NARODNA IN UNIVERZITETNA KNJIŽNICA DS I 62 286 hh mm |j mu ilaMBO RIMSKEGA ZIDU NA MIRJU V LJUBLJANI Spisal spomeniški konservator dr. France Stele Ljubljana 1928 Založil Spomeniški urad V OBRAMBO RIMSKEGA ZIDU NA MIRJU V LJUBLJANI Spisal spomeniški konservator dr. France Stele Ljubljana 1928 Založil Spomeniški urad Ponatis iz »Slovenca« 1. 1928, št. 163 in 164 Tiskala Jugoslovanska tiskarna (K. Čeč) Za izdajo odgovoren dr. Fr. Stele Zagovornikom in nasprotnikom Rimskega zidu poklanja Spomeniški urad Rimski zid na Mirju v Ljubljani 1 P o večletnih pripravah, ki so se izvršile v sporazumu s prof. arhitekture Josipom Plečnikom in Spomeniškim uradom, je letos spomladi začel Mestni stavbni urad po¬ pravljati Rimski zid na Mirju z namenom, da to, za Ljubljano zadnji čas leto za letom bolj pereče vprašanje, končno tako reši kakor zah¬ teva arheološki pomen tega spomenika in pa estetska ureditev njegove okolice. Istočasno se je začelo mobilizirati javno mnenje za od¬ stranitev tega zidu z motivacijo, da je za zna¬ nost brezpomemben, celo, da niti ni več pri¬ sten ampak ponaredba iz kamna, ki so ga od vseh strani navozili na Mirje ter da pred¬ stavlja nepremagljivo oviro za estetski in de¬ loma tudi prometni razvoj Mirja itd. Posledica te priprave javnega mnenja se je pokazala v časopisnih pozivih za odstranitev zidu (Slo¬ venski Narod) in končno v samostojnem pred¬ logu v občinskem svetu, naj se zid odstrani. Žalostno in ugledu Ljubljane pred kul¬ turnim svetom naravnost kvarno je, da mo¬ ramo o tem vprašanju javno razpravljati in z dokazilnim aparatom prepričevati prebival¬ stvo našega mesta, da so spomeniki tolike starosti in tolike zgodovinske preteklosti ka¬ kor Rimski zid na Mirju visoko aktivne po¬ stavke v javnem premoženju vsakega mesta, ki ima ambicijo, da obdrži in poveča svoj ugled pred svetom, tembolj pa v premoženju mesta, ki nastopa kot tretje glavno mesto države in se tujini predstavlja kot tujsko pro¬ metno središče mednarodnega pomena. Cel dejanski stan rimskega zidu je tak, da mora tako moderno spomeniško varstvo kakor moderno mestno stavbarstvo odkloniti gornje ugovore kot popolnoma neutemeljene in mora njim nasproti postaviti ugotovitev pozitivnosti in pomembnosti v vseh navedenih ozirih. Rimski zid je znanstveno in arheološko ter kulturnozgodovinsko izredno pomemben spomenik. Tudi ni noben lalzilikat ampak po principih moderne rekonstrukcije arheoloških spomenikov dopolnjen in zavarovan spomenik. V naslednjem priobčujem izjave osmerih jugoslovanskih in inozemskih vodilnih arheo¬ logov, ki so vsi soglasni v presoji znanstvene, kulturnozgodovinske in spomeniške pomemb¬ nosti ter pristnosti rimskega zidu v Ljubljani. Izjava največjega živečega jugoslov. arheologa msgr. Frana Buliča : Doznajem da diO' javnoga mnenja u Ljubljani traži odstranjenje ostataka rimskoga zida u toni gradu. Nadam se, da če boljoj uvidjavnosti gra- djana Ljubljane i nastojanju konservatora uspjeti da sačuva Ljubljani taj važan i jedini vidni pre- ostatak rimskoga predšastnika današnje Ljubljane (rimske Emone). Tim je manje umjestno zahtjevati odstranjenje toga zida, što je arhitekt Plečnik (Zbornik za umetnostno zgodovino VIL, 176) iz- radio načrt za očuvanje toga zida, koji odgovara i načetima njege spomenika i obzirima estetike. Moram priznati da Spličani, moji sugradjani, s kojima sam od 45 gcdina u borbi za što bolje očuvanje brojnih ostataka Dioklecijanove Palače — i ako su ovdje in ondje od nje nešto izgrizli — ne 6 bi mirne duše čitav jedan zid porušili; tim manj e smije to učiniti Ljubljana, kojoj je taj zid jedmi očuvani vidni ostatak jedne velike kulturne epohe. Msgr. Frano Bulič m. p. Izjava prof. arheologije na univerzi v Beogradu dr. Nikole Vuliča : Beograd, 14. maja 1928. Dragi Gospodinel Vi ste bili ljubazni da me zapitate da li treba rimski zid u Ljubljani razrušiti ili ga treba saeu- vati. Hitam da Vam odgovorim da po mom mišlje¬ nju taj zid treba spasti, ako je ikako moguče. To je jedna lepa starina kakvih u našoj zemlji nema mnogo. Kad se mi danas trudimo da ne propadne ni najbedniji fragmenat jednog lonca, ni najizlizaniji novac iz rimskog doba, kako ne bismo gledali da održimo jedrn onako močan i onako lepo očuvan zid kao što je ljubljanski? Ja sam uveren da su mnogi Ljubljanci ponositi što u svome gradu imaju takvu starinu, da mnogi s uživanjem odlaze da je gledaju i da nema Stranca kome je ne pokazuju. Ovakve starine smemo rušiti samo u krajnjoj nevolji. Naravno, ja ne znam točno koliko ljubljan¬ ski zid smeta zidanju gradjevina u tom delu va- roši. Ali držim da se sa malo dobre volje može postupiti po onoj lepoj narodnoj poslovici da budu i vuci siti i ovce na broju. Srdačan pozdrav Vaš N. Vulič m. p. Izjava prof. .arheologije na univerzi v Zagrebu dr. Viktorja Hoffillerja: Vrlo poštovani gospodine kolega! Vrlo mi je žao, što neke ljubljanske novine ustaju protiv toga, da se sačuva i restaurira osta¬ tak rimskoga zida na Mirju. Ne može biti nikakve dvojbe o tom, da je taj zid vrlo važan historički spomenik, pa da ga treba sačuvati. Ljubljana nema nista starijega od toga spomenika, pa kako je i inače Ljubljana jedan od naših najsretnijih gradova baš u tom pogledu, što 7 imade mnogo i dobro sačuvanih starih spomenika, to je po mojem nazoru zadača gradske uprave, da se brine za te spomenike. Rimski zid na Mirju ne može nikoga smetati, a njegovo sačuvanje ne može toliko stajati, osim ako se šilom uništava. Molim Vas, budite tako dobri i nastojte oko toga, da se Ljubljana ne ogriješi o principe čuvanja spomenika, jer te joj takav čin zamjerili cijeli kul¬ turni svijet. Izvolite, gospodine kolega, biti uvjereni o mo¬ jem dubokom poštovanju. Pozdravlja Vas Vaš Dr. V. Hoffiller m. p., univ. prof., direktor nar. arheol. muzeja. Izjava direktorja Državnega arheološkega muzeja v Splitu in bivšega direktorja arheološkega muzeja v Aquilejj dr. Mihovila A b r a m i č a : Dragi gosp. kolego! Izvinite što sam poradi malo dužeg putova- nja zakasnio odgovorom na Vaše pismo od 11. maja. Tužno je da se uopče raspravlja o pitanju po- rušenja ili uščuvanja bedem starodrevne Emone. Svako drugo mjesto u kulturnim zemljama, koje ima smisla za svoju prostost i za svjedoke svoga podrijetla, ponosilo bi se takvim ostacima kakvi su »Mirje« u Ljubljani i čuvalo bi ih do zadnjeg ka¬ mena. Rijetko kada u našoj zemlji bedemi nekog grada su tako stari — pogotovo toliko koliko naša krščanska era — kao u Ljubljani a još rjedje da su njihovi utemeljitelji ličnosti svjetske historije — u našem slučaju car Augustus i Tiberius — i da se mogu dovesti u direktne odnose s vijestima koje nam pruža jedan od največih historika t. j. Tacit (Annales I, 20). Da se spomenici takva zamašanja uščuvaju, o tomu bi morali voditi računa čak i najvažniji i najhitniji zahtjevi modernog života. Ali. gdje osta- ci slavne prošlosti nikomu ne smetaju i ne stoje nikako na putu razvitku mjesta kao što je slučaj u Ljubljani, njihovo uništavanje bilo bi barbarsko djelo, štaviše i zločin! 8 Smješno je kazati da u drugim zemljama (n. pr. u Italiji) ; ma ljepših i potpunijih sličnih oslataka i da se mi u provinciji možemo odreci ovako skromnih spomenika. Kada bi vladalo ta- kovo načelo, nijedno mesto van Italije i Grčke nebi imalo pravo da čuva svoje arhitektonske sta¬ rine. Neka se Ljubljana ugleda u Verdun, koji sada brižljivo pazi na ratom odkrivene zidine sta¬ rorimske kolonije koje su mnogo skromnije nego u Ljubljani. Na sjeveru Italije treba daleko i dugo tratiti (tole najdeš n. pr. u Regensburgu (Regina eastra) iti Trieru (Treveri) tako važnih ostataka antiknog života iznad zemlje. Stoga nemožemo drukčije nego da se u pi¬ tanju gradskih zidina stare Emone potpuno sla- žemo s načelima i zahtjevama g. konservatora Ste¬ leta, koja su i načela čitavog civiliziranog svjeta. Ur. Mihovil Abramič m. p. direktor muzeja. Izjava prof. arheologije na univerzi v Ljubljani dr. Balduina S a r i j e : Nihče ne dvomi o tem, da je neutemeljeno uničenje kakega zgodovinskega spomenika, milo povedano, barbarizem. In zgodovinski spomenik je vendar tudi rimsko mestno ozidje Emone. Ugovor, da je Rimski zid v svoji današnji obliki moder¬ na rekonstrukcija, je pobit s poročilom prof. Wal- terja Schmida, ki je ta zid izkopal, v »Jahrbuch fiir Altertumskunde VII«. Tam poroča Walter Schmid, da je bil zid v svojem jedru 4 do 4.5 m visoko ohranjen Zunanjščina je bila pač restav¬ rirana, da se prepreči nadaljnji razpad razvaline pa tudi zato, da se poveča nazornost in estetski učinek tega pomembnega zgodovinskega spomeni¬ ka. Pri tem pa je W. Schmid z vrsto belih prod¬ nih kamnov, ki jo je položil med staro in novo zunanjščino, vestno označil ob odkritju še ohra¬ njeno višino zunanjščine zidu. Ne morem sicer povedati, ali so bili restavrirani deli pozidani iz prvotnega ali iz nanovo pripeljanega kamna, ven¬ dar je to končno tudi brezpomembno. Glavno je, da se je restavracija izvršila v prvotnih oblikah, kar se je tu tudi zgodilo. Take restavracije so z 9 arheološkega stališča popolnoma dopuščene. Opo¬ zarjam samo na dalekosežne restavracije, ki so jih izvršili Italijani na antičnih stavbah v Osti ji, Lep- tis Magna itd ali pa — da omenim slučaj popolne obnovitve kake stavbe na antičnih temeljih — ob¬ novitev Saalburga v Nemčiji. Vse te restavracije so neskončno veliko pripomogle k populariziranju arheološke znanosti in k nazorni sliki o antični kulturi. Emonski rimski zid se res ne more me¬ riti z omenjenimi spomeniki, vseeno pa ima več kot lokalno zgodovinski pomen in ga je zato treba čuvati, posebno ker ni nikomur na potu. Spretna restavracija pokvarjenih delov in eventuelna ob- saditev bi dvignila tudi estetsko lice tega zidu. ki v tem oziru res marsikaj pogreša. Dr. Balduin Saria. izr. univ. prof. Izjava direktorja Avstr, arheološkega instituta in profesorja arheologije na univerzi na Dunaju in enega najuglednejših arheologov sedanjosti dr. Emila R e i s c h a in tajnika istega društva, prof. arheologije na univerzi na Dunaju dr. Rudolfa E g g e r j a : Vest, da naj bi se podrlo rimsko mestno- ozidje v Ljubljani, je vzbudila v avstrijskih stro¬ kovnih krogih veliko in neprijetno iznenadenje. V času, ko povsod stremijo za ohranjevanjem zgo¬ dovinskih spomenikov bodisi iz pietete ali v inte¬ resu tujskega prometa, bi se moral po našem mnenju tako obsežen in tako daleč znan stavbinski spomenik kot je mestno ozidje Emone na vsak način rešiti in stalno zavarovati. Prepričani smo, da bodo končno zmagali oni, ki znajo ceniti domače zgodovinske spomenike in ne bodo dopustili, da se ponosni znanik, ki stoji od začetka našega časovnega štetja sem, prenaglje¬ no in nepietetno odstrani. Poznejše generacije bi se morale sicer hudovati nad sedanjimi Ljubljan¬ čani, ker bi jih oropali edinstvenega spomenika svoje vrste. Prof. dr. Emil Reisch, direktor Avstr. arh. instituta. Dr. Rudolf Egger, tajnik Avstr. arh. instituta. 10 Izjava prof. arheologije na vseučilišču v Gradcu dr. Walterja Schmida, ki je vodil svoj čas odkopavanje zidu in njega restavriranje: Graz, dne 19. maja 1928. Dragi gospod kolega! Glede pomena Rimskega zidu v Ljubljani lahko opozorim kar na svoja izvajanja 1. 1912. v »Laibacher Zeitung«. ki Vam jih prilagam v po¬ natisu. Mestno ozidje Emone je edinstven spomenik svoje vrste. Manjši ali večji ostanki rimskih ozi¬ dij so se ohranili v drugih rimskih mestih, kakor n. pr. v Wermsu, kjer so veliko manjši kos mest¬ nega ozidja pietetno konservirali. Mestnega ozidja Emone pa ne dosega niti po velikosti niti po dobri ohranitvi nobeno drugo dosedaj znano rimsko mest¬ no ozidje severno od Apeninov. Resnično sliko mestnega zidu neposredno po odkopanju kaže sl. 1 v mojem delu »Emona«, v »Jahrbuch f. Altertumskunde VIL« str. 69. Pri¬ merjanje s sedanjim stanjem kaže, da so se iz¬ vršila samo najpotrebnejša ohranitvena dela, da se obvaruje zid , ki je bil po odstranitvi varujoče ga zemlje močno izpostavljen, pred nadaljnjim kru- šenjem. V prvi vrsti je bila popravljena vidna zu¬ nanjščina s kamni, ki =o odpadli in ležali ob pod¬ nožju zidu; dopolnilo se je jasno omejilo s prod¬ nimi kameni, da bi bil za vsakogar pojasnjen pr¬ votni stan; ta način se je porabljal posebno v Švici (Vindonissa — Windisch) in pri kastelih nemškega limesa. Prim. o tem 1. Jahresbericht der Schvveiz. Ges' f. Urgeschichte, str. 79. Istih načel se drže Italijani, ki gredo pri popravilih in rekonstrukcijah še dalje. V Voditelju po Ostiji, ki je pred kratkim izšel, piše vodja izkopavanj, Gui- do Calza, v nemški izdaji str 77: »Pri restavri¬ ranju se je uporabljal sistem, da se ob na vij. la¬ tentno kritje nad najdenimi zidnimi kamni samo tam, kjer je neobhodno potrebno, da se drobci zopet spojijo. Novi zid se stavi 1 cm oddaljen od starega, da ga bo lahko spoznati. To so ojačitvena in spojitvena dela, h katerim spadajo tudi opore z lesenimi in železnimi tramovi in marmorno po- 11 kritje sten nekaterih javnih poslopij kot n. pr. gledališkega -proscenija, na katerem so se našle še jasne in nedvomne sledi.« Prisrčno pozdravlja Dr. Walter Schmid, m. p. Rimski zid tudi najmanj ne ovira razvoja estetskega lica Mirja, ampak more in mora postati osnovni člen in oporišče estetske ure¬ ditve svoje okolice. Bolj kakor vsako lajiško utemeljevanje izpodbija vse ugovore in pomisleke izjava, ki jo je napisal v prilog Rimskemu zidu aktiven arhitekt prof. Josip Plečnik in ki slove: Spoštovani gospod doktor! Pripravljeni predlog ni prav nič čudnega — seve pri nas , kjer teče Ljubljanica po šinah. Kaj bi dali drugje za rimski zid! Walter Schmid bi imel na njem svoj pošteno zasluženi monument. Če bi šlo po njegovem — tako si mislim jaz — bi bilo polje od Rimske ceste do Gradaščice zastraženo in rezervirano. Tisoče tuj¬ cev bi hodilo gledat tlorise rimskih hiš, njih na¬ prave, mozaike, okrasje — med njimi lepe nasa¬ de, fontane, čista pota — v ozadju ljubljanski Olymp: klasično silhueto kakor iz jezera se dvi¬ gajočega Krima in veliki muzej vseh rimskih ostalin dežele Kranjske. Ah kje! Je tam za dve nadstropji previsoko, korektno ploho poslopje srednje tehnične šole. — med Rimskim zidom in Gradaščiio, kjer se začenja »Jug«, se je pa nabreklo nedisciplinirano kočevje. Niti nov potres ne reši več te pokrajine — — Praktični del načetega vprašanja pa si pred¬ stavljam takole: Rimski zid se mora za vsako ceno popraviti, — samo da bi bilo delo res trajno. Uredijo naj se nasadi pred in nad njim z najboljšim okusom. Določi naj se prometna črta ceste rimske le¬ gije, tako da bo ohranjen ogel zida s stolpom, in dovrši. Na ravnico med poslopjem delavnic tehnične srednje šole in Rimskim zidom naj se postavi mal lapidarij rimskih starin, ki leže mrtve v kleteh muzeja. To približno je prvi del dolžnosti občine, ki naj pomni: »Die Schonheit einer Stadt ist ein Stiick ihrer Betriebskraft. Man kann ruhig Geld hineinstecken, das sich nicht verzinst. Es verzinst sich doch.« (Višji stavbeni ravnatelj dr. Schuh- macher — Hamburg). Dati pod zaporo Rimski zid preko slikovitega tzv. Jakopičevega vrta, »fortice« in Križank bi bil drugi del te dolžnosti. Tretji del pa bi bil: izročiti možem evidenco, oskrbo in ohranitev teh in vseh drugih starin m,esta ter jih tako obvarovati pred vsemi nadalj- nimi atakami buržoazije. Kajti: »Der iceise Mann, der den Spruch aufstellte: Veber Geschmack lasst sich nicht streiten, — tvar ein Egoist. (Er icollte sich die torichten Stunden ersparen, die man ver- geudet, wenn man mit schtverhorigen liber Musik rechten muss. Aber Mer Egoismus rdcht sich. Hinter dem Schutzwall dieses Spruches diktiren nunmehr die Schiverhorigen ungestort ihre Mu- sikansichten der ganzen Welt). — Dr. Schuhmachcr — Hamburg. Današnjemu Ljubljančanu ni nič neznosnejše kot jasna monumentalna linija — odtod, odtod to sovraštvo do Rimskega zidu. Plečnik m. p. Edino eno orožje bi ostalo nasprotnikom rimskega zidu in bi se dalo z vsaj navideznimi argumenti zagovarjati in sicer, da je rimski zid resna ovira prometnim zvezam za zidom nastale nove kolonije z mestom. Vendar pa rimski zid ne predstavlja tudi nobene resne in z malo dobre volje nepremostljive prometne ovire. 13 Leta 1912. sta voditelj izkopnin na Mirju prof. Walter Schmid in takratni ravnatelj drž. obrtne šole Ivan Šubic v spomenici, naslovljeni na nemški viteški red, mestno občino ljub¬ ljansko in na c. kr. centralno komisijo za var¬ stvo spomenikov fiksirala glavne obrise pro¬ grama, po katerem naj bi se postopalo pri ure¬ ditvi zidu in njegove neposredne okolice. — Poudarila sta važnost ohranitve celega zidu in še posebej ogla z okroglim stolpom pri Paiche- lovem zidu. Zato sta predlagala, da ostane Ulica rimske legije, ki ob tem stolpu zadene zid, zagata in naj bi se ves težki promet na ono stran zidu vršil po Gorupovi ulici. Vendar se je že takrat začela oglašati zahteva, da se odpre tudi drugi normalni prevoz na ono stran zidu s podaljšanjem ulice rimske legije. Že na komisiji dne 19. septembra 1913 je bil predlagan kompromisni predlog, ki je upošte¬ val zahtevo po zvezi te ulice z ozemljem za zidom pa tudi ustrezal zahtevi spomeniškega varstva po ohranitvi edinega še ohranjenega ogelnega stolpa rimske Emone. Po vojni je postalo to vprašanje posebno aktualno, ko se je začela graditi stanovanjska kolonija onkraj zidu. Konservator je zopet predlagal že pred vojno zamišljeno rešitev, arhitekt Plečnik pa je izdelal in predložil Mestnemu stavbnemu uradu načrt, ki praktično in estetsko rešuje to idejo. Po njegovem načrtu bi se kakih 50 metrov predno zadene zid, Ulica rimske legije zapognila na desno na Paichelov vrt in bi se po njem nadaljevala do stika z ulico na Mirju in drugimi tam se stikajočimi prometnimi ži¬ lami. Tako bi za težki promet izza rimskega zidu v mesto služili Gorupova in Ulica rim¬ ske legije, lahek promet pa bi posredovala 14 tudi med obema ležeča Murnikova ulica, ki bi se je z ozirom na ohranitev pristnega rim¬ skega prehoda skozi ozidje ne smela razširiti, pač pa bi se moral ta prehod estetsko zado¬ voljivo rešiti, s čemer bi tudi zunanje lice celega zidu precej pridobilo na estetski zani¬ mivosti za sodobni okus. Tudi to vprašanje je arhitekt Plečnik že estetsko zadovoljivo rešil s celotnim projektom za ureditev zidu s tem, da projektira prehod te ulice skozi zid kot kamenit, dekorativen, radi prometa pri¬ merno dvignjen lok. Za sodobnost je poleg prometnega eno najvažnejših z rimskim zidom zvezanih vpra¬ šanj estetsko vprašanje. Ta stran vprašanja sedaj praktično sploh še ni prav načeta in ta pomankljivost je tudi eden glavnih vzrokov, da so okoličani z zidom nezadovoljni, posebno odkar je zid zopet na¬ pol razvalina. Že Schmid in Šubic sta 1. 1912 predlagala v zgoraj citiranem predlogu, da se to vprašanje reši z vrtnarsko zasaditvijo nasipa z nizkim drevjem in grmičevjem in vrtnarskim oskrbovanjem zelene ruše na zidu. Tudi omenjeni Plečnikov načrt predlaga re¬ šitev v tem smislu. Radi naselbine pred zi¬ dom in ulice ob njem stoji danes v prvi vrsti vprašanje ureditve trotoarja ob zidu, ogradi¬ tev pasu ozemlja med zidom in trotoarjem ter zasaditev ograjenih mest ob zidu s travo in plezalkami, ki bi dale golemu zidu pri¬ jetnejše lice; predvidene so dalje klopice in dekorativna izrabitev sedaj z deskami zade¬ lane Obokane dupline za srednjo tehnično šolo. 15 Kameni rimskega zidu, ki so navidez brezpomembni, tudi sami glasno govore o ve¬ liki zgodovini, ki je šla mimo in preko njih. Ohranili so se namreč odlomki napisne plošče, ki se je nahajala nekdaj na zidu in poročala, da je bilo emonsko ozidje postav¬ ljeno 1. 14-15 po Kr. po naročilu Avgusta in Tiberija. Leta 238 so emonski meščani za¬ žgali vrata templjev in hiš, da izpolnijo na¬ vodilo senata in ovirajo Maksimina, ki je prodiral proti Ogleju. Leta 388 je po zmagah pri Sisku in Ptuju Emona slovesno sprejela Teodosija. Leta 407/8 je taboril pri Emoni Ala- rih na pohodu iz Epira v Norik, na kar ime Emona izgine iz zgodovine. Končna razrušitev mesta in ozidja se pripisuje Atili okrog 1. 452. Med antičnimi zgodovinskimi pričami o Emoni in njenih ozidjih se nam je ohranilo poročilo, ki se po svoji neposredni živahnosti meri naravnost z današnjimi časniškimi poro¬ čili o važnih dnevnih dogodkih. Leta 388 poleti je pobil cesar Theodosius pri Sisku vojsko usurpatorja Maxima. Marcellinus, le- tega brat, je zbral bežeče ostanke in jih po¬ stavil pri Ptuju iznova v boj. Tudi tu je Theo¬ dosius zmagal: nadaljeval je pohod proti Ita¬ liji ter prišel gredoč do Emone, ki je ob¬ vladovala cesto, držečo prek Alp. Mesto, da- siravno utrjeno, se mu ni upiralo, nasprotno, pripravilo mu je svečan sprejem. Ta spre¬ jem živo opisuje sodobni retor Drepanius Pa- catus v svojem panegiriku Theodosio Augu- sto 37. V malce skrčenem prevodu prof. Ant. Sovreta se to mesto glasi takole (n. b. retor je ta slavospev 1. 389 pred senatom v Rimu sam govoril): 16 »Ko je dospela vest, da se bližaš, je »pia Haemona« širom odprla svoja vrata pa Ti v pisani množici z burno nestrpnostjo pohitela nasproti. Mesto si je oddahnilo kakor po dol¬ gem obleganju; vse prebivalstvo je prevzela tolika radost, da bi se utegnila zdeti preti¬ rana, če ne bi bila očividno vrela iz odkritih src. Veselo vriskdje so Ti prihajale trume na pot. Vsa okolica je odjekala od petja in zven- čanja kreguljcev. Tu si slišal zbor, ki je pre¬ peval Tebi v triumf, tam je drugi ubiral na¬ rek usurpatorju na pokop — oni zmagovalcu veselo dobrodošlico pojoč, ta poraženemu za zmerom »srečno pol« želeč. Kamorkoli Ti je stopila noga, povsod Te je obdajala množica svetd, valovala pred Teboj, se zgrinjala v sprevod za Tabo in Ti končno do kraja za¬ stavila pot. Nihče ni v gneči pazil na sebe, nihče do Tebe čuval obzirnostnih mej: ne¬ vzdržni slap šumnega navdušenja Te je z lju¬ beznivim nasiljem potegnil vase. In svečani sprejem pred samim obzidjem, ki ti ga je priredilo svobodno plemstvo in občinski za- stop v sijaju bele odeve in kolegij flaminov v blesku municipalnega škrlata in višje sve- čeništvo v dostojanstvu svetlih tiar! Kje najti besedo za ustrezen opis? In mestna vrata, s kitami zelenja ovenčana! In soj plamenic na noč, ko da so dnevu podaljšale luč! In do¬ movi, vsi prazni, ker je, kar leze in grede, napolnilo ceste in trg! Sivi očanci so Ti vzkli¬ kali čestitajoč, trajno pokornost Ti je sloves¬ no obljubila čvrsta dečad. Veselje je preši- njalo matere, občutek varnosti srca deklet. Resnično, nisi še vojne končal, že si obhajal triumf!« Osnovni vidiki za končnoveljavno rešitev vprašanja Rimskega zidu. Dostojanstvo Ljubljane kot mesta, ki se rado hvali s svojo staro kulturno pretek¬ lostjo in stremi za tem, da postane medna¬ rodno privlačno središče tujskega in turistič¬ nega prometa, zahteva kategorično, da se en¬ krat za vselej odstavi z dnevnega reda ko¬ munalne politike vprašanje, kakšna bodi bo¬ dočnost najstarejšega kulturnega spomenika Ljubljane. Nesporno mora postati načelo, da se bo zid ohranjeval. Takoj, ko to načelo sprejmemo, pa se moramo tudi že zavedeti, da nam to dejstvo nalaga prav konkretne dolžnosti, preko katerih ne moremo na dnev¬ ni red s kakimi polovičarskimi ukrepi. Stanje zidu je namreč tako, da danes ne zadovoljuje niti s stališča čiste ohranitve niti z estetske strani. Rešitev tega vprašanja mora zadovo¬ ljiti obe stališči: Zid se mora kar naj popol¬ nejše zavarovati pred daljnjim razpadanjem, istodobno pa se mora njegova neposredna okolica urediti tako, da se .bo neprisiljeno nu¬ dil kot bistven sestavni del ondotnega dela mesta in tako izpolnjeval poleg arheološko spomeniške tudi estetsko vlogo, s čemer bo njegovi spominski vrednosti dodana tudi tista vrednota, ki jo edino vpošteva sodobnost, ka¬ dar ne vrednoti po ne splošno spoznanih sta- rinoslovskih momentih. Arhitekt Plečnik je v svoji izjavi v prilog zidu zasanjal lepo sa¬ njo o čisto sodobnih estetskih vrednotah, zve¬ zanih z rimskim zidom. Kljub temu, da je na Mirju že toliko prejudicov, ki onemogo- čujejo uresničitev te umetniške sanje, še ved¬ no obstoji za ljubljansko komunalno politiko 18 možnost, da estetske elemente rimskega zidu izrabi. Mnogo se namreč še da z malim na¬ porom rešiti in urediti tako, da bo Mirje za¬ nimiv in obenem prijeten mestni del. Pot pa, po kateri moremo priti do tega cilja, je samo ena in ne dopušča nobenega popuščanja in polovičarstva: Za Mirje je treba izdelati eno¬ ten načrt, ki bo stavbni in okraševalni politiki v tem delu mesta enkrat za vselej vodilo in ki bo absolutno merodajen za vsak nadalj¬ nji ukrep. Spomeniški urad predlaga torej mero¬ dajnim činiteljem tale način reševanja vpra¬ šanja rimskega zidu, ki se v bistvu sklada s samostojnim predlogom občinskega svetni¬ ka dr. Jos. Jeriča: Mestni svet naj kot defi¬ nitivno vodilo za vsa dela, zvezana z rim¬ skim zidom, odobri generalni načrt, katerega izdelava naj se poveri Mestnemu stavbenemu uradu, občinskemu stavbnemu odseku, prof. arhitekture Jos. Plečniku in Spomeniškemu uradu. Ta načrt naj obsega vsa, z rimskim ^idom kakorkoli zvezana vprašanja. Praktična stran predloga pa je tale: Pri¬ četo popravilo zidu naj se takoj in čimprej izvrši po sistemu, ki ga je zamislil Walter Schmid. Vrh zidu, na katerem leži in ostane tudi nadalje ruša, se mora zavarovati tako, da mokrota od zgoraj ne bo mogla stalno ogrožati zidu. Takoj za tem in deloma vspo- redno s tem naj bi se uredil trotoar ob zidu in nasadi pred in za zidom ter definitivno izpeljala oba prehoda, Murnikova ulica in Ulica rimske legije. Ureditev prvega prehoda je važna radi estetske ureditve zidu, druga iz prometnih potreb naselbine za zidom, ker bo s tem sam po sebi odpadel očitek, da ogel 19 z okroglim stolpom ovira zvezo z mestom. Za vsa ta dela že obstojajo načrti iz Plečnikove šole, ki čakajo samo na izvršitev. Mislim pa, da se je z izvršitvijo teh, prav neposredno z zidom zvezanih nalog Ljubljana še mnogo premalo oddolžila spomenikom rim¬ ske Emone. Naravno bi namreč bilo, da se razen ohranjevanja zgodovinsko važnega ozid¬ ja odkrije in stalno kot nekak muzej na me¬ stu ohranjuje kak pomembnejši objekt, ki je še zakopan v zemlji. Odkopani, pred vremen¬ skimi in zlobnimi poškodbami zavarovani te¬ melji kakega važnejšega rimskega poslopja z vsemi napravami in mozaiki bi bili za mla¬ dino, ki se uči v šoli o rimski kulturi, ne¬ precenljivega, nazorno vzgojnega pomena, pa tudi za turiste stalno privlačen objekt. Re¬ zervacija za to v poštev prihajajočega zem¬ ljišča bi občini ne nalagala prevelikih bre¬ men, imela bi pa ogromen idealni pomen. Odprto vprašanje ljubljanske bodočnosti je še z rimskim zidom posredno ozko zve¬ zano vprašanje ozemlja, ki ga oklepa rimski zid na drugem še ohranjenem oglu ob Emon¬ ski cesti. To je svet ob tako zvani Fortici in ob Jakopičevih poslopjih. Ta del starega Mir¬ ja je še ohranil precej prvotnega značaja in razpoloženja ter bi se s spretno izrabo svojih osnovnih elementov dal za posebno estetsko lice Ljubljane plodonosno izrabiti. Generalni načrt bi na vsak način moral že sedaj rešiti tudi bcdočo usodo tega dela. Caveant consules ne quid detrimenti ca- piat res puhlica labacensis! 20 Citajoča javnost bi storila krivico odlo¬ čujočim činiteljem v javni upravi mesta, ako bi iz tega javnega opozorila sklepala, da oni pospešujejo akcijo proti rimskemu zidu. Iz¬ javiti moramo še več: teoretičnega razume¬ vanja in pripravljenosti, da se za zaščito zidu potrebno ukrene, so pokazali ob vsaki pri¬ liki zadosti. Naš apel je naperjen v prvi vrsti na tiste, po izjavi časnikarske notice v »Slo¬ venskem Nanodu«, celo visoko inteligentne predstavnike ljubljanske družbe, ki so ak¬ cijo proti zidu podpirali in s svojo avtoriteto ljubitelje ljubljanske starine vsaj za trenutek ostrašili z bojaznijo, da bi plebiscit utegnil izreči obsodbo nad zidom v pravdi, v kateri tako zvano javno mnenje ne more biti nika¬ kor poklican sodnik, ker sploh ni zmožno, da bi objektivno presodilo argumente za in proti, ampak se po slučajnem nastroju zaganja se¬ daj v to, potem zopet v drugo stran. Ne na javnem mnenju , ampak na diktatoričnem mo¬ drem upravljanju poverjenih nalog javnega gospodarstva mora temeljiti odločevanje v ta¬ kih vprašanjih, katerih dalekosežnosti po¬ vprečni meščan sploh presoditi ne more. Upravnike .javnega premoženja zadene v tem slučaju krivda samo toliko, kolikor so zamu¬ dili s tem, da že zdavnaj vsaj v osnovnih ob¬ risih niso dali sankcionirati občinskemu svetu načrta glede bodočnosti Mirja in posebej Rimskega zidu, na katerega izredno važnost so že ob njegovem odkritju glasno opozorili ugledni znanstveniki in se je celo hladni vod¬ ja avstrijskega arheološkega instituta prof. Emil Reisch razvnel takrat do izreka, da je ljubljanski zid »biser med rimskimi spome¬ niki v Avstriji«, graški profesor W. Schmid 21 pa je v obsežnem delu obdelal ljubljanske izkopnine v Jahrbuchu f. Altertumskunde VIL (1913), str. 61 do 217 pod naslovom Emona. Samo odlašanje z jasno, važnosti predmeta odgovarjajočo opredelitvijo stališča mestne uprave do Rimskega zidu je vzrok, da smo dvajset let po odkritju še vedno neodločni in vprašanje rešujemo s polovičnimi sredstvi in ga zapostavljamo napram drugim vpraša¬ njem komunalne politike. Uprava, ki se po¬ mena vprašanja zaveda, je dolžna in si bo tudi znala pridobiti sankcijo zastopnikov prebival¬ stva v občinskem svetu za dalekosežno akcijo. Mirje in rimski zid pa naj bosta obenem opomin, da je v vprašanjih mestnega stav¬ barstva treba stalno za desetletja in eventu- elno za stoletja naprej misliti in snovati. Ni zadosti, če se izdelujejo regulacijski načrti za nove dele Ljubljane, o katerih potrebi in važnosti se pogosto javno razpravlja, ampak je vsaj toliko važno, opredeliti, kaj se sme in kako se sme v osrčju mesta, na Mestnem in Starem trgu itd., ter je treba jasno obli¬ kovati misel, po kateri se bo ravnala enkrat neizbežna regeneracija n. pr. šentjakobskega mestnega dela, kakšna bo bodočnost Vodni¬ kovega trga in za mestno sliko in tujskopro- metno velevažnega Gradu. Še več: Treba je imeti jasno misel tudi za slučaj, da bi se si¬ stematično regeneriral z novimi stavbami ves Mestni in Stari trg ter okolica stolnice, torej estetsko osrčje Ljubljane, ali pa da bi nova katastrofa kedaj prisilila prebivalstvo, da ga pozida na novo. Zopet poudarjam, da bi v spodbudo pred¬ stavnikov in izvršiteljev uprave mesta ne bilo treba javno pribijati teh, v evropskih mestih 22 že zdavnaj uveljavljenih načel, ker so zadnja leta pokazali veliko razumevanja za ta vpra¬ šanja; treba pa je to povedati prav glasno tako zvanemu javnemu mnenju, da bo več za¬ upalo voditeljem teh akcij, katerih končnih, za desetletja naprej usmerjenih ciljev ne raz¬ ume in jih tudi razumeti ne more. Arhitekt Plečnik pravi v svoji izjavi, da je spomniške zadeve mestne uprave treba brezpogojno izro¬ čiti v roke možem, s čimer hoče poudariti prav to nedvomno resnico, da javno mnenje ne more in ne sme biti merodajno za taka vpra¬ šanja, ter bi se moral ustvariti sosvet mož, ki so s strokovno delavnostjo ali pa z veliko ljubeznijo do stvari, kvalificirani, da odločajo o takih vprašanjih. Ta sosvet bi imel nalogo, da v konkretnih slučajih pomaga mestni upravi s svojimi mnenji in predlogi in daje inicijative za take akcije, ki jih pri svojem rednem delu ne more imeti v evidenci noben odsek občinskega sveta in celo mestni stavb¬ ni urad ne, ako si ne ustvari posebnega od¬ delka, ki bi se samo s tem pečal. Poudarjam končno, da so Ljubljani na¬ stale v novi državi, kjer je njen notranje in zunanje politični položaj bistveno spreme¬ njen in je iz pasivnega postal visoko aktiven, tudi čisto nove naloge in dolžnosti, med ka¬ terimi poleg tujsko-prometne ni zadnja ta, da Ljubljana smotreno goji svoj kulturnozgodo¬ vinski milje, ki je ena najpozitivnejših po¬ stavk v bilanci njenega ugleda v notranjem in zunanjem svetu. Rimski zid kot kulturno zgodovinski spo¬ menik pa ni samo lokalna, ampak mednarod¬ na vrednota. Zato: Caveant consules! 23 NARODNA IN UNIVERZITETNA KNJIŽNICA 00000472402