišli na našo domačo postajo, )e ^ tam vsa vas. Od postaje do njihovega novega ma jih je spremljalo 15 avtomobilov. Dom jllfl prišel odpirat sam župan in jim voščil srečo- vi dom je bil ves svež, vse prebarvano, vse S pravljeno in vse urejeno. Iz kuhinje je dišalo no kosilo, ki so ga pripravile naše žene, tukaj J Slovenke. Nova begunca seveda ne moreta v da je vse to res, da imata že svojo hišo, da mož preskrbljeno službo, da je v omarah hra11^ potrebna obleka prvi trenutek, ko sta prišla v svoje novo mesto življenja. Za Veliko noč r, dite sem, jih gremo obiskat. Tako srečnih še niste videli.” ŽELJA I. Burnik Stokrat rad bi ljubezniv bil s Tabo; večno blag in dober, skromno miren in ponižno vdan — vedno tako, kot tedaj, ko se zagledam v Tvoje čudo: T r o e d i n i BOG! Misli. Julv. l96# OSMI JULIJ — dan domorodcev, aboriginov Pavla Miladinovič Sveč gotovo veste, da je tak dan na av- skem koledarju. Osmi julij je vsako leto po-en prvotnim avstralskim prebivalcem-črncem. a slabo bi bilo na svetu, če bi se beli ljudje k 0 po enkrat na leto spomnili tistih, katerih j,°*a ima drugačno barvo. Zaslužili bi mnogo več. svoboda, ki jo delimo mi, svetli belci, ne Gos-v°i B°K’’ svojim temnopoltnim soljudem, ni dovolj Ka> da bi mogli živeti na svetu kot enakopravni Hj an,*> pa tudi ne dovolj majhna, da bi mogli v _ unireti. Kadar pomislim, kaj se godi v Afriki, Je težko v duši in moram obrniti pogled od sra- iflu v tla. ^ knako težko mi je v duši, kadar srečam tu v ,j0^la^ji temnopoltni obraz domorodca. Njegov bejeer’ *°da zbegan pogled se pod zvedavimi očmi k,^a človeka tudi obrne v tla. Še bolj me zaboli, Sel«81' S^®’m belca, ko pravi; “Hvala Bogu, da ni-crn> vsaj nimam tako grdega obraza!” 4 Ali ste se že kdaj srečali s pravim avstralskim Žalj 'n S'ovol'ili z njim? Ali ste že kdaj dr- f°jo belo roko v njegovi črni? tov za vedno vtisnjeno v spomin in srce srečanje z enim od teh črnih. t-e-. Ho je pred (i leti. Takrat je pokojni filmski lser Chauvel snemal film “Jedda”. Verjetno ste llln°gi videli. tei. y °zič je prišel in vzela sem v naročje sinčka . a na obisk k osamljeni starki v sydneyskem t^tju. z otrokom v naročju sem sedela v Ui0jQ ajU’ vase zamišljena. Nenadoma je vzbudil ,w Pozornost čuden šum in pritajeno šušljanje Potnikov Je . Vse vprek steza vanj e vratov, namigo-In zvedavi pogledi. Tedaj zagi teij Vl*-kega črnega domačina. Obraz je izražal in-g]6(j co> v očeh sem pa opazila tisti zbegani po-t^tj’ .1 Je tem ljudem lasten. Lepe roke v dolgimi iljfj držal sklenjene v naročju in z naporom V°sti Živčnost, se 8'a je lotevala zaradi zveda- zagledam tik pred seboj lepega, visoke • lUdi 1 belih. Njegova očitna zadrega se je lotevala ^ene, dokler me ni rešil sinček v mojem na CJU v ^kaj' maj dye star. V njegovi dušici se je HaSpr z8anilo in je stegnil rokico črnemu “stricu” ^ega°^‘ ^rn' obraz je zasijal od olajšanja in za-"aju obeh je popustila. '"'htečimi ustnicami sem se mu nasmehnila. !°k n.'11' nasmeH, ki ga ne morem pozabiti. Ot-Vor. j ^ krat tedensko so se morali javiti pristojnem11 niku. Pokorščino je vsiljeval korobač, stan >n s f(, ho je moral, preskrbeti farmar. Novpriselj6”^ ki je prevzel 5 konviktov, je dobil od vlad® akrov zemlje in 5 krav. Za 10 konviktov se r « sestvo podvojilo. In tako dalje, še in še bi _ ‘ ; mogla zadovoljevati zemlje lačne nove priseg ^ in ustanovljene farmarje v novi dežel*« ^ ni zmanjkalo konviktov-sužnjev! To sužeflJ' sredi med odsluževanjem kazni in naseljevanj®111« dajalo Avstraliji gospodarski zagon v blagos ^ poznejših rodov. Mnogo pragozda je postalo vitna zemlja, mnogo potov je bilo speljanih' pjj stov zgrajenih, palač, hiš, gospodarskih postavljenih z žulji, znojem, solzami, krvjo njencev-sužnjev, ki v pretežni večini niso del® j, kore za zločine, temveč za svoje družabne, 1,8 ne, verske svetinje! Zarja svobode in prijatelj kaznjencev-*11*1^ j >rtVa Mladi avstralski rodoljub in študent Plfl ,• Angliji Wentworth ni le budil svojih rojfli10 ■ti daljnem Sydneyu in N.S.W. k narodni zavesi' Misli. -Iniv- Vzd ** V Londonu tudi knjigo, v kateri napada ne-zno stanje v mladi koloniji in terja zakono-0 skupščino, sestavljeno iz svobodnjakov in m Jen*h konviktov. Vrnil se je v Sydney z na- 182 osvo*5°jence z(*ruži v politično silo. Leta Ustanovi prvi neodvisni časnik “The Austra-njem napada samovlastne višje sloje in se an”, y "oti 2i* svobodno vlado. Osvobodilno gibanje in boj ne°dvisno vlado, za čast in svobodo osebnosti, sv°bodne volitve, za enakopravnost vseh drža- vljanov ima v Wentworthu in njegovem listu svojega prvoboritelja. Na verskem, moralnem in karitativnem polju pa se leta 1820 v Sydneyu pojavi Wentworthov idejni zaveznik, katoliški irski duhovnik John Joseph Therry. Da bomo mogli razumeti požrtvovalno delovanje tega “apostola Avstralije”, “župnika N.S.W.” in “prijatelja zločincev”, nam je bil potreben gornji daljši zgodovinski izlet. Osvetlil bo Therry-ja kot prijatelja kaznjencev-sužnjev. O tem možu pa več drugič kdaj. ■Z POPOTNE TORBE Dr. I. Mikula Vl(;NABllAL0 SE M1 JE NEKAJ DROBNIH NO- li! Zahodne Avstralije. V • v vj|j micno prenovljeni Marijini cerkvi v Leeder-1,^. S*'a se po novem letu poročila inž. Aleks Do-Seja lz Pulja in Verica Sfiligojeva iz Gorice. Vejili SVa^a Je bila na nevestinem domu, ki je mno-fantom, sedaj po večini možem, v hva-spominu iz časov, ko jim je tam gospo-.. skrbna ga. Sfiligojeva. Nevestinemu očetu v marcu postal žrtev prometne nete., V Melbournu, želimo skorajšnje popolno ok-a*ije. Q0t.y družini Jožeta in Štefanije Markič, krepkih hla ailov v Perthu, se je dvema bratcema in dve-Ijji^^icama pridružila Lilijanica, ki vse kratko- lta jVan Pavšič, doma iz Šenpasa na Krasu, in že-t>cV(' n^elina iz Wanneroo sta vsa srečna ob svoji °J'°jenki Linette Anne. ibitaj°^Ze Ahačevčič in žena Julka, ki sta marljivo hi§0 a l)r>hranke na vročem severu, sta si kupila oj) Perthu, kjer se je družina lepo udomačila Prvorojenki Julki. &or .a; Berta Lederer je šla na obisk matere in v gjj 'kov v Evropo, žal pa svoje priletne matere veniji ni smela iti pogledat. Med njeno od-'v,l :stJ° vodijo farmo trije sinovi, ki jih je mati a vzorno vzgojila. ^V*t0 Tajnšek in ga. Romana sta se srečno ^ 0, ,lz Evrope, kjer sta bila od lanskega marca •liji u Pr* svojih. Mudila stta se tudi v Slove-»t^e« pa pri izseljenih starših na avstrijskem ^ |\Zl'edno iznenadenje je zadelo Jožeta Zigmun-talj0 Je kot šofer vajen prevažati parčke, pa ne v ^jhnih. žena Nada r. Vukovič mu je podari- la — dvojčke. Pri krstu na belo nedeljo sta dobila v osbornski cerkvi pri krstu imeni: Frank John in Millie Rose. Sedaj njun prijazni dom osrečuje troje otrok in mlada starša sta po pravici ponosna. V Northamu je po težki operaciji srečno okreval Jože Bezgovšek starejši. Gotovo je k okrevanju pripomogla strokovnjaška nega hčerke Marije, ki je izvedena bolničarka. Veselo svatbo s poročno sv. mašo sta obhajala 30. aprila Polde Masten in njegova nevesta Adica Sontag. Nevesto je izročil pred oltarjem Poldetu njen oče Ivan iz Sarajeva. Pogrešali so dobre Son-tagovo mamo Slavko, ki je pa gotovo iz nebes blagoslavljala srečni mladi par. Naj bi vsi posnemali svetli zgled Sontagovih staršev! Lep pozdrav vsem tem in drugim. Iskre Prosvetljeni um nad belimi omizji, kjer tekmuje z rojstvom smrt, ugodje v mavričastem neonu in v zublju neizbežne sveče, ognji, stišani v izbrušenih kristalih, v poezijah kamna, barv in v glinastih bokalih, — da, celo ta črno-bela harmonija prstov, bilja, rud in misli so svetlobni snopi nezakopanih talentov, ki se krešejo ob setev Mojstra v Zagonetki. 1’avla Miladinovič PREBRODIL JE MLAKUŽO J. T„ N.S.VV. (Nadaljevanje) Božičevanje OD POGREBA SO SE VRAČALI SKUPNO, kakor so imeli dogovorjeno: Janez, njegova dva tovariša in “neznanec”, ki se jim je pa zdaj predstavil : “Fantje, vi me ne poznate, jaz pa vas prav dobro. V službi smo vsi pri istem podjetju, le s to razliko, da sem jaz v pisarni. Moje ime je Jože Dolnik. Zanimam se vas vse, a v vašo družbo ne zahajam, ker sem že izkusil, da taka družba ni zame. Nekaj časa sem se trudil, da bi fante spravil na boljšo pot, pa je bilo brez uspeha. Noben opomin ni pomagal. Potem sem se odtegnil.” Molčali so in gledali v tla. Vsem je bilo nerodno, celo Dolniku samemu, čutil je, da bo dobro udariti na drugačne strune. “Kam pa za božič, fantje?” Mimogrede so se spogledali, rekel ni nihče nič. Pomenilo je toliko kot: “Še ne vemo...” “Pojdite z mano v Melbourne. Tam se bomo imeli prav po domače.” Ko jim je svoj načrt nekoliko podrobneje popisal, se je Janez odzval povabilu in obljubil, da pojde. Tovariša sta zmiga vala z rameni, pozneje se je pa pokazalo, da ju vabilo ni prav nič mikalo. ★ Nekaj mesecev po tem dogovoru sta bila Jože in Janez v Melbournu. Za sveti večer sta bila povabljena v družino zavednih in vernih Slovencev. Tako je dobil Janez priliko, da je v tujem svetu doživel pravo slovensko božično praznovanje. Višek je bila seveda polnočnica. Lepe božične pesmi, ki jih ni bil slišal že par let, so ga globoko ganile. Ob poslušanju ubranega petja se je zamislil v skrivnost v jaslicah in na oltarju. Iznenaden je gledal dolgo vrsto ljudi, ki so se pomikali pred oltar za sv. obhajilo. Med njimi so bili tudi vsi iz družine, kjer sta bila z Jožetom gosta. Povesil je glavo, kakor globoko osramočen.. . Po polnočnici so se vrnili na dom in božičevanje se je nadaljevalo. Ni manjkalo potic in podobnih dobrot. Vsi so bili srečni in tako veseli, da je Janezu vstajala od nekod nepovabljena zavist. Na sveti dan zopet po starih slovenskih običa- jih niso šli nikamor, razen še enkrat v ceih Toda čeprav so se izognili vsem hrupnim zabavaj’1’ ki jih Avstralija ponuja za take praznike, je vsem prav prijetno. Pogovor, šale, uganke, P1^ ljice, deklamacije in razne slovenske pesmi so J napravile dan prekratek. Vse to je tako vplivalo na Janezovo noti>!1^ j ost, da se ni mogel vzdržati solz. Kot bi kdo nožem brskal po stari rani, so bile pesmi: „ čez jezero” in “Prav luštno je tam na deželi" ^ Kolikokrat sta jo pela na Koroškem s starim tom! Potem je Jože vzdignil ono, Janezu prav bro znano: “En hribček bom kupil, bom trte sadil.. . ” Janeza je prijelo, da se je odtrgal od di-u^^ šel ven in se razjokal kot otrok. Ko se je vrn hišo, mu reče Jože: ,1 - biti “Janez, zdaj pa ti eno! Pokaži, da znus v naši družbi vesel.” Ni mu bilo treba dolgo ugibati, katero i>a-i ^ poje. Srce mu je narekovalo, katero naj: “Kje so tiste stezice...?” Razne novice. Ko sta se po praznikih vrnila na delo v sko samoto, je Janez z zanimanjem poslušal vice, ki so jih fantje prinesli iz Sydneya in od d god, kjer je kdo preživel božične dni. O Mirku je bilo povedano, da je v umob0*".1. ci. Zdaj je bilo Janezu jasno, zakaj tako dolg0 j pisma od njega... Pavlino je zasačila policija-je je dobila pri obravnavi dve leti zapora. Na 6 ,jj sveti večer so se pijani fantje stepli in hudo ra^ nekega Avstralca. Vse je aretirala policija. D1 „ fantovska tolpa je morala v policijski zapor & čez noč, da so se streznili. Trije naši so se z 11 mobilom v drevo zaleteli: šofer je mrtev, spre,)1 valca ležita v bolnici... Ves prepaden je Janez poslušal. Vsaka n°V‘0f ga je globoko zadela. Ob vsaki mu je vstaja' 11 trdni sklep: Moji koraki se morajo odločno ob> , na novo pot. Posekal bom gosto grmovje, poS bom stari kvas.. . (Konec sledi.) j Misli, July, AVSTRALSKA VOLNA —glavni vir bogastva M. Oppelt v ŠE VEDNO VELJA, DA JE PROIZVODNJA ‘-'NE naj večje bogastvo Avstralije. Tudi ta in-let■ narašča iz leta v leto. V zadnjem deset- i Ju.se je povečala za 46% in to pomeni, da smo ^ni Pridelali 1577 milijonov funtov volne. To je 0l'aj tretjina vse volne, ki jo pridela vesoljni “Vet. Zadnje čase volnena industrija čuti konkuren- sintetičnih izdelkov, ki skušajo volno izriniti z Va*S^a> ki g'a je vsaj 6,000 let zavzemala kot zelo n° potrošnje blago. Zgodovina priča, da so lju- dlo v kakih 4,000 let pred Kristusom redili ovce j . Pridobivanje volne. V koliko bodo sintetični zamenjali volno, je pa še precej negotovo. ** mislijo, da nobena nova iznajdba naravne ija e ne bo mogla nadomestiti. Če se pa izkaže, j..*'0 mnenje ne bo držalo, bo morala Avstralija {j^nuti s precej manjšimi dohodki od svoje ov- i. Zaenkrat še ne kaže, da bi ta industrija tef- na sve^u nazadovala in to kljub vsem sin-t,.^cri*1n izdelkom, ki jih nudijo domači in svetovni šev ^rav v tem zadnjem desetletju je bilo popra-sjjj anJe Po avstralski volni v Evropi in na Japon-6111 zelo živahno. Hej; ^0,1kurenca avstralski volni pa prihaja še od vT* Je krati v dnevnem tisku, da je Rusija i)V-. a Sojiti posebno pasmo ovac in je sploh svojo cJerejo silno povečala. S tem bo seveda skušala ^ pieJ zadostiti svojim notranjim potrebam, ko yPa to zgodi, bo brez dvoma preostanek volne IjH a na svetovne trge po zelo nizki ceni. To bi j^.fna od gospodarskih “bomb”, ki jih Rusija lHjS[!S^a Za ekonomsko osvojitev sveta. Lahko si žj|a 11T10> da bi taka bomba Rusiji lahko bolje slu-žajok°t atomska. Prisilila bi ostale države, da zni-ljja Ceno svoji volni — in tu bi bila prav Avstra • Najhuje prizadeta. torej, konkurenca sintetičnih izdelkov av-^sk Vo'neni industriji še ni nevarna, je pa v konkurenca morda v bližnji bodočnosti toli- ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦» Orjaški koštrun z avstralskih pašnikov. Okoli 150 milijonov ovac redi Avstralija v naših dneh. Na vsakega človeka v deželi, od novorojenčka do stoletnega starca, bi prišlo po 15 ovac, če bi si jih po bratsko razdelili. Pašniki so ogromni, da jim oko ne pride do konca. Nekako 150 let je od takrat, ko so se zaredile v Avstraliji prve večje ovčje črede. Nekdaj ta dežela ovce sploh ni poznala. Zgodovina ve povedati, da so bile prve ovce na poti v Avstralijo z neko ladjo leta 1788. Toda te niso bile ustvarjene za tukajšnje podnebje. Leta 1805 pa je neki Anglež pripeljal sem ovce iz črede angleškega kralja Jurija 111. Kralj je imel v svojih čredah špansko pasmo z imenom Merino. Ta vrsta ovac je lepo uspevala v Avstraliji in še danes izvrstno uspeva. Ker so prve prišle iz črede angleškega kralja, jim še danes pravijo “kraljeve ovce” — slavne MERINO. Zabava SLOVENSKE KARITAS V SOBOTO 30. JULIJA. OGLAS NA OVITKU. •l°- To je bilo takrat, ko je Job na-^ lio^u cele litanije svojih tegob in bolečin, nato mu stavil vrsto vprašanj. Bog se je odzval Jobovim klicem in se prika-Toda namesto da bi odgovarjal na vprašanja, je začel sam Joba izpraševati. Bila so sama praktična vprašanja iz astronomije, botanike, biologije in zoologije. Job je uvidel, da so bila božja vprašanja modrejša nego jih stavijo ljudje. Spoznal je, da je njegova lastna pamet komaj senca tega, kar Bog ve, razumeva in spoznava. S tem dognanjem se je Job zadovoljil in se vdal. Kako more človek s svojim omejenmi razumom spoznati tako širokopotezen načrt, kot ga ima Bog- z vesoljstvom časnosti in večnosti? Zato vprašanje trpljenja na svetu ne more biti nikoli do konca odgovorjeno v popolno pojasnilo človeku. Mogoče bo to šele v večnosti. PISMO O BOŽJI PREVIDNOSTI Dr. Alojzij Odar v Duh. Življenju b PiSETE Ml, DA NE MORETE VEROVATI v ^rev*dn°st. Kar se o njej govori, se Vam zdi 'n neutemeljeno. Je le “pobožno govorjen-bo..V svojem življenju še nikoli niste naleteli na Vetj ° Prev>dnost. Delati ste morali, če ste hoteli ži-dik ^°*ezen ste pretrpeli ali ste pa šli k zdrav-u Po zdravila. Veii^'koli se ni zgodilo nič izrednega. Včasih ste M V° za kako stvar, a se ne spominjate, da dtu ain molitev kaj koristila. Pa tudi v življenju % 'judi okrog Vas gre vse po naravnih rno-d0bj. ^d°r je močnejši, ta zmaga. Bogatemu se eksis° ^oc^' Zdrav človek si more ustvariti znosno lit^v enco> če je priden. Bolnik je pa revež: mo-ne vrne zdravja, božjo previdnost se zdi, da ji ni mesta na b, ' Če Bog j6| se pag za posamezne ljudi ne niti ' S*cer pa, če bi bil Bog, bi ne mogel pripu-kater- k° nesreč in trpljenja. Koliko morajo ne-b0jj 1 'judje trpeti! Trpijo tudi nedolžni. Kje je bi ,a Previdnost? Noben človek ni toliko krut, da S0g,°^Ustil toliko trpljenja. Pa naj bi ga dobri ie more neskončno sveti Bog dopustiti, da v°tlil lVGtU Sreba? Božja previdnost, ki bi žl0v , z'yljenje na svetu, bi bila v nasprostju s t)eia 0v° svobodo. Vemo pa, da smo svobodni. tl'°> kar hočemo, naj bo Bogu všeč ali ne. . Stari ugovori in očitki odgovor: anizali ste vse ugovore, ki se navajajo proti \li r , • July. 1960. božji previdnosti. Tako kot Vi, so mislili in pisali že mnogi. Agnostiki trdijo, da ne moremo o Bogu spoznat ničesar. Ali je ali ni — ne vemo. če pa o Bogu nič ne vemo, seveda tudi o njegovi previdnosti ne. Deisti, kot na primer Francoza Voltair in Rousseau in Nemec Kant, so učili, da se Bog za ves svet in za človeka na njem nič ne meni. Dogajanje na svetu se vrši mimo Boga. V te malenkosti se “veliki mojster” ne vtika. “Čistemu duhu” ni mar ta svet. Zbor fatalistov, kamor spadajo stari stoiki, mohamedanska vera, astrologi, okulisti in spiritisti, pa je prepričan, da človeka vodi neizprosna usoda (fatum), ki ji nihče ne more uiti. Za ljubečo božjo previdnost ni mesta; Nekaj takega agnosticizma, deizma in fatalizma je v vsakem človeku. Skoro na vsakega pridejo ure, ko se mu tla pod nogami zamajajo. Temni oblaki zagrnejo sonce, da je tema kot tiste tri ure, ko je Kristus umiral na križu. Duše, ki se bore za krščansko popolnost, napade skoro redno strašna suhota. Božja bližina se od njih odmakne. Prepuščene so same sebi, kakor da bi se Bog zanje ne zanimal. Ta občutek je težak, včasih strašno težak. Najbolj strašnega je doživel Kristus na križu. Ne bi vedeli zanj, da ni zaklical “ob sveti uri” — ob treh popoldne — z močnim glasom: “Eloi, Eloi, lama sa-baktani!” Po naše: Moj Bog, moj Bog, zakaj si me zapustil. (Dalje drugič) 5>M> TONČEK IZ POTOKA Povest Spisal p. Bazilij “Spet bova dobila Kati na glavo,” je šepnila Nežika bratcu in jezno pogledala proti cesti. Tonček je bil koj pokonci in v ognju. “Nak, te cmerikavdre pa ne maram!” Po kolovozu se je izza ovinka primajal domači voz. Hlapec Martinek je imel vajeti v rokah, ob njem je sedel Janez, zadaj cela gruča. Namenjeni so bili na njivo, ki so ji rekli “Pod trebežem”. Med delavci je bil tudi Klamovčev Tone, ki je hodil h kmetom na dnino in se je zlasti pri Pintarč-kovih kaj rad mudil. A vedno ti je privlekel s seboj svojo Kati, ki je za vsako malenkost bruhnila v jok in se je ni smel nihče dotakniti. Še maček ni smel zazehati: dekletce je takoj zajokalo, da ji je muc pokazal jezik... “Vidiš ga, možak že vstaja na vozu,” se je na tihem jezil Tonček. Klamovec je res počasi in zategnjeno povedal vozniku: “Pačakaj malo, počakaj! Bom Kati odložil.” “Eeeee!...” In dninar Tone je skočil z voza ter postavil na t}a svojo jokavo hčerko. Nato jo je peljal čez mostič na pašnik. “Tako, vidiš! Zdaj se boš pa s Tončkom in Ne-žiko igrala! Žvečer pa le pridi ž njima domov,” ji je povedal, kakor je znal le on. Zaradi njegove go-gorice so se mu vsi smejali, komaj je odprl usta. Kati je že spreminjalaa obrazek, kot bi jedla kislo repo, kajti Tonček se ji je za atovim hrbtom zapačil, da so mu oči stopile iz jamic. Klamovcu se ni upal reči, naj vzame Kati rajši s seboj, Nežika pa je bila tudi tiho kot miš. Dninar .Tone je zlezel na voz, hlapec je pognal — in trije otroci so ostali sami. “Kati! Kaj pa če krava zbezlja?” jo je hotel Tonček postrašiti in dekletce je bilo z jokom že čisto na koncu. Toda danes je še nekam vzdržalo. A vseeno se je zdelo pastirčku bolje, da pusti za enkrat Kati pri miru: voz je bil še preblizu in ako bi se že zdaj začela dreti, bi bil Klamovec hud. Nato je nekaj časa drežnjala vanjo Nežika, a je tudi ona ni mogla premakniti s tira. Kati je stala na mestu, vrtela med prsti rob predpasnika in gledala v tla. šele čez dolgo časa je spravila iz sebe: “Ata so rekli, da se igrajmo!” Potem je bilo zopet vse tiho.. . Hm! Zdaj se pa igraj s tako cmerikavo Pu" čaro! Saj še Neža, ki je deklica, ne ve, kaj b' Z njo. Tončka je prijelo, da bi Kati posadil na L'9 ko, ki je ležala v bližini. Potem bi žival brcnil stegno, da bi vstala.. . — Pa saj bi gotovo sliša 1 Katin jok prav do voza, ki se je majal v hrib P'° ti njivi. “Ata so rekli, da se igrajmo,” je trmasto 1,1 že skoraj v solzah ponovilo dekletce. Zopet so vsi trije molčali in se je naffleS njih oglasila Ruda z zateglim: “Muuuuu!...” Končno se je navihanemu pastirju le posvC tlo: “No, pa se dajmo! Pojdimo se pogrebce!” Nežika je nezaupno pogledala, kaj to poiueI11’ brat pa je že iskal tri klinčke. Dal je vsaki en«#11’ a zadnjega je obdržal sam. “Mi smo pogrebci in klinčki mrlički. Tale krtl, na bo moj grobek, onale Nežin, tegale pa doi>lS ti, Kati!” In pokazal ji je krtino, kjer sta z NeZ prejšnji teden zakopala nesrečnega zajca... Neža je komaj zadrževala smeh; kar hiti'0 f pokazala hrbet ter počenila k svoji krtini. Ko Kati stopila k svoji, se je začel Tonček zopet 1,8 vse grlo dreti: “Bingale, bongale, v jam’ co zvoni, štirje ga nesejo, eden pa spi.. Nežika je potegnila za njim in končno je Kati boječe odprla usta. tud' “Bingale, bongale, v jam co zvoni... “No, klenkanja je dovolj! Zdaj pa mrliči0', skopajmo grobke!” je resno ukazal Tonček. P1 je začel počasi kopati v mehko prst in škilit' Kati, ki je gledala Nežiko in jo posnemala. Da, tudi Kati je kopala grobek svojemu “mr-v ’ Toda nenadoma je postalo pod prsti tako ^udno.in p0tem je zasmrdelo, da je takoj pre-, a‘a z delom. Nesla je roke pod nos, nato pa nnila v strašanski jok, ki bi Nežinega tistikrat a eč prekosil. ‘‘Ata, ata!...” tla z r°kami od sebe preko pašnika “Vnost na kolovoz in po njem proti njivi Pod tebežem... Tonček in Nežika — ta je bila vesela, da se s* e^ina ujela na zajca — sta obsedela v travi in k dejala, ker sta se tako lepo odkrižala cmeri- 0?Ve Kati. Voz je bil tudi predaleč, da bi Katin , Pril°mastil nazaj. Le malo sta se bala, kaj bo Cer> kajti Klamovec je Tončku že večkrat navil uro. "> to Katre pa le ni bilo nikoli več k njima na pašo Je bilo več vredno kot ne vem kaj! 015 BISTREM POTOKU JE MLIN, JAZ SEM PA MLINARJEV SIN... gl Drugo leto je stiški učitelj zopet odkimal z So °> ko je oče pripeljal otroka v šolo. Še nič ®ista potegnila. A da bi take pritlikavce je-Le kam pridemo! He ik* Ju moral spremljati v Potok, da se 1 zgubila,” se je smejal šomašter Kovač. Se ,^n sta bila zopet za leto dni prosta. Tončku "lal. dei Je zdelo sicer kar zamalo. — Končno na nič ne Tudi doma je mnogo opravkov. Dečko se je kaj rad vrtel v delavnici ob hle-kjer je ;mel oče stružnico in vse mogoče mi- 2atsko °čet, orodje. Saj je prav potoški Miha z rajnim 0ll> ves mlin prenovil, tak mojster je bil. Sta-°četa oče ga je pa postavil. In kakor pomni tar!'llP°vedovanju potoški gospodar, so bili Pin-0v* kar po vrsti nekaj rodov samostanski so-Hav ^a*"° n* čudno, da je strugalo veselilo tudi l)o Tončka. A ko ga je vzel prvič v roke, je So njegovo ostrino prav na deski, iz katere duvf, e zarjavele glavice žebljev... Nesrečna 'lobi V rokah pa Janezovo strugalo, ki ga je brat za lanski godovni dan... 3e je ostrina pela po žebljih! Kar jokala Van eveda je Tonček ni slišal, tako je bil zavero- syoje delo. Zdramil ga je šele Janezov glas. Pr'®el iz hleva, videl Tončkov ‘zločin” ter lCal, kot bi ga kdo stružil po hrbtu. Smrkavec!” Tn v V^t nce^ je spustil strugalo in se zagnal skozi prosto. Janez pa za njim. To je bil lov Čez drn in strn, ki ga Potok ni videl ravno vsak dan. Drobni Tonček in za njim skoraj osemnajstletni Janez, ves v ognju zaradi svojega strugala. Vneti “mizar” je vedel, da bratovim korakom ne bo dolgo uhajal. Vendar je zaradi svoje okretnosti ušel celo iz kota med hišo in mlinom. Hotel se je rešiti v hlev in zapahniti za sabo vrata, dokler se bratova jeza ne skadi. A bil je prepozen. Zato je skočil na levo in se pognal komaj meter pred Janezom. “Zdaj zdaj me bo imel...” je mislil hitreje, kakor je tekel. Na, nič več ne more uiti! Zato je Tonček — kot kokoška, ki na begu od onemoglosti sede in zakokodajska — nenadoma počenil. Pa ravno pred jezerom gnojnice, ki se je iztekla iz hleva. Janez se ni mogel več ustaviti, ogniti pa tudi ne. Butnil je vanj in se kot klada zakotalil prek njegovega ukrivljenega hrbta — naravnost v lužo... Ojej, kako je bilo Tončku všeč! Žal skoraj pogledati ni utegnil, kako se počuti brat, kajti ubral jo je v mlin k očetu. Tu bo menda varen. Hlapec Martinek je imel zopet priliko za šale. Vendar je bil s kopanjem na vrsti tudi Janez! Tonček tistikrat gotovo ne bi odnesel brez bratove povrnitve, da ni slučajno zvedel za skrivnost, kako izginjajo klobase iz dimnika. To pa je bilo takole: Dečko je večkrat izginil pod streho, kjer je rad brskal po stari skrinji, ki je skrivala pravi zaklad. Vse mogoče cerkvene stvari si dobil v njej. Oče jih je dobil po svojem bratu Antonu, duhovniku na Koprščini. Ko je ta za vedno zatisnil oči, je bil Miha poleg. Ni dosti zapustil: vse je namenil revnim tržaškim študentom, kar jim ni že v življenju sproti razdal. Konja in zapravljenček ter skrinjo mašnih stvari je pa le dobil potoški gospodar. “Kadar se boš vozil, pomni, da sem neštetkrat sedel na zapravljenčku z Gospodom na prsih... Kar je v skrinji, pa shrani! In kadar bodo zopet beli menihi v stiškem samostanu peli psalme, jim nesi vse skupaj...” je očetu s postelje pretrgano povedal brat Anton. O, to je vedel tudi Tonček! Saj je mlinar Miha otrokom večkrat pripovedoval. Zato pa se je vselej z velikim spoštovanjem bližal skrivnostni skrinji pod streho. Prvikrat ji je trikrat dvignil pokrov in ga zopet spustil. Končno ga je le prislonil na tram ter sedel na rob skrinje. Potem je listal po debelih in v trdo usnje vezanih mašnih knjigah ter s sveto pobožnostjo božal lepo zložene, z zlatom obšite mašne plašče. Mnogokrat si je zaželel, da bi postal gospod... Pa kaj, ko ga še v osnovno šolo noče sprejeti stiški šomašter! Vedno mu je premajhen. — Saj je v resnici. Zato pa vselej, kadar zleze pod streho, pomeri stričev, bi-ret. Ko mu ne bo več plesal okrog glave in obtičal z robom na njegovem nosku, bo fant menda že dovolj velik... Poseben predal v skrinji je bil skrbno zaklenjen. še oče ga ni nikoli odprl, kakor je vedel Tonček. Pač pa je zvedavim otrokom nekoč povedal, da sta v njem dva keliha, čakata bele menihe, ki jih je cesar Jožef pregnal iz Stične. Lepo sta za- vita in vsak v svoji škatli: močna ključavnica t>ra' ni, da bi ju nepoklicana roka motila pri čakanju' Zlata sta in le za službo na oltarju: nihče se ju ne sme dotakniti, tudi oče ne... čakata bele nienil>e’ Že dolgih enajst let... Kdo bi si mislil, da se pod streho PintarčkoV1-domačije v Potoku skrivajo taki zakladi! V skrinji so bile tudi knjige, katere je *>tC večkrat prinesel iz podstrehe ter listal po njih. BolJ slabo je bral preprosti mlinar, vendar so otroci sl'" šali iz njegovih ust marsikateri nauk Baragovi “Zlatih jabolk” ali Slomškove knjige “Blaže in N®’ žica v nedeljski šoli”. Zlasti mohorjevk je bila v skrinji cela vrsta. (Se nadaljuje) ŽALOSTEN KONEC DVEH “DOMAČIH” KENGURUJ& Bruno De Miller, Corrimal KENGURUJA NA PRIČUJOČI SLIKI sta stara okoli 10 mesecev. Slika je bila vzeta na vrtu Drmotove hiše v Corrimalu. Ko sva bila z bratom na lovu blizu kraja Cool-abah ob queenlandski meji, sva podrla dve različ- ni kengurujski samici. Pri obeh sva našla v vreča1 mladiča, če bi jih ne bila našla tam, bi jih ne bi' lo mogoče ujeti. Bila sta že tako velika, da bi 119 prostem tekla skoraj tako dobro kot odrasli ken guruji. Lahko sta se že pasla po travnikih, v ne varnosti pa planila nazaj v materino vrečo. Sicer se pa mladi kenguruji vračajo vanjo tudi sicer 1,1 si privoščijo mleko, dokler jim mati to dovoli. kor hitro dobi samica novega mladiča, ki ga komaj za poldrugo inčo, prejšnji ne sme vec vrečo. Zanimivo je, da novorojeni kenguruj, kak°l je drobcen, najde pot v vrečo sam od sebe, ne ^ bi mu morala mati pomagati. V vreči ostane sesa, dokler ne dobi nekaj dlake. Nato se ob sol111 nih dneh že upa na sonce in leži ob materi nl1 travi. Ob najmanjšem znamenju, da se bliža >’e varnost, pa skoči kot blisk v materino zavetje- Ta dva mladiča sva torej z bratom lahko UJe la. Naložila sva ju na avto in jima dala dosti e že mlade trave. Z velikim zadovoljstvom sta 1° žrla. Na Drmotovem vrtu smo ju imeli blizu meseca. Bila sta kar domača in lahko smo ju nili. Tedaj se je nenadoma vreme sprevrglo dobili smo mrzel dež. Eden od kengurujev je do pljučnico in kar hitro poginil. Drugi se je PreV. nažrl solate, ki je rasla na vrtu in se mu je ze priljubila, pa je zbolel in poginil. K' Taka je torej zgodovina obeh kengurujev, jih kaže slika. ‘>19 J KOTIČEK NAŠIH MALIH l'rednikova pripomba K° je pretekli mesec izostal KOTIČEK, se je 'es svet izpraševal: Ali sta tudi Slavka in Slavko gagala...? Enako urednik. Pa je prišlo na dan: lsta omagala, pomota je nastala. Naslov sta nabila; (!(i Paddington St., namesto Gordon St. Po-‘ jima je pismo vrnila in ponovna pošiljka je ''šla prepozno. j v Čeprav šele zdaj beremo o praznovanju velike Cl> nič za to, samo da Slavka in Slavko nista — 0n,aKala... Slavica piše Veliko noč samo lepo praznovali ob lepem vre- ^e*iu. >ja velijo soboto srno bili pri polnočni. jJvie v življenju sem imela priliko videti tako ^ asr>e obrede in procesijo s svečami. V srcu sem ^ Uživala, čeprav je bilo vse še tako žalostno, J® bil Jezus še v svojem grobu. Kar naenkrat j^‘° čez polnoč se je pa mašnik preoblekel iz ža- J°čega vijoličnega v krasen bel in zlat plašč. v °ria je zmagovito zadonela po vsej cerkvi ob ^ Se‘ih zvokih in brnenju strežnikovega zvončka. sem, da nekaj velikega se je moralo nenado- I z8oditi. In res: Kristus je vstal! Aleluja! Ale-uJa! Nekaj silnega me je prešinilo od vrha do tal. v. e‘£* sem zmagovitega Zveličarja nad premaga- • 1 Krobom in zdelo se mi je, da tudi jaz kot vsta-z Njim. Srčko mi je kar hotelo vzkipeti od 4llsl>- Julv. 19fi0. veselja in.. . kar vriskala bi! Slavko in ata ob moji s-tiani sta tudi nepremično strmela v daljavo, čutila sem, da sta tudi oba ginjena do kosti. Prav zadovoljna sem bila, da sem prvič v življenju prisostvovala temu velikonočnemu zmagoslavju. S prav lepimi pozdravi in še svežimi čutili iz velikonočne slavnosti ostajam Vaša Slavica Filipčič Slavko piše Sedaj o velikonočnih praznikih smo se marsičesa razgovarjali doma in razpravljali o tistih časih, ko je bil Jezus obsojen in bičan, s trnjem kronan in pribit na križ, ter ko je na velikonočno jutro zmagovito vstal iz groba. Ata trdi, da so ga obsodili, mučili in pribili na križ taljani. Slavica in jaz pa trdiva da so bili Rimljani. Ata pravi, da taljani ali Rimljani, to je vse eno in isto. Je to res? Jaz mislim, da ne. Nazadnje pa smo le bili vsi iste misli in priznali, da so Jezusa križali naši grehi in človeške hudobije; tisti Rimljani tam so bili samo orodje. Ata nam je tudi povedal pravljico, kako je beseda “aleluja” nastala. Pravi, da pred božjim grobom so stražili tri vojaki: Romun, Taljan in Nemec. Ko je Kristus vstal in ga je Romun zagledal, je ves prestrašen odprl usta in vzkliknil: “Aaaa!” Taljan pa: “L’ e lu!” (Je on!) Nemec pa: “Ja-a-a!” In že se je pokadilo za njihovimi petami, ko so jo po bližnjicah pobirali čez kalvarsko goro proti Jeruzalemu. Tako pravi pravljica, da je nastala beseda “aleluja”: Kaj pravite, ali je mogoče, da bi bilo res, p. urednik? Jaz mislim, da to ne drži. Pozdravlja in želi vse najboljše Vaš, Slavko Filipčič Pripomba: Veš, Slavko, kar pravljice pravijo, vse “drži”, pa samo tako dolgo, dokler ostane v pravljici, če pa vzameš ven iz pravljice in začneš preizkušati, že nič več ne — drži! — ITr. ZIMA Prikašljala je starka zima, naguban, suh ima obraz; ko z brado kljukasto pokima, sneg z neba prileti in mraz. J. Stritar 213 IZ SYDNEYA V PERTH - IN NAZAJ I)r. I. Mikula “VZEMITE NAJU S SEBOJ na potovanje preko kontinenta! Rada bi zopet videla Freemantle in Perth, lepi mesti na zahodu. Prvič sva ju videla ob prihodu v Avstralijo v polnem pomladnem zelenju in se nama je ta novi svet takoj priljubil.” Tako sta se mi ponujala za sopotnika syd-neyska mladoporočenca. Morda sta celo sanjarila, da jima bom plačal potovanje medenih tednov! Da vse take, ki imajo morda podobne skomine, takoj ozdravim, naj izdam skrivnost: Povratni listek za železnico Sydney — Perth drugega razreda vzame tri moje mesečne plače —-41 funtov. “Skominarji” bi morali žrtvovati kvečjemu tri tedenske mezde.. . Sydney —— Melbourne Zvečer se odpelješ, v Melbournu si malo pred poldnem. Dovolj imaš časa, da si ogledaš mesto, obiščeš cerkev sv. Frančiška, pravi cvetlični vrt pred izpostavljenim Najsvetejšim, veličastno katedralo sv. Patricka in še kaj. šetaš se po botaničnem vrtu, skrbno negovanem. Vidiš reko Yarro, k: se vije okoli vrta, vstaviš se pred spomenikom padlim junakom, ki se dviga v sinje višine nad mestnim vrvežem. Morska obala s pristaniščem nas, sydneyske pomorščake in plavače, manj privlačuje. Zato najdemo časa za obiske pri prijateljih. Gostoljubno me je sprejel p. Bazilij in mi pokazal svojo izvrstno urejeno dušnopastirsko pisarno. Varno me je krmaril na obiske k nekaterim, pa moram njihova imena zamolčati, da ne bo zamere pri drugih, ki mi je časa zanje zmanjkalo. Pokazal mi je tudi hišo, kjer bo odslej Slovenski dom. čas je potekel kot bi mignil. Le drznemu avtu spretnega dr. Mihelčiča se imam zahvaliti, da vzečer brzec proti Adelaidi ni izginil v noč — brez mene... Melbourne — Adelaide Za sopotnike sem imel vesele dalmatinske fante, ki so popevali svoje turobne morske pesmi in stregli sebi in nam s sadjem in vinom. V prijaznosti niso nič zaostjali izletniki, ki so se vračali v Adelaido z obiska v Sydneyu. Niso mogli prehvaliti Sydneya, ki je po njihovem najlepše avstralski mesto in se mislijo kmalu tja preseliti. Med nami so bile tudi novodošle Grkinje, ki se pa niso zmenile za nas drugo. Bile so na poti k svojim so- rodnikom ali ženinom v Adelaido. Z jutrom vred smo zdrčali med griči, dolin*1'"1 in gozdovi v Adelaido. Mesto ima med vsemi 8' stralskimi mesti najlepšo dovozno pot. Zdaj je z° pet precej časa za ogled pravokotno zgrajene?8 mesta — mesta katedral, cerkva, parkov, drevja jjj cvetja. Nikomur pa ne privoščim zimske burje, -je strašnejša od melbournškega viharja. Mesto ie kakor šahovska deska — vse po strogem nač'1'^' Pridružujejo se mu številna stara in nova Pre mestja, raztezajoča se na sever proti gričem, 1,9 jug proti morju. V predmestjih Ottaway, Rosevvater, Panni™ ton in drugih so slovenske naselbine. Pomoči K* dija Viteza in Toneta Jesenka se imam zahval**1’ da sem mogel v naglici obiskati tucat rojak0 ' Iskrena hvala! Nisem pa mogel obiskati znane?3 Ljubljančana, ki je poročen z dravsko mojo to, brhko Korošico. Pa drugič, saj bo Adelaide ostala na šahovski deski. Kako pa naprej proti zapadu? V Sydneyu so mi v uradu I nterstate Booki Office svetovali, naj šele v Adelaidi vprašam * listek v Perth in nazaj, češ da tam dobim v 211,1 skih mesecih večji popust. Ko sem pa za l's vprašal, so mi rekli: No transaustralian esp1^ today! Imel sem občutek potapljajočega se. T’®11 Kalgoorlie: skupina Slovencev z misijonarje’11 Misli, July. l96°' v Kalgoorlie-ju, na otoku sredi puščave, Slovenci a sJužbo božjo čakajo, jaz pa v taki zagoti! čez hip Je prišla svetla misel: Poskusim po zraku! Po cesti North Terrace sem hitel med živahnim °metom s prtljago v obeh rokah do urada. Hitro imel v rokah turistovski listek za Perth. Pia- ča le ?eni blizu toliko kot bi stala povratnica na že-nici. Dobro, da sem smel računati z radodarno- rojakov v Perthu! Prtljage pa nisem mogel st j o v zrak toliko, kot sem je imel. Samo polovijo’ Kam z drugo? Na odgovor nisem dolgo čakal. ®sel serr, jjovge^ Mrs. Lorna, ki ima v Perthu ®c‘n'ke, moje prijatelje. Prav rada je sprejela Jago v varstvo, mene je pa prosila, naj vza-111 s seboj v Perth svež “Jubilee Cake” za njene sla'0--11'^6' ®rez vPrašanja sem spi'ejel dragoceno t'Sc|co in jo z najnežnejšo skrbjo čuval na le-[aiu. .j. Polet iz Adelaide sem sicer že opisal v junij-'h MlSLlH, o tem “Jubilee Cake -u pa nisem nič *• Med potjo po zraku sem skušal uganiti, kak-Jubilej naj bi obhajali oni prijatelji v Perthu. acl bi pripravil slavnostni govorček, pa ne mo-^ ’ ko ne vem, kako in kaj. Pa kaj me vse to 1 ®a' Pecivo bom pustil na letališču, tam naj ga stniki iščejo, saj druge naloge nimam. Toda ko se je železni ptič spustil na letališče, 26 zaS’ledal čakajoči me “jubilejni poročni > ki naj sprejme poslani “Jubilee Cake”. Te- ta, Mrs. Lorna, jima je bila iz Adelaide brzojavno sporočila čas mojega prihoda. Moral sem takoj z njima na dom v Mt. Pleasant, zastonj sem se branil. Ni mi bilo do tega, da se udeležim kake slavnostne “party”, pa si nista dala dopovedati. Toda nič takega me ni čakalo pri njima. Gospa mi je postregla s čajem in prigrizkom. Sedaj je čas, sem si mislil. Slovesno se dvignem, vzamem zabojček z “Jubilee Cake-om” pod pazduhi in začnem: “Srečen sem, da sem nocoj edini vajin slavnostni gost, draga srebrna poročenca! V duhu je z vama tudi teta Lorna iz Adelaide in v dokaz vama pošilja ta krasni in sladki Jubilee Cake...” Moral sem prenehati, ker sta me gostitelja gledala silno iznenadena in z odprtimi 'usti. Brž nato sta prasnila oba hkrati v bučen smeh. “Pa midva sva poročena šele .13 nesrečnih let, ničesar drugega ne obhajava, kot vaš dobrodošli povratek v Perth, vsaj na obisk. Kar se pa tiče Jubilee Cake-a, ga pa vsak dan pečejo po vsej Avstraliji, nikjer pa tako dobro kot vAdelaidi. Teta je samo to hotela, da dobiva svežega, danes pečenega, pa se je poslužila vaše prijaznosti, ko ve, kako rada imava to pecivo. In zdaj ga bomo takoj načeli, ker slučajno nimam nič drugega primernega k čaju.” Tako se je moj slavnostni govor neslavnostnc ponesrečil.. . (Se bo nadaljevalo.) BRISBANSKO DVOJNO BANDERO p krasno umetniško izdelano bandero Marije *af?aj in blagovestnikov sv. Cirila in Metoda je l*vič ,•* Ije; Javno vodilo Slovence pri procesiji sv. Reš- Telesa. Zaradi splošnega občudovanja ban- sWo bili Slovenci deležni posebne pozornosti. Nismo pa še poravnali stroškov za bandero v 3a ,1 ^ 129. Preden se lotimo ponovnega zbiran- Wy aiov’ probčujemo seznam dosedanjih prispev- v v 7-nesku £ 51. Manjka torej še precejšnja 80 ta. doslej so darovali: t, £ 8-0-0: nabral med Slovenci v Mt. Isa Tone ^iha; £ 3-0-0: Marija Čeh; K 2-0-0: družina 1’hit, Franc Matičič, Franc e1ko; ® L12-0: Anton Pratnemar; 1-10-0: Janez Mivec, Coorna, Mihai Malnar, °ma, dr. I. Mikula; ^ 1-0-0: Anton Konda, Anton Vogrin, Andrej aJnar, Stanko Sivec, Jože Kurinčič, Jože Tom- bli- Julv. Mi 1960. šič, Anton Karlin, Mirko Rakušček, Sydney, Srečko Tobijas, družina Brezavšček, Lojz Košorok; £ 0-15-0: Rudolf Stavar; £ 0-10-0: družina Fon, Jože Košorok, Janez Primožič, Jože Maček, Dookie, družina Andreis, Mrs. Nagy, Mirko Zavnik, Dora Vodopivec, Gize-la Vuga, Hilda Holzedl, Jože Barbiš, Ivan Knafelc, druž. Uršič, Jože Čarman, Janez Košorok, Franc Stavar, Tone Purga j, Franc Blatnik, druž. Vujiča, Sonja Fon, Ida Mizerit, S. Rože, trije neimenovani ; £ 0-6-0: druž. Podobnik; £ 0-5-0: Darinka Strugar, Anton Krajnc, Eliza Vogrič, Mimi Grilanc, Francka Dekleva, Jožefa Tomšič, Mr. Mrs. Hos, Pavel Dekleva: £ 0-4-0: druž. Grčman, R. Lanzer, F. Vodopivec; £ 0-3-0: Ivanka Dekleva, Stane Ko-rab; £ 0-2-0: Teodor Sulčič, Ivan Balant, Franc Breskvar, Pavel Dekleva. Vsem dosedanjim darovalcem prisrčen Bog plačaj! Prosimo nadaljnjih velikodušnih prispevkov osebno nabiralcem ali po pošti na naslov: Mrs. Kristina Plut, 69 Kingsholm St., New Farm, Bris-bane, QId. Cerkveni odbor, Iirisbane 215 O NARODU “Z ENIM IRAKOM ' Pavla Miladinovič GORNJI NASLOV BO RAZUMEL, kdor je ali bo pazljivo prebral knjigo Janeza Arneža pod naslovom: Slovenia in European Affair«. Izšla je v ZDA leta 1958. Pričakovala sem, da je knjiga kot prvi zvezek ■zamišljene zbirke “STUDIA SLOVENICA” visoko znanstveno delo in komaj primerna za poprečnega bralca. Pa ni tako. Knjiga je prijetno poljudno pisana v lahki angleščini. Kdor prilično obvlada jezik, naj jo brez skrbi vzame v roko. Obsega zgoščeno zgodovino Slovencev od naselitve v kraje, kjer še danes živijo, preko fevdalizma, Napoleonove Ilirije, ustanovitve Jugoslavije, njenega razpada v drugi svetovni vojni — do komunistične revolucije in ustanovitve nove Jugoslavije pod rdečo zvezdo. Zaključno poglavje razpravlja o slovenskih manjšinah v Avstriji in Italiji. S stališča geopolitike (zemljepisne lege itd.) prikazuje Arnež Slovenijo kot ozemlje, ki je izredno važno izhodišče na Sredozemsko morje, zato preže nanjo z enakim apetitom Nemci in Italijani. Ta apetit se je pokazal že ob času, ko se je vršilo pokristjanjenje Slovencev. Važen — posebno za tujce — je opis ustoličenja karantanskih vojvod na Gosposvetskem polju v slovenskem jeziku, ki se je zadnjič vršilo IJ597. V tem poglavju bo marsikdo, ki morda slovenske zgodovine sploh ne pozna, našel veliko odkritje in spoznal, da ni res, kar se pogosto sliši: češ da Slovenci nimamo svoje zgodovine in smo samo “odpadki ob mešanju raznih ras”. Za take nas je smatral Karl Marx in za njim še kdo. Seveda ni samo omenjeno poglavje tisto, kar Marxovo mnenje pobija. Vsa knjiga hoče biti močan dokaz, da smo Slovenci narod zase, ne samo nekaki Jugo-sloveni, temveč narod s staro kulturo in častitljivo prošlostjo, ne pa neko ljudstvo, ki “drugega ni znalo kot prodajati mišje pasti, sita in rešeta.” Sodim, da se je avtorju dokaz zadovoljivo posrečil. Skušal je biti vseskozi objektiven opazovalec in se držati dokumentov. Ker pa, kot sem že poudarila, knjiga ni visoko znanstvo, ampak podaja dejstva v poljudnem slogu, mu ni zameriti, če je tu pa tam vnesel v celotno sliko svoje osebne poglede in bralcu položil zaključke na dlan. Ugibam, če je knjiga namenjena tistim “velikim”, ki od časa do časa prestavljajo mejnike narodom in državam, zlasti “malim”. Če je, bi dejala, da se prerada bavi s podrobnimi majhnimi do- 216 godki, ki “velikim” ne bodo mar. Toda za nas s*1 me so prav take podrobnosti privlačno branje zanimive informacije, ki širokim plastem nafO niso kaj prida poznane. Sem spada opisovanje dogodkov pod nemško laško okupacijo in med komunistično revolucijo-sti, ki smo že v zrelih letih prežiljali one te* čase, si ob tem branju marsikaj pokličemo v sp0' min. Mlajši, ki so v komunističnih šolah netočn spoznali tisto dobo (in sploh vso slovensko , vino), lahko razvidijo ob tem branju, kaj je i'eSn ca. Zaključek: Arneževa knjiga spada v roke v'a kega bralca, ki mu angleščina ni španska vas. ^ ^ tu poudarim še to, da nudi mnogo zanimivega ' posebej našim Primorcem, ker se na dolgo ustav J ob Sloveniji kot “zaledju Trsta”. Mi sami, pa PI#'j tako naši neslovenski sosedje, ki jim bomo 1 knjigo, da jo prečitajo — vsem bo knjiga pok8® ^ la, kje je mesto naši Sloveniji, kadar teče razP19 va o uravnavanju “evropskih zadev.” IZ MATIČNIH KNJIG N.S.W. Iz Newtowna sta prišla pred oltar cerkve Patricka v Sydneyu dne 18. junija in se zave*3 k večni zvestobi Silvan Ivan Franca iz Gradišča 1^ Kopru in Zora Pavlovec iz Hrušice pri Podgra Srečni ženin je malo pred poroko dospel iz Pa' Annandale je v ondotni cerkvi videl slovenj poroko dne 25. junija. Ženin Leopold Mateli(' doma iz Liveka pri Gorici, nevesta Rozalija 0 nek je pa nekaj dni pred poroko prišla v AV-S lijo iz Šentvida pri Stični. Obema paroma prisrčne čestitke! Krsti V Paddingtonu je bil 13. junija krščen Anton, ki sta mu starša Franc Počkaj in Ma r. Kalc. g, V Corrimalu so krstili na ime Mihael pi'v°' jenčka zakoncev Viktorja Brodnika in Ivettc L’Eglise. V Wol Ion gongu, katedrala, so krstili PrV° jenčka zakoncev Franca Štiftarja in Žičkar, ki sta se nastanila v Albion Parku. Fan so dali ime Silvin. Iskrene čestitke vsem! Misli. Julv. 196°' KROMPIRJEVEC IN ČEBULČEK g g ORGANIZIRANA! I s; « 8 8 I I $ i 1 8 5t It s ji bil ”NSVILLE, QLD. — V tem lepem kraju, toplem in cvetočem tudi sredi avstralske zime, jett jjU ^an junija. Svetega Bazilija sva si izbrala za poročnega patrona. Rojakov nisva vabi-*.* Pro**va 2a zamero! Edino ga. Zora Uljanič je bila pričujoča, pa še ona samo — v duhu!J.« r°^a^*nja s^ut^a» kaj *e pripravlja, pa ježe poprej poslala sliko uredniku, on pa nama. Vra-|j >n prilagava pet funtov za objavo v MIS LIH. Priznati morava, da je gospa najin par od-|| ^2a<^e^a* ^amo malo je manjkalo, da nisva bila tisti dan — taka! Čestitke in darove z veseljem § I *oc^a 8amo Prek° uredništva. Stalnega naslova še nimava, kupujeva pa prav te dni lastni?]* 7"“" velik grad v visokih oblakih. Ko bo kupčija sklenjena, pošljeva naslov v objavo. ; h ji ^°2drav vsem bralcem MISLI. Ohranite naju v prijaznem spominu do prihodnje pošte iz podneb-j$ vi**v! it KROMPIRJEVEC IN ČEBULČEK g S I '* * »*♦ »'IM *,* ♦,* ♦.* MM *.**.* M M M M #»♦.**,» M « M *,♦ M M »* M ♦ M ♦ ♦ »,* M M ****** • M««»« *» ♦♦♦. ^ •* *• ♦* ♦* ♦♦ ♦» •• •• •• •• •• •• «••• ♦ < »• t« «V.«•• •«««•»«**•• •« ♦ ♦ ****** ♦♦ ♦♦ ♦*> ** ** ** ** ** ** ** ** ** ** ** ** ** ** ** ** ** ** *“* *’* **** *’* *'* *‘* 4*. *‘* *•* Jul v. IflfiO. Olr? Iz Slovenske \/ Duhovniške Pisarne S Y I) N E Y — LEICHHARDT Romanje v majniku Bilo je kar lepo. S tem ni rečeno, da bi ne moglo biti lepše. Ko je kraj tako priročen, bi po pravici pričakovali še večjo udeležbo. Vendar nas je bilo nad sto — in za Sydney (!) ni ravni slabo. Nam pač gre vsaka reč nekam počasi v izvedbo, čeprav nas je raztresenih po Sydnetu kot listja in trave. Nekaj posebnega je bilo na tem romanju, da nam je med procesijo g. Klakočer vodil molitev in petje po zvočnikih naravnost od orgelj na koru. Iskrena hvala! Hvala tudi vsem drugim udeležencem in udeleženkam. Upamo, da ste imeli lep duhovni užitek. Procesija »v. Rešnjega Telesa Vreme ni bilo najboljše, celo precej krepka prha nas je zalotila pred procesijo in med njo, vendar je bila naša letošnja udeležba dosti boljša kot lani. Avtobus nas je pripeljal 40, nekaj jih je prišlo na svojo roko. Ponovno smo videli, kako veličastna je ta sydneyska manifestacija z vero v sveto Rešnje Telo. Upajmo, da bo prihodnje leto zopet večje število v naši skupini. Tistim, ki ste se odzvali vabilu, pa iskrena hvala. Službe božje v juliju Blacktown: prva nedelja, 3. julija ob 11 uri. Sydney, St. Patrick’s: druga nedelja, 10. julija ob 10:30. Leichhardt, St. Joseph’s, Roseby St.: tretja nedelja 17. julija ob 10:30. Sydney, St. Patriek’s: četrta nedelja 24. julija ob 10.30. Wollongong: katedrala, peta nedelja 31. julija. Popoldne ob 5. Prihodnje romanje Zdaj je že določeno, kdaj bo in kje. Kar zaznamujte si na koledarjih: V nedeljo 14. avgusta, dan pred praznikom Vnebovzetja, in sicer k cerkvi sv. Troj ice v Granville. m €)bičk pri eno Vam pa iz večnega mesta more predočiti tisti, ki je to sam doživel. In to eno je: po-“e,> obisk pri papežu, pri namestniku Kristusa Zemlji, pri vrhovnem poglavarju krščanstva. Takoj po prihodu v Rim sem za obisk pri pa- |lLžu vložil pismeno prijavo in označiti sem moral, 0 bo še v spremstvu. Zvečer 31. januarja sem ^°bil obvestilo, da je obisk določen na naslednji ^an> 1. februarja ob 11:45 dopoldne. Slavnostna papeževa straža je bila razpostavljena v zgodovinsko opremljenih sobanah, skozi katere smo šli že nekaj pred napovedanim časom v predsobo papeževe zasebne sprejemnice. Tu mi je višji prelat na vprašanje ljubeznivo pojasnil, da je sedanji sv. oče odpravil po ceremonielu predpisani trikratni poklek pri prihodu škofa, kar je posebno všeč tistim, ki čutijo že kakšne nevšečnosti v nogah. Pred menoj je bil v avdienci neki ameriški škof, nato sem pa vstopil pač s čustvi, da grem k očetu. (Konec prih.) POZDRAVLJAJO NAS p v molitev se nam priporočajo letošnji slovenski novomašniki ljubljanske in mariborske škofije. ,Večeni so bili 29. junija, nove maše bodo večino ma na nedeljo 3. julija. Sede od leve na desno: l‘cah^°*C ot* Šentlenarta v Slov. Go- ^**°jzdek Alfonz, 27 let, iz Cerkelj ob Krki; **r' Oražem, rektor semenišča, in Anton špiritual; j*0to^°knar Janez, 35 let, iz Smlednika za Šmarno 5?]0 ^mbergaar Franc, 24 let, iz Šentlenarta v ’ Doricah; Stoje od leve na desno: Matjaž Franc, 29 let, iz Remšnika, Štajersko; Arhar Marijan, 30 let, iz Šentvida nad Ljubljano; Topolovec Jože, 26 let, iz Žetal pri Rogatcu; Časar Štefan, 31 let, iz Bogojine v Prekmurju; Mihor Roman, 27 let, iz Trnovega, Ljubljana; Ham Janez, 26 let, iz Velesovega, Gorenjsko; Novak Janez, 27 let, iz Sladke gore, Štajersko; Lamovšek Alojzij, 28 let, iz Šentruperta Dolenjsko; Kraljič Vinko, 26 let, iz Nove Cerkve pri Celju. IZ LOVČEVIH ZAPISKOV Ivan Rudolf HRČEK LAKOMNIK. V LENDAVI V PREKMURJU JE UČITELJE-VAL moj prijatelj Rado. Večkrat me je vabil k sebi ne počitnice. Pripovedoval je o bogatih zajčjih loviščih, o številnih jerebicah in prepelicah, o preletu kljunačev, o fazanih in lisicah. Vse je bilo tako zapeljivo, da sem se končno lepega dne le odpravil na pot. Najbolj me je zanimala živalca, ki je moj prijatelj sploh ni omenjal in sem jo le sam poznal iz učnih knjig — hrček! Temu do tedaj še nisem prišel do živega. Ne s puško, pač pa recimo s srcem. Prav zato me je gnala radovednost, kakšno je življenje tega ravzpitega lakomnika. Rado je bil ves dan zaposlen v šoli. Preskrbel pa mi je starega lovskega čuvaja in z njim sva prelezla kar več lovišč. Stari Andraž je bil zgovoren in vešč lovski čuvaj, čeravno mi je njegova govorica v začetku povzročala težave. Ljubil je divjad in poznal vse njene navade in tudi x-azvade. O hrčku mi je povedal marsikaj zanimivega in zabavnega. Odkrila sva tudi nekaj hrčkovih rovov. Iz svojega razgibanega lovskega življenja pa mi je Andraž o tej pri nas skoro neznani živalci pripovedoval tako živo, kot da bi bil z njo preživel del svojega življenja. Naj vam torej predstavim hrčka. Spada med glodalce. Je kakih trideset centimetrov dolg, zgoraj rjavorumenkaste barve, spodaj pa črn. Majhna živalca, kajne! Zimo prespi in je od vseh znanih živali pri nas najskrbnejši gospodar, v resnici skoraj že nekak skopuh in lakomnik. Marčno sonce je kar toplo pritiskalo na prekmurska polja. Globoko pod zeleno pšenično njivo je hrček v svojem brlogu začutil, da se končno le bližajo boljši časi. Dvakrat ga je sonce že v februarju zbudilo. Tako vztrajno je sijalo na njivo, da je njegova toplota polagoma vdrla v bivališče, kjer je tesno stisnjem ležal godrnjavi prišlek, kakor imenujejo v Prekmurju nedomačine. Na tej njivi je bil hrček res nedomačin. Okrog skrbno urejenega ležišča so se vrstile bogate zaloge hrčkove zimske krme. Sonce ga je torej vzdramilo, zehal je in se godrnjaje praskal povsod, koder so ga grizle nadležne bolhe. Nato se je pretegnil, se nerodno vzdignil in pogledal po shrambah, ki so se v teku zime hudo zmanjšale. Pokusil je nekaj zrn fižola in pšenice, hlastnil po pesi in krompirju. Vendar brez pravega teka. Zaloge so bile plesnive, zato se je zmrdaval. Končno se je odpravil I proti izhodu in odprl skrbno zadelana vrata. ^ Oprezno je pomolil rožnatordeči smrček v J ranjo svežino in dolgo vohal okrog sebe, preden je odločil za prvi spomladanski sprehod. Počasi J capljal po brazdi, nato se je ustavil in se pohlep1 mastil s sočnim pšeničnim biljem. Zatem si je polnil še oba obilna žepa, s katerima ga je oski la mati narava. Odnesel je zeleno krmo domov, bi bil preskrbljen za mršave čase muhastih ma.lC nih dni. Ko je že deseti tovor sreC.„ gC spravil pod streho, ni njegova velika vnema prav nič popustila. Sonce pa se je skrilo čez P0^ in potegnila je mrzla sapa. Še preden je laj1 zbežal, se mu je na smrček prilepila debela snež1^ ka, da se je kar pošteno prestrašil. Hitro )° pobral domov, za silo zadelal vhod in ves je* godrnjal nad slabim vremenom. Nakrmil se je se ostanki zimskih zalog in kot pravi sladkosned šal fižol, krompir peso in pšenico z obilnimi ljaji svežih pšeničnih bilk. Nato se je zleknil 1 trdno zaspal. čez nekaj dni, ali morda tudi tednov, ga sonce spet spravilo na noge. V temnem zatoni brlogu mu ni bilo več obstanka. Ko je smrček skozi izhod in preiskoval, kakšen veter P lja, je ugotovil, da diha suh veterček. Vsedel se na rjavo krtino in si s kratkovidnimi očmi ogle val božji svet. Pšenični posevek se je pomembno poteg irni' višino, odkar je bil hrček zadnjič na površini puh je cvetel, rjavkasto latje preslice se je P° bavalo v vetru, komaj zaznavno drobno cvetje jetičnika se je krivilo. Vendar vse to hi-c ni zanimalo: vsa ta šara namreč ni za nje#0 >v« zobe. Zato pa je z velikim tekom odgriznil šopov kurjih črev, ki so tudi že cvela, še bolj P sta S, mu prijala divji motovilee in slastni regrat. utiia rdeča detelja mu je šla prav tako v ot ozkolistna lucerna. slast, Nato si je natrpal obe ^Ihi, da sta mu obležali na hrbtu, kot dva zajet-na konca salame. Med zobmi pa mu je še mahljal Pšeničnih bilk. Urno jo je pobral proti svoje-r°vu, izginil vanj, že čez nekaj minut pa je Diu bil mi sPet zunaj z izpraznjenimi žepi. Vso zimo je bil hrček med daljšimi in krajši-Prebujenji pravi vegetarijanec, zato ga je se-} preganjal pohlep po mesu. Napotil se je v vi-j0ko deteljišče, kjer so se že od nekdaj rade mudi-Poljske miši. Vohal je sem in tja. Tedaj pa se je nenadoma okrenil na stran, od koder je prihajal ^navaden šum. Zagrabil je trdo, pa je takoj raz- iti _aceno stresel z glavo in si brisal smrček ob vlažni . i' Pomotoma je ugriznil v zlatorumenega °sca, ki mu je brizgnil nekaj svojega smrdlji- vega »lil i soka naravnost v nos. Hrček je pošteno kih-'n si z belimi tačkami obrisal nosnici, pri tem ® hlastno prhal. Slastno je pogoltnil debelo gose-°> ki mu je pregnala hroščev smrad. je ^stal je pred mišjo luknjo. Z vso strastjo P>'ičel kopati, da je prst letela na vse strani, j, * ®J pa je zagrabil. Tanko je zacvililo, majhna 'natordeča, še gola in slepa miška mu je obvise- la med zobmi. S slastjo jo je použil. še šestkrat je to ponovil in tako do kraja izpraznil mišje gnezdo. Ni se še oddahnil od okusnega prigrizka, ko je že spet napel uhlje, pazljivo prisluhnil, zagrabil, da je še enkrat glasno zacvililo. Tokrat je debela mišja mama izginila v nenasitljivi hrčkov trebušček, ki se je kar vidno napel. (Konec pride) w V Lapuh je cvetel, rjavkasto latje preslice se je pozibavalo v vetru.. . t k a (s str. 197) ★ O svojem prvem obisku tasmanskih Slovencev bom posebej kaj napisal, če bo še čas za to številko. če ne, pa prihodnjič! Slov ^est, Ker smo že ravno pri tem: Ali spremenite na- na emigracijskem uradu, ko se selite? Lahko e osebno na urad, ali pa izpolnite formular, ■It br, ^•flarjanje spremembe naslova ste lahko kaznova- i z denarno globo. Res je v tem avstralska ob-‘3st _ .... dobite na poštah in tudi v moji pisarni, ter ez znamke vržete v poštni nabiralnik. Za za- dol; fra st 1 do novih kaj potrpežljiva in popustljiva, a Host je le dolžnost. Kolikokrat me kliče emi-urad in povprašuje po naslovih, ker niti vlagajo prošnje in nujno pričakujejo od-0r urada, ne spremene naslova. Potem se pa Jez, ce odgovora ni. * Za naš prihodnji prosvetni sestanek po maši tfet Jo nedeljo v juliju mi je naš cerkveni šii- ti* ^a>’ in v4 . n restavrater France Benko obljubil preda-Je o svoji stroki, verjetno s skioptičnimi slika-^ bo kaj več časa, bo pa tudi kak film na ^du. Vsi vljudno vabljeni! * “čisto ste na nas pozabili, že dve leti vas ni bilo pri nas,” je nedavno potožila Slovenka. Začel sem se izgovarjati, da še za nujne obiske primanjkuje časa. No, saj je še kar razumela. Ko so me pred dvema letoma potrebovali, sem bil res štirikrat zapovrstjo v hiši. A bomba zame je bila na koncu pogovora, ko mi je gospa povedala, da so se med tem časom že trikrat preselili, "apisal sem si novi naslov, v srcu pa sem bil vesel, da sem dve leti “pozabil” nanje. Stokrat bi jih lahko iskal na starem naslovu, pa bi jih več ne našel. Vsak poskus bi bil samo izguba dragocenega časa. 2^0(G. m> on;/)c/yo, NEW SOUTH WALES Birchgrove. — “Ne kliči vraga!” Neka igra ima tak naslov, kakšen je pa nauk v igri, jaz ne vem, sem že pozabil, samo naslov mi je še v spominu. Zdaj pa povem svoj doživljaj. Ker se na božjo pot najbolj prav gre peš, sem se tako odločil za romanje v Leichhardt na zadnjo nedeljo maja. Vse je šlo po sreči, dokler nisem prišel na mejo Leiehhardta in nisem mogel najti Catherine ceste. Ne vem, kako sem zašel, kar izgubil sem se. Pa ni bilo nobenega človeka nikjer, da bi vprašal. Začel sem se jeziti še posebno, ker ni bilo nobenega pravega napisa za ulice, po katerih sem se lovil. Potem sem se na glas vprašal: Za vraga vendar, kje pa sem prav za prav? Takoj sem vedel, da ni lepo, ko na božji poti kolnem. Saj navadno rečem “vrabca” namesto vraga, takrat mi je pa ušlo, tako sem bil hud sam nase. Udaril sem se po ustih in šel naprej in iskal napis za ulico. Kar naenkrat sem ga našel in se je bralo: WRAGG10 Street! Kako se to izgovori, vra.. . pardon: vrabec ve! Kako sem pa jaz bral, si lahko mislite. Obstal sem začuden in sem si rekel: Vidiš, vraga si klical, pa si ga tudi priklical. Prav čudno sem se počutil, tako čudno, da je vredno to napisati za MISLI, če bo tudi urednik potrdil. Kdor bi rad vedel, kje se mi je to zgodilo, naj kar poišče v Gregorjr bukvah, kje je ulica WRAGGE. Tja pa nikar ne hodite, se boste zgubili kot sem se jaz. — Stanko Pivoda. Burvvood. — Vem, da se boste čudili, ko se oglašem v našem dragem listu, a ne morem drugače. Sem šele 4 mesece v tej novi domovini Avstraliji. Kdo bi bil pred dvema leti mislil, da bom kdaj videla ta novi svet? Iz Križa pri Sežani sva s sinom, še ne starim 18 let, svobodno odpotovala preko morja. Zahvaliti se imava moji hčerki, ki nama je vse potrebno oskrbela za potovanje in bivanje v Avstraliji. Po prihodu v Sydney sem se takoj začela zanimati za Slovence in poleg drugega poizvedovala, kje bi se mogla udeleževati slovenske službe božje. Ko smo se ustanovili, mi je hčerka takoj naročila list MISLI in tako sem se o marsičem poučila. Upam, da ta list čitate po vseh slovenskih domovih. Naj še napišem o slovenskem romanju v Leichhardt na zadnjo nedeljo v maju. Bilo je zelo lepo. Začelo se je s procesijo pod za- stavo Marije Pomagaj okoli cerkve. Zdelo se nl‘ je, da sem nekje na Krasu, in mislim, da so tudi drugi udeleženci v duhu znašli v svoji rojstn' domovini. Ko je procesija zavila v cerkev, nam naš duhovnik prebral za tisti dan branje iz Sn1®1 nic, ki so izšle v Argentini nalašč za. emigi'ante! Nato smo peli litanije Matere božje z različnj1” odpevi. Končno je bil blagoslov z Najsvetejšinl' P. Bernard napi je obljubil novo romanje v av^ stu v čast Marijinemu Vnezbovzetju. (V nedeU0 14. avgusta v Granville —ur.) Upajmo, da nas ° takrat tudi toliko in še več na romanju. Pokaži^ Bogu in Avstraliji, da smo Slovenci tudi v tuj' verni kristjani. S pozdravom — Ivanka Kariž-Towradgi, Wollongong. — Resno je obo'e Franc Žičkar starejši, splošno čislani in zaradi bla gega značaja splošno priljubljeni oče številne d>11 žine. želimo mu skorajšnjega okrevanja in še n,n# go srečnih in zadovoljnih let! — Prijatelj “POD LIPO“ V MELBOURNU Jož Kap TISTO PRVO NEDELJO V MELBOUR re- # s'1 sem za slovensko službo božjo najel taksi 111 dal zapeljati — v Richmond. Slaba sreča, sen' 1 _ kel sam sebi, ko sem spoznal, da nisem na pi",vC kraju. Sicer je cerkev v Richmondu veličast1^’ toda jaz sem bil namenjen med Slovence. Ni ^ lo druge pomoči, obrnil sem se kar na župniki* vprašal, kje ima službo božjo p. Bazilij. Dob1® sreča, sem si priznal, župnik mi je pokazal P° do cerkve sv. Ludovika v Burnley. Potem prav prijazno potrapljal po rami in rekel: “G°° b°y!” , gt| Ne vem, če zaslužim pohvalo, da sem ’ fant”, ko sem pa naslov cerkve s slovensko bo božjo pozabil doma. Napotil sem se po oznace poti proti “naši” cerkvi, ki je baje 10 minut ljena od Richmonda. Toda nisem štel minut, ks>r zapodil sem se, saj sem bil itak že dosti ka8®*1' Kdo bi se mogel takoj prvi dan znajti v tem Pr°S tranem Melbournu! Z nemajhno zamudo sem prišel do cerkv'c* in se tolažil z mislijo: Boš pa drugič bolje ve<‘ i.-i- a’ prišel sem do cerkvice, to se pravi, čisto do 'at. Noter pa ne, ker je l>il polna — polna! — amih Slovencev. Le nekaj zamudnežev je stalo vratih, najbrž nieni podobnih. Priključil sem J>m in poslušal slovensko petje, ki se je raz-iz cerkve. Tako kot nekdaj doma, čeprav ob le, ne j to lz kupolaste baročne ali gotske hiše božje. Za-Pa nič manj pobožno in ubi’ano. Morda še z Večjo mero občutka, ljubezni in hrepenenja... Petje! Molitev k Bogu, njemu v čast in slavo, Se v zahvalo. Toda tudi “brezdomcem” v ute- Pa ^°> mir jn zadovoljstvo. Vem. da ni lepo med službo ^°zJo obračati pogled od oltarja, toda kaj hočem? mi Bog oprosti. Ko sem že stal tam zunaj, Je pogled švignil čez ulico, kjer stoje hiše, z ^ Jnnim vrtičem od ulice odmaknjene. Tam je ^ Vl'tni ograji slonel mož in prilusškoval petju. ®jbrž ni bil Slovenec, sicer bi se bil približal in sel rned nas. Za hip sem pomislil, kakšno miš-•Je-' Sa- Prepričan sem, da ne slabo. Vendar mi ni ka- enJe ima o ljudeh in njihovem petju, ki ga pos- Zal v °> da bi se zadrževal pri takih ugibanjih, sku-a sem se zbrati. jij. ®em pa po maši imel več časa za svoje oči. . °gar nisem poznal, čeprav sem upal, da me bo od enac*'l kak znanec. Odmaknil sem se nekoliko j. v,':'t in opazoval ljudi, ki so prihajali iz cerkve. °‘iko - > • ..................... C|j i jih je, sem pomislil. Ljudje treh genera- 'n vseh treh spolov — sami Slovenci! Obstajanj*0 'n se pozdravljali z nasmehom, vpraševali po v U’ Po zdravju, povedali si o skrbeh in omenjali c 6rne- Prav tako, kot nekdaj doma pred farno jjj VlJo. Vsi ti nepoznani obrazi so mi postali zna-ni°ji bližnji, eno z menoj — rojaki! Slovenci! *»Jih srcih so prinesli na ta nad 10 tisoč milj j alJeni kontinent zaklad, ki ga imenujemo — jjj,. °vina! Ali naj popravim to trditev? Niso Ha Pttl esli domovine, ostala je daleč tam, prinesli so nekaj, kar je lepše kot domovina, nekaj, kar etiar cene — čeprav se lahko proda za Judežev r — nauke toplo ljubeče domovine matere! tje ^n°žica se je polagoma razšla. Ostali so fan-'ep(Za SV°^ P°P°^lan- sem se .iim pridružil, ljja av jih nisem poznal. Vsi smo čakali p. Bazi-W 'Z Zakristije. Končno je prišel, obložen z vsa-. stnimi rečmi — od pingpong žogice do mag-i)ie °na' ^es nasmejan nas je pozdravil: Kar z fantje! In že se je začelo sicer skromno, Don, Pr*jetno fantovsko popoldne. Šahisti so se 6 ” ei'ili med seboj, ping-pong žogica je poskako-,ije^, k°t bi hotela dajati takt “Triglavski korač- Nsk, ' '•oke ki je donela iz magnetofonskega traku, slo-e knjige so se zgrnile na mizi in šle iz rok j«. "-> vonj po kranjskih klobasah se je prav tr>o skladal z narodno pesmijo. ' TuKt 1 OCA Pogovor je tekel o ljudski slovenski pesmi. Nekateri so hoteli vedeti, če ne bi bilo mogoče od časa do časa slišati narodno pesem iz radijskih “sprejemnikov. Toda kdo bi naštel vse vrste pogovora? Le to naj rečem: Vse se je sukalo v eni smeri -— živeti z domačo kulturo in v domačih običajih, kolikor dopušča življenje v tujini. Pater nam je pripomnil: Kje so slovenska dekleta, da jih ni med vami, fantje? Povejte jim, da so enako dobrodošla kot vi. Bi lahko nekoliko zalajali! Da zaključim: Že kaki dve leti nisem videl toliko Slovencev skupaj na tujih tleh — ljudi, ki jih je ista usoda pognala iz domovine. Niso zapustili domovine iz sovraštva, iz ljubezni so jo zapustili. Pripravljeni so na žrtve, da ohranijo dediščino, ki so jo prinesli s seboj, dediščino slovenskih očetov in mater. Ljudje, ki so se danes zbrali v cerkvi in peli hvalo Gospodu v jeziku, ki jih je z njim obdaroval, rojak, ki je pokazal rojaku svojo sposobnost ob šahovnici, poslušalec domovinskih pesmi, fant iz slovenskih hribov, ki se je tako po domače pogovarjal s slovenskim meščanom — vsak od teh bo tudi znal tujcu pokazati obraz nje, ki mu je Domovina: Slovenija onkraj morja! Tudi naši dedje so se tako zbirali v cerkvi in nato modrovali pod lipo. In prav iz te cerkve in izpod te lipe je zi'asel naš jezik in z njim naši narodni običaji. Ta dediščina je bila zaupana nam, čuvali bomo nad njo, čeprav na grudi še malo poznane tujine. S to obljubo v srcih smo se razšli tisto popoldne, ki nam je prehitro minilo. Še se bomo shajali, še bomo ponavljali s pesnikom: Bog živi nam deželo, Bog živi ves slovenski svet! Brez pokoja “Tuje, tuje, tuje”, mi očitajo v tečajih duri. Ples zaves, grozotni piš in drsajoč korak, kričeče vrane na železnem krovu razplamtevajo mi misel, ki do srži kljuje. Satanski krohot vetrov v rumeni zimi nad menoj piruje. Pavla Miladinovič TREBUŠNIK JE AGITIRAL ZA "MISLI" Piše Vampec. NAJPREJ NUJNO PROSIM TISTE ROJAKE, ki so doživeli Trebušnikovo agitiranje, da se ne bi nihče izdal. In če bi kdo od njih kaj napisal o tem za MISLI, rotim urednika, da takoj vrže v koš. Pa zakaj tako ? Zato, ker hočem napisati tako, da bodo bralci rekli: Ta se pa zna prav debelo zlagati! Iz skušnje vem, da ljudje rajši berejo izmišljene reči kot resnične. Resnične reči so redko špasne, včasih pa so. Pa kakor hitro ljudje verjamejo, da je bilo res, se jim ne zdi več smešno in — nehajo brati. No, zdaj veste. Naj le mislijo, da sem se zlagal. Bo pa repa zato toliko bolj debela.. . Imel sem počitnice — vi druži seveda pravite: holidays — pa sem se odločil, da skočim s svojim avtom na obisk med rojake — v oddaljeno naselbino. Dolgo jih že nisem videl, pa mi je bilo dolgčas po njih. S seboj sem vzel prijatelja Trebušni-ka. Predsodka nisem mogel, ker ni utegnil in tudi moj avto je preslab za tri... take! Srečno vsa dospela. Začela sva kar od kraja in povsod so naju lepo sprejeli. Povsod je bila takoj na vrsti pesem: Pijta, jejta, pijta, jejta, pijta, jejta! Saj veste, kako je navada med našimi ljudmi. “Jejta” je še kar šlo, “pijta” je pa nevarna reč. Jaz sem bil za šoferja, Trebušnik se pa tudi ni hotel vpijaniti, da ne bi v naslednji hiši začel grdo rogoviliti. Ampak — kako se boš branil, ko ti ljubeznivi rojak sproti naliva v kozarec, če le nekoliko tekočine odsrebaš? Ko sva se naložila pred hišo drugega rojaka za tretji obisk, ga je imel Trebušnik že toliko pod kapo, da je zapel: “Jaz sem se pa nekaj zmislil in naredil bom ta špas...” Zbal sem ne zanj, da mi bo še kakšno sramoto napravil. Rekel sem mu: “Ti, pila pa ne bova več.” “Saj prav to sem hotel reči.” Odmotal si je ročno torbo in potegnil iz nje MISLI od junija. Tiste s krvavo rdečimi platnicami. Poiskal je neko stran, upognil v dvoje in vtaknil v notranji žep. Potem ni nič več rekel. Le kaj je iztuhtal? Prišla sva v tretjo hišo in bila spet s hrupnim veseljem sprejeta. Takoj je bila na mizi steklenica in kozarci. Trebušnik je pa z roko odmahnil in rekel: “KOALA ! ” Vsi smo ga debelo pogledali, on se je pa ču(' no modro držal in kozarec z dlanjo pokrival. Gospodar mu je skušal dlan odmakniti, Pa pustil. Bolj glasno kot poprej je ponovil: “KOALA! Tako sem rekel.” Ko smo ga še bolj čudno gledali, je segel žep in pokazal junijsko številko MISLI na str*"1 185. In smo brali: “Koala — jaz ne pijem!” Bušknili smo v hrupen smeh. Ker so vsi poznali Oppeltov članek o 1 smo takoj vedeli, da so naročeni na MISLI. I,!1 smo se zelo dobro, midva s Trebušnikom sva P pridno posnemala — koalo. Potem sva še ves dan hodila od hiše do hiše povsod je Trebušnik ponovil svojo igro. Kje1' MISLI poznali, so takoj razumeli, in povsod je " , smeha na koše. Prišla sva pa tudi med take, ki so prebrali fl® slov v MISLIH, ko jim je Trebušnik pomolil pod nos, pa niso nič razumeli. Tedaj je Trebus11 vedel, da še nimajo MISLI, pa je brž poagit* za nje. Pokazal je še druge zanimive reči v J a nijski številki in povedal, da list stane samo funt na leto. Nobeden se ni branil in tako sva ^ dan nabrala pet novih naročnikov. Nabrala, ® zapisal, zakaj tudi jaz sem k Trebušnikovi ciji navadno pristavil svoj piskrček. Trebušo1 smo se pa spet smejali, ko je vselej, kadar je bil funto in je bilo konec zapisovanja, nastavil k0 zareč in rekel: “Zdaj je pa koala napravil svojo dolžnost, n®; lijte mi pol kozarca...” Ko sva se tisti večer vrnila v mesto in se slovila, mi je Trebušnik pomahal Koala! za 'al1 noč, pa ni rekel tako, ampak: Odgovoril sem mu enako z zamahom roke 1,1 odgovoril: “Koala!” hO Tako naju je g. Oppelt naučil za spremen1 pozdravljati in — tudi za spremembo — s pame hoditi po svetu! NAROČNIKI, POZOR! Naročnina potekla DESETI LETNIK Ni vas malo, ki vam naročnina poteče sredi le'ta. Takim prihaja jn-hjslta številka že “na upanje”. Lepo prosimo, ne čakajte na osebne opomine, da nam prihranite čas in nepotrebne izdatke, ko je denar tako (Jrag. Pošljite podaljšanje naročnine •‘iniprej, najbolje še ta mesec. Je pa tudi takih še precej, ki jim J® naročnina potekla že z novim le-"°m, prejemajo list “na upanje” vse te mesece, pa se še niso javili z naročnino za to leto. Nujno prosimo: 6as je! Novi naročniki Vsa zaloga MISLI za preteklih ,s1 (en funt.) Da se laže lz°gnemo pomotam, skušamo uravnavati tako, da naročnina ttieče pre-•Umnikom MISLI od januarja do ja-^'larja, ali pa od junija do junija. ^DALJNJI DAROVI ZA SKLAD A f. * -»-O-O: Krompirje vec in čebulček; * 3-0-0: Neimenovan; £ 2-0-0: Alojz Shifrer, Jože Grubiša; gej. * 1-0-0: J. Burušek, Stane Plaznik, Stane Kra-»^.Maks Kočar, Franc Baša, Jože Kapušin, Ivan n rr„.—k. rp x tri: Kot bi mignil, bo minilo naslednjih šest mesecev in MISLI bodo (če Bog da) nastopile svoj DESETI letnik. To je že nekak majhen JUBILEJ. Proslavili bi radi ta jubilej tako, da bi naročniki sami kaj napisali o MISLIH. Povejte, kaj so vam MISLI pomenile vsa ta leta, pa tudi, v čem so pomankljive. Veliko jo med naročniki takih, ki imajo list od vsega začetka. Talce prosimo, da bi kaj napisali o ustanovitvi našega lista, to se pravi, od njihovega začetka. Posebno zanimivo se bo bralo, če bo kdo opisal svoje sodelovanje pri ustanovitvi MISLI in sploh, kako je prišlo do prve številke in prvega letnika* Prosimo! Šest mesecev imate časa, Ker vemo, da večina težko prime za pero, bomo na to v teku naslednjih šest mesecev še opozarjali. Zdi se nam, da ne bomo smeli popolnoma prezreti dejstva, da bo pred nami že DESETI letnik. Kaj se vam zdi? Money Orders Če nam pošljete M.O. (to je priporočljivo), prosimo, da daste napisati PADDINGTON, no — Svdnev! UREDNIŠTVO in UPRAVA. t.t ♦♦ • * t.t U t.t ♦ * tt ♦ ♦ :: :: :: g t.t t.t I 8 t.t tt t.t :: « 8 % tt 3 t.t :.t t.t :.t i I £0-10-0: Karl Perko, Pavel Cencič, Ferdo Godler, Frank Čadež, Frank Frigula, Vlado Racman, Emil Sfilihoj, Slavko Tomšič, Leopold Vuga, Jože Zigmund, H. Zupanič, Rudolf Vitez, Miroslav Colja, Ivan Stanjko, Andrej Pichler, Marjeta šimonka, Anton Šajn, Stanko Šušteršič, Anton Kracina, Neimenovana, Romeo Hvalica. DR. J. KOCE, G.P.O. BOX 670. PERTH, W.A. Š« vedno je za vaše drage doma najlepše in najboljše, za vas pa pa najcenejše: poilati domov darilni paket. CENIK paketov, ki to carine prosti, kakor tudi paketov s carino, ki pa ni previsoka, bost« našli v oktobrskih MISLIH 1959. Sicer nam pa lahko pišete in vam bomo CENIK takoj posebej poslali. Velika novost! Domov lahko pošljete motorna kol esa, mopede in skuterje tako, da ne plačate nobene carine niti vi kot naročnik niti obdarovanec, ki mu motorno kolo, moped ali skuter pošljete* Le resni interesenti naj zahtevajo cenik in ga bomo takoj poslali. OBRNITE SE Z ZAUPANJEM NA NAS: 1) Ako želite pripeljati zaročenko, sorodnika ali ali prijatelja iz kateregakoli kraja sveta v Avstr*' lijo. Ravno tako, ako se želite izseliti iz Avstralije. 2) Ako želite naročiti vozne karte za r.vijone ali ladje za potovanja po celem svetu. 3) Ako želite dobiti točen in pravilen prevod spričeval in vseh dokumentov sploh. 4) Ako želite dobiti nasvet glede vseh vprašanj, ki se tičejo vas in vaših sorodnikov tukaj >1‘ T domovini (polnomočja, testamenti itd.) 5) Ako želite dobiti odličen slovensko-angleški in angleško-slovenski slovar (besednjak). Dr. J. K 0 C E, G.P.O. Box 670, Perth, W.A. (Tel.: 28-2311) Zastopnik za Vic.: Mr. J. Vah, Zastopnik za N.S.W. Mr. R. Olip, 65 Moncur St" 2 Kodre St., St. Albans, Vic. Tel. 65-9378 Woollahra, Sydney, N.S.W. Tel.: FB 4806 >; >: >; >; >: M SYDNEY! N.S.W. SYDNEY! Slovenska Karitas vabi na Drugo Zimsko Zabavo v SOBOTO 30. julija (ne v soboto 23. julija!) CERKVENA DVORANA ST. FRANCIS, PADDINGTON Začetek ob 7. zvečer, zaključek 11:30 Dar pri vratih: Moški 10/-,6ženske 5/-ODLIČNA GODBA in POSTREŽBA Naslednja zabava bo objavljena v avgustovi številki o. >; '♦! >; >: >; >: >: >: >! >; >; >: >: >; >; >; JUNIJSKE UGANKE REŠEN® 1. Križanka Vodoravno: 1 pivo — 4 Astor — 8 inietek 10 es J- 12 Oton — 13 vz — 14 rak — 16 nl~' bob — 18 Emica — 20 brzo — 21 kota —' Kranj — 23 ata — 24 so — 25 čin — 26 ta 27 peta — 29 ki — 30 Pamela —32 novelist. Navpično: 1 prerekati — 2 vi — 3 Omo atol — 5 sen — 6 tk — 7 razbojnik — 9 Etn® 11 samota — 13 voznik — 15 kita — 17 Brač ca — 20 br — kotel — 24 seme — 27 pav ali — 30 Po — 31 as. I 2. Zmešan telegram Draga mati! Živini daleč od Vas, ne n10 osebno voščiti. Vse dobro za Vaš god. Po pošiljam deset funtov. Pozdrav od sina Janeza. ■ 3. Uganka v verzih Razburkano morje 4. Še ena v verzih Današnji dan