Štajerski Ptuj, četrtek, 10. julija 2003 letnik LVI . št. 27 odgovorni urednik: Jože Šmigoc cena: 250 SIT Natisnjenih: 12000 izvodov ISSN 7704-01993 Gomila pri Kogu Odkrili spomenik Stran 2 Kmetijstvo Kombajni že brnijo Stran 3 Ptuj Markovčani na gradu Stran 6 Ptuj Nogomet Kje je bila Mestna hiša? Zmaga Hajduku Stran 8 Stran 30 Ptuj . Družba Radio-Tednik Nadzorni svet razrešil direktorja Nadzorni svet družbe Radio-Tednik Ptuj je v ponedeljek, 7. julija, na 11. redni seji soglasno sprejel sklep o razrešitvi direktorja Božidarja Dokla. Razrešitev je posledica nepravilnosti, ki jih je pri direktorjevem poslovanju ugotovila komisija, ki jo je pred mesecem imenoval nadzorni svet. Do 30. septembra bo naloge direktorja kot vršilec dolžnosti opravljal sedanji član nadzornega sveta, imenovan iz vrst zaposlenih, Jože Bračič, sicer novinar pri Štajerskem tedniku, je v izjavi za j avnost ^RELAX^ sporočila predsednica nadzornega sveta Andreja Štrukelj. Kljub spremembi na mestu direktorja bo družba Radio - Tednik nadaljevala vse začete projekte in usmeritve ter utrjevala svoje mesto in vlogo v slovenskem medijskem prostoru, lahko na kratko povzamemo usmeritve družbe po spremembi na vrhu. jà SPECIAUST ZA ADRIATIC Haložan . Siatakarića Tehnični pregledi, registracije in zavarovanja vozil Ponedeljek - petek: 7-19 ure Sobota: 7 - 12 ure Dominko d.o.o.. Zadružni trg 8, 2251 Phii 02 / 788 11 75 Vsi ne bomo sli na morje, pa nam pride prav kar osvežitev pred domačim pragom ... Računalniki po odličnih cenah SM J Ptuj . Pri sejmišču se zapleta Mercator toži Mestno občino Zapuščeno in opustošeno sejmišče ob Ormoški cesti na Ptuju je bilo v središču pozornosti že zadnjih dvajset let, ko so mu iskali lepšo prihodnost oziroma namembnost, in tako bo - glede na najnovejše zaplete - še nekaj časa. Mm Potem ko so se v Mestni občini Ptuj odločili, da bodo zemljišča "postavili" v razvojno funkcijo, se je po izbiri najugodnejšega kupca po določilih javnega razpisa zapletlo. V zakonitem roku sta se na razpis prijavila dva ponudnika: Mercator SVS, d.d., Ptuj in Paam auto, d.o.o., Zavrč. Oba sta pre- segla višino ponujene cene - za vse stvarno premoženje na sejmišču je bila cena 159,5 milijona tolarjev. Cena je pomenila 70 odstotkov odločitve glede izbire kupca. Paam Auto je ponudil dvakratno ceno Merca-torja, obvezal pa se je tudi, da bo poslovno-trgovski center zgradil v osmih mesecih (pogoj je bil eno leto). Zdajšnji zapleti niso nepričakovani, v Mestni občini Ptuj so jih bo besedah župana dr. Štefana Čelana pričakovali. V zakonitem pritožbenem roku je Mercator SVS, d.d., Ptuj vložil na Okrožno sodišče na Ptuju tožbo za razveljavitev razpisa in s tem v bistvu sklepa o izbiri kupca. Za razveljavitev razpisa so si v Mercatorju prizadevali že med njegovim potekom, pri čemer pa je bilo nedvoumno ugotovljeno, da tehtnih argumentov za razveljavitev ni. Kljub prizadevanjem za razveljavitev je Mercator ponudbo za nakup oddal. Sodišče naj bi na njegovo zahtevo izdalo začasno odredbo, s katero bi se Mestni občini Ptuj prepovedalo razpolaganje z nepremičninami iz javnega razpisa. 7. julija je bil na sodišču narok o predlogu za izdajo začasne odredbe in predlog Mercatorja je sodišče s sklepom zavrnilo. Naslednja mož- Dogodki v juliju 2003 na pot Mercatorja je pritožba na višje sodišče, o usodi razpisa pa se bo odločalo v okviru rednega pravdnega postopka. Župan Mestne občine Ptuj dr. Štefan Čelan je povedal, da je za Mestno občino kupec znan, prav tako pogoji za izvedbo investicije. Z izbranim investitorjem so podpisali po- godbo o prodaji oziroma nakupu, kupec je konec prejšnjega tedna na račun Mestne občine Ptuj že v celoti nakazal nemajhno kupnino. Zdaj je na potezi investitor, ki naj bi investicijo začel ne glede na postopek na sodišču. V Mestni občini bodo izvajanje investicije oziroma obveznosti iz javne- ga razpisa in pogodbe budno spremljali. "Mestna občina Ptuj je v Uradnem vestniku MO Ptuj, št. 5, 31. maja 2003, objavila razpis za javno zbiranje ponudb za prodajo stavbnega zemljišča. Mercator SVS, d.d., Ptuj je Mestni občini Ptuj v razpisnem roku podal predlog za razveljavitev razpisa zaradi po našem mnenju kršitve zakonskih določil postopka razpisa. Mestna občina Ptuj je predlog zavrnila, zato smo sprožili sodni spor. Mercator SVS, d.d., je prav tako v razpisnem roku podal ponudbo za nakup sejmišča, vendar ni bil izbran," pa je o tožbi povedal predsednik uprave Mer-catorja SVS Samo Gorjup. MG poletje.obdravi.com '34. slovenski festival domače zabavne glasbe Ptuj 2003 i P IVIestni trg na Ptuju, 11. julij 2003 ob 20.30 m ^PETEK 18.7.20034 TT.BMEPTBJ OB 20.00 TEBme ptBJ ob ZO.OD Kujju^ri in nuúnu hupiinjH! Prodajna mesta: Ptuj: Menjalnica Luna, Radio Tednik Ptuj, Terme Ptuj Gorišnica: Bencinski servis Žilier Maribor: Menjalnica Luna Več na strani 20. 9770040197060 Doma Brez dogovora o kolektivni pogodbi LJUBLJANA - Po dolgotrajnih pogajanjih med vladno in sindikalno stranjo o aneksu h kolektivni pogodbi za negospodarske dejavnosti sta šli strani narazen brez dogovora. Vladna stran ni želela dvigniti premije dodatnega kolektivnega pokojninskega in invalidskega zavarovanja na zahtevanih 7400 tolarjev s sindikalne strani, o ostalih spornih točkah (regres, usklajevanje plač za leti 2004 in 2005) pa ni bilo popuščanja ne na eni in ne na drugi strani. Vladna stran ocenjuje, da pogajanja o aneksu niso uspela zaradi pomanjkanja posluha na sindikalni strani, saj bi z njihovim predlogom sindikati več pridobili, sindikati pa vztrajajo, da so bili predlogi vlade tako daleč od njihovih zahtev, da kompromisa ni bilo mogoče sprejeti. Sindikalna stran nad neuspehom pogajanj ni razočarana: javni sektor bo s 1. avgustom letos "deležen" povišanja plač za 2,4 odstotka. Razočaranje pa je na vladni strani; taje v sporočilu za javnost po koncu pogajanj apelirala na sindikate, naj v dobrobit zaposlenih ponovno preučijo svoje odločitve. Tudi premier Anton Rop obžaluje, da se niso pogajanja končala drugače, vendar je potrebno ugotoviti, ali je še možno vzpostaviti dialog. Konvencija o prihodnosti Slovenije LJUBLJANA - Predsednik republike Janez Drnovšek se je odzval na pobudo predsednika SDS Janeza Janše za razpravo o prihodnosti Slovenije. Strinja se, da je treba napraviti razmislek o tem, kako naprej. Predsednik države je po Drnovškovem mnenju primerna institucija za spodbujanje in vodenje širše razprave. Odmaknjen od dnevne politike lahko najbolj nepristransko, z vključevanjem širokega kroga ljudi vodi takšno razpravo, katere oblika pa še ni natančneje opredeljena. Predsednik vlade Anton Rop pa je novinarjem dejal, da vlada pozdravlja vse diskusije o prihodnosti in vse tiste napore, ki prispevajo k bolj učinkoviti in uspešni Sloveniji. Prepočasna uprava in sodstvo LJUBLJANA - Varuh človekovih pravic Matjaž Hanžek je predsedniku republike Janezu Drnovšku predal poročilo o delu varuha za leto 2002. Varuh je poudaril, da glavni problemi nastajajo zaradi dolgotrajnosti reševanja upravnih in sodnih zadev. Še zlasti je izpostavil primere počasnega odločanja služb, kot so centri za socialno delo, ko gre za dodelitve otrok in je dolgotrajno reševanje primerov za razvoj otroka nesprejemljivo. V letošnjem poročilu je posebno poglavje namenjeno področju otrokovih pravic in nasilju v družinah. Začel veljati pravilnik o zdravilih LJUBLJANA - Konec tedna je začel veljati pravilnik o razvrščanju, predpisovanju in izdajanju zdravil za uporabo v humani medicini, ki bo skupaj z spremembami splošnih aktov Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) omogočil uvedbo sistema skupin zamenljivih zdravil. Glavna novost, ki jo sistem - veljati naj bi začel 1. novembra - prinaša, je oblikovanje skupin zdravil z enako učinkovino, pri čemer bo za takšna, med seboj zamenljiva zdravila, opredeljen najvišji znesek, ki bo krit iz sredstev obveznega zdravstvenega zavarovanja. Nasprotovanje omenjenemu pravilniku so že izrazili v Mednarodnem forumu znanstveno-raziskovalnih farmacevtskih družb. Po svetu Blair ni prevaral parlamenta London - Preiskovalna komisija za zunanje zadeve spodnjega doma britanskega parlamenta je objavila poročilo o zadevi iraških dosjejev vlade premiera Tonyja Blaira, v katerem je Blaira in njegove ministre oprala očitkov, da naj bi pri utemeljevanju razlogov za vojno v Iraku prevarali parlament, je pa kritizirala sestavo dosjejev. Izraelsko-palestinski mirovni proces Jeruzalem - Izraelsko-palestinski mirovni proces je bil v ponedeljek predvsem v znamenju pogovorov med sprtima stranema. Tako sta se prvič sešla vodja izraelske diplomacije Silvan Šalom in palestinski minister za informiranje Nabil Amr, ki sta pogovore namenila boju proti spodbujanju sovraštva in nasilja. O vprašanju palestinskih zapornikov, glede katerih se je Izrael zavezal, da jih bo izpustil, so se medtem pogovarjali izraelski pravosodni minister Josef Lapid in njegov palestinski kolega Abdelkarim Abu Salah ter palestinski minister, pristojen za zapornike, Niham Abdel Razak. Napad na rokovskem festivalu v Moskvi Moskva - Ruski predsednik Vladimir Putin je napad na moskovskem rockovskem festivalu na letališču Tušino označil kot del mednarodnega terorizma. "Lopovi v Cečeniji niso samo povezani z mednarodnimi terorističnimi organizacijami, so njihov del, " je v prvi reakciji na sobotni teroristični napad dejal ruski predsednik in dodal, da teroristom ne bodo popuščali. Hkrati je Putin pozval k "uničenju čečenskih teroristov". V moskovski bolnišnicah se zaradi poškodb sobotnih eksplozij zdravi 38 obiskovalcev koncerta, med njimi jih je pet v smrtni nevarnosti. Moskovski župan je torek razglasil za dan žalovanja za žrtvami samomorilskega napada. V napadu je po zadnjih podatkih umrlo 15 ljudi, vključno s samomorilskima napadalkama. /sta/ Gomila • Odkrili spomenik Spomin na vojno '91 V prisotnosti številnih domačinov in gostov so na Gomili pri Kogu svečano odkrili spomenik na dogodke izpred 12 let, ko so po Kogu kot v vsaki vojni doslej goreli domovi, na gasilce, ki so poskušali gasiti, pa so sovražnikovi vojaki streljali. Svečanosti je prisostvovalo okrog 300 ljudi, ki še negujejo spomin na vojno iz leta 1991 in želijo, da ti dogodki ne bi utonili v pozabo. Zato je na pobudo veteranov vojne za Slovenijo Ormož na Gomili postavljen pomnik. Odkrila sta ga dr. Jože Bešvir, ki je bil v času vojne župan občine Ormož, in Franc Šek, poveljnik voda TO na tem območju. Spomenik je narejen po idejni zamisli Bojana Rajha in je sestavljen iz zlomljene tankovske gosenice, ki jo je Rajh našel na tem mestu. Na slovesnosti je v imenu domačinov spregovoril predsednik KS Kog Slavko Perc ter opozoril na vrsto nerešenih vprašanj, ki zaznamujejo vsakdanje življenje na Kogu. Domačini radi rečejo, da ta lepi hrib zaobidejo vse naravne nesreče, le zelo redko se nad njihovimi goricami znese narava. Zanimivo pa je, da jih ni zaob- Foto Tomaž Bolcar Spomenik sta odkrila medvojni župan dr. Jože Bešvir in poveljnik voda TO Franc Šek. šla prav nobena vojna, tudi zadnja ne. Slavnostni govornik Miran Fišer, predsednik ZVVS Ormož in pobudnik postavitve pomnika, se je ob tej priložnosti zahvalil vsem veteranom ob- Ptuj • Zamenjava cevovodov Nove tehnologije gradnje in sanacije V Remčevi ulici na Ptuju je Komunalno podjetje Ptuj v začetku julija v sklopu uvajanja novih tehnologij na področju izgradnje in sanacije komunalnih vodov brez izkopov, izvedlo zamenjavo salonitnega vodovodnega cevovoda v dolžini 200 metrov. Zamenjali so petnajst priključkov, investicija je veljala 4,5 milijona tolarjev. Gre za prvo tako investicijo, ki so jo ptujski komunalci izvedli v sodelovanju s podjetjem Gradnje Polak iz Šentjurja. Salonitni cevovod v Remčevi ulici je bil zgrajen leta 1968, v 35 letih je doživel več okvar. V okviru letošnjega plana investicijskih vlaganj v infrastrukturne objekte bodo po novi tehnologiji, brez izkopov, zamenjali vodovodne cevovode še ob izgradnji kanalskega omrežja in ob rekonstrukciji cestišč. MG močnega ZVVS Ormož, ki so omogočili odkritje spominske plošče, Upravi za obrambo Maribor in KS Kog ter krajanom Gomile pri Kogu in Herman-cev, ki so sodelovali v pripravi srečanja veteranom, še posebej pa domačinu Ivanu Haložanu, ki je prijazno dovolil postavitev spominske plošče. Pomemben prispevek k pripravi prireditve je dala tudi 72. brigada Slovenske vojske in vojašnica Ptuj. Govornik je obudil spomin na vojne dogodke in opomnil na neprimeren status, ki ga imajo veterani danes: "Pogosto se srečujem z veterani in njihovimi stiskami, ki jih prinaša današnji čas, prav nič jim ne pomaga, da so bili pripadniki TO, zmagovalci. Skupina tako imenovanih izbrisanih si je v tej državi ustvarila pogoje, ki nudijo neprimerno višje standarde državne skrbi, kot jo je oblast pripravljena priznati veteranom, ki so sodelovali v osamosvojitvi Slovenije. Vendar je to področje, s katerim se ZVVS ne more ukvarjati, boli pa nas kot najgloblja rana. Spoznali smo, da ni načina za poplačilo tega, kar so veterani ponudili svoji domovini, in da ni avtoritete, ki bi znala in hotela brez premisleka sneti klobuk v znak spoštovanja veteranu." V kulturnem programu so nastopili kvartet Deteljica, Mi-klavški oktet, pihalni orkester Glasbenega društva Bohinj, Mestna godba Metlika, mešani zbor Društva upokojencev Zarja Kog in folklorna skupina KD Alojz Žuran Podgorci. vki Foto: Črtomir Goznik Remčevi ulici na Ptuju so zamenjali salonitni cevovod iz leta 1968. Sv. Andraž • Prireditve Odprli novo igrišče V občini Sv. Andraž so v torek, 24. junija, v počastitev dneva državnosti svečano odprli novo zunanje športno igrišče pri OŠ Vitomarci. Foto Tomaž Bolcar Novo igrišče„so odprli župan občine Sv. Andraž Franci Krepša, predsednik ŠD Vitomarci Dejan Ilešič in predsednik KMN Vitomarci Darko Rojs. Župan Franci Krepša je predstavil potek okrog 30 milijonov vredne investicije in povedal, da se je gradnja zavlekla zaradi neštetih prijav inšpekcijskim službam. Ob igrišču so zgradili dve tribuni za okrog 200 obiskovalcev, opremljeno pa je tudi z nočno razsvetljavo. Vrvico so skupaj prerezali župan občine Franci Krepša, predsednik športnega društva Vitomar-ci Dejan Ilešič in predsednik KMN Vitomarci Darko Rojs. Po otvoritvi je na novem igrišču potekal nogometni turnir, na katerem so se pomerile tri domače ekipe. Po otvoritvi pa je v domu upokojencev Sv. Andraž predsednik vinogradniško-sadjarskega društva Vitomarci Edi Kupčič podelil priznanja vinogradnikom za dosežene rezultate ocenjevanja vin. Po otvoritvi igrišča in podelitvi priznanj pa je sledila druženje ob lipi in proslava ob dnevu državnosti na trgu pred cerkvijo Sv. Andraža. Zmago Šalamun Sv. Tomaž • 5. krajevni praznik Številne prireditve Ob praznovanju 5. krajevnega praznika so pri Sv. Tomažu pripravili pester izbor športnih, kulturnih in družabnih dogodkov, ki so se zaključili v nedeljo s cerkvenim praznovanjem pred domačo cerkvijo. Za starejše krajane nad 70 let so pripravili družabno srečanje s pogostitvijo, ki je bilo dobro obiskano in organizirano. Krajani so se poveselili tudi na veselici PGD Koračice. Športniki pa so se pomerili v različnih disciplinah. Najboljši v malem nogometu so bili nogometaši Koračic. V kegljanju ekip vseh krajevnih skupnosti je ženska ekipa KS Sv Tomaž dosegla prvo mesto in s tem prehodni pokal. Za presenečenje so poskrbeli tudi strelci. Najboljši strelci pri Tomažu so postali upokojenci, ti so namreč dosegli prvo mesto. Srečali so se tudi gasilci in na tekmovanju za pokal KS so se najbolje odrezali gasilci Pršetincev. Poleg tega so kolesarji pripravili še kolesarski maraton, člani turističnega druš- tva pa pohod po vinski cesti. Osrednja prireditev je bila v domu kulture, program pa je pripravilo domače kulturno društvo. Nastopili so: Ljudske pevke, Folklorna skupina in Pevsko društvo Ivanjkovci. Skozi večer sta nizala lepe misli o kraju, njegovi preteklosti, sedanjosti in prihodnosti Lea Majcen in Primož Kirič. Ob tej priložnosti je svet KS podelil tudi priznanja najzaslužnejšim krajanom. Ivan Kupčič iz Savcev je prejel priznanje za svoje dolgoletno delo za KS in dobrobit krajanov. Priznanje je prejel tudi Klub malega nogometa, ki je letos praznoval 10-letnico delovanja in ki je s svojimi nastopi ponesel ime Sv. Tomaža po vsej Sloveniji. Priznanje je prejel tudi Jože Obran iz Pršetincev za svoje dolgoletno delo v gasilstvu, med drugim je bil 30 let sektorski poveljnik in gonilna sila svojega društva. Priznanja je podelil predsednik KS Mirko Cvetko. Praznovanja se je udeležil tudi župan Vili Trofenik, ki je zbranim čestital ob njihovem prazniku in povedal, da s praznovanjem izkazujejo spoštljiv odnos do kraja in sebe. vki foto vki Eden izmed treh prejemnikov priznanj KS je bil tudi Ivan Kupčić iz Savcev (levo). Program je pripravilo KD F. K. Mesko iz Sv. Tomaža. Ta teden Bomo zmogli? Začelo se je tisto pravo poletno počitniško in dopustniško lagodje, ko nam misli kar same uhajajo proč od vsakdanjosti, proč od doma, zoprnega delovnega mesta, tečnega soseda, šefa ali sodelavca. Vse rine na morje, v planine ali na podeželje, da privošči dopust tudi razgretim možgančkom. Čas je za prijetne reči. A glej ga, zlomka, ves naložen voziš in drviš proti želenemu cilju, naenkrat pa poči. Pa je dopusta konec. Zgodi se kar tako, v trenutku, čeprav si prepričan, da se tebi kaj takega pač ne more pripetiti. Ja, glede ne število nesreč smo Slovenci pravi mojstri, med prvimi v Evropi. Žalostno, a drži se nas nalepka, da sodimo med najmanj varne evropske države. V državah Evropske unije je leta 1995 na milijon prebivalcev umrlo 137 udeležencev prometnih nesreč, pri nas pa so v istem letu ceste zahtevale 208 življenj. To pomeni, da smo evropsko povprečje presegli za več kot polovico. Bode in boli! Sicer nismo križem rok: opozarjamo, sprejemamo, kaznujemo. Dogajajo se spremembe, po mnogo letih smo dobili celo nacionalni program prometne varnosti. Tam je vse lepo napisano. Ali bomo zmogli doseči nacionalni cilj, da do konca leta 2005 zmanjšamo število mrtvih v prometnih nesrečah za polovico, to je glede na leto 95 na največ 210 mrtvih? To je odvisno predvsem od nas, voznikov in udeležencev v prometu. Od vsakega med nami, od tebe in mene. Tega se moramo zavedati. Resno in odgovorno. Nikoli ne vemo, kdaj bo reklo bum, tega ne "pove nobena praťka". Martin Ozmec Sp. Podravje • Kombajni že brnijo Pridelek manjši, a dober V začetku tega tedna se je pričela na naših poljih žetev, glavnina pa bo potekala prav ta teden. V Kmetijski zadrugi Ptuj so povedali, da so pričeli žeti v ponedeljek, ko so zabrneli kombajni tudi na poljih Perutnine Ptuj in drugih proizvajalcev. Seveda si nihče ne dela prevelikih obetov; zadovoljni bodo, če bo pšenice vsaj pol toliko kot lani. Na največjem prevzemnem mestu, v delovni enoti Proizvodnja krmil Perutnine Ptuj v Dražencih, so ves prejšnji teden prevzemali oljno ogrščico, o žetvi pšenice pa je vodja delovne enote Marjan Goznik povedal: "Žetev pšenice smo pričeli v ponedeljek, 7. julija. Prevzem poteka nemoteno in v torek zvečer je bilo v naših silosih že okoli 1000 ton letošnjega zrnja. Naše prve ugotovitve so, da je suša storila svoje, saj bo pridelka precej manj, je pa zato kvaliteta zelo dobra, pa tudi zrnje je v glavnem dovolj suho. Lani smo spravili okoli 14.000 ton zrnja, letos pa pričakujemo od 8 do 9.000 ton. Če nam bo vreme služilo, pričakujemo, da bomo žetev končali do konca meseca." -OM Središče • Varstvo narave Priprave na krajinski park V Središču ob Dravi so že pred leti želeli določena območja spremeniti v krajinski park. Ob nezadostnem informiranju, predvsem domačinov, in preslabem političnem lobiranju jim je spodletelo. Letos bo, kot kaže, drugače. Svoj drugi poskus so naravovarstveniki - lovci, ribiči in opazovalci ptic, ki so pobudniki omenjenega projekta, zastavili precej bolje, saj v krajevni skupnosti Središče ob Dravi že nekaj časa načrtno obveščajo prebivalce, predvsem pa kmete, kaj se bi z ureditvijo krajinskega parka v njihovem okolju spremenilo. Krajani so imeli celo možnost nasloviti različna vprašanja v zvezi s parkom na svet KS, ti pa so potem poskrbeli, da so dobili strokovne odgovore z Zavoda za varstvo narave RS. Najbolj jih je seveda zanimalo, kako bo z zemljišči, možnostjo obdelave in koriščenja le-teh. Iz odgovorov je razvidno, da razglasitev krajinskega parka ne pomeni prepovedi prometa kmetijskih zemljišč in jih bo mogoče prodajati oziroma kupovati, v veljavi pa ostanejo tudi vse sklenjene zakupne pogodbe. V krajinskem parku bo mogoče uporabljati v Sloveniji dovoljena fitofarmacevtska sredstva, razglasitev parka tudi ne predvideva omejitev glede pridelovanja kultur. Za kmete bo zanimivo tudi to, da so v zavarovanih območjih predvidene za 10 % višje subvencije, kot drugod. Sodelovali bodo lahko tudi pri nekaterih evropskih razpisih, kjer je zavarovanje pogoj za kandidiranje. Možno bo pridobiti tudi koncesijo za upravljanje z določenimi deli zavarovanega območja, kar lahko pomeni možnost zagotavljanja novih delovnih mest. Na območju parka bo treba spoštovati enake zakonske omejitve, ki veljajo tudi v drugih naravnih okoljih, ki so zajete v različnih predpisih, ki so del pravnega reda naše države. Krajani so se pozanimali tudi, ali lahko pričakujejo kakšne omejitve pri obdelovanju zemljišč v času gnezdenja ptic in podobno. Iz zavoda za varstvo narave so jim odgovorili, da razglasitev parka ne pomeni časovne omejitve glede obdelovanja zemljišč. Če pa bi v posameznih primerih zaradi razloga izvajanja varstvenih ukrepov za določene habitate prišlo do morebitnih omejitev, bi bil v skladu z veljavnimi predpisi potreben dogovor z lastnikom za izpeljavo odškodnine oziroma nadomestila. Svet KS Središče se je seznanil z odgovori in na zavod naslovil še dodatna vprašanja, ki se nanašajo na možnosti turizma in kopanja na bodočem zavarovanem območju krajinskega parka. vki Trnovska vas • Seja sveta Zupan - slab gospodar? V torek, 24. junija, so na 5. redni seji zasedali svetniki občine Trnovska vas. Najprej so se seznanili s poročilom o varnostni, ki ga je podal vodja policijskega okoliša Srečko Herak. Sledila je obravnava končnega poročila nadzornega odbora, ki je pregledal le del poslovanja in se ne strinja z oceno gospodarnosti in učinkovitosti občine iz poslovnega poročila za leto 2002. Člani nadzornega odbora županu in občinski upravi očitajo nezakonito in slabo gospodarjenje s proračunskimi sredstvi in s premoženjem občine. V nadaljevanju seje so sprejeli sklep o višini najema grobnih mest, ki za družinski grob znaša 6000, za enojni pa 4800 tolarjev. Svetniki so sklenili tudi, da povračilo za priključitev na kanalsko omrežje znaša 200.000 tolarjev. Sprejeli so tudi pravilnik o pogojih, načinu in kriterijih za pridobitev sredstev za pospeševanje in razvoj malega gospodarstva, podjetništva in turizma, po katerem lahko zainteresirani dobijo subvencionirano obrestno mero pri kreditih. Z dvema ukrepoma, to sta subvencioniranje apnje-nja tal in kastracija bikov, so dopolnili pravilnik o dodeljevanju proračunskih sredstev za ohranjanje ter razvoj kmetijstva v občini Trnovska vas. Obravnavo odloka o ustanovitvi OŠ Destrnik — Trnovska vas, o ustanovitvi knjižnice Ivana Potrča Ptuj, o potrditvi prioritetne liste za infrastrukturo, o potrditvi vaških odborov, o cenah pogrebnih storitev in o cenah pomoči na domu so preložili na naslednjo, 6. sejo. Ta je bila v četrtek, 3. julija. Svetniki so sprejeli odlok o ustanovitvi OŠ Destrnik-Trnovska vas. Ponovno so obravnavali osnutek odloka o ustanovitvi Knjižnice Ivana Potrča Ptuj in se odločili, da bodo razmerje s knjižnico uredili s pogodbo. Seznanili pa so se s prioritetno listo za infrastrukturo za obdobje 2004 do 2006. Potrdili so predlagane cene pogrebnih in pokopaliških storitev in cene pomoči na domu ter tudi člane vaških odborov. Odločili so se tudi, da bodo zagotovili finančna sredstva za gradnjo novih prostorov za potrebe nujne medicinske pomoči in reševalne postaje v višini 1,1 milijona tolarjev. Omenjeni znesek naj si Mestna občina Ptuj poračuna iz sredstev delitvene bilance. Obravnavali so še pobudo svetnika Jožeta Potrča, kako bo občina izvrševala svoje naloge gleda na spremenjeno zakonodajo oziroma odločala v upravnem postopku. Zakon o splošnem upravnem postopku v 31. členu govori, da upravni postopek lahko vodi in v njem odloča samo oseba, ki ima predpisano izobrazbo in strokovni izpit iz upravnega postopka. V občinski upravi občine Trnovska vas pa po mnenju svetnika Potrča ni človeka, ki bi izpolnjeval pogoje, ki jih predpisuje vladna uredba. Prav tako pa je opozoril na novi zakon o javnih uslužbencih, ki predpisuje pogoje, ki jih morajo imeti uslužbenci, imenovani v položaje in nazive. Zmago Šalamun foto vki Ptuj • Pogovor s Slavkom Segom Ce ne bo proizvodnje, tudi dela za prevoznike ne bo n^-i Slavko Sega je samostojni podjetnik z dejavnostjo transporta in turizma. Obratovalnica ima sedež v Sta-nošini, občina Podlehnik, poslovna enota pa v Mariboru, kjer tudi opravlja vso dejavnost. Zaradi sprememb v lokalni politiki je zamenjal že tri občine (Ptuj, Videm, Podlehnik), ~eprav se v resnici ni nikoli preselil. Tudi v najhujših časih, ko so prevozniki množično odhajali v Pregrado, je ostal v Sloveniji. Po velikosti svoje obratovalnice, ki vključuje 20 vozil, vlačilcev in priklopnikov, sodi med deset največjih obrtnikov prevoznikov, ki delajo pod streho Obrtne zbornice Slovenije. V letošnjem letu praznuje 29-letnico obrtne dejavnosti. Prevoznik je še iz časov, ko ni bilo mogoče zaposliti voznika brez posebnega dovoljenja. V glavnem vozila Slavko Šega, s.p., Transporti Turizem vozijo v tujino, predvsem v države EU, za podjetja, kot so: Henkel, Impol, Paloma, Meltal, Royal parket in podobno. Vozni park je eden najsodobnejših, prevladujejo vozila Euro3. V prevozništvu so že nekaj let največji problem dovolilnice, čeprav se o nepravilnostih in goljufijah pri njihovi delitvi za mednarodne prevoze že dolgo govori, se zadeve ne premaknejo z mrtve točke. Tudi preprodaja le-teh je še vedno aktualna, vendar se se podobno kot pri drugih zadevah ta problematika zavija v celofan. Nekateri prevozniki so pri delitvi privilegirani, največ- ja napaka je bila, da se je delitev prenesla z Ministrstva za promet v Obrtno in Gospodarsko zbornico, poudarja Slavko Šega. Priviligirani so vsi tisti prevozniki, ki razpolagajo s CEMT dovolilnicami za države EU, ki so časovno neomejene in omogočajo neomejeno število prevozov za. S tem si tudi lahko pridobijo nagradne ekotočke glede na število opravljenih prevozov, ki so potrebne za tranzit. CEMT dovolilnice naj bi nekaj časa še ostale v veljavi tudi po prvem maju leta 2004, kar pomeni, da bodo nekateri slovenski avtoprevozniki še naprej priviligirani. S tem, ko država to dovoljuje, krši tudi ustavo, po kateri naj bi vsi imeli enake pogoje za delo, še poudarja Šega. Glede dovolilnic za mednarodne prevoze za države zunaj EU pa bodo odločali sporazumi, sklenjenimi med temi državami. Drugi največji problem v prevozništvu je plačilna nedisciplina, kjer državo prav tako čakajo še velike naloge. Z licencami slovenski avtoprevozniki ob vstopu v EU ne bodo imeli težav, saj so slovenski predpisi strožji od veljavnih v EU, kjer je potrebno za pridobitev licence izpolnjevati le tri pogoje, v Sloveniji sedem. Ob vstopu v EU se bodo srečali le z večjo konkurenco. Slavko Šega je bil eden iz- Ptuj • Obnova Term po načrtih Dimnik odšel v zgodovino Obnova notranjega termalnega kopališča v Termah Ptuj poteka po planu. Novi termalni park bodo odprli prvega septembra letos. V tem trenutku so v izdelavi tudi projekti za obnovo in razširitev zunanjega kopališča, ki mora biti končana do poletne sezone 2004. Pridobili bodo 1000 m2 novih vodnih površin. V prejšnjem tednu pa so "skrajšali" dimnik za 19 metrov, s 30 na 11, tudi zaradi lepše vizualne podobe celotnega turističnega kompleksa, ker ne gre za tovarno. Dela so trajala tri dni. Zamenjujejo tudi energent, prehajajo na plinsko ogrevanje. V vseh projektih obnov in razširitev objektov pomembno mesto zavzema ekološki vidik. MG ^ if Foto: Črtomir Goznik Slavko Šega, samostojni podjetnik z dejavnostjo tranporta in turizma med redkih slovenskih avtop-revoznikov, ki si je ob uvedbi licenc prizadeval zato, da bi tudi s predpisi morali urediti, da bi obrtniki na vsako vozilo v svojem voznem parku morali zaposliti vsaj enega voznika. Ker je bila večina proti, so sprožili ustavni spor in uspeli. Nerazumljivo zato ostaja dejstvo, kako ob vseh omejitvah v transportu lahko sedem voznikov upravlja z desetimi vozili. Ledino je oral med zasebnimi avtobusnimi prevozniki, to je bilo pred več kot 20 leti. S turizmom se danes več ne ukvarja veliko, čeprav ima veliko željo, da bi se vrnil, saj gre za dejavnost, ki predstavlja poseben izziv. Še vedno ga mika, da bi kdaj sedel za volan avtobu- sa, in vozil, vozil ... Biti voznik avtobusa si je želel že kot otrok, ko se je z avobusom vozil v šolo. Vedno je želel sedeti tik za voznikom. Zagrizenemu Ha-ložanu se je ta želja izpolnila. Kot otrok je sanjal tudi o tem, da bo nekoč imel gostilno, ker je vedno želel delati z ljudmi. Načrtov za prihodnost ima veliko, vse pa je odvisno, kaj bo Sloveniji in njenemu gospodarstvu prinesel vstop v EU. Zdajšnje stanje je zaskrbljujoče. Če ne bo proizvodnje, tudi dela za prevoznike ne bo, poleg tega se bodo že kmalu srečali z novimi stroški. Konec avgusta bo uvedeno plačevanje cestnine po km v Nemčiji, z novim letom pa tudi v Avstriji. Še vedno je tudi prepričan, da bi slovenski prevozniki morali biti združeni v eni zbornici ali v okviru ene krovne organizacije, ne pa da so razdeljeni. Prav tako bi se morali samostojni podjetniki izenačiti z družbami z omejeno odgovornostjo v vseh pogledih. Šega zelo težko sprejema definicijo uspešnega obrtnika, čeprav se je v hudi konkurenci uspel obdržati že skoraj 30 let. Ker so kolesa njegovih vozil nenehno v pogonu, je pogosto potrebno delati tudi 24 ur, pravi. Kljub temu najde čas tudi za delo na športnem področju, ker rad pomaga športnikom. Športna zveza Maribor ga je pred kratkim za dosežke na športnem področju nagradila s Cizljevim priznanjem. Skuša se tudi kar najbolj uveljaviti kot podpredsednik Območne obrtne zbornice Ptuj, čeprav nekih posebnih zadolžitev nima. Predsednikuje tudi sekciji za promet pri Območni obrtni zbornici Ptuj, v okviru države pa skuša prevozniške probleme reševati kot poslanec zbora avtoprevoznikov pri republiški sekciji za promet pri Obrtni zbornici Slovenije. Na svojega uspešnega obrtnika so ponosni tudi v občini Podlehnik, kjer so ga nagradili s priznanjem za razvoj kraja. MG Foto: Črtomir Goznil< Dimnik v Termah Ptuj so skrajšali za 19 metrov, s 30 na 11. "Krajšanje" je trajalo tri dni. Razkrižje • 35 let OOZ Ljutomer Dnevi obrtništva Območna obrtna zbornica (OOZ) Ljutomer je na prireditvenem prostoru pri OŠ Razkrižje pripravila tradicionalne dneve obrtništva, s katerimi je obeležila 35-letnico delovanja. Na razstavi se je s svojimi izdelki predstavilo okrog 80 obrtnikov in podjetnikov iz OOZ Ljutomer ter sosednjih zbornic, praznovanja pa so se med drugim udeležile tudi delegacije iz srbskih Užic ter hrvaških Čakovca in Varaždina. Na slovesnosti so bila podeljena številna priznanja OOZ Ljutomer, s priznanji pa se je pridružila tudi obrtna zbornica (OZ) Slovenije. Upravni odbor OOZ Ljutomer je sprejel sklep, da se na letošnjem praznovanju ob 35-letnici podelijo priznanja vsem obrtnikom in podjetnikom, članom zbornice, ki so in še opravljajo obrtno dejavnost, in sicer več kot 25 let, doslej pa še niso prejeli nobenega priznanja s strani zbornice. Priznanje z bronasto plaketo je predsednik OOZ Ljutomer Zvonko Mord podelil: Francu Botu in Ivanu Dundeku; priz- Foto: IVliha Soštaric Dobitniki priznanj OZ Slovenije skupaj s predsednikom Štefanom Pavlinjekom (drugi z desne). nanje s srebrno plaketo so dobili: Janko Bukovec, Vladimir Fergola, Janez Ivajnšič, Branko Kapun, Ivan Kodba, Marija Kolbl, Frida Krajnc, Joško La-diha, Štefan Maučec, Dragica Pevec, Alojzija Rakuša, Marijan Sagaj, Izidor Slekovec, Janko Šalamun, Elez Vejseli in Janez Viher; priznanje z zlato plake- to pa sta prejela: Slavko Čeh in Janez Kaučič. Predsednik OZ Slovenije Štefan Pavlinjek je na slovesnosti podelil priznanja Vlasti Markovič, Milanu Horvatu in Vladu Mihaliču, priznanje s srebrno plaketo je dobil Niko Šoštarič, priznanje z zlato plaketo pa Mirko Hanžekovič. Miha Šoštarič Slovenski borzni indeks, SBI20, je od ponedeljka do petka izgubil slabih 15 indeksnih točk. Vrednost indeksa se je ustavila pri okrog 3.070 indeksnih točkah. Indeks pooblaščenih investicijskih družb, PIX, je v ponedeljek sicer padel, toda od torka naprej se je pričel vzpenjati. Petkova vrednost je tako za malenkost višja od ponedeljkove, okrog vrednosti 2.665 indeksnih točk. Se pa je vrednost indeksa obveznic, BIO, toliko bolj povečala. Vrednost je narasla s 114,40 na 144,60 odstotkov nominalne vrednosti. Največ prometa je bilo ustvarjenega z delnicami Krke, in sicer za skoraj 2 milijardi tolarjev. V ponedeljek je bil prodan sveženj z okrog 41.000 delnicami. Prav zaradi tega beležimo tako visok promet, tečaj pa je padel za slabega pol odstotka. Delnica Gorenja je pridobila 0,75 odstotka vrednosti pri relativno skromnem skupnem prometu glede na Krkino delnico. Toda vseeno se je največ poslov brez svežnjev sklenilo z njo. Pivovarna Union je objavila predlog izplačila dividend. Bruto dividenda naj bi znašala 650 tolarje o sprejetju takšne dividende pa bodo delničarji odločali na skupščini v četrtek, 31. julija. Presečni datum je 4. avgust. Z Luko Koper je bilo ustvarjenih za dobrih 38 milijonov tolarjev prometa. Tečaj se je po sredi znižal zaradi neup-ravičenja do dividend. Toda kmalu po tem, se je vrednost delnice vseeno opomogla in dosegal raven 4.560 tolarjev. Pretekli teden se je iztekel rok za oddajo ponudb za odkup 55% deleža družbe Živila Kranj. Prispeli sta dve ponudbi, poznavalci pa ocenjujejo, da sta ponudbi dali tuji družbi, saj naj ne bi nobena izmed slovenskih trgovskih družb, kot sta Mercator in Tuš oddali svojih ponudb. Na trgu obveznic se ni kaj dosti dogajalo. Obvezniškipro-met še vedno precej presega promet, kije ustvarjen z delnicami. Največprometaje zbrala obveznica Republike Slovenije 50. in 27. emisije. Sledila ji je obveznica Slovenskega odškodninskega sklada, SOS2E. Tečaj SOS2E je porasel za 0,14 odstotka. Prodaja se 85-odstotni delež tovarne aluminija Talum. Do zadnjega dneva oddaj sta prispeli ponudbi slovenskega konzorcija Sinaj in ponudba madžarske družbe Magyar Aluminium. V roku dveh tednov bodo znani rezultati natečaja. Trimo Trebnje je v letošnjih prvih petih mesecih ustvaril za 28,5 milijona evrovprihodkov iz prodaje, kar je glede na prejšnje leto za 11 odstotkov več. Slovenski realni BDP se je v letošnjem prvem četrtletju v primerjavi z enakim lanskim obdobjem povečal za 2,3 odstotka. Jaka Binter, Ilirika BPH, d.d. jaka.binter@ilirika.si Ud in tam Dornava • Namesto klime - hladna senca Na zadnji predpočitniški seji občinskega sveta v Dor-navi so svetniki govorili o poteku prireditev ob občinskem prazniku. Kar nekaj časa so govorili o izvedbi in pripravi dokumentacije za čistilno napravo ter kanalizacije za ravninski del občine. Seznanili so se tudi z izvedbo programov vaških odborov. Ob dnevu državnosti so predali svojemu namenu pločnike na Polenšaku. Še posebej pomembna prireditev je to za šolarje, ki bodo odslej imeli varnejšo pot v šolo. Obravnavali so tudi kar nekaj vlog, med njimi za klimatiziranje prostorov dornavskega vrtca. Sklenili so, da zaradi zdravja malčkov ne bodo vgradili klimatskih naprav, saj po njihovem mnenju klima škoduje zdravju, pač pa bodo v okolici vrtca posadili nekaj dreves in tako zagotovili naslednjim generacijam otrok senco, pod katero se bodo v vročih poletnih dnevih lahko najmlajši igrali. (MS) Benedikt • Sprejeli rebalans V sredo, 2. julija, so na 6. seji svetniki občine Benedikt sprejeli zaključni račun za leto 2002, v nadaljevanju pa rebalans letošnjega proračuna, po katerem se prihodki proračuna skupno povečujejo za 31,9 milijonov tolarjev. Sprejeli so tudi sklep o povišanju cen pogrebnih in pokopaliških storitev. Za povišanje v višini 9,1 odstotka je zaprosil izvajalec, vendar so sprejeli povišanje cen za 5 odstotkov. Za enak odstotek so povišali tudi ceno vode, ki sedaj znaša 138 tolarjev za kubik. Seznanili so se tudi s projektom modernizacije in rekonstrukcije cestnega odseka Zg. Porčič - Ženjak -Benedikt Vrh - Froleh 2. Svetnikom je poročal tudi izvajalec dimnikarskih storitev na območju občine Benedikt. Svetniki so imeli nekaj pripomb, ki jih mora kon-cesionar prihodnje leto odpraviti. Ob koncu seje so svetniki obravnavali še prispele vloge za občinska priznanja in sklenili, da bodo jutri (11. julija) na osrednji prireditvi ob občinskem prazniku podelili zlati grb in dva bronasta grba občine ter plaketo občine Benedikt. (ZS) Juršinci • (Znova) mnenje za ravnatelja V ponedeljek, 30. junija, so se na sedmi, redni seji sestali svetniki občine Juršin-ci. Po potrditvi zapisnika so razpravljali o treh kandidatih za ravnatelja OŠ Juršinci in večina je za ravnateljico podprla Nado Pignar. V nadaljevanju seje so potrdili predlog odbora za družbene dejavnosti o delitvi akontacij športnim in kulturnim društvom. Svetniki so obravnavali še premoženjsko bilanco prejšnje občine Ptuj in Juršinci na dan 31. december 2002. Točko o skupnem financiranju nakupa biblio-busa pa so preložili na naslednjo sejo. Potrdili so tudi projekt modernizacije javnih poti v Zagorcih. Ob koncu so obravnavali več vlog, ki so jih na občinski svet naslovila razna društva, zavodi in občani. (ZS) Ptuj • "Komedija" del Art Bili smo na premieri ... V na "novo" odkritem dvorišču hotela Mitra se v sklopu poletnih ptujskih večerov predstavlja splitska režiserka in direktorica splitske drame Nenni Delmestre z dramo pod naslovom Art, francoske pisateljice in dramatičarke Yasmine Reza. Drama, ki bi lahko bila komedija, pa to ni, nas popelje v svet treh prijateljev, ki mislijo, da poznajo drug drugega, pa se izkaže, da tudi temu ni tako. Zaplet zgodbe povzroči bela slika, ki jo za trideset tisoč evrov kupi eden izmed prijateljev. Kupec slike je Serge (njegov lik je upodobil Vojko Belsak), mlad dermatolog, ki bi rad postal yuppie, pa ne ve kako, zato se odloči za nakup zelo drage bele slike, ki jo je naslikal Antros, slikar dvomljivega slovesa. Ker o svojem nakupu ni prepričan, si želi potrditve s strani svojih dveh prijateljev Marca (Tadej Tos) in Yvana (Kristjan Ostanek). Vendar pa Marc, ki je po svoje tudi snob in po malem yuppie in ki načelno zavrača vse, kar disi po sodobni umetnosti, Sergov nakup označi za bedarijo in sliko poimenuje navadno "sranje". S tem seveda zelo prizadene Serga, kar pripelje do neizogibnega spora med njima. Med njiju pa stopi se tretji prijatelj, Yvan, ki je tik pred poroko, ki si je sploh ne želi. Ker mu prijatelja veliko pomenita, ju želi spraviti, a s tem le se poglobi njun spor. In tako se začne drama, ki morda na prvi pogled, zaradi komičnih prizorov prepiranja, zgleda kot komedija. Drama, ki govori o prijateljstvu, ljudeh, svetu in času, v katerem živimo. Če pogledamo izza Serga, Marca in Yvana, lahko začutimo utrip današnjega sveta, ki se izdaja za nekaj, kar v resnici ni, ki govori eno, misli in čuti pa drugo, ki se prilagaja, čeprav se v resnici noče, in počne stvari, ki jih v resnici noče. Trije prijatelji so tako minima-listična podoba naše družbe in zrcalijo lastnosti sodobnega Majšperk • 7. seja sveta Za TVI 30 milijonov Svetniki občine Majšperk so ugodili vlogi tamkajšnje Tovarne volnenih izdelkov in za premostitev finančnih ter likvidnostih težav podjetja, ki zaposluje 145 delavcev, odobrili 30 milijonov kredita. To je za prebivalce Majšper-ka in okoliških krajev vsekakor pomembna odločitev, ki naj bi po zagotovilih direktorice TVI Darje Bratusek kolektivu pomagala "preživeti" do pridobitve obljubljene državne pomoči. Sicer pa so tako odločitev svetniki sprejeli le pod pogojem, da TVI Majšperk za najeti kredit zagotovi zakonito jamstvo. Težave v slovenski tekstilni industriji so očitno pustile težke posledice tudi v majšperški tovarni. Zaradi vse večjih likvidnostnih težav so občino zaprosili za posojilo že februarja, ga tudi dobili ter tako začasno rešili osnovno financiranje in nabavo osnovnih surovin. V iskanju rešitev so se za pridobitev sredstev državne pomoči s programom prestrukturiranja prijavili na Ministrstvu za gospodarstvo. Po zadnjih informacijah iz Nove KBM naj bi bil predlog rešen pozitivno. Ker pa naj bi bilo možno sredstva koristiti šele prihodnji mesec, so na občino spet naslovili pro- šnjo za 30 milijonov tolarjev kredita. Svetniki so v razpravi sicer takoj izrazili pripravljenost, da bi TVI v imenu občanov, ki so tam zaposleni, spet pomagali, vendar so zahtevali, da za povrnitev kredita zagotovi ustrezno zakonito jamstvo za odplačilo. Bratuškova je pri tem poudarila, da državne garancije ne morejo dobiti, dokler tovarna ni sanirana, lahko pa zastavijo svoje premoženje oziroma premičnine. Poleg te osrednje točke, ki so jo sicer obravnavali proti koncu, pa so se na 7. redni seji sveta občine Majšperk v četrtek, 3. julija, v prvi obravnavi strinjali s spremembami in dopolnitvami občinskega statuta. Ta med drugim odpravlja naziv za tajnika občine in ga nadomešča z nazivom direktor občinske uprave. Po krajšem postopku so sprejeli Odlok o ustanovitvi javnega vzgojno-izobraževalnega zavoda Osnovna šola Majšperk, pri čemer gre le za delno širitev S stanjem v Tovarni volnenih izdelkov je svetnike seznanila direktorica Darja Bratusek (prva z desne). šolskega okoliša z območjem Bolečke vasi. Soglašali so z izbrisom pravice prepovedi odtujitve in obremenitve na parceli v katastrski občini Ptujska Gora, ki je bila sklenjena med nekdanjo KS Ptujska Gora in tamkajšnjo župnijo, ter se strinjali z nakupom vseh parcel v katastrskih občinah Ptujska Gora in Lešje, ki sta predvideni za gradnjo čistilne naprave. Sklenili so, da bo osrednja prireditev ob letošnjem občinskem prazniku 20. septembra, in za izvedbo praznovanj imenovali posebno 7-člansko komisijo, ki jo bo vodila županja mag. Darinka Fakin. Zaradi poteka pogodbe so za nedoločen čas podaljšali koncesiji za opravljanje zobozdravstvenega varstva krajevnima zobozdravnikoma - stomatologoma Valeriju Trifuncu in Zori-ci Tošič, oba dr. stom. Ker občinska uprava pripravlja dokumentacijo za prijavo na javni razpis za pridobitev sredstev Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, so sprejeli ustrezna mnenja v zvezi s projekti rekonstrukcije javnih poti od Narapelj do Li-pnega ter od Stoperc do Sučja, za ureditev igrišča in večnamenske dvorane na Bregu pri Majšperku ter za gradnjo petih avtobusnih postajališč v naseljih Majšperk, Ptujska Gora in Lešje. Pred pobudami in vprašanji, za katere so menili, da bi jih bilo dobro predložiti v pisni obliki, pa so za opravljanje gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih in padavinskih voda določili Komunalno podjetje Ptuj. M. Ozmec rtomir Goznik Ustvarjalci drame Art (od leve): igralca Tadej Tos in Kristjan Ostanek, režiserka Nenni Delmestre, asistentka režiserke Lina Vengoetchea in igralec Vojko Belsak. človeka. Minimalistična je tudi scena, zato pa tega nikakor ne moremo reči za igralce, ki so svoje vloge odigrali, kot bi jim bile pisane na kožo - in to dobesedno, saj igra, kot si jo je zamislila Delmestrova, zahteva veliko obrazne in telesne mimike, ki gledalcu včasih pove več kot besede same. Art je torej majhna igra, ki govori o velikih stvareh. Lahko jo gledate kot dramo ali kot komedijo, lahko jo vidite črno ali belo. Zagotovo pa vas ne bo razočarala, saj je postavljena v čudovit ambient in v čudovit čas toplih poletnih večerov, ki kar kličejo po uživanju. In to boste ob gledanju Arta gotovo počeli. Polona Šemnički Lenart • S seje sveta Vrtec k šoli Priključitev vrtcev k osnovnim šolam je v Lenartu dvignila kar precej političnega prahu. Svetniki so razpravo pričeli na seji 3. junija, pa jo je župan mag. Ivan Vogrin prekinil pri točki o priključevanju vrtcev k osnovnim šolam. Na nadaljevanju seje, 16. junija, pa so svetniki po skoraj štiriurni razpravi z 11 glasovi za in 9 proti v prvem branju sprejeli priključitev vrtcev k šoli. Odlok o priključitvi vrtcev k šolam so sprejeli na seji 8. julija. V nadaljevanju 6. seje, 16. junija, so svetniki na mizo dobili mnenje o priključitvi vrtca k osnovnim šolam, ki sta ga podala Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport in Skupnost vrtcev Slovenije. V obeh piše, da je ukinitev lenarškega vrtca kot javnega zavoda v nasprotju z veljavno zakonodajo. Svoje poglede o priključitvi je svetnikom predstavil tudi ravnatelj lenarškega vrtca Darko Rebernik, ki je pojasnil, da je izguba v vrtcu pred leti nastala zaradi nerealne ekonomske cene, kar ugotavlja tudi ministrstvo, ki je v obrazložitvi zapisalo, da lenarški vrtec nima oblikovanih cen v skladu z Zakonom o vrtcih. Kljub strokovnemu mnenju so svetniki nadaljevali razpravo, v kateri so se oddaljili od točke dnevnega reda in med razpravo o priključitvi vrtcev k osnovnim šolam od župana zahtevali opravičilo. Menili so, da je bilo obnašanje župana mag. Ivana Vogrina na seji pred prekinitvijo nedopustno, ko je žalil svetnika Darka Frasa, zato je 14 svetnikov pisno zahtevalo opravičilo. Pred glasovanjem o priključitvi vrtca je župan še obljubil, da se bo pred naslednjo sejo sestal s vodstvom vrtca in predstavniki Ministrstva za šolstvo. Svetniki so po skoraj štiriurni razpravi z 11 glasovi za in 9 proti sprejeli v prvem branju odloke o priključitvi enot lenarškega vrtca k lenarškim osnovnim šolam. Sestanek s predstavniki Mini- strstva za šolstvo je bil v petek, 27. junija. Po sestanku je državna sekretarka Judita Kežmah Počkaj povedala, da je stališče ministrstva nasprotno od stališča občine, tako da gre za problem pravne narave, saj na ministrstvu trenutno ne vidijo pravnih podlag za spreminjanje obstoječe organizacije vrtca. Po njenem mnenju občina tudi presega svoje pristojnosti v smislu spoštovanja zakonskih dikcij. Kljub vsemu navedenemu so svetniki na 7. seji 8. julija ponovno razpravljali v drugem branju o odlokih o priključitvi lenarških vrtcev k osnovnim šolam. Del svetnikov je pri sprejemu dnevnega reda od župana zahteval, da točko o priključitvi vrtcev k šolam umakne z dnevnega reda, češ da gre za sprejem nezakonitega sklepa o priključitvi vrtca k osnovnim šolam. Ker njihov predlog ni bil upoštevan, so svetniki Ivan Jemenšek, Jože Škrlec, Srečko Šalamun, Mitja Kmetec, Matej Divjak, Sašo Lenart, Marjan Ru-čigaj in Saša Tomažič sejo zapustili. Seja se je nadaljevala s prisotnostjo 15 svetnikov, od tega jih je za priključitev vrtcev k šolam glasovalo 14. Svetniki so na 7. redni seji zraven odlokov o priključitvi vrtcev na predlog župana potrdili za podžupana Karla Vo-grinčiča (LDS), tako ima občina Lenart sedaj dva podžupana, drugi je Franc Krivec (SDS). Dopolnili so odlok o nadomestilu za uporabo stavbnih zemljišč in potrdili strokovne podlage zazidalne zasnove za območje k.o. Gradišče. Na pobudo vodstva Zdravstvenega doma Lenart pa so sprejeli sklep o prenosu dela poslovnega prostora Zdravstvenega doma Lenart za lekarniško dejavnost. Zmago Šalamun Ud in tam Pristava • Praznovanje 110-letnice gasilstva Prostovoljno gasilsko društvo Pristava (obiina Ljutomer) je praznovalo 110-letnico delovanja. Na slovesnosti ob praznovanju visokega jubileja so bila podeljena številna priznanja. Član predsedstva Gasilske zveze Slovenije Jože Hozjan je plamenico prve stopnje podelil Marjanu Rižnarju; plamenico druge stopnje so prejeli: Jože Sitar, Dušan Pavličič in Milan Makoter; plamenico tretje stopnje pa: Štefan Kramar, Darko Do-brajnščak, Rudi Copot in Oto Križanič. Gasilska zveza Slovenije je gasilcem iz Pristave podelila plaketo, prav tako pa sta jim ob tem visokem jubileju plaketi izročila še župan občine Ljutomer Jožef Špindler v imenu občine ter predsednik Gasilske zveze Ljutomer FrancJurša. (MS) Hjaševci • Praznovanje 110-letnice gasilstva V Iljaševcih (občina Križevci pri Ljutomeru) so obeležili 110 let gasilstva v tem kraju. Na slavnostni seji so podelili številna priznanja, med drugim tudi plaketo veterana, ki so jo prejeli: Anton Cartl, Janko Peto-var, Vlado Skuhala st., Jože Štuhec st. in Jože Zadra-vec, predsednik PGD Ilja-ševci Emil Štuhec pa je v imenu gasilcev prevzel šte-vilneplakete. Poveljnik Gasilske zveze Slovenije Matjaž Klarič, predstavnik občine Križevci pri Ljutomeru Oz-vald Tučič in predsednik Gasilske zveze Križevci pri Ljutomeru Marjan Kolar so domačim čestitali ob visokem jubileju ter jim izročili plakete. (MS) Nova vas pri Markovcih • 80-letnica PGD PGD Nova vas prireja v nedeljo, 13. julija, slavnostno prireditev ob 80-letnici društva. Prireditev bo potekala v športnem parku Nova vas, začela pa se bo ob 14. uri s sprejemom gostov. Ob 15.uri se bo z mimohodom gasilcev pričela osrednja slovesnost z nagovori in podelitvijo priznanj. Po končanem uradnem delu prireditve bo za dobro voljo in veselje obiskovalcev poskrbel ansambel Petovio. V primeru slabega vremena prireditev odpade.(MZ) Sobetinci • Brez gasilcev ne gre V organizaciji PGD Sobetinci je bilo na tamkajšnjem športnem igrišču v soboto, 5. julija, 20. gasilsko tekmovanje za pokal Sobetincev. Vaje s hidrantom se je udeležilo osem moških in tri ženske ekipe. Med moškimi ekipami je prvo mesto s časom 28,69 sekunde dosegla desetina PGD Grajena, med ženskami pa so se s časom 34,46sekunde najbolje odrezale gasilke PGD Polenšak. Po končanem tekmovanju in podelitvi priznanj pa se je v Sobetincihpričel še nočni turnir v malem nogometu. Tega se je udeležilo 12 ekip, med katerimi je prvo mesto zasedla ekipa Polenšak - športno društvo, druga je bila ekipa Kicarja, tretja pa ekipa Pin-tergasse iz Mezgovcev. (MZ) Ptuj • Dediščina občine Markovci Kljub 30 stopinjam tudi koranti Občina Markovci je v sodelovanju s Pokrajinskim muzejem iz Ptuja na ptujskem gradu pripravila zanimivo etnografsko-kulturno prireditev pod naslovom Ohranjanje in razvijanje dedié~ine v ob~ini Markovci. Minulo soboto, 5. julija, je bila na gornjem dvorišču ptujskega gradu neobičajna, živo-pisana gneča, ki so jo ""zakrivili" v kmečke noše odeti Markov-čani. Zares so se potrudili, saj so se stojnice kar šibile od slastnih dobrot iz domačih peči, s kmečkih vrtov, njiv in iz vinogradov. Od 10. ure naprej so se z besedo, razstavljenimi predmeti, kmečko tržnico, ljudsko glasbo, petjem in plesom predstavila društva in posamezniki z območja občine Markovci, ki ohranjajo in razvijajo kulturno dediščino, vse skupaj pa so še prijetneje zaokrožili različni izvajalci kulturnega programa. Na lesenem podiju, ob katerem so dekleta skubila perje in delala ženitovanjske rože iz povoščenega papirja, so najprej zapokali markovski pokači, za njimi so poskočili kopjaši, zatem pa so se jim pridružili še pevci cerkvenega mešanega pevskega zbora, ki so zapeli markovsko himno. Domačinki Marta in Tila sta v narečju predstavili občino Markovci, turistično in druga društva, kot njega dni so zapeli kosci, vaški pevci in godci iz Prvencev in Strelcev so prikazali ročno žetev in Čeprav je ravno v tistih minutah temen oblak grozil, da bo poškropil obiskovalce, se je dvorišče ormoškega gradu dodobra napolnilo z malimi na-gajivci. Po dvorišču je odmeval vrisk in živahen klepet, ko pa se je predstava začela, je začarala tudi otroke. Kot se za cirkuško predstavo spodobi, sta jo pogosto prekinjala smeh in bučen aplavz publike. Avtor predstave je Marjan Pungartnik, režiral pa jo je Pavel Polak. Igrala sta Karla Godič in Danilo Trstenjak, za lutke, sceno in kostume pa je poskrbel Pavel Kalfus. Predstava je nastala v Lutkovnem gledališču Maribor. Zvečer je Ormož doživel še koncert Zorana Predina in vsakoletni ognjemet. vki Gospodinje so ponujale domačo južino in sladkarije. Foto: M. Ozmec Dekleta so prikazala, kako iz povoščenih papirnatih rož nastajajo ženitovanjski pušeljci. Ormož • Otroško poletje Prišel je cirkus! V nedeljo popoldne je sonček Ormoškega poletja prvič zasijal tudi najmlajšim. Organizatorji, tokrat vinogradništvo Kogl, so jim namreč namenili lutkovno predstavo Prihaja cirkus!, ki je bila poleg vsega še zastonj. mlatev, pridružile so se jim za-bovske pevke in vaški pevci iz Bukovcev, vaški Mlinar pa je vsem zaupal nekaj o spravilu zrnja, mletju in dobri moki. Kljub 30 stopinjam v senci so zaplesali v težke kožuhe odeti markovski koranti, predstavili so tudi opremo najstarejšega -starega koranta in vanjo obleki enega od obiskovalcev, zatem so predstavili uspelo akcijo, v kateri so iskali naj spominek občine Markovci, zapeli pa so tudi "Šarki no hujdi dedi." Kmečke gospodinje so obiskovalcem, med katerimi je bilo tudi precej tujih turistov, ponujale domačo kmečko južino - "kruh, špeh no luk", pa sire-ke, "oljov luk", pa domač sir, potice, kekse in drugo pecivo. Na stojnicah pa je bilo mogoče kupiti tudi doma pridelano sadje in zelenjavo ter najrazličnejše spominke iz občine Mar-kovci. Zanimiva in ogleda vredna je bila tudi razstava pod naslovom Od zrna do kruha, ki so jo v Palaciju pripravili delavci Pokrajinskega muzeja Ptuj. M. Ozmec Karla Godič in Danilo Trstenjak v predstavi Prihaja cirkus! Borl • Poletne prireditve Grad je znova zazivel V okviru poletnih prireditev Ustanove Gandin fundacija je potekala med 27. junijem in 2. julijem na gradu Borl šesta mednarodna poslovna konferenca Umetnost in gospodartvo. Konferenco, poimenovano Umetnost - nov jezik evropskih organizacij, je sooblikovalo več kot sto svetovno priznanih umetnikov, raziskovalcev in poslovnežev mednarodnih kor-poracij, ki so skozi umetniške delavnice in predavanja razvijali odgovor na vprašanje: "Kako uporabiti ustvarjalne sile umetnosti kot ene bistvenih sestavin vodenja podjetij v današnjem, za gospodarstvo negotovem času?" Udeleženci konference na gradu Borl so v času delavnic, ki so potekale čez dan, raziskovali, kako ustvarjalnost v umetnosti aplicirati v delovnih procesih v podjetjih ter vzpostaviti moč umetnosti kot združujočega, poživljajočega in polemičnega medija. V času večernega dela konference pa so se v nedeljo, ponedeljek in torek zvrstili koncerti članov orkestra Simfonikov RTV Slovenija in violinista Mihe Pogačnika, londonskega Godalnega orkestra Medici ter Mešanega zbora Jacobusa Gallusa iz Trsta z gostujočim dirigentom Petrom Hanke. Sicer pa so v okviru letošnjih poletnih prireditev na gra- du Borl pripravili še seminar igre in govora, večer pravljic za otroke in odrasle, monodrama Zvoneta Hribarja "Moskva - skozi bife na vlak", mednarodni projekt Učna vas, plesno predstavo Plesne izbe Maribor, seminar Herojevo potovanje, mednarodni mladinski program Evropa v malem, seminar risanja in filozofije, tečaj plesa, program za otroke in odrasle Kdo je Parzifal, li- kovno delavnico za mlade otroške ustvarjalne delavnice seminar petja in poezije, semi nar umetnosti na primeru glas be, kulturno karavano po 16 poldnevniku, koncerte sloven ske ljudske glasbe ter koncertne večere V iskanju evropske identitete - od Bacha do Barto-ka - z Diano Baker na klavirju in violinistom Miho Pogačnikom. Mojca Zemljari~ Foto: Mz Utrinek s koncerta londonskega Godalnega kvarteta Medici Zetale • Zlati jubilej gasilcev 50 let _ humanega poslanstva 28. junija je PGD Žetale slavilo 50-letnico delovanja, slovesnost v Žetalah pa je bila združena s sedmim dnevom gasilcev Gasilske zveze Videm. PGD Žetale je eno najaktivnejših društev, tesno vpeto v življenjski utrip občine @etale in njenih občanov. Poleg svoje osnovne gasilske dejavnosti je društvo središče dogajanja v kraju, predvsem v sušnih mesecih leta pa pomeni za mnoga gospodijstva v Halozah možnost preživetja. Cisterna PGD Žetale namreč tako rekoč dneve in noči oskrbuje oddaljene domove s pitno vodo. Iz kronike društva, ki jo je na sobotni prireditvi prebrala pionirka PGD Žetale Karmen Krivec, je razvidno, da je bilo društvo ustanovljeno leta 1953, v času, ko je bilo na območju Žetal veliko požarov. Takrat se je zbralo 14 članov, ustanovilo društvo in za prvega predsednika imenovalo Franca Potočnika. Društvo je bilo brez prostorov in opreme, prve pripomočke za svoje delo je prejelo od takratne Komune Majšperk. Gradnja gasilskega doma se je začela leta 1957 in je trajala vse do leta 1985, vmes so leta 1959 kupili prvo motorno brizgalno, prvo vozilo pa leta 1976 ter prvo ustrezno orodno vozilo leta 1981. V začetku 80. let je društvo razvilo svoj prvi prapor in nanj obesilo 62 trakov kot znak podpore krajanov širše okolice Žetal. Leta 1983 so člani društva za- pičili lopate pri gradnji novega gasilskega doma in ga dogradili v letu 1995, medtem pa so žetalski gasilci leta 1989 kupili prvo, rabljeno gasilsko avto cisterno znamke TAM 110. Vozilo je prvenstveno namenjeno gašenju požarov, vendar ga, kot že omenjeno, v tem času uporabljajo tudi za številne prevoze vode gospodinjstvom na območjih občine, kjer še ni zgrajeno vodovodno omrežje. Leta 2000 je društvo nabavilo novo orodno vozilo z ustrezno opremo za hitro posredovanje. Zadnji dve leti so prizadevni člani društva skrbeli za obnovo doma, ki je petdesetletnico pričakal v lepi podobi, z urejeno pisarno in kuhinjo, opremljen z računalnikom in internetno povezavo. V dosednajem obdobju delovanja društva so se člani spopadli s številnimi požari in drugimi nesrečami - od snežnega plazu do katastrofalne ujme v letu 1989, ko so člani društva pri odpravljanju posledic opravili nad 3 tisoč prostovoljnih delovnih ur. Proti vsem nesrečam so se v prvih vrstah vselej borili člani PGD Žetale, ki se vključujejo tudi v vse ostala dogajanja v domačem kraju in širše. Nepogrešljivi so gasilci s svojo cisterno v zadnjih letih, ko tudi Haloze pesti pogosta Foto: Rado^Skrjanec Nov gasilski prapor PGD Žetale je razvil župan občine Žetale in poslanec v državnem zboru Anton Butolen. suša. V letih 2000 do 2003 so v domove soobčanov prepeljali prek 3 tisoč cistern vode. Od leta 1953 do 1957 je bil predsednik društva Franc Potočnik, od leta 1958 do 1974 Avgust Bedenik, nato do leta 1998 Stanko Vogrinc, od tega leta pa ga uspešno vodi Janez Vogrinc. Društvo šteje 63 članov, številni so si pridobili tudi najvišje gasilske nazive, s pomočjo izobraževanja pa so pripravljeni na najzahtevnejše gasilske akcije. V delo društva se aktivno vključujejo tudi mladi, trenutno je v njihovih vrstah deset mladincev in 12 pionirjev. Uspešno delo PGD Žetale je opazila tudi širša družbena skupnost. Njihove stene med drugim krasita priznanje občine Žetale, podeljeno ob prvem občinskem prazniku, in srebrni znak Civilne zaščite Republike Slovenije. Poleg dobrega sodelovanja z društvi in organizacijami v občini imajo gasilci iz Žetal pristne stike tudi z gasilskimi društvi iz bližnje in daljne okolice. Kot poudarjajo v svoji kroniki, so s svojim petdesetlenim delom več kot zadovoljni, še bolj zavzeto pa ga bodo nadaljevali v prihodnje. Želja pomagati močnejša od politike Župan občine Žetale in poslanec v DZ RS Anton Butolen je v slavnostnem govoru poudaril pomen PGD Žetale v vsej njegovi petdesetletni zgodovini. Poseben pozdrav je namenil ustanovnim članom Avgustu Bedeniku, Janku Gajserju, Jožetu Rodosku, Stanku Vo-grincu, Francu Kamensku in Jožetu Rosiču. Kot župan je izrazil ponos na soobčane, ki so znali ustanoviti tako pomembno društvo, in na tiste, ki so znali nadgraditi pogum, vztrajnost in požrtvovalnost ustanovnih članov. Kot edino gasilsko društvo v občini je znalo PGD Žetale vselej prisluhniti potrebam občanov in ob tem po najboljših močeh skrbeti za požarno varnost. Med drugim je društvo nekaj let v svojih prostorih gostilo del učencev, ki niso imeli prostora v pretesni nekdanji osnovni šoli. Posebej se je gasilcem zahvalil za milijone litrov vode, pripeljane gospodinjstvom, in jih prosil, da pomagajo še naprej. Obenem je obljubil, da se bo kot župan zavzel, da bodo konec izgradnje vodovodnega sistema v občini Žetale proslavili tudi z novih gasilskim vozilom. V svojem govoru se je Anton Butolen spomnil tudi 12. obletnice samostojne države in med drugim dejal: "V luči današnjega praznovanja z veseljem ugotavljam, da je ta država znala oceniti pomen prostovoljnih gasilskih društev in uredila sistem financiranja gasilstva, kot ga doslej še ni bilo". In županova sklepna misel: PGD Žetale je bilo ustanovljeno v takratni občini Žetale in je pozneje delovalo v občini Leš-je, občini Ptuj, občini Majšperk in spet v občini Žetale. Vmes sta se spremenila tako država kot politični sistem. Zato prinaša današnje praznovanje izjemno sporočilo, ki pravi, da je človeška solidarnost in humana želja pomagati sočloveku v stiski močnejša od vsake politike. "Prisluhnimo temu sporočilu in ga vzemimo za svojega vsi, ne samo gasilci!" V praznik PGD Žetele se je vključila tudi Gasilska zveza Videm s sedmim dnevom gasilcev. Predsednik zveze mag. Janez Merc je v svojem nastopu podrobno opisal delovanje zveze vse od njene ustanovitve ter poudaril uspešno delovanje njenih prostovoljnih gasilskih društev. Poseben izziv pri delu zveze je bilo dejstvo, da je organizirana na območju treh sosednjih občin. Poleg uspešnih nalog na operativnem področju je tudi Janez Merc omenil uspešno delo gasilcev pri prevozu pitne vode. Pri tem je poleg Žetal izpostavil še PGD Podlehnik in PGD Leskovec. "Ocenjujemo," je poudaril, "da so gasilci opravili mnogo strokovnega in koristnega dela, za kar jim velja vsa zahvala." Praznik, 50-letnico PGD Žetale, je predsednik Gasilske zveze izkoristil za posebno zahvalo društvu in slehernemu članu. "Prav je, da se ob tej priložnosti zahvalimo vsem, ki so pomagali graditi in soustvarjati teh 50 let, da se spomnimo na mnoge vložene ure in sredstva in na dejstvo, da je vse to namenjeno nekomu, ki na nas pomisli morda šele, ko je ogrožen, a hkrati vemo, da je bil 50 let bolj varen." J. Bračič Markovci • 80 let prostovoljnega gasilstva Potrebujejo nove in večje prostore Minuli konec tedna je v občini Markovci minil v znamenju praznovanja 80-letnice prostovoljnega gasilskega društva; prireditve so se vrstile od petka, 27., do nedelje, 29. junija, ko so se zbrali na osrednji slovesnosti, ki so jo združili s 7. dnevom gasilcev Območne gasilske zveze Ptuj. V počastitev 80-letnice mar-kovskih gasilcev so v petek popoldne izvedli veliko gasilsko vajo na objektu farne cerkve v Markovcih. Ko je cerkev zajel gost dim, so na znak sirene prihitele gasilske enote iz vseh osmih prostovoljnih gasilskih društev v občini Markovci, pridružili pa so se jim tudi gasilci iz Zavrča in Šoštanja. Tako se je z navideznimi ognjenimi zublji spopadlo okoli 70 gasilcev, namen vaje pa je bil preveriti vse možne variante gašenja požara v ožjem središču Markovcev in to so tudi storili. Naslenji dan so v Markovcih pripravili že 15. memorialno tekmovanje pionirk, pionirjev, mladink ter mladincev za pokal Marka Slamerška, na katerem je od 10. ure naprej svoje znanje in sposobnosti dokazovalo kar 32 ekip iz raznih krajev Slovenije ter kot gostje mladi pripadniki dijaške gasilske sekcije iz Madžarske. Markovci so bili Foto: M. Ozmec V imenu dijaške gasilske zveze Madžarske je markovskim gasilcem čestital Josef Tabori. skoraj preplavljeni z gasilci, saj jih je bilo s spremljevalci vred blizu 400. Osrednjo in sklepno slovesnost ob 80-letnici pa so pripravili v nedeljo popoldne. Po slavnostnem mimohodu okoli 180 uniformiranih gasilcev iz domačega in sosednjih gasilskih društev skozi center Mar-kovcev, so se zbrali na igrišču pri tamkajšnji šoli. O osmih desetletjih humanega dela in razvoja gasilstva v Markovcih je v slavnostnem nagovoru razmišljal predsednik društva Marko Leposa in povedal, da segajo začetki v leto 1923, ko je bila ustanovljena skupna gasilska brigada Nova vas - Markovci. Po treh desetletjih skupnega dela so želje in potrebe vzbudile pogum pri skupini Markovčanov, ki so v Markovcih ustanovili samostojno gasilsko enoto. Temu je v naslednjih letih sledila širitev gasilskega doma ter opremljanje društva z gasilsko tehniko in opremo. Ker so bila sredstva vseskozi premajhna, so velik delež v obstoju in razvoju društva prima- knili krajani, ki gasilcem tudi danes stojijo ob strani z raznimi prispevki in veliko moralno podporo. Velikokrat so z ramo ob rami in z veliko mero poguma skupaj pomagali sovaš-čanom ob požarih ali drugih nesrečah. Marsikatero nevarnost pa so preprečili s preventivnim delom, protipožarno vzgojo in izobraževanjem. Izrazil je veselje, ker jim je zadnje čase društvo uspelo pomladiti, žal pa ugotavljajo, da nujno potrebujejo nove in večje prostore, pa tudi sodobnejšo opremo za kvalitetnejše delovanje na področju požarne varnosti. Izrazil je prepričanje, da bodo zastavljene cilje, tudi gradnjo novega gasilskega doma, z veliko mero odločnosti in trdne volje tudi kmalu uresničili ter tako postavili nov mejnik v zgodovini društvenega razvoja. Ob čestitki se je toplo zahvalil članicam in članom vseh generacij za vloženo humano delo, v imenu vseh gasilcev pa je besede zahvale namenil tudi vaščanom Marko-vcev v prepričanju, da bodo tudi v bodoče vedno z njimi. Jubilantom in vsem gasilcem Območne gasilske zveze Ptuj je ob 80-letnici in 7. dnevu gasilcev zatem čestital predsednik zveze Franci Vogrinec, župan občine Markovci Franc Kekec pa je ob čestitki poudaril, da gasilce zelo ceni, da je ponosen nanje, tudi zaradi tega, ker je njihovo društvo eno najaktivnejših na vasi. Član predsedstva Gasilske zveze Slovenije Janez Merc je ob ugotovitvi, da so osnovne vrednote gasilstva humanost, prijateljstvo in prostovoljnost, opozoril tudi na nove naloge gasilcev, ki so jih sprejeli na nedavnem gasilskem kongresu na Bledu. Skoraj 5 milijonov prostovoljnih ur slovenskih gasilcev na leto je cena, ki ni izmerljiva. V imenu dijaške gasilske zveze iz Madžarske so gasilcem čestitali še predsednik Josef Tabori, podžupan občine Hajdina Martin Turk, predstavniki gasilskih zvez Gorišnica, Kidričevo, Dornava in Lenart. Markovski gasilci so izročili pisna priznanja vsem, ki so z njimi dobro sodelovali, območna gasilska zveza Ptuj jim je po- Predsednik PGD Markovci Marko Lepoša delila zlato plaketo zveze, Gasilska zveza Slovenije pa je ob 80-letnici PGD Markovci odlikovala z gasilskim odlikovanjem plamenico 1. stopnje. Na slovesnosti so zaslužnim gasilcem izročili območna in državna gasilska odlikovanja tudi v okviru 7. dneva gasilcev Območne gasilske zveze Ptuj, priznanji GZS za posebne zasluge pa sta prejela Franci Vo-grinec in Janez Liponik, ki se je v imenu vseh tudi zahvalil. Slovesnost so s kulturnim programom obogatili pevska skupina Šarki, ki deluje pri KUD Markovski zvon, ter godba na pihala občine Markovci pod taktirko Helen Bezjak, 80-letno zgodovino in razvoj društva pa so v besedi in sliki predstavili tudi v obsežni 80-listni jubilejni brošuri. M.Ozmec Ormož • Poletne delavnice Ko te prime vnema ... Ormoški šolarji so imeli v začetku julija v poletnih ustvarjalnih delavnicah, ki jih je pripravilo Dru{tvo prijateljev mladine Ormož, na voljo zelo različne vsebine. Teden dni druženja so pričeli z ornitologijo - spoznavanjem in opazovanjem pti~ev. Metka Lesni~ar jih je popeljala po zanimivih poteh, kjer so opazili kar devet različnih vrst pti~ev. Poleg prijetnega sprehoda so dobili tudi veliko znanja s področja ornitologije, ki so ga potem preizkusili v parku, kjer so si pripravili kviz. Tudi na likovni delavnici je bilo zelo živahno. Delali so v dveh skupinah. Eni so vlivali mavec v najrazličnejše kalupe. Izdelke so kasneje prebarvali. Izdelovali so tudi svečnike in okrasne lončke. Drugi pa so pustili prosto pot svoji ustvarjalnosti in so izdelovali skulpture iz si-poreksa. Pri delu se je pošteno kadilo, tako da so imeli tudi veliko pospravljanja. Zato pa je bil toliko večji užitek, ko Ko je otroke prijela delovna vnema, so delali in delali lolo VKI so nastale umetnine razstavili na zelenici pred Osnovno šolo Ormož, ki jim je v teh dneh nudila gostoljubje, in tam so jim tudi pripravili malico. Likovno delavnico sta si zamislili Janja Belak in Alenka Šalamon, ki je pripravila tudi dan glasbenega ustvarjanja. Ko sem jih obiskala, so imeli v načrtu še pohod na Hajndl, kjer bodo počakali na vozilo PGD Hardek, ki jih bo odpeljalo nazaj v Ormož. Delavnice pa so nameravali zaključiti s kopanjem na ormoškem bazenu. ^"V prejšnjih letih so otroci izrazili željo, da bi čim več časa preživeli v naravi. To smo upoštevali pri oblikovanju programa za letos. Želeli smo ponuditi čimveč različnih dejavnosti, tako umetniške kot tudi športne," je povedala predsednica društva Aleksandra Bratuša. Delavnic se je udeleževalo čez 20 otrok, večinoma z razredne stopnje. Bratuševa je povedala, da bi želeli zajeti tudi starejše, saj so vse dejavnosti takšne narave, da zahtevnost brez težav prilagodijo starosti otrok. vki Ptuj • Mala šola muzeologije Spoznavali pomen muzejev Minuli teden je na območju Ptuja in Celja potekala petdnevna Mala šola muzeologije. Muzeologija je mlada znanstvena disciplina - znanost o dediščini, varovanju kulturne dediščine, razstavah, komuniciranju in razvoju. Ena izmed primarnih nalog muzeologije pa je po besedah dr. Aleša Gačni-ka vključevanje v razvoj tako lokalnih skupnosti kot tudi širše regije. Mala šola muzeologije je veliko pozornosti in interesa vzbudila tudi med politiki, saj je udeležence na Ptuju sprejel župan dr. Štefan Čelan, v Celju pa jih je ob zaključku poleg tamkajšnjega župana pričakala še ministrica za kulturo Andreja Rihter. Organizatorji šole, ki se je je udeležilo 19 študentov in štu- dentk družboslovnih in humanističnih smeri, sta bila poleg ZRS Bistra Ptuj tudi Slovensko etnološko društvo, katerega predsednik je dr. Aleš Gačnik, ter Regijsko študijsko središče Celje. Vodja projekta, ki je združeval predavanja devetih priznanih predavateljev in treh mentorjev, oglede različnih muzejev in zbirk, njihovo medsebojno primerjavo ter možnosti za samostojno primerjavo ter možnosti za samostojno postavljanje razstav, sta bila dr. Aleš Gačnik, predsednik Slovenskega etnološkega društva in vršilec dolžnosti direktorja ZRS Bistra Ptuj, ter Tanja Roženber-ger Šega. Dr. Aleš Gačnik je poudaril, Ob ogledu Dominkove domačije v Gorisnici je dr. Gačnik udeležencem razložil pomen muzejev na prostem. da so bila v okviru neformalnega petdnevnega muzeološkega izobraževanja izvedena zelo kakovostna predavanja, ki pa so poleg teorije vključevala tudi zelo veliko prakse. "Naš projekt je osnovan v tej smeri, da se predava zelo motivacijsko, da obravnavamo kritične poglede na objekte, da se pogovarjamo z direktorji in kustosi, poleg omenjenega pa so pomemben del našega izobraževanja tudi delavnice na terenu, ki nam omogočajo mentorsko obdelavo posameznih fenomenov na področju kulturne dediščine," je o projektu povedal Gačnik in dodal, da je namen povezovanja ptujske in celjske regije, da s skupnimi prizadevanji postaneta pomembni nacionalni središči za ohranjanje in razvoj kulturne dediščine. Iz tega stališča želijo na Ptuju razvijati programe visokošolskega strokovnega študija za turizem in kulturno dediščino ter podiplomskega študija dediščine z nekaterimi podprogrami (muzeologijia, konzervators-tvo, menedžment v kulturi in kongresni turizem). Podobno kot Ptuj pa tudi Celje prevzema iniciativo za visokošolski strokovni študij, ki bi nudil možnosti formalnega izobraževanja tudi vsem ljubiteljem kulturne dediščine in umetnosti ter zasebnim zbiralcem. Mojca Zemljarič Ptuj • Poletna šola za mlade violiniste Kje je bila Mestna hiša? Glasbena šola Karola Pahorja in veleposlaništvo Republike Češke sta tudi letos priredila poletno šolo za mlade violiniste. Poletna šola, ki je že osmič potekala na Ptuju, prvi dve leti je bila na Jezerskem, je plod uspešnega sodelovanja z mag. Marekom Pavlikom, konzulom češkega veleposlaništva, ki se vsako leto udeleži zaključnega koncerta. Umetniški vodja je bil tudi letos prof. Tomaš Tulaček, ki deluje kot koncertni violinist in pedagog v Londonu in je član žirije za mednarodno tekmovanje za študente Konzervatorija v Londonu. "Zelo sem zadovoljen, da sem zopet prišel v Slovenijo. Razlog, da sem že desetič zapored tukaj, je, da vaša šola dobro sodeluje z našim veleposlaništvom, in pa zato, ker se tukaj dobro počutim. Sam ocenjujem, da poletne šole, kot je ta, veliko pripomorejo k boljši izobrazbi mladih violinistov, saj gre za individualno delo, trije profesorji vsak posebej delamo s posameznim učencem. Pri mladih violinistih posvečamo precejšnjo pozornost tehniki igranja in jo poskušamo izpopolniti. Kot glasbeni pedagog moram reči, da mi delo z otroki in mladostniki ni tuje in da se odlično ujamemo. Kar pa mi je na Ptuju še posebej všeč, je koncertna dvorana glasbene šole, ki je zelo lepa in zelo akustična," je dejal Tulaček. Profesor Tulačka sta sprem- Poletno solo vodi vala se Tomas Vink prof. Tulaček, Jat in Steven Foto: Črtomir GozniK ob njem pa sta mlade pouče-Wray. ljala še asistent Tomaš Vinklat, ki je član Dunajske filharmonije, in profesor Steven Wray, koncertni pianist in učitelj iz Londona. "Za violiniste je izjemno pomembno, da se naučijo ob sebi poslušati še druge inštrumente v orkestru, in prav tega se morda v glasbenih šolah premalo naučijo. Mi jim skušamo podati neko celostno podobo skladbe in jih naučiti, kako sodelovati z orkestrom, poleg tega tudi vzpodbujamo njihovo domišljijo in krepimo tehniko igranja. Otroci delo z nami jemljejo zelo resno in doslej nismo še nikoli imeli težav z njimi. Kot korepetitor, spremljevalec na klavirju, delujem Mladi jemljejo delo v poletni soli zelo resno. Ptuj • Prosti čas tudi v Londonu in se prav tako kot profesor Tulaček rad vsako leto znova vrnem v Slovenijo, ki je čudovita dežela," pravi Steven Wray. Tudi otroci so zelo zadovoljni s profesorji, za katere pravijo, da niso strogi, da pa je treba trdo delati po več ur na dan. Letos se je poletne šole udeležilo osem otrok. Med drugim so prišli tudi iz Postojne, Domžal in Kamnika. Starejši so prišli sami in se nastanili po bližnjih prenočiščih, mlajši pa v spremstvu staršev. Nekateri so sami izbrskali ponudbo ali pa so jim to šolo predlagali njihovi profesorji na glasbenih šolah. Tako starši kot otroci pravijo, da so s šolo zadovoljni, da je Ptuj prijazno mesto in da bodo še prišli. Tudi profesorji so mnenja, da je Ptuj čudovito mesto, ki nudi obilico različnih zanimivih prostorov za prireditve, in da bi se dalo iz poletne šole narediti še veliko več, da bi lahko pripravili še več koncertov in morda k sodelovanju povabili še kolege iz sosednjih držav, če bi le dobili kakšne sponzorje. Zelo pa si tudi prizadevajo, da bi se spoznali s kom iz Mestne občine Ptuj, a žal ni bilo v vseh osmih letih še nikogar izmed njih na koncert. Polona Šemnički Kreativne delavnice na CSD Društvo Ars vitae je med 30. junijem in 4. julijem v sodelovanju s Centrom za socialno delo Ptuj organiziralo kreativne počitniške delavnice za učence višjih razredov osnovnih šol. Letošnjih delavnic se je v prostorih CSD Ptuj udeležilo kar 24 osnovnošolk, vodilo pa jih je šest prostovoljk: Petra Kaci-jan, Jasmina Toš, Barbara Prali-ja, Barbara Kokol, Vida Pernek in Renata Polanec. Učenke so med svojim enotedenskim druženjem izdelovale in oblikovale nakit, slikale na majice, svilo, kozarce in stekleničke. Vodja projekta Marjan Kokot je razložil, da je namen delavnic, da se otroke potegne z ulic in da kreativno preživijo svoj prosti čas, s čimer so zagotovo zadovoljni tudi njihovi starši, ki so si ob zaključku delavnic, minuli petek, vse izdelke otrok tudi ogledali. Mojca Zemljarič Foto: MZ Učenke so slikale in oblikovale. Ormož •lO. tekmovanje godb Slovenije Za pokal Ormoža 2003 Občina Ormož, Zveza slovenskih godb in ormoška izpostava JS RS za kulturne dejavnosti so minulo soboto organizirali 10., tradicionalno tekmovanje godb Slovenije v zabavnem programu za pokal Ormoža 2003. Veliki pokal je odšel v Koper. Na letošnjem 10. tekmovanju godb je nastopilo 16 godb s 640 nastopajočimi glasbeniki. Pomerili so se v treh kategorijah, glede na število godbenikov Ocenjevanje je nekoliko specifično, saj predvideva, da se doseže tretje mesto z osvojitvijo do 80 točk, drugo mesto zasedejo godbe, ki dosežejo do 90 in prvo nad 90 točk. Tekmovanje je ocenjevala tekmovalna žirija, ki je ocenjevala intonacijo, zvok orkestra, ritem, tempo, tehniko igranja, dinamiko in umetniški vtis. Žirijo so sestavljali Ervin Hartman, Marjan Sajovic in Vinko Strucl. Godbe so imele na voljo 8 minut, da prikažejo svoje znanje in odigrajo tiste skladbe, ki jih na vajah najraje zaigrajo. Zaigrale so različno število skladb, od dveh do štirih. Tekmovanje je potekalo v športni dvorani na Hardeku. V prvi kategoriji, kjer so nastopile godbe z do 30 nastopajočimi, sta tretje mesto zasedli Godba na pihala Trbonje (75,5 točk, dirigent Marko Kavtičnik)in Godba na pihala Ojstrica (75,3, Borut Mori). Drugo mesto so osvojile Brkinska godba 2000 (80,6, Tomaž foto: Janez Er^en JSKD Slavko Petek je po ormoških ulicah popeljal domačo godbo. Skamperle), Gasilska pihalna godba Lovrenc na Pohorju (81,3, Branko Andrej), Pihalni orkester Litostroj (81,8, Franc Gornik) in Glasbeno društvo Bohinj (86,3, Daniel Leskovic). Prvo mesto v prvi kategoriji je dosegla Gasilska Ptuj~ani so zbrali dovolj to~k za prvo mesto v drugi kategori orkestrov, nastopili pa so tudi na ve~ernem tekmovanju treh najbolje ocenjenih godb. godba Vuzenica (91,8, Aleksander Videnšek). V drugi kategoriji, kjer je lahko igralo od 31 do 45 nastopajočih, je Godba na pihala Središče ob Dravi dosegla drugo mesto (84, Rado Munda), drugi nastopajoči so presegli 90 točk in s tem osvojili prvo mesto - Mestna godba Metlika (90,6, Rafko Ogulin), Pihalni orkester Muta (94, Karli Miheu), Pihalni orkester Talum Kidričevo (94,3, Stefan Garkov), Pihalni orkester Sentjanž-Kograd IGEM-Lesna TIP (95,6, Alojz Lipovnik), Pihalni orkester Ptuj (96,3, Stefan Petek), Godba Domžale (97,3, Gregov Vidmar) in Pihalni orkester Koper (98,6, Darij Pobega). V tretji kategoriji, kamor sodijo orkestri z nad 46 glasbeniki, je nastopil le Pihalni orkester Ormož, ki pa je s 94,3 točkami in dirigentom Slavkom Petkom prav tako dosegel prvo mesto. Po tekmovanju so se godbe sprehodile po ormoških ulicah, spremljale pa so jih tudi ormoške mažoretke. Pred gradom so vsi nastopajoči skupno odigrali tri pesmi. Pred svojo publiko je vzel dirigentsko palico v roke Alojz Krajnčan, ki je dirigiral lastno skladbo Obletnica. Vinko Strucl pa je posebej za to priložnost zložil skladbo Združeni, ki je bila izvedena prvič in jo je dirigiral Darij Pobega. Na dvorišču ormoškega gradu so se nato pomerili trije najbolje ocenjeni orkestri za veliki pokal Ormoža. Nastopili so Ptujčani, Domžalča-ni in Koperčani, slednji pa so tudi osvojili pokal. Pokal je podelil župan Vili Trofenik. Spregovoril je tudi sekretar JSRS Marko Studen, ki je čestital organizatorjem ob 10-letnici uspešnega dela. Popoldne in zvečer si je tekmovanje ogledalo okrog 800 ljubiteljev tovrstne glasbe. Prireditev je potekala v sklopu Ormoškega poletja 2003. vki Kungota • Peto pevsko srečanje Zapelo več kot 100 pevcev Tudi letošnje, 5. srečanje pevskih skupin in ljudskih pevcev, ki so ga pripravili v počastitev 6. praznika občine Kidričevo, je uspelo, saj je v Kungoti zadonela pesem več kot 100 pevcev iz 12 različnih skupin in zborov. Pod tradicionalnim geslom Pesem naj doni, se je tudi letošnje pevsko srečanje dogajalo v kul- turni dvorani v Kungoti, tokrat v petek, 20. junija, zvečer. Kot dobre organizatorice so se tudi to- Foto: M. Ozmec Organizatoricam sre~anja, pevkam druge pomladi, je ob 5. jubileju ~estital predsednik DU Franc Rajh. krat pokazale Rozika Premzl in Pevke druge pomladi, ki delujejo v okviru društva upokojencev Kidričevo. Ob majhnem jubileju - 5. obletnici delovanja jim je, preden so kot domačinke nastopile prve, čestital predsednik Franc Rajh in jih obdaril z na-geljčki. Zatem pa so se na odru zvrstili še Moški pevski zbor društva upokojencev Hajdina, ki ga vodi Maks Kampl, Ljudske pevke društva upokojencev Hajdina pod vodstvom Marte Sitar, pevci folklornega društva Rožmarin iz Dolene pod vodstvom Franca Vi-doviča, pevke društva upokojencev DPD Svoboda Ptuj, ki jih vodi Marija Zamuda, Ljudske pevke petih vasi DPD Svoboda Kidričevo pod vodstvom Zdra- vka Kermata, Ljudske pevke kulturnega društva Lovrenc na Dravskem polju pod vodstvom Hedvike Pulko, Žanjice iz prosvetnega društva Cirkovce pod vodstvom Emice Kovačič, Ljudske pevke kulturnega društva Skorba, ki jih vodi Julčka Gvo-zdarevič, ženski zbor Violice in moški pevski zbor - oba iz društva upokojencev Tezno pod vodstvom Staneta Vekoslava, ter Tezenski falotje društva upokojencev Tezno pod vodstvom Antona Turka. Pevskemu prazniku v Kungoti so prisluhnili tudi kidričevski župan Zvonimir Holc, predsednica društva ivalidov Kidričevo Marta Pinterič in predsednica društva žena Ana Sedminek. -OM Cerkvenjak Z godbami zaključili praznovanja V občini Cerkvenjak so od 20. junija potekale prireditve ob 5. občinskem prazniku. Praznovanje so zaključili v soboto, 28. junija, s tradicionalno, osmo Antonovo nočjo. Pred tem je na šolskem igrišču potekalo srečanje pihalnih orkestrov. Srečanje so organizirali člani slovenskogoriškega pihalnega orkestra kulturnega društva MOL iz Lenarta. Na šolskem igrišču so zraven domačega pihalnega orkestra, ki mu predseduje Stanko Firbas, dirigent je Igor Alatič, nastopili še Mengenška godba, ki ji predseduje Franc Žun, kapelnik je Primož Kosec, in Markmuzik iz Hausmanstattna iz sosednje Avstrije, ki prihodnji teden praznuje 130 let delovanja. Godbo vodi Slovenec Primož Kosec iz Celja, ki igra tudi v graškem simfoničnem orkestru. Sprem- ljala pa jih je tudi podžupanja Hausmanstattna Elizabett Keffer. Vsi trije orkestri so se predstavili z lastnim programom, ob koncu pa so skupaj zaigrali dve koračnici. Kot gostje pa so nastopili člani folklorne skupine kulturnega društva Cerkvenjak. Organizatorji so se udeležencem zahvalili spominskimi zahvalami in obljubili, da to ni bilo zadnje srečanje pihalnih orkestrov v Cerkven-jaku. Zbrane je pozdravil tudi župan občine Cerkvenjak Jože Kraner. Zmago Šalamun Kot gostje so nastopili člani Marktmuzik iz Hausmanstattna iz sosednje Avstrije, ki ga vodi Slovenec Primož Kosec. Ormož • Poletna razstava Nova podoba mesta V poletnih mesecih bo v avli občine Ormož na ogled zanimiva razstava z naslovom Naše mesto dobiva novo podobo. Avtorica je Zdenka Plejnšek iz Pokrajinskega muzeja Ptuj. Gre za utrinke iz gradbenih posegov v podobo Ormoža med letoma 1918 in 1941. Razstavljene so številne reprodukcije fotografij in razglednic ter načrtov, ki spremljajo spremembe na pomembnejših zgradbah našega mesta. Posebej so dokumentirani in opisani posegi pri posameznih stavbah. Iz spremnega besedila je razvidno, da so si nekoč Ormožani prizadevali za lepši videz mesta. Se posebej, ko je bil Ormož leta 1931 uvrščen med klimatične kraje, pet let kasneje pa je bil razglašen tudi za turistični kraj v ožjem pomenu. Takratne težave so prav tako zelo podobne današnjim. Jezila jih je dolgotrajna modernizacija cest, saj so bile "še pozno jeseni ceste ra-zkopane in blatne, kar je med prebivalci (zlasti med tujci) povzročalo hudo kritiko". Razstava bo postavljena še do septembra in z zanimivo vsebino vabi na sprehod po ormoški preteklosti. vki SÊS^ 1 Poleg številnih načrtov in reprodukcij fotografij in razglednic je razstavljena tudi maketa gradu Ormož. Foto: vki Polenšak • 40 let turističnega društva Pripravljajo vrsto presenečenj člani Turističnega društva Polenšak letos praznujejo 40 let delovanja. V teh letih so si prizadevali, da bi ohranili običaje, ki so povezani z žetvijo. Poleg prikaza tega pomembnega opravila, žetve s srpi in koso, stepanja in čiščenja pšenice, pa so ohranili še veliko več. Vsa leta so žene in dekleta ohranile bogato paleto črnih in belih kruhov, gibanic in drugih dobrot. Vse to vsako leto prikažejo na dvodnevni prireditvi Prazniku žetve ter razstavi kruha in pogač. Z izkupičkom prireditve pa so člani postorili že veliko. Zgradili so novi, prostorni turistični dom, v katerem so poleg društvenih prostorov uredili tudi muzej, kjer lahko vidimo, kako je izgledala domača izba, ob tem pa je tudi zbirka kmečkega orodja, ki so jo v zadnjem času še izpopolnili. Lani jim je družina Meško iz Lahoncev podarila "gepl", letos pa so ob njem zgradili gospodarski del. Prav ta jim bo služil kot osrednjo dogajanje pri prikazu mlatenja pšenice. Veliko so postorili člani društva s prostovoljnim delom. Člani društva se zavedajo, da je po- Franc Kukovec, predsednik TD, pred gospodarskim poslopjem, ki je nova pridobitev društva. membno, da imajo čimveč avtohtonega, zato so kupili tudi dva lesena voza za prevoz sno-pja z njive do gospodarskega poslopja. Turistično društvo bo svojo 40-letnico proslavilo z letošnjo prireditvijo, ki bo v soboto in v nedeljo. V soboto bodo ob 15. uri dogajanje popestrili s svojim prihodom člani staro-dobnih vozil iz Ljutomera. Ob 16. uri bodo odprli razstavo 40 vrst kruha in tudi drugih dobrot. Sledil bo kulturni program ter prikazi starih kmečkih opravil. Za dobro vzdušje pa bo poskrbel ansambel "Lojzeta Slaka". Nedeljsko praznovanje se bo pričelo s prodajno razstavo ob 8. uri. Ob 15. uri bodo prikazali priprave na žetev, zatem pa se bodo pomerile žanjice v žetvi. Ob 17. uri bo slovesnost ob obletnici s podelitvijo najvišjih priznanj in plaket. Za dobro vzdušje pa bo skrbel ansambel [pik. Kot je povedal Franc Kukovec, predsednik Turističnega društva Polenšak, te dni potekajo še sklepne priprave ob njihovem prazniku. M. Slodnjak Ptuj • Integrirana pridelava zelenjave Zelenjava za zdravje Od 23. do 30. junija poteka v Sloveniji teden promocije članov Združenja za integrirano pridelavo zelenjave Slovenije. Z njim pričenjajo letošnje promocijske aktivnosti. Glavni namen tega tedna sta promocija in poučevanje potrošnikov o pomenu integrirane pridelave zelenjave. Na stojnicah jo bodo ljudje prepoznali po tem, da jo bodo krasile stilizirane pikapolonice rumene barve z modrimi pikami, to je nov zaščitni znak za integrirano pridelano zelenjavo, ki ima pripis "Pridelano v slovenski zemlji". Eno od promocijskih mest članov Združenja za integrirano pridelavo zelenjave je na ptujski tržnici, kjer ima stojnico kmetija Feliksa Esiha z Grajene. Ptujčani so v slabem letu in pol, odkar ta stojnica deluje, že spoznali prednosti uživanja zelenjave iz integrirane pridelave. Integrirano pridelana zelenjava pomeni za kupca zagotovilo, da ima ta poleg lepega zunanjega videza tudi ustrezno notranjo kakovost. Ta se kaže v tem, da niso presežene dovoljene vrednosti ostankov fitofar- ÍEUMíVV KI VAII [U HUM J.lMti, sAÍNTECRriiAMNUlV. i■;TFf.RII^A^« FKEIIÍLIVU V.SLUVEMjr. Foto: Črtomir Goznik Na ptujski tržnici je prvo stojnico s ponudbo zelenjave, pridelane na integriran način, v lanskem letu postavila kmetija Feliksa Esiha z Grajene. Na sliki Feliks in ida Esih. macevtskih sredstev in nitratov, da pridelava ne obremenjuje okolja, da poteka pod strokovnim nadzorom, da z nakupom integrirane zelenjave kupci skrbijo tudi za svoje zdravje in ker je zelenjave sveža ima tudi večjo biološko vrednost v primerjavi z zelenjavo, ki je na poti in v manipulaciji dlje časa. V teh dneh prihajajo v javnost tudi drugi projekti, ki jih izvaja Združenje za integira-no pridelavo zelenjave Slovenije. Kot je povedala Terezija Venta, trenutno potekajo zaključne aktivnosti pri projektu dognojevanja zelenjave z dušikom kot ekološkim problemom. Sofinancira ga Regionalni center za okolje za srednjo in vzhodno Evropo ob sofinaciranju danske Agencije za varstvo okolja (Depa), oddelka za vzhodno Evropo (Dan-cee). Osnovni cilj projekta je zmanjšati negativne vplive na okolje ob gnojenju z dušičnimi gnojili ter izobraževanje članov Združenja za integrirano pridelavo zelenjave Slovenije o pravilni uporabi mineralnih gnojil. V projekt je vključenih 40 članov združenja iz cele Slovenije. Po najnovejših podatkih ima združenje že čez 300 članov. MG Komentiramo razmere v pra{icereji Naj obtožena vstane! Slovenski prašičerejci so se zadnje tedne in mesece sestajali in se pogovarjali o svojem nevzdržnem položaju. Včasih sami, drugič so medse bolj ali manj uspešno vabili predstavnike države. Ko so pričakovali ministre, so prišli državni sekretarji, brez pravih pooblastil za konstruktivne dogovore, včasih tudi z neaktualnimi podatki o stanju v prašičereji. Sledile so napovedi blokade mejnih prehodov z Madžarsko, od koder prihaja največ cenovno in, po besedah rejcev, kakovostno problematične svinjine, nato napoved protesta v Ljubljani, toda kaj konkretnega se ni zgodilo. Konec prejšnjega tedna pa odločna napoved: prašičerejci bodo tožili državo. Tožbe so v slovenski praksi posebna zgodba, ki utegne trajati zelo, zelo dolgo, v najboljšem primeru leto ali dve. Pomeni visoke stroške in izgubo časa, ki ga slovenski prašičerejci sploh nimajo. Kaže, da je prašičereja na kolenih, rejci pa v apatični, brezizhodni situaciji, ko vidijo zadnjo možnosti v tožbi, v kateri bodo, če bo do nje sploh prišlo, vsaj še enkrat javno razgrnili svoje preživitvene težave. Te pa bodo, ko bo sodba na sodišču, že mimo. Pa ne zaradi tega, ker bi država v strahu pred sodiščem zadeve uredila, temveč zato, ker ne bo več prašičerej-cev in njihove dejavnosti. Ko nekaj umre, se nehajo tudi težave s preživetjem. Naj torej obtožena vstane! "Na osnovi ustavne pravice o enakopravnosti pogojev gospodarjenja vlagamo zoper tebe odškodninski zahtevek. Kriva si, da si sklenila škodljive mednarodne sporazume ter zaradi nepripravljenosti vlade, da s pravočasnimi ukrepi omili posledice lastnih napak, povzročila nevzdržno krizo prašičereje, ki se vleče že od začetka leta. S tem si, obtoženka, povzročila prašičerejcem več kot milijardno škodo. Dovolila si, da je na osnovi sporazuma s Cefto in Svetovno trgovinsko organizacijo slovenska mesnopredeloval-na industrija uvažala svinjske polovice tudi po 190 tolarjev za kilogram, medtem ko so madžarski rejci za žive prašiče še vedno dobivali po 245 tolarjev za kilogram žive teže. Tako si, obtoženka, podpirala madžarsko in poljsko in-tervencionistično kmetijsko politiko na račun umiranja domače prašičereje. Kriva si torej, da slovenska prašičereja umira na obroke, slovenski potrošniki pa so prevarani, saj jim je bila zaradi nereda pri deklariranju svežega mesa vse do nedavnega odvzeta pravica, da bi lahko sami odločili, ali bodo uživali domače ali meso iz uvoza. Ustvarila si položaj, ki je pisan na kožo špekulantom, ki kujejo dobičke, potrošniki pa zato v mesnicah ne kupujejo cenejšega mesa." Tožitelj pričakuje, da bo z izpolnjenim odškodninskim zahtevkom povrnjene vsaj del škode, ki jo je utrpela slovenska prašičereja. Pričakuje, da bo z razsodbo konec neodločnosti in togosti slovenske kmetijske politike. Napoveduje boj za ustavne pravice do enakih gospodarskih pogojev. Pričakuje konec samomorilske kmetijske politike slovenske vlade. Vsi dosedanji pogovorni poskusi so bili zaman, na vrsti je tožba! S tem, kaj pomeni tožba proti državi, Slovenci nimamo bogatih izkušenj. Bojimo pa se, daje lahko podobna tisti, ki jo je imel v literarni zgodovini junak v boju z mlini na veter. Vse kaže, da slovenska prašičereja za državo ni tako pomembna, da bi si želela z njo nakopati jezo sosednjih držav, članic Cefte, jezo Svetovne trgovinske organizacije in morda še Evropske unije. Verjetno ji tudi ni toliko pri srcu, da bi zanjo za debelo milijardo olajšala že tako shirano državno blagajno. V takem primeru je modro odlagati kakršnokoli odločitev in čakati, da se stvari uredijo po naravni (že opisani) poti. Tako je lahko tožba le voda na državni mlin nedoglednega odlašanja. Ne gre za huj-skaštvo, toda traktorji na mejah, cestah in mostovih so zoper državo bistveno učinkovitejše orožje kot morebitna "sodba v imenu ljudstva". Jože Bračič Ljutomer • Kriza v prašičereji Vendarle dogovor? Zveza prašičerejcev Slovenije v zadnjem času opozarja na vedno večjo krizo, s katero se srečujejo prašičerejci. V minulih dneh so potekali tudi številni pogovori o rešitvi njihovih težav. Kot je pojasnil predsednik Zveze prašičerejcev Slovenije Alojz Jelen iz Lukavcev v občini Križevci pri Ljutomeru, so se težave začele lani, ko je na račun izvoznih vzpodbud na Madžarskem slovenska predelovalna industrija od tam uvozila več prašičev po nižjih cenah, kar je povzročilo padec cen pod izračun, ki v Sloveniji pokriva stroške prehrane, objektov in dela. Po uvedbi carinske zaščite na uvoz v Sloveniji so na Madžarskem še dodatno povišali subvencije na izvoz, kar je v slovenski prašičereji povzročilo splošno krizo. Zakon ob takšnem padcu cen predvideva interventni odkup ali interventni zakol, kar vključuje tudi skladiščenje in hlajenje mesa ter izvozne spodbude, saj se to meso ne sme prodati na slovenskem trgu. Na pogovorih z ministrom za kmetijstvo Francem Butom in pristojnimi službami, pa je v teh dneh vendarle prišlo do nekaterih dogovorov. Država bi tako poravnala izgubo za mesece marec, maj in junij, in sicer sorazmerno s padcem cen v teh mesecih, kar je precej ceneje, kot če bi se odločili za pot, ki jo predvideva zakon. Dodatni pogovori med praši-čerejci in ministrstvom poteka- jo v tem tednu, v primeru, če država svojih obljub ne bo izpolnila, pa so prašičerejci državo pripravljeni tožiti, saj so prepričani, da jim je ta povzročila škodo, ki pa mora biti proravnana. Natalija Škrlec 1 Zapečeni jajčevci z lahko Poli Za štiri osebe potrebujemo: 2 srednje velill Ugodnost lahko uveljavite s kuponom Iz Štajerskega Tednika In Večera. Ob tem veljajo vsi običajni prodajni pogoji organizatorja. Prodajna mesta: Ptuj: Menjalnica Luna, Radio Tednik Ruj, Terme Ruj Maribor: Menjalnica Luna Goriěnica: Bencinsiti servis Žiher h /à/à/éTàj' |PM 18.7.2003 „«««s OB Cena: 1.000 SIT* (1.500 sit) *v predprodaji s kuponom Iz Štajerskega Tednika ali Večera StefĚm ^cti/eMUUh s^eda Z3.7. 06 Zi-.So^ tenmt lituj Cena: 1.000 SIT* (i.5oosit) predprodaji s kuponom Iz Štajeiskega Tednika all Věčeia za o etùia Qěei/BĚUM^ VUjugĚwe^ JuMÚUM/r petek, 25.7. Ob 20.00, Grad Ptuj Cena: 2.000 SIT* (2.500 sit) *v predprodaji s kuponom Iz Štajerskega Tednika aH Večera I GRANIT d d. Slovenska Bistrica Generalni pokrovitelj ® VECER EEOaSEEIlIS Perutnina Ptuj mestna občina ptuj d, l?ADIOPTUJ 89.8-98.2-1043 Iščete svoj stil Mladostno in lahkotno Barbara Smidlehner je doma iz Hlaponcev. V jeseni bo pričela obiskovati tretji letnik ptujske gimnazije. Študirati želi medicino ali biologijo. Barbara prej ... pozneje V prostem času rada kolesari, plese, zelo rada ima živali, se posebej mačke. Za akcijo Iščete svoj stil se je prijavila iz radovednosti in ker je želela malo spremembe. Čakanje pa je bilo tako dolgo, da je že pozabila, da je poslala prijavnico, med tem pa si je tudi že skrajšala svoje izredno dolge lase. Najraje obleče mladostna in lahkotna ter sproščujoča oblačila. V kozmetičnem salonu Neda so pri Barbari ugotovili mešani tip kože. Kožo so ji površinsko očistili in opravili piling. Priporočili so ji skrbno nego kože tudi doma, temeljito čiščenje kože zjutraj in zvečer z mlekom in tonikom ter uporabo ustrezne kreme za njen tip kože. V Frizerskem salonu Stanka je za Barbarino novo pričesko poskrbela frizerka Minka Feguš. Glede na njene lepe in zdrave lase se je odločila za zelo preprosto in modno linijo ter barvo v naravnem videzu, kar je v letošnjem letu tudi ena od frizerskih zapovedi. Njene naravno svetlo rjave lase je pobarvala pepelnato blond, sprednji fruf-ru pa s temno rjavo barvo, tako da je na sprednjem delu optično pridobila malo gostote. Posušila jih je gladko in naravno, nato pa zelo resasto ostrigla, sprednji del pa v ostri frufru, tik pod obrvmi. Na koncu ji je na lasne konce nanesla Wella oljne kapljice za večjo mehkobo in sijaj. Vizažistka Nina Škerlak je Barbarin make up pričela z na- nosom tanke plasti tekočega pudra. Oči oziroma veki ji je očrtala in nanesla svetla senčila. Poudarila ji je obrvi in trepalnice. Na ustnice pa nanesla obarvani glos. Barbarina oblačila so iz prodajalne Naf Naf na Ptuju. Oblečena je v sproščena poletna oblačila, jeans hlače z zanimivo vezenino v višini pasu in pisanim topom na beli podlagi. Komplet dopolnjuje letos izrazito modna torbica iz vrvice. Glede na svojo lepo oblikovano postavo lahko obleče vse, v čimer se dobro počuti. V Športnem studiu Olimpic bo v izbranem programu vadila brezplačno mesec dni. V poletnih programih je še poseben poudarek na oblikovanju telesa, poudarja strokovni vodja prof. Vlado Čuš, saj ni vseeno, kakšni gremo na plažo ali na bližnje kopališče. MG Popust Frizerstva Stanka v juliju Barbara v modnih obla~ilih Naf Naf Foto: Črtomir Goznik Tednikova akcija Valerija iz doline Winettu Valerija je 24-letna natakarica, ki dela v Dolini Winettu, hkrati pa je tudi lastnica tega gostišča. Po poklicu je medicinska sestra, ki se je v gostinske vode podala predvsem iz finančnih razlogov, nato pa ji je to delo postalo tako všeč, da je ostala natakarica. Pravi, da je vesela, ker ima priložnost delati v gostišču, ki se popolnoma razlikuje od drugih lokalov. V Dolini Winettu je občutek domačnosti, prijaznost osebja in lokacija tisto, kar privablja večino gostov. Zakaj ste izbrali ravno to lokacijo? "Če povem čisto iskreno, je bil prvi razlog, da sem sploh začela delati tukaj, denar. Med študijem mi je namreč primanjkovalo denarja in tako sem se odločila, da grem delat sem, ker je bila dobra plača. Potem pa so se stvari spremenile in sem vzela to gostišče v najem. Všeč mi je, da je v naravi in da se razlikuje od drugih gostišč." Zakaj ste se odločili za gostišče, ki se popolnoma razlikuje od drugih "tipičnih" lokalov? "Želela sem gostišče, ki bi se razlikovalo od drugih. Zdi se mi, da so vsi lokali večinoma narejeni v modernem stilu. Mi smo hoteli, da bi bil ta kraj, kraj za počitek. Naš cilj je bil privabiti različne starostne in statusne skupine ljudi. Hoteli smo, da sem pridejo tudi kmetje, otroci in starejši ljudje." Mislite, da je morda občutek domačnosti tega gostišča razlog, da imate toliko obiskovalcev? "Najbrž je domačnost eden izmed pomembnejših razlogov, da sem prihaja toliko obiskovalcev. Mislim pa, da je tudi prijaznost zelo pomembna in pri nas so resnično vse natakarice zelo spretne in prijazne - resnično vredne pohvale. Veliko ljudi prihaja sem tudi zaradi našega ribnika. Ljudem je všeč, da si lahko sami ulovijo ribo, ki jim jo po njihovi želji pripravimo po receptu hiše. Opažam, da veliko ljudi pritegne tudi to, da so lahko v naravi in da lahko s seboj pripeljejo otroke, za katere imamo narejene različne igralne naprave." Se spominjate morda kakšne zanimivosti, ki ste jo doživeli Tslaročite v Štajerski Vsak naročnik dobi: - popuste v obliki bonov v vrednosti 10.000 sit - brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno, Kakovost bivanja, Prva prestava. Moda, Slovenske počitnice. Podravski gospodarski kompas. Osebne finance, Kronika leta, Kulinarika...) - poštna dostava na dom. Naročite se še danes in sodelujte v tedenskem nagradnem žrebanju Centra aerobike. Z brezplačno prilogo Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe! __________________ NAROČILNICA ZA V Štajerski Ime in priimek:. Naslov:_ Pošta:. V Davčna številka: Telefon:_ Datum naročila: Podpis:_ RADIO TEDNIK Ptuj đ.0.0. Raičeva 6 2250 Ptuj Vsak teden aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu. Valerija Lampret kot natakarica in se vam je posebej vtisnila v spomin? "Kot natakarica doživim veliko zanimivih dogodkov, a se enega še posebej dobro spominjam. Enkrat smo imeli goste iz Italije. In glede na to, da ne obvladam italijanščine, oni pa niso govorili ne slovensko ne nemško, nisem vedela, kako bi jim razložila, kaj vse imamo na našem jedilnem listu. Potem sem se spomnila, da bi jim lahko narisala. In tako sem jim narisala ribe, klobase in narezek. Nato so pa na letakih videli, da imamo tukaj odprto le do novembra in so me začeli spraševati, kaj počnemo čez zimo. Ker nisem vedela, kako bi jim razložila, da pridelujemo klobase, sem jim spet narisala, in sicer svinjo, narezano na kose. Potem pa so se vsi začeli smejati in ploskati, češ kako ne znam risati. Najvažnejše je, da se trudiš razumeti, kaj gost želi, in da veš, kako se sporazumeti. Jaz jim pač rišem." Kakšna bi morala biti po vašem mnenju najbolj priljubljena natakarica? "Mislim, da je pomembno predvsem to, da gostom nikoli ne pokaže, da je slabe volje." Nameravate kaj spremeniti v tem gostišču? "Imamo veliko načrtov, ki jih nameravamo uresničiti do naslednjega leta. Najprej nameravamo polepšati toaletne prostore. Zunanjost bomo okrasili z lesom, tako da bo vse v stilu. Druga stvar, ki pa jo bomo naredili, bo izgradnja lesenih šotorov." Dženana Beéirovié g^RELAX' 11 luiMz^^mvii SPECIALIST ZA ADRIATIC AGENCIJA Z NAJUGODNEJŠO PONUDBO! . Siatakarica ____ (trenutni vrstni red) Valerija Lampret, Dolina Winettu, Zg. Sveča Sonja Krajne, Terme Žila, Ptuj Iris Zelenko, Club Mark 69, Ptuj Tatjana Stopajnik, Dolina Winettu, Zg. Sveča Zdenka Kocmut, Okrepč. pri Darinki Rižnar, JurSinci Haložan Minister za zdravje opozarja: Prekomerno pitje alkohola škoduje zdravju K-------------------------------------------------------------------- Glasovalni kupon za najbolj priljubljeno natakarico 2003 pošljite na naslov Radio-Tednik, d.0.0., Raičeva 6., 2250 Ptuj Glasujem za:_ Naziv in nasiov ioicaia: ime in priimel( glasovaica:_ Naslov:_ Telefonska številka: v Štajerski TEDNIK in miSíŇ!?© ÍM®® Ta teden prejmeta osem brezplačnih obiskov Centra aeroj mE IN pkiimek: Martina Vinkler lASLOv: zg. Pristava 20/a, 8323 ME IN priimek: Nevenka Potrč Zasadi lO/a, 2883 Destmik Nagrajenca prejmeta nagrade po pošti. Ptuj • Lojze Cucek dopolnil 80 let Ostajajo le spomini "Besed ni več, ostajajo le spomini na uspešno opravljena dela in na prijateljstva," je dejal Lojze Čuček iz Natašine poti 1 v Ptuju na prijateljskem srečanju s sindikalnimi aktivisti in sodelavci ob 80. obletnici rojstva. Srečanje sta organizirala Aktiv sindikalnih aktivistov in Območni zbor ZSSS Ptuj. Lojze Cucek je več kot pol stoletja ustvarjalno deloval na območju Spodnjega Podravja in tudi {ir{e od Koro{ke do Prekmurja. Bil je izjemno us-pe{en delavec. Rojen je bil 5. junija 1923 v Dornavi, kjer je preživel mladost. Kot 18-letni fant je bil julija 1942 mobiliziran v nem-{ko vojsko. Služil je v enoti planinskih lovcev in bil poslan na Finsko, kjer je ob Severnem ledenem morju oku{al bojni metež sredi ledenih viharjev. Sledila je naporna pot skozi vso Norve{ko na zahodno fronto ob reki Ren, kjer je bil v začetku januarja 1945 od Američanov ujet. Domov se je vrnil avgusta 1945 in se {e istega leta zaposlil pri takratnem PTT podjetju v Mariboru. Ob delu se je izobraževal in napredoval. Vmes je moral leta 1951 na 6-mesečno doslužitev voja{ke-ga roka, čeprav je prej že tri leta prebil kot vojak v vojni. Po odslužitvi te obveznosti je takoj nadaljeval z delom pri PTT. Ob delu je končal ekonomsko srednjo {olo in vi{jho tehnično v Mariboru. Precej let je bil direktor PTT nadzorni{tva Ptuj, zadnja 4 leta pred upokojitvijo pa direktor Po{te Ptuj. Za nadvse uspe{no delo je prejel ■ t--- '' f , ^ t \ 1 Lojze Čuček Foto: Langerholc vsa državna delovna odlikovanja od medalje dela do reda dela z zlatim vencem. Kot delavec se je takoj vključil v delo sindikalne podružnice. Postal je priljubljen in spo{tovan sindikalni aktivist, zlasti {e na območju Ptuja. S svojim delom je veliko prispeval k uveljavitvi Zveze sindikatov v Ptuju. Dolga leta je bil član in podpredsednik občinskega sindikalnega sveta, predsednik raznih komisij in delovnih skupin. Izjemne zasluge je imel za ustanovitev in nemoteno delo sindikalne {ole v Ptuju in za ureditev in dograditev delavskega doma v Ptuju, ki uspe{no služi Zvezi svobodnih sindikatov {e danes. Prav zato mu je Območni odbor ZSS Ptuj na prijateljskem srečanju ob 80. obletnici podaril umetni{ko sliko. Kot sindikalni delavec je vseh 30 let sodelovanja in prijateljskih srečanj slovenskih in hrva{kih sindikalnih delavcev in občanov veliko prispeval, da so ta srečanja bila uspe{na tudi na področju kulturnega, {portnega, gospodarskega in drugega sodelovanja ljudi prijateljskih občin iz obeh sosednjih republik. Izjemno pomembno področje Lojzetovega dela je bilo tudi vzgoja in izobraževanje. Kot sindikalni aktivist je bil na terenu velikokrat povezan s prosvetnimi delavci, se seznanjal s problemi {olstva. Zato je bil ob ustanavljanju samoupravnih interesnih skupnosti izvoljen za predsednika Temeljne izobraževalne skupnosti Ptuj, ki jo je uspe{no vodil dve mandatni dobi. Takrat so bili za ptujsko {olstvo težki časi. Znana je prekinitev dela, dejansko {trajk učiteljev na več {olah v letu 1968, ko so ptujski prosve-tarji zahtevali: "Za enako delo - enako plačilo!" Takrat je Loj- Rogia • Srečanje mobilizirancev Za pravice in resnico V petek, 20. junija, je bilo na Rogli tradicionalno srečanje "vojakov po sili" - prisilnih mobilizirancev v nemško vojsko med drugo svetovno vojno. Zbralo se je krepko čez tisoč nekdanjih mobilizirancev in njihovih družinskih članov iz vse države, predvsem Štajerske in Gorenjske, da bi opomnili slovensko državo in zgodovinsko stroko, da svojega dela {e nista opravili do konca. Žal je bilo le malo njhovih predstavnikov na srečanju, oglasil pa se je le državni sekretar z Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve g. Milo{ič in samo pozdravil udeležence srečanja. Iz tega je bilo moč sklepati, da od lanskoletnega srečanja {e ni bilo napravljeno nič glede zahteve od{kodnine od nem{ke države in glede pravic invalidov iz nem{ke vojske, zgodovinska stroka pa prisilno mobilizacijo {e vedno obravnava po vzorcih iz prej{njega obdobja. Srečanja pa se je udeležila večina vabljenih predstavnikov slovenskih občil, ki so svoje bralce in po-slu{alce tudi seznanili s tistim, kar so sli{ali in videli na srečanju. O žgočih, {e nere{enih problemih, je govoril predsed- nik zveze dru{tev mobiliziran-cev dipl. ing. Ludvik Puklavec. Prej{nji dolgoletni predsednik g. Rudi Markovič, ki je sedaj častni predsednik dru{tev, je predvsem poudaril, da slovenska država {e ni do konca opravila svojega dela, ker {e vedno čaka "na primeren čas", da bi od nem{ke države zahtevala poplačilo vojne od{kodnine za Slovence, ki jih je med drugo svetovno vojno mobilizirala v svoje redne voja{ke enote, enako kot so to poplačali mobili-zirancem z območja Francije, Belgije in Luxsenburga. Oglasil se je tudi mladi Andrej Zorko iz Trbovelj, kar je zaenkrat prvi primer v Sloveniji, da bodo potomci mobilizirancev s svojim strokovnim delom prispevali k stvarni osvetlitvi tega dela zgodivine med drugo svetovno vojno ter skrbeli za postavitev in vzdrževanje spominskih obeležij padlim prisilnim mobi-lizirancem. Zato se bodo mladi vključevali v dru{tvo mobilizi-rancev. Predsednik združenja g. Ludvik Puklavec je ob koncu uradnega srečanja predlagal resolucijo z nalogami in zahtevami mobilizirancev, ki po dvanajstih letih delovanja dru{tva {e vedno niso uresničene. To je predvsem vojna od{kodni-na, ki naj jo plača nem{ka država, invalidom iz nem{ke vojske naj se priznajo vse tiste pravice, ki jih daje Zakon o vojnih invalidih Republike Slovenije, mobilizirance, ki imajo priznan status žrtve vojnega nasilja, naj se izenači z drugimi skupinami žrtev vojnega nasilja s tem, da se jim prizna doživljenjska mesečna renta. Druga skupina nalog se nana{a na področje zgodovinopisja in poznavanja nem{ke mobilizacije v Sloveniji, ki je doslej marsikje izkrivljeno prikazano ali napol zamolčano. To področje je treba vključiti tudi v {olske učbenike. Predlog resolucije so navzoči sprejeli s krepkim ploskanjem. Franc Fidersek ze vložil vse svoje znanje in trud, da se je materalni položaj učiteljev v ptujski občini začel izbolj{evati, da organizatorji {trajka niso občutili političnih posledic in da so se razmere na področju {olstva in otro{kega varstva začele izbo-lj{evati. V tistih letih so bile zgrajene nove {olske zgradbe v Podlehniku, Gori{nici, Trnovski vasi, pripravljati novogradnje v Markovcih, Dornavi in Lovrencu, zgrajene telovadni- ce pri OŠ Maj{perk, Breg Ptuj in Hajdina, in {e bi lahko na{-tevali. Pri vsem tem je bila glavna in najtežja naloga, kako in od kod zagotoviti denar za te investicije. Opravljal je tudi {e več drugih dolžnosti. Ljubiteljsko ga je privlačevalo tudi lovstvo, vendar zaradi terenskega dela in drugih obremenitev, za lov ni bilo časa. Šele ob srečanju z "Abrahamom", se je nepričakovano srečal tudi z LD "Jože Lacko" Ptuj. Vse so mu skrivoma pripravili žena in sinova. Postal je tudi lovec. Po 40 letih delovne dobe je leta 1983 postal upokojenec. V sindikatih pa je {e naprej deloval, zlasti v Aktivu sindikalnih aktivistov. Več mandatnih dob je bil tudi predsednik Dru{tva diabetikov Ptuj. Iskreno si vsi njegovi prijatelji želimo, da bi bil {e dolgo med nami. Ob osemdeseti obletnici iskrene čestitke! Franc Fidersek Rakican • Sre~anje upokojencev Slovenije Uspešno dogovarjanje z vlado Na letališču v Rakičanu pri Murski Soboti se je v četrtek, 26. junija, zbralo čez 20 tisoč upokojencev iz vse Slovenije na tradicionalnem, že 15. srečanju. Začetek srečanja so s svojimi instrumenti napovedali združeni lovski hornisti Pomurja. Prvi je spregovoril Vinko Gobec, predsednik Zveze dru{tev upokojencev Slovenije, ki je posebej pozdravil prej{njega predsednika republike Milana Kučana, predsednika vlade mag. Antona Ropa, ministra za delo, družino in socialne zadeve Vlada Dimovskega in druge goste. Po dalj{em uvodnem nagovoru je {e prebral pozdravno pismo predsednika republike dr. Janeza Drnov{ka in njegovo opravičilo, da se srečanja osebno ne more udeležiti. Slavnostni govornik je bil predsednik vlade mag. Anton Rop, {e prej pa je vse udeležence srečanja in ugledne goste pozdravil g. Anton Slavic, župan Mestne občine Murska Sobota. Predsednik Zveze dru-{tev upokojencev Vinko Gobec je v svojem nagovoru izrekel zadovoljstvo, da se uspe{no dogovarjajo z vlado o pokoj -ninski reformi in indeksaciji pokojnin. Poudaril je, da upokojenci od vlade pričakujejo tak{ne ukrepe, ki bodo omilili socialna razlikovanja in ne zma-nj{evali pravic zavarovancev v zdravstvu. Upokojenci niso proti socialnim razlikam, vendar morajo te temeljiti na znanju in delu, ne pa na nezakonitem pridobivanju premoženja in {pekulacijah. Med drugim je predlagal, da bi 26. junij razglasili za dan upokojencev Slovenije in ga vsako leto praznovali. Slavnostni govornik, predsednik vlade mag. Anton Rop, je prav tako pohvalil sodelovanje upokojencev, saj so skupaj dosegli soglasje s socialnimi partnerji. Poudaril je, da je solidarnost vrednota in cilj na{e vlade. Premalo nas je, da bi se medsebojno prepirali. Na{e uspe{no dogovarjanje o socialnih zadevah se bo morda kdaj v Evropi imenovalo "slovenski model", ki bo za vzgled marsikateri državi v Evropi. Posebej je naglasil, da se bo morala Slovenija in njena vleda {e v leto{njem letu spopasti na dveh pomembnih področjih: 1. oblikovanje programa boja proti rev{čini, ki bo moral temeljiti na aktivni politiki zaposlovanja ter usposabljanja in izobraževanja tistih, ki zaradi propada celih industrijskih panog nimajo več možnosti zaposlitve v svoji stroki; 2. zdravstvena reforma, ki bo in tudi mora temeljiti na načelih solidarnosti in pravičnosti. To mora biti interes vseh državljanov in temu morajo biti podrejeni interesi izvajalcev ter spremljevalcev dejavnosti. Financiranje zdravstva pa mora temeljiti na načelu solidarnosti in trajnosti ne glede na to, ali se bo denar zbiral z davki, prispevki socialnega zavarovanja ali kot kombinacija obeh. Posameznim besedam predsednika Ropa je množica upokojencev pritrjevala z živahnim ploskanjem. Franc Fidersek Damjanu v spomin Bila je čisto navadna, razigrana, prva počitni{ka sobota. Nihče od nas ni niti za hip pomislil, da bo to dan, ko bomo za zmeraj izgubili na{ega dragega prijatelja. Toda zgodilo se je ravno to. Zaradi voznikove nezbranosti na cesti in prehitre vožnje nam je kruta usoda za zmeraj vzela tisto, kar smo imeli naj-raj{i. V cvetu mladosti nam je vzela na{ega Damjana. Damjan, bil si tak{en prijatelj, kot smo si ga lahko samo želeli. S svojim nasmehom in iskrivim pogledom si nas osrečeval in nas tudi v žalostnih trenutkih znal spraviti v dobro voljo. Pogra{amo ta tvoj nasmeh, da bi nas v teh dneh neizmerne žalosti znal razvedriti in nas potolažiti. Zaman se oziramo in čakamo tvoj glas, tvoje prekrasno petje in {ale, s katerimi si nas osrečeval. Ne le da si bil dober in iskren prijatelj, bil si tudi izreden učenec in nogometa{. Svoja mladostna leta si hotel izkoristiti na najbolj{i način, v ponos svojim star{em in prijateljem. Ko se spominjamo, koliko želja in načrtov si imel za leto{nje poletje, se zavemo, da nekaj manjka. Manjka{ ti, ti, ki si se tako veselil življenja in ki si imel toliko ciljev in načrtov, ki bodo sedaj ostali nerealizirani in zakopani nekje v na{ih srcih. In ko bodo pri{li dnevi, ko bi morali te načrte uresničevati in jih deliti s tabo, bomo z bolečino v srcih onemeli in spoznali, da jih ne moremo izpeljati, ker tebe ni zraven. Zamrl je tvoj glas, vendar v na{ih mislih bo{ z nami in nikoli, nikoli te ne bomo pozabili. Izgubili smo nekaj, kar nam je pomenilo mnogo več, kot smo si kdaj sploh upali priznati in že sedaj te tako zelo pogre{amo. Damjan, bil si prijazen, priden, vesel, ljubeč, razigran, vedno si znal ob pravem času najti prave besede in {ele zdaj razumemo pomen tvojih besed, ki si nam jih večkrat dejal: "Živi dan, kot da je zadnji v tvojem življenju!" V teh trenutkih spoznavamo, da bi res morali živeti tako. Toliko besed bi ti {e radi izrekli, toliko dogodkov bi {e radi doživeli s teboj, pa ne moremo, saj si od{el tiho, nam pa v srcih pustil praznino in bolečino, ki boli in je ne more zapolniti nihče. Tolaži nas le misel, da živi{ z nami naprej, da si nekje in pazi{ na nas. In ko se bomo zvečer zazrli v nebo, bomo vedeli, da si ti tista najsvetlej{a in najbolj igriva zvezda. Damjan, v na{ih mislih in srcih bo{ ostal tak, kot se te najraje spominjamo in vemo, da kogar ima{ rad, nikoli ne umre, le daleč je. Tvoji prijatelji! s prostovoijci v misijonu v Indiji Bolečina ostaja ... Sredi noči je končno pozvonil zvonec in med vhodnimi vrati hotela se je pojavil Spanec Rafael, ki mi je tri mesece pred tem po telefonu predlagal, naj se mu pridružim na potepanju po Indiji. Govoril je o misijonu v Kalkuti, smradu, ki ga prekrije vonj kadil in začimb, barvah ... Dva meseca kasneje sem se znašla v tem svetu najrazličnejših vonjev, barv in okusov, ki se jim je pridružil še hrup, in tako dopolnil vse, kar obsega en sam pogled na začetku zmedenega tujca - vse polno ljudi v pisanih oblačilih, švigajoče rikše, taksiji, motoristi in avtobusi, med njimi pa se povsem mirno sprehajajo še krave, psi ali koze, kupi oreščkov, sadja in drugih stvari, za katerimi se skrivajo prodajalci, čaj, čaj na vsakem koraku. Maksimalno so stimulirana vsa čutila in zdi se, kot da si se znašel v totalnem kaosu v nasprotju z našo urejeno Evropo, kjer so urejeni celo gozdovi, drevesa posajena v ravnih vrstah, vsekakor drugačen svet, tudi drugače urejen, v kaste npr. Prve dni ali tedne lahko brez besed samo občuduješ to drugačnost in raznolikost, svet, kjer je vse mogoče. Opazovala sem Rafovo fasciniranost in začuđenost nad vsem in v njem prepoznavala sebe mesec dni nazaj. Dolga vožnja z vlakom iz Delhija v Kalkuto. Nekateri popotniki se tam ustavijo le za dan ali dva in se zgolj iz radovednosti kako popoldne pridružijo prostovoljcem v misijonu Matere Tereze. Drugi ostanejo več tednov ali mesecev ali se vračajo vsako poletje, medtem ko nekateri ostanejo celo življenje. Zagotovo je najbolj misteriozna hiša za umirajoče, imenovana Kalighat. Misteriozna zaradi bližine umiranja in smrti, ki se je vsi bojimo. Kalighat stoji v bližini templja, posvečenega hinduj- ski boginji uničenja, ženi boga Sive, po kateri je dobilo ime mesto Kalkuta in je pravzaprav prva hiša, kjer je Mati Tereza začela pomagati najrevnejšim med revnimi. Po vsem svetu so ljudje na dnu človeške družbe, ki so jih vsi pozabili, ki jih družba zavrača in zapušča. Spoznanje Matere Tereze je bilo, da je edini način, kako razumeti potrebe ubogih, da človek sam postane ubog. Vsaki sestri je dovoljeno imeti tri sarije, par sandal, dva para spodnjega perila, rožni venec in mali križec, Ljutomer • LTO Prlekija Ljutomer Porabili ze 40 odstotkov sredstev čeprav je preteklo Ze šest mesecev tekočega leta, je bil šele v začetku junija sprejet letošnji program in finančni načrt lokalne turistične organizacije Prlekija Ljutomer, ki kot krovna turistična organizacija na območju Prlekije opravlja dejavnosti pospeševanja turizma ter oblikovanja celovite turistične ponudbe. V programu dela lokalne turistične organizacije Prlekija Ljutomer je seveda v ospredju promocija zaokroženega območja Prlekija Ljutomer na turističnih borzah in sejmih v Sloveniji ter v tujini. Promovirali bodo obstoječe turistične proizvode, kot so: vinska cesta, kolesarske poti, kasaš-tvo, lončarstvo ter kulturna in naravna dediščino; potekalo bo čezmejno sodelovanje, nadgradili pa bodo aktivni spletni turistični infomarcijski sistem. Izdelali bodo programe za izlete v Pr-lekijo za enega, dva in tri dni, organizirali pa bi naj koncert vsaj ene glasbene skupine. Program je zelo obširen, za izvajanje le-tega pa bo potrebno dobrih 15 milijonov tolarjev. Od prodaje blaga in materialov pričakujejo več kot tri milijone, dobrih 11 milijonov pa bo lokalna turistična organizacija Prlekija Ljutomer prejela od lokalne skupnosti. Tudi za odhodke je namenjeno nekaj več kot 15 milijonov tolarjev, potrebno pa bo pokriti tudi primanjkljaj v višini slabih dveh milijonov tolarjev, ki je nastal v lanskem letu. Na tokratni seji občinskega sveta je bila prikazana realizacija finančnega načrta za prve štiri mesece letošnjega leta, porabljenih pa je bilo že dobrih šest milijonov, kar je več kot 40 odstotkov predvidenih finančnih sredstev za letošnje leto. Upamo lahko le, da jim bo preostalih 60 odstotkov predvidenih sredstev dovolj za osemmesečno delovanje ter da ne bodo delali z izgubo kot lansko leto. Miha Šoštarič Gorišnica Mladeniči so se na pot podali zgodaj zjutraj v Zamušanih v občini Gorišnica in so v enem dnevu prikolesarili do Blatnega jezera na Madžarskem in domov. Na števcih koles se je zapisalo malo več kot 300 kilometrov. Fantje pravijo, da na poti niso skoraj nič kovinsko žlico in krožnik, platneno torbo, kakršne šivajo otroci v predmestjih, in molitvenik. V hladnejših krajih imajo še jopico. Plašči in dežniki so jim na voljo, vendar pa niso lastnina posameznic. Misijonarke ljubezni so katoliški red, ki je pričel delovati leta 1949 in se je kasneje naglo širil, tako da ima danes domove po vsem svetu. V Kalkuti so danes še Prem Daan — hiša za bolne, Daya Daan — hiša za prizadete otroke, Shishu Bhavan — hiša za osirotele otroke z ulice, vasica, kjer živijo in delajo gobavci, hiša za "zapuščene" ženske, hiša za dojenčke, lekarna in pomoč na železniški postaji Sealdah in čisto verjetno sem katero še pozabila. Dan se začne z jutranjo mašo ob šestih, ki je za prostovoljce sicer neobvezna. V misijonu lahko pomaga kdorkoli ne glede na veroizpoved. Ob sedmih je za vse skromen zajtrk, kar je odlična priložnost, da srečaš ostale prostovoljce, saj namreč vsak poskrbi za svoje prenočišče. Po zajtrku pa se vsak odpravi proti izbrani hiši. Dela se približno štiri ure dopoldne in ponekod še popoldne, če imaš čas in energijo. Nadaljevanje prihodnjič Jerneja Kokoi V enem dnevu pre-kolesarili 300 km Proste dneve različno preživljamo. Tonček in Aleksander Gregorič ter Vinko Stajnko so se odločili, da bodo praznični dan izkoristili za kolesarjenje. počivali, jedli in pili so kar na kolesih. Seveda pa so za takšen podvig potrebovali veliko energije in kondicije, ki so jo nabirali kar nekaj časa. Prihodnjič bodo poskušali svoj podvig še za kakšen kilometer izboljšati. MS Spominski posnetek Tončka, Aleksandra in Vinka ob Blatnem jezeru z zastavo občine Gori{nice CRES, Sonîkov klub 2* Kimen, bogata vsebina, do 12. leta brezplačno do2.8y7D/POL od 41.900 PARIZ IN DISNEYLAND avtobusni prevoz, ugodno za družine, 2+1:129.900 13.8./5D/NZ 46.900 GRČIJA, Rodos letalo z Brnika, 2* hotel, letališka pristojbina doplačilo ii.7y7D/Nz 49.900 MURTER, Tisno Sončkov klub, 3* hotel Borovnik, do 12. leta brezplačno 12.7./7D/POL 54.900 KRETA/Rodos/Santorinl letalo z Brnika, preprosti hoteli, letališka pristojbina doplačilo 16, 18.7y7D/NZ 69.900 TURČIJA, Antalija/Bodrum 3* hotel, več odhodov v juliju, iz avstrijskih letališč do 20.7./7D/AI 69.900 TUNIZIJA letalo z Brnika, 2/3* hotel, letališka pristojbina doplačilo 14.,21.7./7D/POL 83.800 EGIPT, kriîaijenje 5* hotel in ladja, vstopnine vključene, odlično slov. vodenje 15.8./8D/POL+P 149.900 SONČEK I^J,Krempljna5 Telefon: 02/749 32 82 MARIBOR. 02/22 080 22 EUROPARK, 02/33 00 915 m TUl potovalni center »To je pa lepo, da spet prihajate v cerkev, « re~e župnik zupljanu. »Ali prihajate zaradi mojih pridig?« "Ne, zaradi ženinih." *** "Poglej Saša!' je rekla učiteljica. "Sem položim pet jajc, tja pa štiri jajca. Koliko jajc je vseh skupaj?' "Najprej mi dokažite, da ste na mizo položili jajca!' *** Starejša župnika sta se srečala po daljšem času in eden je dejal: "Lani sem padel po stopnicah in sem moral pet tednov ležati!' "Grozno! Zakaj so te pa našli tako pozno?' *** Barbara je rekla učiteljici: "Včeraj spim pri očku!' "Reče se: Včeraj sem spala pri očku!' "Aha, zdaj vas pa imam! Potem ste bila vi tista, ki je prišla, ko sem zaspala!' *** Le kdo te je ustvaril, ljubi otrok?' reče župnik. 'Prvih pol metra bog, ostalo sem pa sam zrastel!' reče navihani Mihec. *** Pri pouku je učiteljica govorila o varnosti in o delu policije. Nato je vprašala učence: 'Kaj bi se zgodilo, če bi me na poti domov napadli roparji?' "Jutri bi imeli prost dan!' se takoj oglasil Janezek. *** Nedeljska pridiga v cerkvi. Župnik se jezi na vašča-ne: "Kako strašno nemoralni ste nekateri prebivalci te vasi. Samo poslušajte, kaj se mi je včeraj zgodilo. Šel sem na sprehod ob reki in za grmom zagledam njega z njo. Za drugim grmom sem zagledal njega z njim, za tretjim grmom njo z njo. Le kaj bo z vami, ljubi farani?' Med verniki v cerkvi je bil tudi Grega, ki se obrne k prijatelju in mu zašepeta: "Če bi šel še malo naprej, bi videl še mene z menoj." *** Učitelj zemljepisa vpraša učenca: "Če bi šel na šolsko dvorišče in tam izkopal zelo, zelo globoko luknjo, kam bi prišel?' "V norišnico!' se je oglasil Mihec. *** Tri mladoletnice se spove-dujejo: "Videla sem penis,' reče prva. "Operi si oči in moli!' ji župnik naloži pokoro. 'Jaz sem imela onega v roki,"pove druga. "Operi si roke in moli." Tretja se molče napoti k vratom. 'Kam pa greš, hčerka moja?' jo vpraša župnik. "Grprat in molit." Ptuj • Novice z Ekonomske šole Odlični v raziskovalnih nalogah Bogata tradicija mladih raziskovalcev in mentorjev Ekonomske šole Ptuj se je nadaljevala tudi v pravkar minulem šolskem letu. Ekonomci so se predstavili z največjim številom raziskovalnih nalog, saj so jih izdelali kar 11. 5 jih je prejelo zlato priznanje, 4 srebrno in 2 bronasto. Nekatere od teh nalog so se odlično uvrstile tudi na državnem tekmovanju mladih raziskovalcev. Ob obilici rednega šolskega dela so mnogi dijaki Ekonomske šole pripravljeni odkrivati tudi druge plati življenja, včasih bolj skrite, a za vsakdan še kako pomembne. Tako raziskujejo in se poglabljajo v teme družboslovja in naravoslovja, svoj trud in spoznanja pa strnejo v raziskovalne naloge, ki neutrudno nastajajo pod budnim očesom mentorjev. Tako so zlata priznanja na regijskem tekmovanju mladih raziskovalcev, ki je bilo v organizaciji ZRS Bistra Ptuj v Šolskem centru Ptuj 18. aprila, prejele naslednje raziskovalne naloge Ekonomske šole Ptuj: dijakinja 3. letnika ekonomske gimnazije Monika Koletnik pod mentorstvom Evalda Mlinariča za raziskovalno nalogo z naslovom Zabave, promet in dijaki ekonomske šole; Tanja Flajs, dijakinja 3. letnika ekonomske gimnazije, pod mentorstvom Evalda Mlinariča za nalogo Promet - u~inek predavanja strokovnjaka na vedenje dijakov eksperimentalne skupine; dijakinje 2. letnika ekonomske gimnazije Maja Volgemut, Doroteja Bezjak in Nina Kukec pod mentorstvom Bogdana Atanaskoviča za nalogo Iskanje podatkov na netu; Mojca Marin in Mojca Anderlič, dijakinji 2. letnika ekonomske gimnazije, za nalogo Razvoj podjetni[-tva v ptujski regiji - mentorica mag. Vesna Trančar; Mojca Marin, Simona Jerenec in Denis Robar, dijaki 2. letnika ekonomske gimnazije, za nalogo Pivo - mentorja Zdenko Kolarič in Mija Vaupotič Gregorinčič. Dijaki in mentorji raziskovalne naloge Pivo so bili zelo uspe- Mladi raziskovalci in mentorji Ekonomske šole Ptuj šni tudi na državnem tekmovanju mladih raziskovalcev, ki je bilo v Mariboru, v soboto, 17. maja. Prejeli so srebrno priznanje. Srebrno priznanje so v Ptu-juprejele raziskovalne naloge Ekonomske šole Ptuj: Nakupne navade dijakov EŠ Ptuj — dijaki: Janja Potočnik, Aleš Pla-ninšek, Petra Žnidarič, mentorici Danica Vaupotič, Valerija Ambrož; Vpliv blagovne znamke na nakupno obnašanje dijakov EŠ Ptuj — mladi raziskovalci: Jasna Raušl, Darko Berlak, Polonca Kapun, mento- rici Valerija Ambrož, Danica Vaupotič; Digitalna fotografija — dijakinje: Sanja Horvat, Nina Drevenšek, Tadeja Krajnc, mentor Bogdan Atanaskovič; Prometni prekrški in dijaki EŠ Ptuj — dijakinji Nina Fišer, Maja Lesjak; mentor Evald Mlinarič. Bronasto priznanje pa raziskovalne naloge EŠ: Avtošola in dijaki EŠ Ptuj — Katja Hme-lak, Nina Krajnc, Tea Lesjak, mentor Evald Mlinarič ter Avtomobil kot statusni simbol — Jerneja Zavec, mentor Evald Mlinarič. MVG Ustvarjaički Otroci, ta rubrika je namenjena vam. Rešite zastavljeno nalogo, izrežite rešitev ter jo pošljite na naslov: RADIO-TEDNIK PTUJ, RAI-ČEVA 6, 2250 PTUJ, s pripisom USTVARJAIČKI. Med prispelimi rešitvami bomo iz- žrebali tri ustvarjalčke, ki bodo prejeli TRI KNJIŽNE NAGRADE ZALOŽBE Karantanija. Veselo na delo - rešitve nam pošljite do torka, 12. julija 2003, in ne pozabite pripisati svojega imena in naslova! Izžrebanci ustvarjalčkov v 26. številki Tednika so: 1. nagrado, knjigo založbe Karantanija prejme: Nadja Ratek, Ki-car 115/a, 2250 PTUJ, 2. nagrado, knjigo založbe Karantanija prejme: Aljaž Čuš, Belski Vrh 21, 2282 CIRKULANE, 3. nagrado, knjigo založbe Karantanija prejme: Sergej Marin, Bresnica 70, 2273 PODGORCI. Čestitamo! Potrdila o nagradi bodo nagrajenci preieli po pošti. KNJIŽNI DISKONT ZAXjOŽBA K-a-RAJffTAJJIJA TAM. KJER SO K\JIGE NAJCENEJŠE! • BTC Hala A Liubliana. Poveži nike od 1 do 74. Najmlajši skavti na Ptuju Že od oktobra se vsak petek popoldne dobiva skupina otrok, starih od 6 do 11 let, skupaj z nekaj zagnanimi mladimi v prepoznavnih oranžnih srajcah in rutko okrog vratu. V jeseni smo namreč ustanovili še najmlajšo vejo skavtov na Ptuju, imenovano volčiči in volku-ljice. Voditelji smo bili prijetno presenečeni, ko se je vpisalo čez 30 otrok, do konca pa jih je vztrajalo kar 28. Skupaj smo se učili živeti v krdelu, pod vodstvom Akele smo spoznavali džunglo in njene prebivalce, Balu nas je učil postave, z Bagi-ro smo se urili za boj s Šir Kanom in preizkušali naše ročne spretnosti s Kačo Kajo. Poleg iger nas je venomer spremljala pesem, odpravili smo se tudi na pravi džungelski potep - v jeseni za en, pozimi pa kar za Zanimivosti tri dni. Presenetili so nas Bandar logi, ki pa smo se jih uspešno rešili, pogosto pa sta nas spremljali tudi Siva sestra in Volkulja Sandra, le Mama Rak-ša nas je žal predčasno zapustila. Skavtsko leto volčiči počasi zaključujemo, pred nami je le še zadnje srečanje s praznovanjem in pa seveda težko pričakovani tabor na Rdečem Bregu (Lovrenc na Pohorju), kamor se bomo odpravili od 6. do 10 julija. Tabor pomaga organiz rati Društvo mladih Kažipo Tam bodo naši volčiči tudi na redili obljube ter se tako prid ružili veliki skavtski družini. Do naslednjega pozdrava iz džun gle pa naj vam vse uspeva kar najbolje! Dober lov! Bagira (Anja Kaisersberger) Bush ima rad vojne filme Washington (STA/Fena) - Nekdanji upravitelj kinodvora-ne v Beli hi{i je javnosti razkril, katere filme rad gleda ameri{ki predsednik George Bush. Bush je ljubitelj vojnih filmov, najraje pa ima filma Sestreljeni ~rni jastreb in Re-{evanje vojaka Ryana. Nekdanji predsednik Bill Clinton je najbolj cenil film To~no opoldne, John Kennedy pa je imel rad Spartaka. Zanimivo je tudi, da je bil prvi film, ki ga je predsednik Jimmy Carter gledal v Beli hi{i, Vsi predsednikovi možje, sicer film o padcu njegovega predhodnika Nixona. Od vseh predsednikov pa naj bi si prav Carter v Beli hi{i ogledal najve~ filmov - kar 580. Sharon Stone in Phil Bronstein se bosta lo~ila San Francisco (STA/dpa) - Ameri{ka igralka Sharon Stone in njen zakonski partner, novinar Phil Bronstein, sta se po petih letih zakona odlo~ila za lo~itev. Zakonca sta se za lo~itev odlo~ila zaradi neujemanja njunih zna~ajev, je zapisano v zahtevi za lo~itev, ki jo je ameri{ka igralka vložila na sodi{~u v San Franciscu. 52-letni Phil Bronstein in 45-letna Sharon Stone sta se sporazumela, da si bosta razdelila skrbni{tvo nad triletnim sinom Roanom, medtem ko bosta finan~na vprašanja razrešila kasneje v postopku. Par sicer že nekaj časa ne živi več skupaj. Sharon Stone živi v Los Angelesu, Brostein pa v družinski hiši v San Franciscu, kjer je eden izmed urednikov v časniku San Francisco Chronicle. To je že drugi zakon za Sharon Stone, ki je bila v prvem zakonu tri leta poročena s filmskim producentom Michaelom Greenburgom. Novorojenček preživel 15 ur pod zemljo New Delhi (STAJAFP) - Tridesetletnik iz indijske zvezne države Madhya Pradeš je iz besa, ker se mu je rodila že tretja hči, svojo novorojenčico živo zakopal. Njegova žena je nato odšla na policijo in svojega moža prijavila zaradi umora hčerke. Ko so dete po 15 urah našli, je bilo še živo. Po navedbah policije je deklica preživela, ker jo je oče zasul s kamenjem. Vrzeli med kamni so deklici namreč omogočile dostop do zraka, zaradi česar je lahko dihala. Prihodek princa Charlesa skoraj 10 milijonov britanskih funtov Londona (STA/AP) - Prihodek britanskega prestolonaslednika princa Charlesa iz naslova investicij in premoženja se je glede na preteklo leto povečal za 27 odstotkov in znaša skoraj 10 milijonov britanskih funtov. Charles za razliko od svoje matere, kraljice Elizabete II., ne prejema uradnih dohodkov s strani davkoplačevalcev. Namesto tega prejema dohodek iz vojvodstva Cornwall, ki so jo ustanovili v 14. stoletju za finančno podporo prestolonasledniku. Čeprav naj bi bil dobiček iz vojvodstva namenjen zagotavljanju prinčevega osebnega dohodka, je Charles preteklo leto porabil 57 odstotkov vrednosti oziroma 5,6 milijona funtov, s katerimi je financiral svoje uradne obveznosti in dobrodelne aktivnosti. Princ Charles, ki plačuje 40 odstotni davek od prihodka, ima za uradne potrebe zaposlenih približno 90 ljudi. Za zasebne namene pa ima 17 uslužbencev, kot so glavni kuhar, služabnik, vrtnar in koniušnik ki iih hlačuie iz lastnega, žepa. Slovenska Bistrica • Priznanja krvodajalcem Darovanje krvi - pomoč Pri Območnem združenju Rdečega križa Slovenska Bistrica so organizirali slovesnost za vse tiste, ki so darovali kri že več kot 60-krat. Medse so ob tej priložnosti povabili predsednika Rdečega križa Slovenije prim. dr. Janeza Remškarja, ki je povedal, da v Sloveniji daruje kri okrog 100.000 krvodajalcev, zberejo pa okrog 45.000 litrov krvi. Krvodajalstvo je v občinah Slovenska Bistrica in Oplotnica še zmeraj v majhnem porastu in ne pada, kot to zasledujejo v večjih mestih po Sloveniji. Predsednik Območnega združenja Rdečega križa Slovenska Bistrica in do pred nedavnim predsednik RK Slovenije Janko Predan, dr. med. spec. psih. je povedal: "Zelo smo ponosni, da v obeh občinah, ki spadata v našo območno združenje, narašča število mladih, ki prvič darujejo kri. Registriranih imamo okrog 5000 krvodajalcev, od tega jih 2000 daruje kri redno. Tako zberemo na leto pri nas okrog 1000 litrov krvi. Imamo tudi spisek vseh tistih, ki imajo posebne krvne skupine in tudi z njimi zelo zgledno sodelujemo. V obeh občinah je trideset tistih krvodajalk in krvodajalcev, ki so kri darovali 60 krat in še več." V lanskem letu so organizirali 14 krvodajalskih akcij v osmih krajevnih organizacijah in evidentirali 2295 (leto prej 2244) krvodajalk in krvodajal- cev. Mnogim pomeni krvodajalstvo zadovoljstvo, da lahko nekomu pomagaš. Rekorderka v darovanju krvi v OZ RK Slovenska Bistrica je Jožica Vrbek. Kri je darovala 73-krat. Jože Kos pa je rekorder med moškimi krvodajalci - kri je daroval 90 krat. Vsi krvodajalci in krvodajal-ke so zatrjevali, da bodo s krvodajalstvom nadaljevali tudi v prihodnje, saj radi pomagajo bolnim. Istočasno pa pomoč sočloveku daje posamezniku občutek, da lahko s svojim življenjem nekomu pomagajo. Iz pogovora z njimi je bilo razbrati, da skrbijo za kvaliteto medčloveških odnosov in človeških vrednot. Pri območnem združenju pa dobro skrbijo tudi za mlade, saj jih uspešno vzga- jajo že v obliki krožkov Rdečega križa po vseh osnovnih šolah občin Slovenska Bistrica in Oplotnica. Izredno dobro pa so se mladi odzvali na razpisani likovni natečaj. Razstavo bodo odprli v jeseni, ko bodo v Slovenski Bistrici praznovali 50 let prostovoljnega krvodajalstva v Sloveniji. Nataša Pogorevc Cirkovce • Pogovor s krvodajalcem Francem Trčkom Krvodajalstvo - dejavnost, ki plemeniti Franc Trčko prihaja iz Cirkovc, kjer so doma najzvestejši krvodajalci na Ptujskem in širše. S svojim zgledom so pritegnili v svoje vrste tudi krvodajalce iz drugih krajev, Maribora, Apač, Podlož in Kidričevega. V njihovih vrstah je od nedavnega tudi Ptujčan Oskar [turm, ki je doslej daroval kri že 117-krat in je rekorder med krvodajalci s Ptujskega. Za cir-kovško organizacijo RK se je odločil, ker tam znajo spoštovati vse, ki se zavedajo pomena darovanja krvi, ki je v prvi vrsti humano dejanje. Vsak, ki daruje kri, dobro ve, da jo bo že jutri lahko potreboval sam. Franc Trčko se bo kmalu tudi sam vpisal med tiste, ki so na Ptujskem darovali kri več kot 100-krat. Doslej jo je daroval 97-krat. V obdobju, ko je vodil cirkovške krvodajalce, to je bilo od leta 1983 do 2001, so cir-kovški člani RK darovali 1200 litrov krvi. Povprečno letno so imeli 178 odvzemov. Za svoje humano in nesebično delo je prejel tudi spominsko plaketo občine Kidričevo, s srebrnim znakom pa ga je v letu 1988 nagradil RK Slovenije. Spominja se, da je prvič kri daroval še kot vojak leta 1969. Služil je mornarico v Puli. Od leta 1971 pa je redni krvodajalec, v tem času so ga odklonili le enkrat in še to zaradi operacije. Letno se udeleži treh do štirih krvodajalskih akcij. "S tem, ko darujem kri, nadzorujem tudi svoje zdravje. Kri lahko da samo zdrav posameznik. Lahko rečem, da je skrb za zdravje še celo pomembnejša kot humana nota darovanja. Do krvodajalcev država ni humana, to že lahko povem. Ob letošnjem prazniku krvodajal- Foto: MG Franc Trčko, krvodajalec, ki je doslej kri daroval že 97-krat. cev, 4. juniju, sem srečal krvodajalca, ki je kri daroval že 186-krat. Pa mislite, da se ga je država spomnila? Zanjo ni vreden nič, čeprav je tolikokrat pomagal reševati življenje. Zdaj ko bi potreboval topliško zdravljenje, so vsi, ki bi mu morali pomagati, ostali gluhi. Krvodajalci sicer še vedno dobijo prosti dan ali dva za udeležbo na krvodajalskih akcijah, odvisno od podjetja. Vse več pa je takih, ki tega ne omogočajo, to je tudi glavni vzrok za upad krvodajalcev," je o nekaterih vidikih krvodajalstva razmišljal Franc Trčko. Cirkovških krvodajalcev, ki sicer prihajajo iz različnih logov, je trenutno okrog 200. Še vedno so v vrhu krvodajalstva na Ptujskem, njihovo število se povečuje, zgled jim je tudi novi predsednik Martin Kolenko, ki je kri daroval že tudi 87-krat. Cirkovčani so do svojih krvodajalcev zelo pozorni. Vsak, ki doseže 50 odvzemov, prejme v znak pozornosti zlati obesek, pozor- nost, ki jim pomeni veliko. Doslej so jih imeli že okrog 30. Z drobno pozornostjo nagrajujejo tudi nove člane. Moškim podarijo buteljko, ženskam rožo. Veliko dajo tudi na medsebojno druženje, vsako krvodajalsko akcijo zaključijo s prisrčnim srečanjem na kmečkem turizmu Medved. Franc Trčko si želi, da bi po njegovih stopinjah in stopinjah drugih krvodajalcev, šlo čim več mladih. S tem, ko daruješ kri, narediš največ za svojo dušo, poudarja. Zavest o pomoči drugemu v stiski, človeka samo bogati. V prostem času sta njegov hobi slikarstvo in fotografija, ki pa je bolj podpora prvemu. Na njegovih slikah so največkrat upodobljene nekdanje stare domačije z območja Haloz in Slovenskih goric. Od nedavnega se ukvarja tudi z zbiranjem starin. Če bo dočakal penzijo, ve, s čim se bo ukvarjal, če bo le zdravje, pravi. MG Pa brez zamere Anti-reklama intervencija zaželena Saj vemo, da bi Ptuj potreboval injekcijo ali dve adrenalina, saj vemo, da bi ob poletnih večerih lahko bilo malce več življenja na mestnih ulicah, in oh, še predobro vemo, da bi veljalo pod izjemno nujno nekaj narediti z grajsko restavracijo. Vemo tudi, da je vsaka, pa še tako majhna stvar, ki pripomore k večji prepoznavnosti in konkurenčnosti mesta, ko gre za turizem, še kako dobrodošla in zaželena, zato tudi vsako tako stvar najodločneje podpiramo in najburneje pozdravljamo. Zato bo naslednjih nekaj vrstic sprva zvenelo čudno, če ne že protislovno. A brez skrbi, na koncu bo vse jasno. Torej, rekli smo, da pozdravljamo vsako novo stvar, ki doda kamenček v turistični mozaik Ptuja, in jo seveda odobravamo. V skladu s tem pozdravljamo tudi vsako odprtje novega gostinskega lokala, ki naj bi obogatil ponudbo na tem področju. Ampak! Ko gre za nek, točno določen gostinski lokal, po domače bar, se na tem mestu zavzemamo za to, da se ga prime malo v roke in lastniku zagrozi s kaznijo, če pa to ne bo zadostovalo, se ga pa lahko kar ukine. Ne bo nobene škode. Zakaj se zavzemamo za takšne sankcije, če pa smo malo prej zapisali, da absolutno podpiramo odprtje še tako neznatnega lokala? Ce pa smo malo prej zatrdili, da nam še kako gre za razvoj ptujske turistične ponudbe, katere del so med drugim tudi gostinski lokali vseh vrst. Odgovor se glasi, da ravno zaradi tega. Ta lokal je namreč totalna anti-reklama za mesto. Pojdimo po vrsti. Lokal se nahaja v ptujski najstarejši ulici, sam lokal pa je pravzaprav v primerjavi z ostalimi, ki se nahajajo v isti ulici, precej mlad. Je pa zato daleč najbolj hrupen med vsemi. Kar pravzaprav samo po sebi morda ni nič slabega. Lokali pač niso čitalnice ali kaj podobnega, da bi v njih in okolici morala vladati stroga tišina. A kar je preveč, je preveč. Iz dotične-ga lokala vsak dan treska turbo muzika, povečini začinjena z ne preveč muzikaličnim tuljenjem pijanih gostov. Ker, okej, v vsakem lokalu se najde kak nadevan gost, v tem pa takšni prevladujejo. Da je nesreča še večja, pa razpolaga ta lokal tudi s teraso, ki jo ima frcnjeno kar na pločnik ulice, tako da si lahko samo mislite, do kakšnih maliganskih debat prihaja med teraso in centralo preko ceste. Včasih tudi v obliki letečega stekla. In samo mislite si lahko, kako, ko v poznih popoldanskih in potem dalje v večernih urah, ko dogajanje ponavadi doseže vrhunec, vsa zadeva vpliva na nič hudega sluteče mimoidoče, pa naj bodo to turisti ali pa meščani. Totalna anti-reklama za turizem in mesto. Prav zaradi tega razloga se torej v imenu ptujskega turizma zavzemamo za to, da se zadeve malo ohladijo. Ni vse zlato, kar se sveti. in ni vsak lokal, ki se odpre, že sam po sebi tudi velika pridobitev za mesto in njegov turistični potencial. Gregor Alič 5. Tabor gasilske mladine Zabavno, rekreativno in poučno Konec prejšnjega tedna so v Moškanjcih pripravili tridnevni Tabor gasilske mladine, ki ga je že petič zapored organizirala komisija za delo z mladimi v Gasilski zvezi občine Gorišni-ca. 48 mladih gasilk in gasilcev je s sedmimi mentorji pripravilo več družabnih, športnih in rekreativnih srečanj, seznanili pa so se tudi z nekaterimi osnovami požarne varnosti. Ude- ležence tabora, ki so stanovali v gasilskem domu v Moškanj-cih, so v nedeljo obiskali Jože Kokot, župan občine Gorišni-ca, Stanko Vojsk, predsednik gasilske zveze občine Gorišnica in drugi predstavniki gasilcev. Vodja tabora Ivan Tetičkovič je povedal, da bodo s tradicijo taborov nadaljevali tudi v prihodnjem letu. Fotozapis: M. Blodnjak Spominski posnetek udeležencev tabora gasilske mladine Varnost in donos Marjana: Vprašanje premoženjskemu svetovalcu: Zelo vam bom hvaležna, ~e mi lahko kakorkoli pomagate z nasvetom, kako naprej. Sem samohranilka, z izredno malimi prihodki, z velikimi dolgovi, brez denarja. Ve~ne stiske in napetosti, kako naprej, so me spravile ~isto na tla. Ne verjamem, da se bom še pobrala, takšno življenje nima ve~ smisla, ne zdržim ve~. Ko sem še iskala delo, sem ga našla za krajši ~as, moram si izposojati, ~e sploh ho~em kaj skuhati. Enostavno ne zmorem ve~. Tudi zdravje ni ve~, kot je bilo, ne vem, kako naj zberem v sebi mo~, ko se s težavo vle-~em iz ure v uro. Vem, da s takim razmišljanjem ne bom napredovala, a ne zmorem druga~e. Kako, kaj, na kakšen na~in? Prosim, svetujte mi! ODGOVOR: Strinjam se z vami, da s takim nacinom razmišljanja o denarju ne Ido šlo naprej. De- L^«^' narja je na svetu več kot dovolj za vse, problem je le v tem, da ni enakomerno razdeljen. Kaj lahko naredite v tem trenutku? Čimprej povišajte svoje dohodke in nato najprej poplačajte vse dolgove. Začnite svoj posel preko katerega od sistemov mrežnega trženja. Tam vas bodo naučili prodaje, vodenja ljudi, upravljanja s časom in učinkovitega komuniciranja. Poiščite si dobrega mentorja, nekoga, ki je že uspel v tem poslu, in delajte točno tako, kot vam on reče. Tudi drugi vam bodo pomagali, če boste pokazali voljo po uspehu in ne boste sebični. Sposodite si in večkrat preberite naslednje tri knjige: Bogati očka, revni očka; Kvadrant denarnega toka; Upokojite se mladi in bogati. Spoznali boste, da niste prvi, ki ste se znašli v težki finančni situaciji in da položaj ni brezizhoden! Skratka, AKCIJA IN UKREPAJTE ČIM PREJ! Zakaj se vam za dodatno pokojnino bolj splača varčevati z varčevalnim programom Eurofond kot s klasičnim življenjskim zavarovanjem? Razlogov je več, glavni pa je potencialno bistveno višja donosnost naložbe. Pri Eurofondu sicer ni ga-rantiranega izplačila ob doživetju, saj zavarovanec prevzema naložbeno tveganje. Ob doživetju se izplačajo le sredstva, ki so privarčevana v vzajemnih skladih, torej so odvisna od vrednosti točk skladov. Možno je vlagati v en sklad - le-ta pa na daljši rok prinaša bistveno večje dobičke, kot jih ustvari zavarovalnica, sploh pa zato, ker vanj vlagate po metodi povprečnega stroška, ki na dolgi rok zagotavlja stabilne donose tudi v primeru padajočih ali nihajočih trendov na kapitalskih trgih! Skratka, če za dodatno pokojnino varčujete s klasičnim življenjskim zavarovanjem, vam bosta inflacija in rast cen življenjskih potrebščin na dolgi rok popolnoma razvrednotila vrednost vaših pokojninskih prihrankov, ker je donos takega varčevanja nižji od stopnje rasti realne inflacije! "Ljudje bodo prekoračili cilje, ki so si jih sami zastavili." Gordon Dryden Mitja Petri~, premoženjsko svetovanje, mitja.petric@donos.net, GSM: 041 753 321 'Donos premoženjsko svetovanje Prejeli smo Dekriminalizacija prostitucije, DA ali NE? Z novelo zakona o prekrških zoper javni red in mir, smo v Sloveniji dek'riminalizi-rali tudi prostitucijo. Kot pravijo na notranjem ministrstvu, uzakonjenje prostovoljne prostitucije ni prava legalizacija. Za ureditev celotnega podro~-ja bi morali z zakonom urediti tudi zvodni{tvo in posredovanje prostitucije. Slovenija s to novelo vsekakor ni izjema, saj podobne ureditve poznajo tudi v Nem~iji, Avstriji in Italiji. Mo~no prednja~i le Nizozemska, ki je legalizirala celotno institucijo prostitucije, tudi zvodni{tvo ter bordele kot posrednike pri prodajanju spolnih uslug. Dejstvo je, da prostitucije ne moremo izkoreniniti, lahko pa jo poskusimo z ustreznimi mehanizmi iztrgati iz krempljev organiziranega kriminala in jo regulirati. Najstra{nej{e in naj-grozljivej{e je, ko ljudi prisilijo v prostitucijo, predvsem mladoletne osebe, s ~imer so povezane tudi spolne zlorabe. To kaznivo dejanje (ki ga novela zakona o dekriminalizaciji ni spremenila), grobega posega v ~lovekovo integriteto s {kodlji-vimi posledicami, je potrebno brezmilostno preganjati. Druge osebe na žalost v to prisili težek socialni položaj ali mogoče tudi sam užitek. Do spremembe zakona so bile te osebe poleg žalostne okoliščine, ki jih je pahnila v prostitucijo, kaznovane še z dvema mesecema zapora, kar pod nobenim pogojem ni prav. Represivna intervencija države je smiselna samo v primeru, ko osebo prisilijo v prostitucijo in v primeru, ko prihaja do okoriščanja ter v primeru zlorab prostitutk ali prostitutov. Se pravi s preganjanjem brutalnih zvodnikov in trgovcev z ljudmi, ne pa prostitutk in prostitutov. Prostitucija se danes dojema predvsem kot problem prostitutk ali prostitutov, stranke pa so zaščitene. O njih se ne govori in se jih ne kaznuje. Prostitucije je namreč toliko, kot je povpraševanja, torej je prostitucija tudi problem tistih, ki po spolnih storitvah povprašujejo. Kaznovati ne moremo niti enega niti drugega, torej ne tistega, ki povprašuje, in ne tistega, ki to ponuja. Prava demokracija dosledno spoštuje človekove pravice in svoboščine - tudi pravice marginalnih družbenih skupin, v katere spadajo prostitutke in prostituti. Zato napredne zakonodaje vse bolj sledijo modelu odprave prepovedi prostitucije oz. njeni dekriminali-zaciji. [vedska je v resnici k obravnavanju prostitucije pristopila na povsem drugačen način, kot je bilo v navadi do sedaj. Svojo pozornost je osredotočila na kliente, ki so osnovni razlog za obstoj prostitucije, saj brez povpraševanja ponudbe preprosto ni. V prostituciji ne vidi zgolj obrti s spolnostjo, temveč manjvreden položaj ženske, objekt, s pomočjo katerega moški izkazujejo svojo moškost, moč, denar in prevlado. Prostitutke torej ne smejo biti kaznovane, saj bi jim s tem onemogočili izstop iz njihovega dosedanjega življenja. Čeprav je švedski pristop na prvi pogled občudovanja vreden, se ob podrobnejšem pregledu pokažejo nekatere njegove slabosti. Nov pristop je prispeval k poslabšanju delovnih in življenjskih razmer za prostitutke, kar je precej paradoksalno. Zakon je bil namreč sprejet z namenom izboljšati položaj žensk v družbi, vendar imapreganja-nje moških klientov za posledico to, da se je tudi ta sistem reševanja prostitucije preselil v podzemlje, torej tja, kjer ga nihče od nas ne želi videti. Duševno zdravje Dopust in prepiri Ivana iz Ptuja zanima, kako se naj pripravi na dopust, da ga ne bi preživel v stalnem prepiru s partnerko in otroci. Zdi se, da oba, tako naš bralec kot njegova partnerka, nista več (ali pa še?) sposobna medsebojno konstruktivno komunicirati - ne znata torej prisluhniti drug drugemu in konfliktov ter problemov ne rešujeta konstruktivno. Kot kaže, tudi medsebojno ne izpolnjujeta praktičnih in čustvenih potreb in se tudi ne dopolnjujeta. Menim, da si sedaj pred dopustom vzameta oba čas za razmislek o sebi in o tem, v čem se naj spremenita v medsebojnem odnosu.O tem se seveda morata pogovoriti in dogovoriti ter se dogovora držati, nikakor pa ne smeta niti poskušati spreminjati drug drugega, temveč le vsak samega sebe. Družina je, kot kaže, tudi odpovedala - najmanj v eni izmed svojih nalog, saj otroci niso seznanjeni z osnovnimi socialnimi vlogami (z vlogo otroka in vlogo staršev na primer). Nujno je, da se po razmisleku in pogovoru med staršema naredi družinski posvet še za celo družino. Pomeni se naj o medsebojnih odnosih s pravico do tega, da povedo tudi otroci, kaj čutijo in kako doživljajo medsebojne odnose ter vsi skupaj pripravijo načrt skupnega družinskega dopusta s soglasjem vseh članov družine in upoštevanja tudi lastnih želja in potreb vsakega člana družine. Če jim bo to uspelo, bo naš Ivan imel letos kar prijeten dopust, pa tudi njegova žena in otroci. Kar privoščim jim ga... Mag. Bojan Šinko, spec. klin. psih. Prostitucija je tudi v Sloveniji dobila takšne razsežnosti, da si pred njo ne gre več zatiskati oči. Edina možna rešitev torej je, da se družba odkrito spopade z vprašanjem prostitucije. Pri tem nam je za zgled lahko primer dveh članic Evropske unije, in sicer Nemčije in Nizozemske, ki sta uveljavili model odprave prepovedi prostitucije s sistemom zelo ohlapne regulacije, zlasti glede registracije dejavnosti ter zdravstvenega, socialnega in pokojninskega zavarovanja. Uradnih podatkov o tem, koliko prostitutk in prostitutov je v Sloveniji, v bistvu ni. Po oceni policije pa naj bi bilo v naši državi okrog 1400 prostitutk, med njih lahko prištejemo še 500 tujk, medtem ko števila prostitutov ni mogoče oceniti. Prav tako ne gre zanemariti t. i. občasnih prostitutk, ki jim je plačljiva spolnost le postranski zaslužek (prostituciji se vdajajo nekajkrat na mesec ali pa na leto). V Mladem forumu ZLSD Ptuj se nikakor ne moremo strinjati s protiargumenti, ki jih glede dekriminalizacije prostitucije navaja NSi. Prostitutke in prostituti bodo po njihovem lahko opravljali svoje delo kar pred šolami in vrtci, kar je za nos privlečeno in zavajujoče, saj dekriminalizacija govori o povsem drugačnem pristopu k temu pojavu. Tukaj govorimo o zaščiti prostitutk in prostitutov, predvsem o njihovem zdravstvenem, socialnem in pokojninskem zavarovanju. Dekriminalizacija pomeni toleranco do neke mere, in izvajanje dejavnosti v za to namenjenih prostorih in ne kar vsepovsod. Če kdo lahko nasprotuje dekri-minalizaciji, so to v prvi vrsti prostitutke in prostituti, v kolikor temu ne nasprotujejo, de-kriminalizacijo v popolni meri podpiramo tudi v Mladem forumu ZLSD Ptuj. Dejan LEVANIČ Predsednik Mladega foruma ZLSD Ptuj Kupoprodaja Taluma - nova »znamenitost« Kidri~evega! Slovenci nimamo le svetovnih znamenitosti oziroma izvirnosti, kot so: lipicanci, cviček, kranjska sivka, idrijska čipka ... , ampak tudi Kidričevo. Njegova največja zanimivost je v tem, da je še edino mesto v svetu, kjer je nekoč vladal komunizem, kije obdržalo ime po kultu osebnosti iz tega obdobja. V ta skupek zanimivosti pa se prav ta čas, kot beremo in slišimo, pridružuje še nova - svojstvena kupoprodaja Taluma. In na slednjo še mnenje dolgoletnega sodelavca in delničarja. Kot vidimo, vladajoči anar-holiberalizem dopušča tudi možnost tako imenovanega me-nedžerskega odkupa državne lastnine, da lahko zadnja generacija transformiranih šefov socialisičnega samoupravljanja odkupi "lastno tovarno", ki je še v državni lasti. To pa za Kidričevo niti ne bi bila zanimivost več, če ne bi bil prisoten sum, da tovarna sama sebe kupuje. Ali gre pri tem v Kidričevem res že za eno prevaro več, saj se še docela ni polegel čudni način prisvojitve njegovega 86% deleža s strani še vedno državnega Eles-a in ali zadolžena Slovenija, ki se ji "črna luknja" od leta 1997 samo veča (lani že za 157.527 mio SIT), res ne potrebuje resničnega denarja, ki ne bo samo preložen iz žepa v žep? Mislim pa tudi, da davkoplačevalci Slovenije še pomnimo, kako smo prav te banke, ki se omenjajo tudi pri tej kupčiji, že sanirali! "Lonec potegavčin", za katerega je osumljen tudi ta posel, pa še ni poln. Kot beremo, je v konzorciju kupcev tudi PID Infond, ki ga je z 68% deležem ustanovila KBM in ki še, nam naivnežem, ki smo verjeli v njegove super reklame, kljub že nekajletnim obljubam, ni izplačal niti tolarja dividende. Ko njegovo vodstvo širokega srca nastopa pri kupčiji Taluma in si tudi deli enormne plače, mu delničarji res ne moremo verjeti, da nima denarja niti za nominalne zneske delnic, kaj šele za dividende. Sicer pa je prevaranih Slovencev v "ropu stoletja", kot se tudi sliši, ki še nido dobili niti "ficka dote iz socializma" okrog 1.300.000. Ob tej kupoprodaji pa se po mojem pojavljajo še vprašanja, kot: - Kaj je s stotridesetimi sovlagatelji, ki so se ob podpisu pogodbe junija 1985 dolgoročno vezali na aluminij iz Kidričevega in se zanašali na finančno soudeležbo pri projektu MPPAL (prva faza), ki je veljal 24,5 milijard DIN; - Ali smo pri kupčiji, ki mora biti prosta bremen, upoštevani tudi mi (mali) delničarji samega Taluma, ko smo v začetku devedesetih let, kot njegovi delavci, zaradi nelikvidnosti dobivali del plače v dobropisu do časa, ko se bo tovarna lastninila; - Kje je TALUM-B, d.d., kije bil prav zaradi malih delničarjev narejen in kakšno vlogo ima pri tem centralna KDD? In še, kaj je z nominalno vrednostjo delnic in z zamudnimi obrestmi, saj Talum že nekaj let ni več v izgubi? Če že Talum naj bo prodan in ostane v domačih rokah, kar tudi sam rad slišim in na čigar parolo se njegovi kapitalistični pretedenti tudi naslanjajo pri svojih delavcih, potem je še najlepše slišati, da postane na nek način bodoči lastnik Taluma sosednji IMPOL, ki je dejansko s TGA - sedaj Talum - bil v raznih povezavah že od samega začetka, tudi v podobni integraciji, kot je bil SOZD UNIAL, ki je sedaj spet na vidiku. IMPOL bi aluminiju iz Kidričevega znatno povečal vrednost. Sicer pa hvala bogu, da bomo končno v zgodovini države Slovenije tudi mi Štajerci dobili svoje veleka-pitaliste in s tem več upanja na dividende. Rajko Topolovec Kondicijska priprava v {portu (1) šport, gibanje in rekreacija so najboljši načini za preživljanje prostega časa. Tek (angl. jogging) je učinkovita pot do zdravja in sprostitve. Potrebujemo le par športnih čevljev, cesto in željo po gibanju. Zdravstveno je tek povezan kot preventivno sredstvo pred srčno-žilnimi problemi. Tek pa ni samo šport za sebe, temveč je osnovno gibanje v mnogih drugih športnih panogah. Obstaja možnost, da tekači, ki se udeležujejo ostalih športov, utrpijo manj kroničnih poškodb kot tekači, ki samo tečejo. Tekači, ki poleg teka igrajo še nogomet, košarko, plezajo, obiskujejofitnes, itd., uporabljajo različne mišične skupine in tako zmanjšujejo možnost pretiranega enostranskega obremenjevanja organizma. Tekaški trening - brez drugih trenažnih metod razen teka - povzroča mišično neravnotežje ter neravnotežje v gibljivosti. Vsak preteče-ni kilometer poveča moč in zmanjšuje gibljivost tistih mišic, ki so najbolj aktivne v vzdržljivostnem teku - m. gastrocnemius (izteguje stopalo), m. biceps femoris (izte-guje kolk), spodnje hrbtne mišice (iztegujejo trup). V skladu s tem se relativno zmanjša moč v njihovih nasprotnih mišicah - m. ti-bialis anterior (dviguje stopalo navzgor), m. quadriceps femoris (izteguje koleno in upogiba kolk), trebušne mišice (upogibajo trup). Glede na nastanek ločimo akutne in kronične športne poškodbe. Akutne poškodbe so poškodbe, katerih nastanek je nenaden (primer: zvin gležnja zaradi neustrezne podlage). Kronične poškodbe so rezultat dolgotrajnega delovanja nekih vzrokov oz. mehanizmov (primer: plosko stopalo povezano z nepravilno obutvijo), ki jim trenerji včasih ne posvečamo potrebne pozornosti, dolgotrajno pa lahko povzročijo boleče posledice, kot je npr. tekaško koleno. Mišice se lahko hitro prilagodijo, medtem ko se kite, vezi in kosti ne adaptirajo v enaki meri. Organizem tekača se ne more v nedogled prilagajati na vedno nove dražljaje, ki jih povzroča trening. Posledica nepravilnih obremenitev je pretreniranost in patološke spremembe na prizadetih tkivih. Nepravilno predpisan trening je pogost vzrok športnih poškodb (60 %) tako pri začetnikih kot pri izkušenih športnikih. Tekaške poškodbe so prisotne tudi v ostalih športnih igrah, tako da bomo v prihodnjih nekaj člankih poskušali predstaviti poglavitne mehanizme, ki vplivajo na nastanek kroničnih poškodb. Namen teh člankov je vzpodbuditi trenerje in športnike za bolj poglobljen pristop pri optimizaciji kondicijske vadbe, kar vodi do večjih tekmovalnih uspehov. Robert PAL, prof. športne vzgoje, kondicijski trener Info Glasbene novice! Sanje mnogih mladih izvajalcev so, da bi postali glasbeni zvezdniki. Vendar na poti do zmage oziroma zvezd je veliko ovir in ena izmed prvih je izbira svoje glasbene ciljne skupine. Preveč mladih si želi, da bi bili pop ali rock zvezdniki in le redki si z dozorevanjem upajo sanjati, da bi postali zvezdniki resnejše in nedvomno tudi kvalitetnejše glasbe. Britanski zlati "pubec" ROBBIE WILLIAMS je svojo glasbeno pot začel pri pop skupini Take That. Po razpadu te pop najstniške atrakcije se je kot solist najprej predstavil s hitom Freedom, katerega je v izvirniku pel George Michael. Lani je neverjetno popularen izvajalec lansiral novo veliko ploščo Escapology, s katere nam je že postregel z dvema hitoma Feel in Come Undone. Svojo uspešno pot pa bo nadaljeval z glasbeno polno rock balado SOMETHING BEAUTIFUL (****), katera ima tudi žgečkljivo oziroma provokativno besedilo. Prvaki neodvisnega rocka COLDPLAY se pojavljajo velikokrat v medijih in razloga sta vsaj dva in sicer odlična glasba ter ljubezensko razmerje njihovega pevca Chrisa Martina z igralko Gwyneth Paltrow. Kvartet izvaja zahtevno ter valujočo rock odo GOD PUTA SMILE UPON YOUR FACE (****), ki je del fantastične lanske zgoščenke A Rush Of Blood To The Head. Glasbeni presenečenji meseca pa sta pripravili dve skupini, ki sta bili v modi ob koncu 80. in v začetku 90.. Na glasbeno sceno se s svojim agresivnim rockom vračata skupini JANES ADDICTION s komadom JUST BECAUSE (***) in INSPIRAL CARPETS s komadom COME BACK TOMMOROW (***)! Multi nacionalna skupina OUTLANDISH vzbuja pozornost s svojo kombinacijo soula, r&b-ja, popa in afriških glasbenih prvin. Vrhunski glasbeniki so na fini način priredili klasiko AISHA (****), pod katero je v izvirniku podpisan pevec Khaled in je v tem tednu celo na 1. mestu v Nemčiji. Ameriška pevka MYA je kanček slave občutila, ko je skupaj z Prasom Michaelom (raper prihaja iz skupine Fugees) izvajala No.1 hit Ghetto Superstar. Omenjen hit ji je pomagal, da je podpisala pogodbo z mega založbo Universal, za katero je posnela pravo erotično ter razgibano r&b groovy skladbo MY LOVE IS LIKE.WHOA (***). MASIAH CAREY je obsedena zbirateljica čevljev in ima baje v omari več kot tristo parov raznih modelov. Diva gotovo sledi obutveni modi in to poizkuša tudi v glasbi, kar dokazuje tudi z zadnjim singlom I Know What You Want, v katerem gostuje pri raperju Busta Rhymsu. Fantastična pevka je pozitivno presenetila, ko je na lagoden način priredila rock klasiko v soul z naslovom BRINGIN ON THE HEARTBREAK (****) in so jo pred 22.leti izvajali Def Leppard. Kanadska zvezdnica CELINE DION trenutno služi mastne dolarje, saj vsak večer poje v Las Vegasu. Njen aktualen album One Heart se slabo prodaja in z njega že poznamo dve pesmi I Drove All Night in Have You Ever Been In Love. Vrhunska izvajalka žal preveč sledi modernim pop trendom in to je slišno tudi v atraktivni poletni popevki ONE HEART (****), ki gaje ponovno produ-ciral Max Martin. V soboto smo izbirali najlepšo slovensko popevko in dokaj presenetljivo je ta laskav naslov dobila NATALIJA VERBOTEN s popevko NA POL POTI. Ostale nagrajene popevke pa so bile ZELENI ŽAFRAN - KATRINAS, VSEGA JE PREVEČ - YLENIA ZOBEC, USTVARI ME - IRENA VRČKOVNIK in KO BO UMRLA LJUBEZEN - JURE IVA-NUŠIČ. David Breznik Glasbeni kotiček Kdo je glavni igralec v filmu Prehitri in predrzni? Odgovor:_ K in nagradno vfraSakje O Ime reševalca: Naslov:_ Davčna številka:________ Nagrajenec prejšnjega tedna je Sanja Plohi, SobetInc111,2281 MarkovcI. Izžrebanec bo prejel dve vstopnici za predstavo v ptujskem kinu (vstopnici ga čakata v kinu za predstavo v petek ob 20. uri). Odgovore pošljite do tmnedelika, 14. julija, na naslov: Radio-TednikPtuj HaiCeva 6,2250 (za Info). Bepop: Zapleši z nami če ne bi od prej poznali skupine Bepop, bi ob prvih nekaj sekundah poslušanja novega plo{~ka z lahkoto pomislili, da gre za kak{en nov (pol)narodno-zabavni izdelek. Album Zapleši z nami se nam-re~ za~ne z istoimensko skladbo, ki pa se ji resnici na ljubo zelo pozna, da je bil avtor ~lan narodno-zabavne zasedbe. Martin [tibernik. človek, ki zna sicer delati ~isto solidne pop komade, se je tokrat uštel. Naj se raje drži svojih Slapov, ki ~isto v redu funkcionirajo. Morda pa so ustvarjalci albuma s tako potezo preprosto želeli pridobiti starejšo publiko? No ja, kakorkoli že, ~etudi so s prvo pesmijo pridobili nekaj narodno-zabavnih fenov, pa le-te izgubijo že v drugi pesmi, Ne sekiraj se iz letošnje Eme. Ker je že v naslovu slovni~na napaka, in starejši ljudje s(m)o na take stvari bolj ob~utljivi. Da ne govorimo o besedilu (nimam pojma, kaj naj danes ob-le~em, ne sekiraj se, važno je, da vsi smo zbrani, moja soba je preve~ razmetana ... in še kaj!), ki vsebuje slovni~ne nepravil- nosti, o katerih pa ne bomo solili pameti. Okus pa po slabem za~etku popravi Brez tebe, balada, ki jo je spisal Frenk Nova. Sledi pesem Vro~ poljub, v katere taktih dobo, h kateri so se Bepopovci usmerili na za~etku poti. V ritmih skupine Kingston (seveda na nižjem nivoju) pa gre pesem Hej ti, na žalost spet s slovni~-nimi napakami v besedilu. Ampak jim oprostimo. So še mladi. "Na napakah se u~im, le tako izkušnje pridobim," so se v pesmi Prava pot "opravi~ili" za vse kik-se. Sicer pa na svojem drugem albumu na splošno pojejo o takoj spoznamo avtorja Aleša "indigo" Klinarja. Ampak ta dva komada sta vsaj v pop maniri in bosta radiu in dosedanji publiki zelo vše~na. Kot avtor pa se je spet izkazal Franci Zabu-kovec (in Matic Oražem, s katerim sta spisala Ukradem ti srce in Prava pot) - aleluja, da so še njega potegnili k projektu. Te pesmi dajo albumu Zapleši z nami spet tisto pravo pop po- Filmski kotiček Prehitri in predrzni MKWANNA^fflik V'V FALL - Craig David & Stiňg N _ lit EMDZIDNNE PER FjKMPfíX- \ N Eros Hamazzatti ■4/KA CHING - Shania 5.1'N DA CLUB - SD Cent ERE ANYPLÂ! ^ Nana & Kim 7. JALED - Ricky MarÏÏîî 8. PAVEMENT CRACKS - Annie Lenno 9. LIRERTINE - Kate Ryair ID. DN THE HORIZONT - Melaine C Vsaki? s>o\?o\:o m