LETO VIII. 1 januar 1982 glasilo szdl občine logate ii ■ OVIC. Novice gredo v osmo leto Sedem polnih let že izhajajo Novice. Kljub občasnim težavam z dostavo lahko rečemo, da so doma v vsaki domačiji in delovni organizaciji. Seveda bi si želeli še več dopisnikov kot jih trenutno imamo, želeli bi bolje zabeležiti utrip krajevnih skupnosti, želeli bi si pisem občanov, kjer bi poiskali neposreden odziv na dogajanja v družbenopolitični skupnosti. Resda se je krog dopisnikov že razširil, a mislim, da premalo v primerjavi s problematiko, ki jo srečujemo vsakodnevno. Pohvalimo se lahko, da smo končno uredili financiranje Novic, zato ni težav tam, kjer bi jih morda lahko pričakovali. Trije uredniki so se zvrstili v teh sedmih letih in vsak po svoje je skušal zajeti čimvečje število sodelavcev. Sami lahko presodite, kako uspešni so bili. Sedaj stopamo v osmo leto izhajanja. Logaške novice morajo letos postati še boljše, bolj informativne in pestre. Letos moramo obveščati še bolje, posebno kar se tiče gospodarskih prizadevanj, stabilizacije, kadrovanja in volitev, priprav na kongrese in na praznovanja jubilejev. Spremljati moramo vsa dogajanja v občini in jim posvetiti dovolj prostora. Zato ponovno ugotavljam, da je treba razširiti krog dopisnikov. Tako bodo postale Novice nepogrešljiv del našega vsakodnevnega prizadevapja za boljši jutri. In zato so in bodo ogledalo nas samih. Urednik Mihael Kleč - novi predsednik OK SZDL Logatec Na letni programski seji OK SZDL Logatec je bil za predsednika občinske konference SZDL izvoljen tov. Mihael KLEČ. Med občani ogaSke občine je tov. Kleč znan kot dolgoletni aktivni družbenopo- čni delavec, saj je poleg tajniških poslov v skupščini občine, op-K«4 mra2,icne dolzn°sti tudi v družbenopolitičnih organizacijah in v S Naklo. Je član sveta za družbenopolitični sistem pri predsedstvu "K SZDL Slovenije. Aktiven pa je tudi v Lovski družini Logatec. Na n°vi dolžnosti želimo tovarišu KLEČU kar največ uspehov. Letna programska seja OK SZDL Logatec Na osnovi določil o letnih programskih sejah, ta pa so povzeta po statutu SZDL Slovenije, krajevne in občinska konferenca SZDL ob koncu leta opravijo obračun svojega dela. Tako so letne programske seje KK SZDL potekale v času od 22. 11. do 8. 12.1981. Predsedstva KK SZDL so se na letne programske seje dobro pripravila. Tudi udeležba občanov na teh sejah je bila zadovoljiva. Poleg poročila o delu KK SZDL v preteklem letu so na sejah sprejeli še program dela za naslednje leto in pravila krajevne konference SZDL Večji del razprave so navzoči posvetili problemom v krajevni skupnosti. Tu je prišla znova na dan vsa pestrost krajevne problematike, od delovanja samoupravnih organov, družbenopolitičnih organizacij in društev ter delegatskega sistema do različnih komunalnih vprašanj, problemov kmetijstva in drugo. Z ustreznimi predlogi, stališči in sklepi bodo vodstva KK SZDL dopolnila svoje programe dela. Sedanji predsedniki in sekretarji KK SZDL bodo svoje dolžnosti opravljali do jeseni 1983, ko bodo v SZDL volitve novih organov. Zaradi neaktivnosti prejšnjega predsednika so na letni programski seji KK SZDL Laze izvolili novo predsedstvo krajevne konference, ki ga vodi tov. Stanislav Krmavner. Letna programska seja občinske konference SZDL Logatec je bila 29. 12. 1981. Sejo je vodil tov. Anton Peternel. Predsednik OK SZDL tov. Vinko HALOZAN je v uvodnem referatu med drugim tudi ocenil problem gospodarjenja v logaški občini »Srednjeročni plan 1981-1985 je bil v gospodarskih DO skrbno pripravljen, vendar ob pričakovanju normalnih pogojev gospodarjenja. V večini DO se plan sicer izvaja, ponekod pa bomo že v prvem letu morali ugotoviti, da zastavljenih planskih nalog ne bomo mogli izpolniti predvsem zaradi pomanjkanja repro-materiala (les, steklo, papir) in rezervnih delov. Kljub številnim problemom v gospodarskih DO naše občine je večina naših TOZD ob 9-mesečnem obračunu pokazala dobre rezultate, ponekod celo občutno boljše kot v enakem obdobju preteklega leta. Gospodarske organizacije, ki proizvajajo za izvoz so si tudi v preteklem letu prizadevale izvoz čimbolj povečati in se dolgoročno usmerjati na konvertibilno tržišče. Tudi kmetijska tržna proizvodnja narašča, predvsem proizvodnja in prodaja mleka in mesa. V tem delu gospodarstva smo doslej posvečali premalo pozornosti komasaciji zemljišč, ki bi lahko v veliki meri prispevala svoj delež k večji produktivnosti našega kmetijstva. Slab primer oziroma pristop h komasaciji v Hotedršici naj nas ne odvrne od tovrstnih akcij, mora pa nam služiti za pouk, da je to politična akcija, na katero se je treba temeljito pripraviti. Če smo s tem trenutkom pripravljeni na vse vrste stabilizacijskih ukrepov, menim, da bomo to morali storiti tudi pri gospodarjenju s posebnimi gozdovi in to na način, ki ga določa zakon. Dejstvo, da smo na tisoče ku-bikov celuloznega in drugega lesa uvozili iz Kanade in Sibirije, istočasno pa nam je propadal les v domačih gozdovih, nas mora nečesa naučiti. Tudi naše lastnike gozdov bo torej treba pripeljati na stabilizacijsko linijo«. V nadaljevanju je tovariš Haložan omenil pomembne rezultate, ki so bili doseženi v stanovanjskem in komunalnem gospodarstvu. Dotaknil se je tudi programa izgradnje objektov s področja samoprispevka občanov. Dejal je, da Smoramo zahtevati izvajanje takšnega programa, kot je bil sprejet na referendumu. Spremembe bi smeli dopustiti samo v primeru, če bi jih izglasovali po enakem postopku, kot je bil sprejet log program, če kdo misli drugače, ga je treba opozoriti, da se z mnenjem in voljo občanov ne smemo poigravati. Ob razpravi o sedanjem programu samoprispevka bo slej ko prej treba stopiti pred občane in se pogovoriti o podaljšanju roka izgradnje, ker nam bo v tem primeru izpadel kredit LB kot pomemben vir za financiranje modernizacije občinskih cest«. V nadaljevanju svojega referata se je tov. Haložan dotaknil še nekaterih najpomembnejših točk iz predloga programske usmeritve OK SZDL za prihodnje leto. Poročilo o delu OK SZDL in njenih organov v letu 1981, ki je bilo na seji obravnavano in tudi sprejeto, zajema dejavnost OK SZDL, njenega predsedstva ter drugih organov. V prvem delu poročila je omenjena aktivnost KK SZDL. Tu je rečeno, da bodo na osnovi sklepov letnih programskih sej prešle na delegatsko organiziranost tudi tiste KK SZDL, ki doslej niso bile tako organizirane. Več pozornosti je v poročilu dano neaktivnosti nekaterih vaških odborov SZDL, pa tudi delegatskim odnosom znotraj SZDL. V drugem delu poročila so naštete mnoge aktivnosti in naloge, ki sta jih v preteklem letu opravila OK SZDL in njeno predsedstvo. Ena izmed poglavitnih nalog OK SZDL v preteklem letu so bile priprave na volitve. Do 30.11.1981 je bilo v občini evidentiranih 2194 možnih kandidatov za člane delegacij. Od tega števila je bilo evidentiranih za delegacije, ki delegirajo delegate v zbor krajevnih skupnosti občinske skupščine 247, za delegacije, ki delegirajo v zbor združenega dela pa 381 delegatov. V KS je bilo evidentiranih za delegacije SIS 564 delegatov, v združenem delu pa 965. Ženske so v delegacijah zastopane s 36,55 %, mladi do 27. leta starosti pa s 24,34 %. Članov ZK je med evidentiranimi 269, borcev pa 57. Za družbenopolitični zbor je bilo doslej evidentiranih 37 možnih kandidatov. Vzporedno z evidentiranjem možnih kandidatov za člane delegacij pa je potekalo tudi evidentiranje za nosilce vodilnih funkcij v občini. Tu je bilo evidentiranih 385 možnih kandidatov. To število zajema funkcije v občinski skupščini, izvršnemu svetu, družbenopolitičnih organizacijah, SIS itd. Poročilo poleg drugih dejavnosti navaja še uspešno organizirano akcijo NNNP v preteklem letu, probleme v zvezi z organiziranjem celodnevne osnovne šole v Dolenjem Logatcu, dejavnost predsedstva, koordinacijskih odborov in svetov, Logaške novice ter Priznanja OF, podeljena v letu 1981. Nekateri sveti in koordinacijski odbori, ki delujejo pri predsedstvu OK SZDL, so bili v preteklem letu kar uspešni. Drugi bodo morali svojo aktivnost v naslednjem letu bolj poživiti. V razpravi, ki je sledila referatu in poročilu o delu, so sodelovali Vinko Haložan, Franc Korenč, Marjan Jelen, član izvršnega odbora predsedstva RK SZDL Slovenije, Emil Tome, predsednik MS SZDL ljubljanske regije, Franc Godina, Stanko Kune, Bogomir Ajdič, Jože Šemrov, Janez Turk in Mihael Kleč. Programske usmeritve in naloge, ki si jih je OK SZDL na letni programski seji zastavila za naslednje leto, so zelo obsežne. Tako si bo OK SZDL še bolj prizadevala, da bodo krajevne in občinska organizacija SZDL resnično postala mesto dogovarjanja delovnih ljudi in občanov o vseh problemih življenja in dela občanov v krajevnih skupnostih in občini. V programu so še posebej poudarjeni delegatski odnosi znotraj SZDL kot tudi osebna odgovornost nosilcev funkcij do izpolnjevanja sprejetih nalog. Med pomembne naloge se uvrščajo Se aktivnosti v zvezi s skupščinskimi volitvami ter jesenskimi volitvami v organe SZDL in samoupravne organe v KS. OK SZDL bo preko ustreznih teles spremljala in proučevala srednjeročne programe in plane razvoja občine, DO, KS in IS, stabilizacijske programe in programe varčevanja, vzpodbujala bo nosilce programov, da jih še dopolnjujejo in uresničujejo (glede na stabilizacijske možnosti) na vseh ravneh. Obsežni del nalog OK SZDL izhaja tudi iz programa dela zborov skupščine občine. Poleg teh nalog, ki smo jih v tem zapisu le na kratko omenili, OK SZDL načrtuje pa mnoge druge, prav tako pomembne aktivnosti. Seveda pa bo potrebno opraviti še vrsto zadev, ki se bodo v naslednjem letu pojavile in jih bo potrebno rešiti. Teh pa seveda v programu ni mogoče predvideti. Zaradi obsežnega programa dela OK SZDL v naslednjem letu bo potrebno delo in aktivnost z vsemi frontnimi deli dobro koordinirati, da bo zastavljeni program uspešno in tudi učinkovito izpolnjen. Občinska konferenca SZDL je sprejela tudi dopolnjena in spremenjena pravila občinske organizacije SZDL, poslovnik o delu OK SZDL in njenih organov, ter dopolnjena pravila o podeljevanju PrS|< znanja OF. Delegati so sprejeli še finančni načrt OK SZDL in Logaških novi za leto 1982. c Ob koncu seje je bil za novega predsednika OK SZDL izvoljen tdce variš Mihael KLEČ (tov. Haložanu je namreč mandat potekel), Frarf0'' cu Korenču, sekretarju OK SZDL, pa je bil zaradi nalog v zvezi s pri"ar pravo in izvedbo volitev mandat podaljšan do jeseni 1982. B c Franc Koren'e,i iov ov d( / Kako izvajamo družbeni dogovor o oblikovanji)«« in izvajanju kadrovske politike v občini Logatec^ te! Družbeni dogovor smo sprejeli leta 1979, šele junija letos pa so se podpisniki dogovorili za sekretariat skupne komisije, ki je tudi pripravil oceno o izvajanju dogovora. Ocena vsebuje naslednje elemente: - normativno opredeljenost kadrovske in izobraževalne dejavnosti v OZD - organizacijo kadrovskih služb - planiranje kadrovskih potreb - preverjanje sprejete kadrovske politike Ugotovitve niso ravno rožnate. Kadrovska politika je normativno opredeljena preveč načelno. Iz načina organiziranosti kadrovskih služb je mogoče sklepati, da se poslovne odločitve prevečkrat sprejemajo brez poprejšnjih ugotovljenih kadrovskih potreb. Kadrovske potrebe so podrobneje opredam Ijene le v letnih poslovnih planilud vendar ne celovito! OZD ne iie\ vajajo oziroma ne vzpodbujaj« izobraževanja ob delu. Tudi šti-e> pendiranje najbrž ni ravno načfo tno, saj se prevečkrat zgodi, 6& i v OZD zavrnejo lastne štipendis I te. mi iel Ko so delegati na konferenCm ZK obravnavali uresničevanjfte omenjenega družbenega dogcih vora, so poudarili, da so 00 Zke v pripravah na sejo konferenc i že ocenjevali razmere v svojilpi TOZD in dale ustrezne pobuder. organom upravljanja. Komunis j te v skupščini je konferenca zavil dolžila, da pripravijo svoj opera>ri tivni program za uresničevanj) \ družbenega dogovora o oblikom; vanju in izvajanju kadrovske poin litike. ;e Matjaž Kel ni iti )C Neugotovljeni lastniki zaseženih predmetov}* V ponedeljek, 14. 9. 1981 okrog 21.30 ure, je znani storilec izvršil več kaznivih dejanj na območju tukajšnje postaje milice. Zaseženih mu je bilo več predmetov, ki izvirajo iz kaznivih dejanj, katerih oškodovancev pa nam ne uspe ugotoviti. Ti predmeti so: 1. gornji del trenerke, velikosti 58/9, rdeče barve, ovratnik je modre, bele, rdeče in modre barve, iste barve pa sta tudi obrobi na rokavih in okrog pasu, 2. gornji del trenerke, velikosti 54/7, modre barve, ovratnik je rdeče, bele, modre in rdeče barve, iste barve pa sta tudi obrobi na rokavih in okrog pasu, 3. moška srajca, številka 46, s kratkimi rokavi, bele barve, s prečnimi tankimi modrimi in rdečimi črtami, 4 vetrovka, oz. smučarska bunda, številke 56, črne barve, s spredaj štirimi žepi in z enim žepom na levem rokavu. Žepi se zapirajo s plastičnimi zadrgami. Vetrovka je prešita na hrbtni strani in na prednji strani. Na levi strani ovratnika je pritrjena značka z napisom Tito. Vetrovka je izdelek Jugoplastike Split, |u le 5. črno-rumen etui iz skaja, veje kosti 20 x 20 cm, v katerem se nf€ haja naslednje orodje: - oranžen ročaj za izvijače, - trije izvijači razne velikosti - križni izvijač - ročni sveder - kovinska ost - žagica, ki je na enem koncu zlort« Ijena in n - kovinsko kladivce. Orodje je izd%| lek Sip Šempeter. 3j 6. Rjav etui, velikosti 15x7 cm, fl prednji strani ima napis Master Bt ruvaldi, na prednji strani se zapirati kovinskim gumbom. V etuiju so ^ stekla - iz plastike za sončna očal^ dvoje rumene in dvoje svetlo"'rjaV barve. 7. Črn kabel za presnemavanj?" dolžine 3 m, s tremi nastavki, edeie od njih je bele barve. P' 8. Avtokarta Italije. N 9. Avtokarta Slovenije za Istro id Hrvatsko primorje. Lastniki naštetih predmetov nfy se javijo na Postaji milice Logatec kjer jim bodo predmeti vrnjeni. . Komandir postaje Milic, Jože Selšef teš intervju >V1 Ob dnevu republike smo t(jčenci v Logatcu dobili prizidek aftOle, ki nosi ime po Edvardu p,f ardelju. Ob tej slovesnosti nas b obiskal tovariSica Pepca Kar-enjelj. Pred prireditvijo smo člani lovinarskega krožka poprosili ovarišico Kardeljevo, da bi nam >dgovorila na nekaj vprašanj. AH nam lahko poveste kak-ijl>en vesel dogodek Iz časa, ko 3 Jte obiskovali osnovno lolo? Veselili smo se majhnih stvari, 'eseli smo bili ob 1. maju, ko idemo lahko Sli bosi v Solo, pa če-iniludi je bil sneg. Tedaj smo si i izlevlje otroci sposojali. Moj oče jaje bil čevljar; naredil je močne štiievlje, da so dolgo zdržali. Bili ičrio mi premajhni, a sem jih mora-dP nositi, čeprav so me tiSčali. dis Lepo je bilo tudi to, da smo meli do šole daleč. Mama ni velela, če smo zamudili. Hodili snomo peš in bilo je lepo. Pot je injfteljala tudi skozi gozd, v gozdo-igoih pa so bili strahovi. Tekli smo, Zfce hrabrili. ne« Življenje se je od tedaj zelo ojilpremenilo. Danes imate lepo, udepo življenje. nis Slišali smo, da Imata vnuka. zaMI Hm kdaj pripovedujete aratravljlce In zgodbe? anj« Seveda jim pripovedujem, vse iko.nane pravljice. Vsi otroci so pomaki. Tudi če sem bila utrujena, lem morala pripovedovati. Kel Svojim otrokom pa nisem nogla pripovedovati. Sin je bil itar šest mesecev, ko sem ga >ddala in je štel pet let, ko sem vja spet dobila. Rastel je pri tujih judeh, saj sva z možem živela v legali. Imeli so ga tako radi, da veja skoraj niso hoteli dati nazaj. 8 "težko so se oddvojili od otro-Jička, ki so ga vzljubili in vzga-ali. Tudi za otroka je bilo hudo. ►To pa ni moj oče! Moj oče je jeneral, ta pa ni nič!« je vzkliknil Dtrok, ko je videl očeta in priča- lofftoval generala v vojaški uniformi. Starši so vedno zelo zapo- zdsleni in imajo premalo časa za atroke. n,n Bi AH berete tudi knjige o parira tlzanih, ki so napisane za otro- i0 *e? Katera vam je najbolj ;aJršec? ,a Vedno imam veliko drugega pranja in malo časa za leposlovje. Zdaj berem Bevka, ki je lepo Oisal za otroke. Bil je v partizanih, doživljal je vojno. V njegovih o idelih boste spoznali tudi otroke. BIH ste v partizanih. Kdaj n^am je bilo najtežje? te Hudo je bilo ob aretaciji. Zamrli so me v Begunjah. Od tam Se?o me peljali, da bi našli sinčka. Če bi ga našli, bi ga mučili, da bi jaz izdala. Najteže mi je bilo tista dva dni, ki sem ju preživela v neki kleti v bližini Ljubljane. Vedela sem, da je sin skrit, toda nisem vedela, če je dovolj skrit. Dva dni sem trepetala, da bi jim sinček ne padel v roke. Najtežja je bila bitka za otroka. Ko gledamo fotografije Iz časa NOB , vas Cesto vidimo vesele, nasmejane. BI lahko opisali kakšen vesel dogodek? Veselih dogodkov je bilo veliko, vendar je veselje danes težko primerjati z veseljem v tistih časih. Po dveh letih in pol sem srečala na Hrvaškem moža. To je bil za naju vesel dogodek. Vesela sva bila, da sva še živa, da se spet vidiva, pa še otroka sva imela! Proti koncu vojne sem bila vesela moževega sporočila, naj pridem v Bari. Z letalom so nas Rusi prepeljali tja, nato smo šli z vojsko oktobra 1944. leta v Beograd. Tedaj smo se veselili svobode, mnogi pa so bili nesrečni, ker niso našli svojcev. Sreča se je prepletala z nesrečo. Srečni smo bili, da smo po težkih dneh ilegale in bojev svobodni prihajali v glavno mesto, čeprav nam je opeka padala na glavo s porušenih zgradb. Hkrati smo bili nesrečni ob pogledih na mrtve. Dobro ste poznali tovariša Tita. Katero srečanje z nJim vam Je najbolj ostalo v spominu? Tita sem videla že 1937., 1938., 1939. leta in vseskozi sem ga srečevala. Oktobra 1944. leta, ko je bil moj mož v Sovjetski zvezi, je pomislil, da sem sama. Poklical me je. Bil je že maršal. Še vedno ga vidim, kako me je z veseljem sprejel, češ, nismo se zastonj tolkli, živeli v ilegali... Tedaj je bila za nami glavna bitka. Veliko je bilo hudega in težkega. Hvaležni smo za vsak dan, ki ga še živimo. Veliko ste potovali po svetu. Katere dežela vam je bila najbolj všeč? Res sem veliko potovala. O Ameriki so mnogi sanjali kot o obljubljeni deželi. Bila sem dvakrat v Ameriki, ampak tam sem bila zelo nesrečna, čakala sem doma pri miru, kajti tam je vse zelo bučno, hrupno. Bila sem tudi v Južni Ameriki, v Čilu, Peruju, Meksiku; bila sem tudi v Kanadi in v Skandinaviji. Toda naše Jugoslavije ne dam za nobeno deželo. Srečni smo, da smo se tu rodili. Resda vsakdo najbolj ljubi svojo domovino, a naša dežela ima toliko lepot! Visoke gore, morje, bogato in rodovitno zemljo, vse je tu. Najlepša je naša dežela. Kaj najraje delate v prostem času? Gobe nabiram najraje! Poznam veliko gob. Že majhna sem jih nabirala z mamo in zdaj učim tudi svoje vnuke. Toda paziti moramo na naravo. V prostem času tudi šivam, pletem, grem med otroke. Kako se počutite med nami? Zelo lepo Pomladim se! Velikokrat dobim pozdrave in vabila od mladih, a vedno ne morem iti mednje. Vsega se ne da Kaj naročate nam mladim? Izkoristite mladost: Kar se Janezek nauči, to Janez zna! Tako smo se logaški pinorji pogovarjali s tovarišico Kardeljevo. V njej smo spoznali tudi občutljivega človeka, ne le re-volucionarko, ki je hodila ob strani velikega in pomembnega človeka. Člani novinarskega krožka OŠ Edvarda Kardelja Logatec Start Je odlično uspel Prvič po novoletnih smučinah Že dolgo ni bilo parkiranih toliko avtomobilov ob Tržaški cesti, kakor jih je bilo videti zadnjo decembrsko nedeljo. Registrske tablice so govorile, da so prišli smučarji od vsepovsod, tudi iz zamejstva. Blizu 600 se jih je spravilo mazati tekaške smuči nalašč za logaške teke. Odlično obveščanje, od radia, televizije, časopisov do letakov je zagotavljalo udeležbo. Tudi vreme je ubogalo, saj je nasulo dovolj snega le nekaj dni pred pripravo prog. Domači smučarski delavci so pokazali, kaj znajo. Tudi, ko je odpovedal stroj in ko pravzaprav ni bilo prave tehnike za pripravo proge, so se z malimi sanmi rešili iz zagate. S hvalo lahko nadaljujemo. Odlično so delovale radijske zveze, poskrbljeno je bilo za toplo ok-repčilo in malico, predvsem pa je izredno lepo uspel start. Nihče ni »ušel«, štartni strel je udeležence celo presenetil. Tudi na cilju je vse potekalo tako, kot je treba, Če smo malo hudomušni - smučarji ne znajo odlično organizirati le republiških ali zveznih tekmovanj in tombole, ampak tudi zimsko rekreacijo. Teki so bili seveda predvsem rekreativnega značaja. Pa kljub temu so se ga udeležili in poka- zali svojo formo tudi tekmovalci naše reprezentance. Razveseljivo je, da domači tekači, to velja predvsem za mladince, niso nič zaostajali za drugimi, bili so celo med najboljšimi. Rezultate lahko najdete v današnji prilogi Logaških novic. Za zaključek torej še enkrat vse čestitke. Letos bo zadnjo nedeljo prišlo gotovo še več smučarjev, saj se glas o dobro pripravljeni prireditvi hitro širi. Tudi koledar smučarske zveze bo pomagal, da se bo drugega novoletnega teka udeležilo še več navdušencev teka na smučeh. Primož Sark GRADNIK LOGATEC objavlja proste naloge in dela: 1 KV elektrikar 2 KV ključavničarja 2 KV zidarja Vloge sprejema v 15 dneh, Odbor za delovna razmerja GRADNIKA LOGATEC Iz dela mladinske organizacije Člani Centra za mladinske delovne akcije pri OK ZSMS so se udeležili dvodnevnega seminarja v Novi Gorici, kjer so obravnavali rezultate mladinskih delovnih akcij v letu 1981. Spregovorili so tudi o mladinskem prostovoljnem delu v sredstvih javnega obveščanja. Seminar pomeni začetek konkretnega dela za pripravo mladinskih delovnih akcij v letu 1982. V obeh osnovnih šolah je Center za mladinske delovne akcije pri OK ZSMS pripravil priložnostno razstavo o delu in življenju na mladinskih delovnih akcijah. Učencem smo zavrteli tudi polurni film o mladinski delovni akciji Vlasina '80, ki ga je posnel Zdenko Leskovec. Obenem je potekalo tudi evidentiranje brigadirjev za ustanovitev Pionirske delovne brigade. Mladi na Kalcah so ustanovili osnovno organizacijo ZSMS, ki bo povezala mlade s tega območja. Sprejeli so svoj program dela in upajo, da bodo s pomočjo ostalih dejavnikov kmalu dobili tudi primeren prostor za delo in preživljanje prostega časa. OO ZSMS Vrh nad Rovtami je na programski konferenci sprejela program dela za leto 1982. Poleg organizacije kulturnih prireditev pripravljajo tudi izvedbo dramskega dela. V kraju bodo organizirali več lokalnih delovnih akcij, smučarski tečaj ter razna športna tekmovanja. Prijetno, z diapozitivi popestreno predavanje logaških jamarjev, je v mladinski klub Naklo privabilo precej mladih.ki so pozorno sledili komentarju in sliki Draga Korenča. Poučno in zanimivo, skratka, želimo si še podobnih prireditev. Mladina je dodobra napolnila prostor mladinskega kluba Naklo v nedeljo, 20.12.1981, ko je 00 ZSMS Naklo v goste povabila naša prijatelja: Andreja Žigo-na in Igorja Resnika. Ob občuteni Igorjevi kitarski spremljavi nas je Andrej popeljal skozi cikluse svoje pesniške ustvarjalnosti ter večer šaljivo pripeljal h koncu s posnetkom mozaika pripovedi z naslovom »Logaške razglednice«. Izrazi na obrazih mladih obiskovalcev so bili jasen dokaz zadovoljstva nad prijetno toplim zimskim večerom, ki sta ga pripravila oba mlada ustvarjalca. Branka Kum Kako gospodariti z gozdovi v letu 1982 Slovenija in Logatec sta skromno preskrbljena z naravnimi viri surovin in energije. Gozd in les sta nam ob visoko razviti lesno predelovalni industriji pomembna primerjalna prednost. Zasebni gozdovi pomenijo dve tretjini vseh gozdov in dajejo nad polovico letnega poseka. Realizacija načrtovanega poseka je zato ključna naloga in prispevek gozdarstva k stabilizaciji našega gospodarstva. 11. seja CK ZK Slovenije v novembru 1981 je razpravljala o socialistični preobrazbi kmetijstva in gozdarstva. Ocenjeno je bilo, daje kljub posameznim uspehom bilo storjenega premalo. Gospodarjenje s kmetijstvom in gozdarstvom ni bilo zastavljeno tako, da bi z večjo produktivnostjo dela, z uporabo strojev in tehnike najučinkovitejše izrabljali vse naravne danosti, zlasti zemljo in gozd. V Sloveniji se gozdarji v zasebnih gozdovih borijo z dvema težavama: - nezadostna izraba gozdnih površin, - slabo sodelovanje gozdnih posestnikov pri gospodarjenju. Tudi za gozdarstvo v logaški občini načelno veljata gornji težavi. Zato morajo delovni ljudje v SZDL, posebno pa komunisti, oceniti dejavnost kmetijstva in gozdarstva in sprejeti določene programe za spreminjanje družbenoekonomskih odnosov in za uresničitev nalog, postavljenih v srednjeročnem planu 1981-1985. V preteklem obdobju se je naša širša družbena skupnost opremila s sodobno tehnologijo. Večina strojev je bila kupljena za devize in s posojilom. Ob neprimerni politiki izvoza, nagrajevanja po delu in drugih pomanjkljivosti smo se znašli na prelomnici. Z brezpogojnim izvozom moramo povrniti naše dolgove in ohraniti ekonomsko in politično neodvisnost. V izvozu republike Slovenije predstavlja pomemben delež prav izvoz lesne industrije. Zato mora gozdarstvo brezpogojno dobaviti predelovalcem vse količine in vrste lesa v določenih rokih, tako kot je določeno v srednjeročnem planu. Razvoj svetovnih cen energije kot sta nafta in elektrika iz NE je v zadnjem obdobju privedel do bistvenega dviga cen. Vsem, ki so nespametno trošili energijo tako za splošno kot za osebno uporabo, zlasti pa v prometu, je zaradi višjih cen močno padel standard. Tudi v gozdarstvu so ponekod uporabljali težke neprimerne stroje, ki so vlačili neizdelana debla, ki povzročajo velik upor, na dolgih razdaljah in celo navkreber. Taki neprilagojeni organizaciji dela je odzvonilo. Pridobivanje dohodka na račun cenenega pogona težkih strojev je treba odločno nadomestiti z večjo učinkovitostjo dela, boljšo izrabo zmogljivosti, z varčevanjem. Doseženi dohodek je treba deliti tako, da se veča delež za razširjanje materialne osnove dela. V proizvodnji je treba uporabljati sodobne in prilagojene tehnološke postopke, več znanja in hitro uvajati raziskovalne dosežke. Tako tudi predvideva Resolucija o uresničevanju družbeno-eko-nomske politike v občini Logatec, v letu 1982. V tekočem srednjeročnem obdobju je osrednja naloga obeh sektorjev gozdarstva boljše pokrivanje potreb po lesu. Ob stabilizacijski politiki in zmanjšanem uvozu lesa je pogoj, da izkoristimo domače surovinske vire. Zato mora gozdarstvo dosledno izrabljati naravne proizvodne potenciale (gozdna rastišča in gozdne sestoje). Sposobnost gozdnih rastišč v Sloveniji se giblje okrog 8 m'/ha, prirastka letno, sedanja višina letnega prirastka pa je nekaj več kot 4 m3/ha. Prirastek v logaških gozdovih je le malenkost boljši od slovenskega poprečja. Vendar pa mora biti gozdarstvo usmerjeno v proizvodnjo kvalitetnega lesa, to je hlodovi- ne F, I. ki., in ne v masovno pn izvodnjo. Z orientacijo na kva teto se pospešujejo še števili ostale splošno koristne funkci gozda, hkrati pa se na ta nal dobi ob negi gozdov z redčei razmeroma veliko lesa drobn dimenzij, ki ga današnji industr in ostalim uporabnikom pi manjkuje. Ob tem pa je treba upoštevi ti, da proizvodni in drugi strošl pri gospodarjenju z gozdo neprestano naraščajo. Zato j nujno voditi gospodarjenje ,_ smeri povečevanja ekonomii nosti in produktivnosti. Dosegij-g nje ekonomskih učinkov je pmaj svetla prihodnost. Gospodarjenje z gozdovi TOK dovolj prilagojeno načelom •brega gospodarjenja. Podatki poprečni lesni zalogi m3/ha, o ometni odprtosti gozdov s istami m/ha, o povečanem irastku lesne mase sicer ka-jo dokaj dobro stanje gozdov. 1 stanje je iznad slovenskega »prečja, vendar je žal bolj po-Jdica dobre dediščine in na-vnih danosti, kot pa posledica vestnega strokovnega dela zdarske službe v preteklih setletjih. Med kvalitetne in opremljene, iko štejemo le nekatere goz-ve večjih gozdnih posestni-v, v ostalih pa je potrebno vlo-i desetletja dela. Ob precej visokih lesnih zalogah so gozdovi v povprečju slabo negovani. Vse preveč je neoblikovanih gozdnih sestojev s hirajočim in slabo zasnovanim drevjem. Preveč je pregostih in zato neobstojnih mladih gozdov. Taki gozdovi ne priraščajo vrednosti in so kaj slab lastnikov »hranilnik«. Posekan les iz takih gozdov je manj vreden zaradi napak v lesu, zaradi večjih stroškov sečnje, predvsem pa zaradi večjih stroškov spravila. Delo v zasebnem sektorju je objektivno otežkočeno zaradi velikega števila lastnikov, drobne gozdne posesti in zelo različnih namenov in zahtev lastnikov. Vendar gornje ne more biti opravičilo za napake, ki so sicer značilne za vse zasebne gozdove in so. - nezadostna nega naravnega mladja in nasadov, - prezgoden posek še nezrelih sestojev, - »prebiralna sečnja« po zahtevah lastnikov namesto pravilnega redčenja in skupinski postopki sečnje - nezadostna gradnja poti za vlačenje lesa s traktorji od panja do gozdne kamionske ceste. JOŽE OMERZU, dipl. ing. Gozdarski inšpektorat SO Logatec lalo! - Tam Trate? 1 otvoritvi telefonskih zvez v KS Trate -'epa je ni bilo stvari v KS Trate, ki bi tako razveselila krajane kot novi te-on Pripravljenost podjetja za PTT Ljubljana TOZD Vrhnika je bila premalo napeljavo 17 km omrežja in priključitev 37 številk; treba je bilo oskrbeti '70.000 din Skromni denarji KS so navgrh komaj 350 000 - din, SIS za po-no varnost je prispeval 100 000- din, logaško Gozdno gospodarstvo je szplačno opravilo dela z vrtalnim strojem, oddelek za LO 50.000- din, adnik je solidarnostno namenil izkopni stroj (KS je plačala gorivo in stroj-a) - vendar še vedno bi bil moral vsak naročnik prispevati 76.000 - din * denar pa niso mačje solze! Naročniki so se s podjetjem za PTT dogo-r||i o materialnem in delovnem prispevku: vsak naročnik je skopal 8 jam skrbel 8 drogov, k temu pa dodal še 21.000 din akontacije, pa še po 46 Pomoči pri trasiranju in postavljanju drogov. ^a uradni otvoritvi 2 januarja letos seje predsednik KS Slavko Rupnik, ki 1 9>-e gotovo veliko priznanje za vse aktivnosti KS. zahvalil občanom za sebično pomoč pa občinskim organom in delovni organizaciji za PTT pro- n zahtevna in obsežna dela Registracija lahkih priklopnikov in zamenjava registrskih tablic Glede na to, da 185. člen Zakona o temeljih varnosti cestnega prometa (Ur. I. SFRJ, št. 63/80) in stališča za izvajanje določb tega zakona določajo, da morajo imeti lahka priklopna vozila, ki niso samostojno registrirana, registrsko tablico s ponovljeno registrsko številko vozila, ki ta priklopnik vleče, ta določba pa se mora izvajati od 1. 1. 1982, dajemo naslednje pojasnilo: »Lastnik lahkega priklopnika (prikolice za osebni avtomobil) mora pri občinskem upravnem organu za notranje zadeve, pri katerem je registrirano motorno vozilo, kateremu bo tablica dodana, naročiti registrsko tablico z isto registrsko številko, kot jo ima njegovo vozilo. Občinski upravni organ za notranje zadeve pa bo to tablico naročil pri izdelovalcu registrskih tablic, obenem pa bo v spis motornega vozila, kateremu bo prikolica priključena, zabeležil, da je za prikolico izdana registrska tablica z isto označbo in številko, kot jo ima registrirano motorno vozilo« Ob tem tudi opozarjamo voznike, ki bodo v cestnem prometu uporabljali lahke priklopnike, da je od 1.1. 1982 dalje prepovedana uporaba doma izdelanih registrskih tablic s ponovljeno registrsko številko vlečnega vozila in je tak prekršek sankcioniran po 30. točki 212. člena z denarno kaznijo 200,00 din. Pod pojmom lahki priklopnik je mišljena prikolica, ki jo vleče motorno vozilo in pri kateri največja dovoljena teža ne presega 750 kg ter zaradi tega ne podleže redni registraciji. Glede na to, da v zimskem času pogosto prihaja do izgube ali poškodovanja registrskih tablic, v posameznih primerih pa so tablice uničene, ukradene ali pogrešane, dodajamo temu pojasnilu še pojasnilo za take primere: 1. Nove registrske tablice (z isto označbo in številko) namesto obrabljenih lahko lastnik vozila naroči neposredno pri Kovinski industriji Ig pri Ljubljani. Podjetje lahko izroči nove registrske tablice neposredno lastniku vozila, ki jih je naročil, vendar samo pod pogojem, da ob izročitvi novih registrskih tablic odda stare, ki jih mora podjetje uničiti. 2. Isto kot v 1. točki velja tudi za poškodovane registrske tablice, vendar samo v primerih, ko gre za obe registrski tablici pri vozilih, ki morajo imeti dve registrski tablici, oz. za eno registrsko tablico pri motornih kolesih in priklopnih vozilih in pa da seveda te tablice niso toliko poškodovane, da na njih ni mogoče jasno razbrati označb in številk. 3. V posameznih primerih, ko je poškodovana samo ena registrska tablica na vozilu, ki mora imeti dve registrski tablici, lahko tako tablico pri KIG naroči samo občinski upravni organ za notranje zadeve. Lastniku vozila sme ta organ izročiti novo tablico samo v zamenjavo za poškodovano. 4. Namesto izgubljenih, ukradenih, pogrešanih ali uničenih registrskih tablic je treba v vsakem primeru izdati nove registrske tablice z novo registrsko številko. Za uničene registrske tablice se štejejo tiste, za katere tako trdi lastnik vozila in jih ne more predložiti na vpogled, ravno tako pa tiste registrske tablice, ki so tako poškodovane, da ni moč jasno razbrati označb in številk na njih. To velja tudi v primeru, če se gornje pojasnilo glede uničenja nanaša samo na eno registrsko tablico. KOMANDIR POSTAJE MILICE Jože Selšek »eoicno pomoč pa občinskim organom in aeiovm u. -~ • - K saj so s skupnimi močmi uspeli izvesti dovolj zahtevna in obsežna dela v slabih šestih mesecih. maš '~og* Vi V skladu z določili 4. in 7. člena pravilnika o podeljevanju priznanja Osvobodilne fronte slovenskega naroda in o delu žirije razpisuje žirija za podeljevanje priznanja Osvobodilne fronte slovenskega naroda občinske konference SZDL Logatec 5 priznanj osvobodilne fronte za leto 1982 Priznanje OF se podeljuje posameznikom in organizacijam za njihovo delo in prispevek k dosežkom trajnega pomena, zlasti: - pri uveljavljanju delovnih ljudi in občanov kot nosilcev odločanja na vseh ravneh, - za dosežke pri uveljavljanju, krepitvi in razvoju SZDL kot fronte delovnih ljudi in občanov ter njihovih organiziranih socialističnih sil, - pri uresničevanju ustavno opredeljenih družbenoekonomskih in političnih odnosov na posameznem področju družbenega življenja in dela ter v družbi nasploh, še zlasti pri razvijanju delegatskega sistema in pri uveljavljanju in razvijanju temeljnih samoupravnih skupnosti. Predlog lahko oblikujejo krajevne konference SZDL, organizacije združenega dela in druge samoupravne organizacije in skupnosti, vodstva družbenopolitičnih organizacij ter družbene organizacije in društva. Vsak predlog za podelitev Priznanja OF je predlagatelj dolžan posredovita tudi žiriji za podeljevanje priznanja OF pri krajevni konferenci SZDL, ki se mora o predlogi izjasniti in posredovati mnenje žirije za podeljevanje priznanja OF pri CK SZDL. Predloge z obrazložitvijo in utemeljitvijo naj predlagatelji posredujejo žiriji za podeljevanje priznanja OF pri OK SZDL Logatec, Notranjska 14, najkasneje do 31. marca 1982. Predlogi morajo biti posredovani na posebnih obrazcih, ki so na razpolago pri Ck SZDL Logatec. Žirija za podeljevanje priznanja OF pri OK SZDL Logatec > • >■ >->• >• j->• >■ > - > -j-i->• >->-i- >- i- >- >- >- j > «- >• >■ j ■ j > j-j->- ZANIMA AS Na 40. skupni seji vseh treh zborov občinske skupščine dne 28. 12. 1981 sta delegaciji KLI in Valkartona postavili delegatsko vprašanje zakaj ne obratuje vlečnica na Sekirici? S sprejetjem novega zakona o žičnicah in vlečnicah Turistično društvo Logatec ali drugo društvo ne more biti več upravljalec vlečnice na Sekirici, temveč mora prevzeti upravljanje organizacija združenega dela. Izvršni svet je o tej zadevi že večkrat razpravljal in iskal možnosti, da bi upravljanje z vlečnico prevzela delovna organizacija KLI - TOZD ESO ali delovna organizacija Gradnik, vendar navedeni organizaciji nista zainteresirani in nočeta prevzeti upravljanja vlečnice, vse do tedaj, dokler se ne ugotovi tehnična brezhibnost vlečnice in zagotovi pokrivanje izpada dela dohodka zaradi višjih stroškov obratovanja v primeru slabe zime. Zakon določa, da mora biti vlečnica tudi tehnično pregledana od Zavoda za raziskavo materiala v Ljubljani. Zavod smo zaprosili in urgirali, da opravijo tehnični pregled vlečnice takoj po novem letu. Izvršni odbor občinske telesnokulturne skupnosti je zadevo tudi obravnaval in predlaga, da bi upravljanje vlečnice začasno prevzela Občinska zveza za telesno kulturo, tako da bi vlečnica obratovala vsaj v času zimskih počitnic, v kolikor bodo inšpekcijske službe izdale začasno dovoljenje za obratovanje. Izvršni svet se zavzema, da za obratovanje manjših vlečnic ne bi bili določeni tako strogi kriteriji in da bi še nadalje to lahko opravljala posamezna društva. Ker gre pri tem za širšo problematiko bo verjetno podana pobuda v republiški skupščini za spremembo ustreznih določb zakona. Viktor KRMAVNAR IZVRŠNI SVET Krajevna skupnost Rovte je na 39. seji zbora združenega dela in zbo ra KS postavila vprašanje glede ureditve vodovoda, ker voda ni kvali tetna In je tudi primanjkuje. Sedanje zajetje pitne vode za vodovod Rovte je površinskega značaja, I je zaradi kmetijske obdelave zemljišč in gnojenja neprimerno, saj je voda vi činoma onesnažena in neprimerna za uporabo brez prekuhavanja. Zarai tega je potrebno sedanje zajetje opustiti in zajeti globinsko vodo, ki ni one! nažena. Prva faza raziskav pitne vode, ki je bila izvršena v letu 1981, je pokazalRad da je mogoče globinsko zajeti dodatne količine pitne vode v bližini že olinizji stoječih cevovodov, oz. zajetij. im«. Za leto 1982 je v planu območne vodne skupnosti Ljubljanica-Sava, daions s tremi raziskovalnimi-kaptažnimi vrtinami na že določenih lokacijah v glolorov jih plasteh zajeli dodatne količine kvalitetne pitne vode in sicer na območfed rr Peril za vodovod Rovte in pod Zavčanom, kot rezervo pitne vode za vodfesar vod Logatec. eje stavi Investicija bo znašala Viri sredstev pa so: 1. Območna vodna skupnost 2. Raziskovalna skupnost Slovenije 3. Drugi viri 3.000.000,00 d Don 1.500.000,00 dsmni 1.000.000,00 d prei 500.000,00 dv ita ---o ob SKUPAJ 3.000.000,00 CVSke nih ( Iturn li za Z deli, ki jih bo opravil Geološki zavod Ljubljana, bodo pričeli že v mese<»ro8 januarju, če pa vreme tega ne bo dopuščalo, pa najpozneje meseca mar^gpp, 1982. Takoj po zajetju globinske pitne vode bo izvršen tudi priključek na ^nlad dovod Rovte. imu Pa še to: Ko smo na seji delegacije OVS, ki je bila 27 11. 1981, obravnj e q{ vali ta plan za leto 1982, se delegat KS Rovte te seje ni udeležil. zac|e v.d. vodja strok. služLjas|( Ivan Loštr\jšen nezr o na 'ojal eleži >ja n Kulturi v DPO več pozornosti Področje kulture smo v srednjeročnem planu sicer dali prednost. To laMa pi tudi praktično opazimo pri izgradnji in obnovi kulturnih objektov. Obje brez dejavnosti pa so slaba naložba. Pa daleč od tega, da kulture v loga' občini ne bi imeli. Celo raznovrstna in kakovostna je ponekod, čeprav je si nje od ene krajevne skupnosti do druge precej različno. Pevci, glasbeniki. kovniki, knjižnica in številna majhna društva ter skupine, pa še bi se kaj t n' šlo. Ob vseh dosežkih in ljubiteljski zagnanosti vsekakor velja spomniti ^val nujnost povezovanja in združevanja sredstev, na potrebo po koordina^nics dela v zvezi kulturnih organizacij, ki najbrž tudi ni v celoti odigrala svoje vf *e > ge, ter na boljšo samoupravno organiziranost kulturne skupnosti (bržkone"' ^ ta morala biti dvodomna). 'e' S( Družbenopolitične organizacije v občini so kulturi očitno namenile preroro,£ lo pozornosti Tako naj opozorimo na vlogo sindikata pri kulturnem življenzi K delavcev v OZD, kar vse je še v povojih. To je povezano tudi z ugotovitvama ki so jo povedali na seji občinske konference zveze komunistov - namr^dai^ da se le peščica komunistov v občini aktivno ljubiteljsko in organizirano n1'n 'r varja s kulturo. ilO{ Šola (razen v vaških krajevnih skupnostih, pa še tam ne več povsod) ni v središče kulturnega življenja v kraju in mladi tudi želijo uveljavljati svoje K turne interese, pa ne vedno na tak način in ne tako organizirano, kot bi rovo kateri želeli. Vrn Množičnejša, bolj organizirana in s sodobnimi prijemi vzpodbujena kulten je najbrž skupni večinski interes, zato so člani občinske konference ?|j nc predlagali, da bi v socialistični zvezi pripravili problemsko konferenco (jaVhl'UD tribuno) o kulturi, ki naj prispeva k hitrejšemu in učinkovitejšemu razreše1'0 ra nju te problematike v občini. 'P'na Matjaž K'r' SP emlji iona *, ml PREKLIC Ivan Gantar, Notranjska c. 58, Logatec, preklicujem svojo izjavo z dne 3. 11. 1981, s katero sem žalil Romano Kranjc, Notranjska c. 53, Logatec. Ivan Gantar lovol e po ci«. p lovez no, a etos sta k i Posl »I pol dpihi 1 zvrs kulturna kronika VI ra< iei al,Radlj8kl zmagovalci. - V začetku decembra 1981 je Radio Ljubljana or-°Wiral koncert zmagovalcev tekmovanja »Amaterski zbori pred mikrofo- •m«. Na koncertu so se zvrstili kot zmagovalci v skupini mešanih zborov * .onsortinu Musicum« pod vodstvom Mirka Cudermana, v skupini ženskih lobrov Ženski učiteljski pevski zbor Tolmin pod vodstvom Vere Klemente, ^kd manjšimi pevskimi skupinami Ljubljanski oktet ter med moškimi zbori i*esarji« Slovenije pod vodstvom Tomaža Tozona Uspeha Lesarjev Slove- a je soudeležen tudi Logaški oktet, ki s šesterico drugih lesarskih oktetov stavlja zbor pomembnih poudstvarjalnih razsežnosti. Maš i d Don Pasquale v Narodnem domu. - Sredi decembra so imeli Logačani i demno priložnost, saj so se lahko srečali z ljubljanskimi opernimi solisti, ki i d predstavili komično opero Don Pasquale enega najuspešnejših ustvarjal-) dv italijanske komične opere Gaetana Donizettija. Kar primerno lepo šte--HP obiskovalcev je navdušeno pozdravilo Ladka Korošca, Marcela Osta-) (Vskega, Sonjo Hočevarjevo, Rajka Koritnika in Antona Prusa. Zveza kul-nih organizacij, ki je organizirala gostovanje, je tako opravila pomembno Iturno akcijo. - Naravnost čudno je, kako malo zanimanja sta pokazali obe ( za učinkovitejši obisk učencev, proslava dneva JLA. - Kar dvoje slovesnosti je bilo na večer 21. in 22. artembra 1981. Prvega večera je stekla proslava v Narodnem domu, kjer ' Gladina z vojaki nastopila v priložnostnih recitalih, v petju in plesu. V pro-imu je sodeloval tudi logaški Pihalni orkester. Slavnostni govornik je bil vnte Dolenc, ki je orisal častitljivo pot naših oboroženih enot in podčrtal vsa zadevanja za podružabljanje obrambnega sistema naše domovine. j2Naslednjega večera je Občinski štab teritorialne obrambe Logatec po ltrijšem kulturnem programu v šoli »8 talcev« posredoval napredovanje poreznim vojaškim starešinam, izrekel priznanja in nagrade za uspešno 0 na področju teritorialne obrambe in civilne zaščite. 'ojaki so svoj praznik proslavili s priložnostno slovesnostjo v kasarni eležil so se je najvidnejši predstavniki gospodarskega in političnega živ->ja naše občine ah^a prireditvi je sodeloval tudi logaški pihalni orkester. tje Maš ,a! i si ki j j** novoletnem koncertu. - Logaški oktet se je že takoj na začetku leta ti fval vabilu pevskih prijateljev s Koroškega. Kulturno prosvetno društvo ,a(Jnica« iz Šentvida v Podjuni prireja tradicionalne novoletne koncerte, le-, vt že v novozgrajenem kulturnem domu v Šentprimožu. V koncertni pnre-n«''. ki je bila hkrati posvečena 80 letnici koroške pesnice Milke Hartma- 'e, so sodelovali domači mešani pevski zbor »Danica«, instrumentalni trio 9(torotan« s pevci - oboje vodi duša slovenske kulturne bitnosti v Podjuni jenzi Kežar, in Logaški oktet, ki je po ljubeznivem pozdravu gostitelja in ob-tvfstva odpel kar zajetno polovico celovečernega koncerta. V zahvalo za nrfdajsnje prijateljstvo in v želji za nadaljnjimi poglabljanji prepotrebnih kul-3 H1lh 'n narodnostnih vezi so logaški pevci podarili »Danici« v spomin zna- 11 logaški krajinski motiv, delo samorastniškega slikarja Franca Musca j y MflS 1 j ,i Novoletni koncert na Vrhu nad Rovtaml. - Osnovna organizacija mladi-v>h nad Rovtami je bila organizator in gostitelj članov Društva mladih ,ltiBbenikov, ki so v soboto, 26. 12. 1981, pripravili v tej mali krajevni skup-9 Jti novoletni koncert. av^Jub slabim cestam in snegu je bila dvoranica v šoli polna obiskovalcev, i0/o radi prisluhnili mladim izvajalcem. V pestrem programu so nastopili 'Pina mažoret, skupina za izrazni ples, Kmečka godba m Dekliški pevski K"' spored pa je z lastnimi pesmimi duhovito povezoval Andrej Zigon ob emljavi Igorja Resnika ■oncert je bil v vselje vseh: krajanom Vrha je popestril dolge zimske ve-^e. mladi glasbeniki in pevsi pa so tako delovno zaključili leto 1981 Branko Kum ■ovoletnl koncert. - Napeto, živahno in na koncu sproščeno je bilo za-e Ponedeljkovo popoldne starega leta v ljubljanskem domu »Španski c'«- Pihalni orkester Logatec, Dobri znanci s pevcem Bracom Korenom 'ovezovalec Marijan Roblek so pospemili poslušalce v svet glasbe, prelo, a občuteno barvane s prazničnimi željami. e»os otvorjeni dom ima izredno akustično dvorano, nima pa še utrjenega sta kulturnega zbirališča Vseeno smo se izvajalci, po odzivu sodeč pa ' Poslušalci, dobro počutili. Orkester je zaigral šest skladb. Solidno je za-11 Poti svoje usmeritve predvsem v lahkotnejše zvrsti zabavne muzike, ki d Pihalnimi orkestri ni posebej razširjena. Pomeni nekaj svežine v tej glas-J[ zvrsti in omogoča širjenje kroga dela izven standardnih skladb za pihal- ne orkestre. Pomeni tudi najkrajšo pot do uigranosti in zvočne učinkovitosti orkestra. S tem pa ni nič manj zahtevna kot simfonično grajene skladbe, ker poslušalci hitreje začutijo spodrsljaje in nezanesljivost kot v težje razumljivih skladbah. Mnogo takšnih koncertnih nastopov, kot je bil ta novoletni, je potrebnih orkestru za zorenje, trdno zgradbo in utiranje resnejše koncertne poti. Dobri znanci s pevcem in Marjan Roblek so v drugem delu koncerta učinkovito opravili svoje delo. Tudi ta ansambel vodi Franc Korbar in je z njim obšel že skorajda ves svet. Koncert smo zaključili z željo po trdnem sožitju naših narodov in narodnosti, z državno himno. Jago Koncert Hazarda. - Silno bučen je bil nastop trenutno ene najpopularnejših slovenskih zabavnoglasbenih skupin, Hazarda. Nabito polna dvorana Narodnega doma je navdušena sledila predstavljenim skladbam. Hazard je prišel v Logatec na povabilo kulturne komisije pri sindikatu KLI, logaške ZKO in v oddolžitev logaškemu pihalnemu orkestru, ki je sodeloval v nekaterih njihovih promocijskih nastopih. Tudi v Logatcu se je predstavil s tem uvodnim programom. Po odzivu obiskovalcev sodeč bi veljalo povabiti v goste še kakšne popularne izvajalce, s skromno željo, naj bo ozvočenje malo manj šokantno hrumeče. Jago Otroci pišejo SPREVOD DEDKA MRAZA Bliža se novo leto In z njim tudi dedek Mraz. V naši krajevni skupnosti imamo vsako leto sprevod dedka Mraza. V njem sodelujejo razne pravljične osebe. Tudi jaz sem letos sodelovala v sprevodu. Bila sem princesa. Vsak dan smo imeli vaje. Napočil je dan sprevoda. Vsi, ki smo sodelovali v njem, smo se zbrali v šoli ob 14.00 uri. Tam so nas tovarlšice naličile. Oblekli smo se v obleke, ki smo jih naredili doma. Čez nekaj časa smo že hodili v sprevodu. Pred trgovino Mercator smo se ustavili. Tam je bil sprejem dedka Mraza. Začeli smo s programom. Sodelovali so: noči, dnevi, snežinke, račke, dimnikarji, princese In princi. Na koncu vseh naših točk se je pripeljal dedek Mraz. Po končani prireditvi smo šli vsi v šolo. Tam smo dobili toplo malico. Po malici pa smo šli domov. Nad/a Slokan, 4. c OŠ »8 talcev Logatec PROSLAVILI SMO DAN JLA Vsako leto praznujemo 22. decembra dan JLA. Na ta dan je tovariš Tito dal povelje za ustanovitev 1. proleterske brigade. Tudi na naši šoli smo proslavili ta dan. Poleg vseh učencev naše šole so se proslave udeležili častni gostje: polkovnik Simšič Jože-Jelen, polkovnik Franc Dolenc-Peter, kapetan Šen Viktor. Igral In pel je tudi vojaški orkester garnizona »Logaški bataljon«. Franc Dolenc je podelil nagrade učenkama, ki sta napisali najboljša spisa o vojnem času in učenki, ki je narisala najlepšo risbo s tematiko NOB. Na proslavi so predstavili tudi učenca Jureta, ki se bo vpisal na vojaško akademijo in želi postati oficir. Na koncu proslave smo vsi navdušeno zapeli skupaj z vojaškim orkestrom »Druže Tito ml ti se kunemo, da sa tvoga puta ne skrenemo ...« Nadja Slokan, 4. c doplsnlikl krožek OŠ »8 ta/cev« Logatec VOLK, MEDVED IN LISICA Nekje v gozdu ob parobku srečata se volk in medved. Obema sline se cede, saj tri kosti na tleh leže. Volk pobara le medveda: »Poglej, ti stara zmeda, ki nažrla se je meda. Kosti so moje ne pa tvoje! Jaz se z njimi bom mastll, ti, neumnež, pa le sline boš cedil.« Toda medved se ne da »TI suha, ti nadlega, sam nažri se meda. Zapomni to si, da kosti mole bodo vse. Poberi se mL ščene volčje, dokler še celih kaj Imaš kosti in ne pridi več ml pred očlh Že pobral je medved vse kosti, a volk se vanj spet zaleti. Po listju zvalita se oba. Začela sta se tepsti, gristi, da veje so začele pokati. A sredi boja najhujšega, pridrvela je lisica. Neopažena pograbila le kosti in stekla je kot veter v hostl. Nekje sred' gozda se je ustavila in mimo je kosti pohrustala. Nato je rekla: »Kjer se prepirata dva, tretji dobiček imal« Primož Tollazzl hit. - doplsnlškl krožek OŠ »8 talcev« Logatec vabimo vas Mesec februar bi tokrat lahko poimenovali nekakšen mesec jugoslovanskega filma. Predvajali bomo namreč tri odlične domače filme, ki se drug od drugega močno razlikujejo: komedija, drama in prvič v zgodovini naše kinematografije znanstveno fantastični spektakel. Pa naj začnem pri slednjem. Dušan Vukotič, režiser z Oskarjem nagrajene risanke SUROGAT in še mnogih drugih animiranih filmov, pa tudi odličnega mladinskega filma SEDMI KONTINENT, je režiral tudi prvi jugoslovanski znanstveno fantastični film GOSTI IZ GALAKSIJE. V glavnih vlogah je dvoje otrok, ki se s svojo vzgojiteljico-robotom podata na raziskovanje vesolja. Mislim, da bo zanimivo videti, kako je Vukotič reševal tehnične probleme in fotografijo, ki jih taka filmska zvrst zahteva. Jugoslovanska komedija, ki jo je vsekakor vredno videti, je DELO ZA DOLOČEN ČAS. V njej briljirajo Milena Dravič, Ljubiša Samardžič in predvsem Mića Tomič. Zgodba pripoveduje o človeku z diplomo, ki pa je zaposlen le za določen čas. Pa še ljubezenska zgodba, sosedov otrok, ki si želi očeta in zapleteni odnosi... vse to je odlična predloga za zabaven film. Mislim, da bo zabaval tudi nas, kakor je uspel zabavati publiko v Puli, Nišu in celo v Cannesu na festivalih. Film DAJ KAR DAŠ je sodobna drama mladih. Absolvent psihologije z novim motorjem povozi dekle. Iz tega se rodi ljubezen. On je iz »boljše« družine, ona iz predmestja. Njegovi nje ne marajo, zato se potikata po mestu in v takih razmerah se celo razideta. Toda tu je že otrok in stvari se zakomplicirajo. Prisrčna zgodba današnjih dni, ki je vredna ogleda. Med ostalimi filmi naj omenim duhovito ameriško komedijo NOROSTI V CAMPU. To je šaljiva pripoved o dogodkih na taborjenju, kjer mladi raje kukajo v šotore deklet, kakor da bi tekmovali v športu in drugih spretnostih. Od nerodnih do simpatičnih pobalinov - vse najdemo v vse bolj smešna, čim bolj se približuje koncu. Tudi ŠTIRJE LUMPI je film o mladih. Pravzaprav o Davu, ki obožuje vse, kar je italijansko: od Verdija do pizze, najbolj pa ljubi kolesarstvo. Ko se življenje tako zasuka, da na velikem kolesarskem tekmovanju ne uspe, se prične zanimati za francoske reči: od Saint SaSnsa do fonduja. Vmes je še ljubezen, najprej do Italijanke, nato do Francozinje. Odličen film, ki je dobil več mednarodnih nagrad, kandidiral pa je tudi za oskarja v petih kategorijah. Še vedno lahko ostanemo pri filmih za mlade. Priporočam film SEN O SLAVI, to je pripoved o mladih študentih znamenite new-yorške šole za scensko umetnost, iz katere so izšli znameniti pevci, glasbeniki, igralci in plesalci. Film poln glasbe in plesa, film o sanjah mladih študentov o bodoči slavi, ne glede na barvo kože, socialni stan in sposobnost. Topel in domač film, bi lahko rekli. Pa vendar nam prikazuje vso trdoto študija te vrste. V četrtek, 11. februarja, bo na izredni predstavi film ARABSKE AVANTURE. To je tipična vzhodnjaška zgodba iz Tisoč In ene noči. Leteče preproge, čarovnije, dobro in zlo, čudovita scenografija in napeta pravljična zgodba, kot tista o Bagdadskem tatiču, ki smo jo že tolikokrat videli na naši televiziji. Film je seveda v prvi vrsti namenjen mladim, ki radi berejo pravljice, pa tudi starejši bodo po mnogih letih lahko spet videli dober spektakel. Tudi dvoje grozljivk je na sporedu v tem mesecu. To je najprej film RIBE MORILKE, ki govori o nenavadni ideji vodje tolpe, da bi ukradene diamante skril na dno jezera, polnega strahotnih piranh - rib morilk, ki v nekaj sekundah oglodajo človeka. Drugi film, z naslovom KO TUJEC POKLIČE, govori o manijaku-morilcu, ki po sedmih letih zbeži iz umobolnice, kjer je bil zaradi uboja otrok, ki jih je čuvala neka varuhinja, sedaj pa se hoče maščevati nad njo, oziroma nad njenimi lastnimi otroki. Film je napet do skrajnosti, saj je tšma taka, da nas kar strese, če pomislimo, da je kaj takega mogoče. Film za dobre živce. Čeprav je še ostal kakšen film, ki bi ga bilo vredno posebej priporočiti, se naj zadržim le še pri znamenitem AMERIŠKEM G/GO-LOJU, oziroma pri novem zvezdniku ameriškega filma Richardu Geru. Film pripoveduje osebno zgodbo mladeniča, ki prodaja svoje lepo telo, resnične ljubezni pa ne najde. Vse bolj se pogreza v družbeno dno. Kako bo končal? To je pravzaprav grozljiva zgodba moške prostitucije, ki je sicer manj znana, a enako težka in neusmiljena. Film je imel izreden uspeh, predvsem zaradi iskrenega odnosa do nenavadne izkušnje. Upam, da bo ugajal tudi nam. Primož Sark Filmski spored za februar 2. ameriSka kriminalka PRIJATELJ V NESREČI, režija B. Gazzara, glavne vloge Peter Falk, R. Kilev, M. MacGvvier 5- 7. ameriška komedija ŠTIRJE LUMPI, r. P. Yates, gl. vi. D. Christopher, D. Quaid, B. Barrie 6- 7. ameriška ljubezenska drama AMERIŠKI GIGOLO, r. P. Schrader, gl. bi. Richard Gere, L. Hutton, H. Elizondo 9. jugoslovanska družbena drama DAJ KAR DAŠ, r. B. Žilic, gl. vi. S. Mokrović, J. Opalić, Z. Lepotic, F. Šovagović ameriški spektakel ARABSKE AVANTURE, r. K. Con-nor, gl. vi. Mickev Roonev, C. Lee, O. Tobias ameriški mladinski glasbeni SEN O SLAVI, r. A. Parker, gl. vi. E. Barth, I. Cara, L. Curreri, L. Dean ameriška grozljivka RIBE MORILKE, r. A. Davvson, gl. vi. L. Majors, K. Black, M. Berenson ameriška kriminalka SAM PROTI VSEM, r. P. Aron, gl. vi. J. 0'Neil, C. Norris, R. ONeal ameriška komedija NOROSTI V CAMPU, r. I. Reitman, gl. vi. B. Murrav, H. Atkin, K. Lvnch f jugoslovanska komedija DELO ZA DOLOČEN ČAS, r. * M. Jelič, gl. vi. L. Samardžič, M. Dravič, B. Živojinović, N. Arnerić, M. Aleksić, M Tomič 23. ameriška grozljivka KO TUJEC POKLIČE, r. F. Volton, gl. vi. C. Cane, C. Derning, R. ONeal 26. -28. jugoslovanski znanstveno fantastični GOSTI IZ GALAK- SIJE, r. D. Vukotič, gl. vi. Ž. Potočnjak, L. Samardžič, L. Žulova, I. Andlova 27. -28. ameriška kriminalka PRIČA, r. P. Yates, gl. vi. W. Murt, S. VVeaver, C. Plummer ^ _;__. C Logaške novice - glasilo SZDL občine Logatec. Predsednik izda-jateljskega sveta Franc Jerina. Ureja uredniški odbor. Glavni in 1 odgovorni urednik Primož Sark. Številka žiro računa 50110-678-JP 87486. Tisk Šolski center tiska in papirja, Ljubljana. Po mnenjuts sekretariata za informacije SR Slovenije št. 421-1/72 je glasilo ni oproščeno plačila davka od prometa proizvodov. jp lo ilii 11. 12.-14. 13.-14. 16. 19.-21. 20.-21. "»u Šolski labirint V moderno zgrajeni šoli Edvarda Kardelja, ki je prekrižana z do Igimi hodniki in posejana s premnogimi vrati, se je nekega dne solzavo sprehajal prvošolček s torbo na ramah še dolgo po pouku. - »Kaj pa ti? Ne greš domov?« ga pobara zaskrbljena učiteljica. - »Saj bi prav rad odšel,« pravi stokajoči učenec, »pa ne najdem pravih vrat...« Ma5 Uganka Tam beli, snežni hrib stoji, železje dan na dan rjavi. Kaj je to? Maš 9; st 'M B? >c e IG 'P Nove knjige v logaški knjižnici Strokovne knjige: Jugoslavija - republike in pokrajine Tone Fajfar: Odločitev Jože Vogrinc: Nočem umreti v Šleziji Janez Stanič: Razpotja komunizma Janez Cucek: Terorizem Milček Komelj: Božidar Jakac in Dolenjska Boris Gradišnik: Plamenica Janez Grabnar: Noč temna, ki tare duha Jurgen Kemmler: Smučanje Noel Favreliere: Upornik Gustav Gilbert: Nijrnberski dnevnik Makrame v našem domu Tapiserija v našem domu Leposlovja: Fulvio Tomizza: Prijateljstvo Pavel Vežinov: Ponoči z belimi konji George Sand: Indlana Peter Handke: Žalost onkraj sanj Jean Paul Sartre: Gnus. Zid besede, V zrelih letih, Odlog. Smrt v dusi, Izbrane drame, Filozofija estetika- politika Knjige za otroka: Anton Ingolič: Zaupno Jelka Mihelič: Trska in Bajsa Debelajsa Tatjana Pregl: Če bi srečal krokodila Kajetan Kovic: Zmaj Direndaj Vitan Mat: Carodejni novčič Zoran Popović: Narobe pravljice Brundo Šteje Knjiga v srbohrvattkem jeziku Branislav Glumac: Pasji praznik Milivoj Šolar: Smrt Sancha Panze Vladimir Reinhofer: Ubljuvan cvijetak Nikola Miličević: Riječ u vremenu Miroslav Madjer: Ispod klupe Zvonimir Penović: Lingvistika oči diže Marino Zuri: Prekinuta psihoterapija Erne8t Fiser: Sjeverozapad Tito Bilopavlović: Stid Slobodan Novak: Zašto se Euridika os« US Željko Kneževič: Putovanja ar ž st :e IX itil i i lo at e id ( i 's; ta. jo :ai