GLASILO DELOVNE ORGANIZACIJE AVTOTEHNA, n. sol. o., LJUBLJANA
LETO X	Redna izdaja	Št. 3 Maj 1984	3 1 I 31 1
Super
Nova
Direktor zgoraj, operativci spodaj. A razdalje je le navidezna. Kajti to so delavci Nove, ki jih vežejo trdne vezi, spletene iz medsebojnega zaupanja, volje do dela, znanja in občutka pripadnosti firmi.
Prav zato je Nova super.
Slika VValterja Misleja ob pakirnem stroju Lara je sicer malce meglena, a njeno sporočilo je jasno: Česar nismo uspeli doseči s samoupravnimi akti, smo dosegli z delom. Delovne povezave pa so mnogo trdnejše od papirnatih.

.Ax/-6o-tehne
miSfmrMzE česrirm#

An mm um
Ptoivi®* Smo na$>% PPagž
Tmmzma » ***** •«*'** me 'm fsmerni
»mm Timvm **&£	^ - JžiZo
m - *<*« m svi mi *a™- ‘*Z**"*»
nveče t/SPeue uMiVorv < ^ADU-ir„ Ponosno ; »*Ame>
Čestitke iz srca radi sprejmemo, ljubi otroci. Vse te množice fraz pa nikakor, čeprav smo zanje sami krivi, saj se jih niste naučili nikjer drugje, kot prav pri nas odraslih.
D 02 VOL iTf DA 3 OVOM PffUiKO/A, Ml i hi AS E OffUeAKiCf i DHOCOVi' KOZI SMO RADilioVU LEPI/ CRT£Ž-QESTirKU,	ZAMOilMO DA
oosmire Kvi ei.HijitK zmm i /UMIJSKIH OtOMA CA HA-rPisoM Va$E /\UTOT£HA/E
Za SV£ tJAS Biče VfliKA RAD OST i ZADOVOLJSTVO
4K0 VasB ZNAČKE v/d»‘mo u hašod Koienciai.
U oČEkivanjv Vašbg odgovora srdaČpo Vas pozdrav20*1*0.
Dordbv/Č Ana i Branisiav 16 000 LES KOVAČ «• 29. Novembah 36
V poslovno skupnost TAM se je združilo devetindvajset ozdov
Delo, 28.111.1984
MARIBOR, 27. marca — Predstavniki 29 ozdov iz BiH, Hrvaške, Makedonije, Slovenije in Srbije so podpisali samoupravni sporazum o združitvi v poslovno skupnost TAM. V poslovni skupnosti so združeni ozdi, ki se ukvarjajo s proizvodnjo sestavnih delov in sklopov za vgradnjo v motorna cestna vozila, proizvajalci gospodarskih cestnih vozil in izdelovalci standardnih in specialnih nadgradenj in karoserij, organizacije za prodajo gospodarskih cestnih vozil na domačem in tujem tržišču in organizacije, ki se ukvarjajo z vzdrževanjem takšnih vozil.
Podpisnice sporazuma bodo v okviru poslovne skupnosti urejale določene skupne posle in opravila na področjih razisko-valno-razvojne dejavnosti in trženja, skupnih komercialnih poslov pri prometu blaga in storitev, ekonomskih odnosov s tujino ter ustanovitve enotnega upravljanja-informacijskega sistema. Temelj delovanja poslovne skupnosti TAM bodo skupni plani, ki naj bi zagotovili uresničevanje dolgoročnih programov razvoja poslovne skupnosti TAM in vseh njenih članic.
V ozdih, ki so podpisali samoupravni sporazum, združuje delo več kot tisoč delavcev. Predsednik republiškega komiteja za industrijo in gradbeništvo Henrik Marko in podpredsednik Gospodarske zbornice Slovenije Rudi Kropivnik sta čestitala podpisnikom in izrazila prepričanje, da bo skupnost prispevala pomemben delež pri nadaljnjem povezovanju in razvoju avtomobilske industrije.
Po podpisu samoupravnega sporazuma se je na prvi seji sestala skupščna poslovne skupnosti in za predsednika skupščine izvolila Valterja Misleja, generalnega direktorja Avtomontaže Ljubljana, za predsednika izvršilnega odbora Vitjo Rodeta, predsednika KPO TAM in za predsednika poslovne skupnosti TAM Zdravka Praznika.	Marjan Kos
Lara
na
sejmu
Alpe Jadran
Na sejmu Alpe Jadran, se je prejšnja leta kar trlo razstav-Ijalcev in gledalcev. Letos je bila udeležba v vsakem pogledu prej ko ne polovična. Zahodni razstavljale! prihajajo na take sejme predvsem zato, da bi kaj prodali, za kar pa je ob skokovitem padanju kupne moči pri nas vse manj možnosti, obiskovalcem pa je za stvari, ki jih ne bodo mogli nikdar kupiti, tudi že pošlo zanimanje. Za nas je bil sejem zanimiv predvsem zato, ker sta Avtomontaža in Avtotehna skupno predstavila novost na našem tržišču, pakirni stroj Lara, o katerem smo že pisali. Kakšne posebne gneče okoli stroja seveda ni bilo, saj ni namenjen široki potrošnji ampak le večjim delovnim organizacijam. Predstavniki le teh pa so si ga zanesljivo ogledali in se na lastne oči prepričali o vseh prednostih sodobnega pakiranja. Cena takega stroja pa je taka, da bi že en sam prodan pakirni stroj več kot upravičil udeležbo na sejmu.
Jurij Černič
Upokojenci
Avtotehne
zopet
aktivni
Potem, ko je v letu 76 ustanovljeni klub zaradi premnogih formalnosti, ki so onemogočale prijavo in delo kluba razpadel in je vrsto let vladalo med našimi upokojenci pravo mrtvilo je letos na pobudo delovne organizacije delo nekdanjih članov ponovno zaživelo. 15. marca so se zbralina ustanovnem sestanku v sejni dvorani Avtotehne in ustanovili tokrat ne klub, ampak aktiv upokojencev. Formalnosti po osmih letih niso nič manjše in manj zapletene, le naši vrli upokojenci so zdaj, ko so si že enkrat polomili zobe, kot temu pravimo, na množici soglasij, dovoljenj, kolekov in dokumentov, bolj prekaljeni. Zato v borbi s prejkone sedemstotisoč glavim administrativnim zmajem niso povsem brez možnosti, posebej, ker jim bo delovna organizacija, ki so ji bili vrsto let zvesti, čvrsto stala ob strani. Za letošnje leto jim je iz sklada skupne porabe že namenila 15 starih milijonov, ki jih bodo porabili za izlete, socialno pomoč in posmrtnine. Da bo delo aktiva kar najbolj učinkovito in dobro organizirano, so iz svojih vrst izvolili organizacijski odbor, ki mu predseduje nekdanji finančni direktor Avtotehne Rudolf Cajič, da pa le nebi bilo kaj narobe bo poskrbel nadzorni odbor, ki mu predseduje Majda Kumer. Določili so tudi članarino, ki, je prav simbolična 100 din letno. Več pa ne vem.
Kdor želi o delu aktiva upokojencev zvedeti kaj več, pa lahko pride vsak torek med 10. in 12. uro v pisarno tov. Roberja na Titovi 36/IV, ali pa pokliče po telefonu na številko 317-044 int. 74, kjer bo dobil sveže informacije o delu društva iz prve roke.
Jurij Černič
Super
Nova
»Ko sem prišel pred sedmimi leti v firmo, je bilo 13 zaposlenih, realizacija pa je bila 238 starih milijonov. V preteklem letu pa je 80 zaposlenih ustvarilo 45 milijard realizacije.«
To je podatek, ki povsem upravičuje pogumno ime firme. Nova je organizacija v bliskovitem vzponu. Gospodarske težave, ki pestijo Jugoslavijo so jo kot kaže obšle. Ali bolje rečeno, pri Novi so se jim izognili. Kako? To je skrito v vseh vprašanjih, ki sem jih pripravil svojemu sogovorniku Rudolfu Lebanu, direktorju Nove.
Torej kako?
»To smo dosegli s fleksibilnim gospodarjenjem. Vedno smo imeli več programov, vse svoje moči pa smo v vsakem trenutku usmerjali v tistega, ki je takrat najbolj šel. Med mediteranskimi igrami smo na primer naredili čez 4 milijone značk. Takrat smo tudi prišli iz anonimnosti in postali znani v Jugoslaviji. Ta posel smo dobili predvsem zaradi kvalitete in ažurnosti. Konkurenca je bila izredna, vsakdo je po svojih močeh pritiskal na organizatorje, da sprejmejo prav njihovo ponudbo. Nas je podpiral naročnikov designe, medtem ko je bil marketing proti. A preden so drugi dali dokončne ponudbe, smo mi že naredili vzorce. Ko delegacijam na najvišjem nivoju ni bilo česa pokloniti v spomin, smo mi takoj naredili male zlate značke, ki so organizatorja rešile zadrege. Ni nas bilo mogoče izriniti iz igre.«
Tako bliskovito reagiranje je možno le z zares odličnim kadrom. Da z njim resnično razpolagate sem se prepričal že, ko sem se pogovarjal z obema delavkama komerciale, ki imata svoj sedež na Titovi 36. Kako izbirate kadre?
tzzr *	jr s * mr s ssrr.
Lani smo izvozili več kot vsa Avtotehna. Preko 6 milijard na konvertibilni trg.
* s	s s	s jmr s jas
»Izbiramo najboljše. Pritegnemo jih z obljubo dobrega timskega dela. Ljudje radi pridejo v tak tim, ki dela. Nadalje je tu tudi osebni dohodek, ki mora biti odraz dela. Ce kdo dela več, kot je pri nas ustaljena praksa, smo mu pripravljeni tudi več plačati. Pri nas ni nevoščljivosti. Ta rada zapelje v uravnilovko.«
Vaš način nagrajevanja je eden temeljev vašega uspešnega poslovanja. To ve praktično vsak direktor v Ljubljani in v Avtotehni tudi. Vendar se nagrajevanje po delu le počasi uveljavlja, v Avtotehni imamo urejenega le v tozdu Trgovina.
Pravilnik o nagrajevanju smo naredili sami, ker je bil prejšnji način nagrajevanja slab. Pred petimi leti je bil to precej pogumen pravilnik. Osebna ocena znaša skoraj 30 odst. osebnega dohodka in z njo razpolaga neposredni vodja. Tako pri nas ne merimo le količine ampak tudi kvaliteto dela, odnos do sodelavcev in delovne organizacije, sodelovanje pri sindikalnih akci-
jah, pa tudi kako kdo hodi oblečen v službo na delovnih mestih, kjer je to pomembno. Zanima me tak človek, ki bo brez pripomb naredil kar je treba tudi ob treh zjutraj in večina v naši firmi je taka. To je zame pripadnost timu in to se tudi nagrajuje.«
Osebna ocena je očitno neodvisna od vsakih objektivnih meril. Tu so možne vsakršne zlorabe.
»Tisti mesec, ko smo uvedli osebno oceno, sta dva šefa mislila, da si bosta z visokimi osebnimi ocenami pridobila simpatije podrejenih. Seveda v njune odločitve nisem posegal. Neskladje sem izravnal tako, da sem njima zmanjšal osebne ocene. Vsakdo ima kontrolo nad seboj. Mene kontrolira in ocenjuje kolegij. V petih letih kolikor imamo uvedeno osebno oceno, ni bilo spora zaradi tega. To je zame najboljša verifikacija pravilnika. Osebna
ocena vpliva na delavce da se poboljšajo, ali gredo pa stran. Kdor zaradi nizkih osebnih ocen ni moralno prizadet, je pa materialno.«
Z današnje perspektive je vse skupaj zelo enostavno. A pred petimi leti niste mogli vedeti, da bo šlo tako gladko. Prav poskus uvedbe nagrajevanja po delu je že marsikomu nevarno zamajal položaj, zato se ga poslovodni delavci neradi lotevajo.
»Direktor se ne sme bati za delovno mesto, ki ga zaseda. Le tako je lahko dober direktor. Strah pripelje človeka do kompromisov s podrejenimi delavci in nadrejenimi institucijami. Svojega dela ne more več dobro opravljati, ker vedno čaka na sugestije, pripombe, mnenja.«
Kaj pa samoupravljanje?
Samoupravljanje je ena boljših stvari v Jugoslaviji, ven-
dar ni pravilno zaživelo. Samoupravljanje ne pomeni informiranja delavcev oziroma samoupravnih organov o prav vsakem detajlu, ker to nehote pripelje do komplikacij. Določeni posli so tako zamotani, da jih na delavskem svetu ni mogoče razložiti. Po drugi strani pa smo iz samoupravljanja naredili ščit za katerim se skrivajo nesposobni direktorji. Njihove odločitve požegnajo delavski sveti in tako je potem, ko se zalomi, kriv ves kolektiv. Jaz gledam na to drugače. So stvari, za katere sem lahko odgovoren le jaz, oziroma moj tim. Pri tem ne rabim nobenega blagoslova delavskega sveta. V primerih ko zakon to zahteva pa uredimo tudi to formalnost. A kdo je dejansko odgovoren je jasno tudi v takem primeru in po tem se ravnamo.«
Na svoj položaj gledate očitno drugače, kot je to v Jugoslaviji deklarirano. Teh vaših stališč ne skrivate, saj so bila očitna tudi na sestanku DPO Avtotehne. Bolj kot goreč samoupravljalec se mi zdite menažer zahodnega tipa, čeprav ste mimogrede omenili, da je samoupravljanje ena boljših
Dveh komandantov ne more biti. Ali vodi kolektiv direktor, ali pa predsednik delavskega sveta.
s ^^ * ^* * ^^ * s * *mr * jmr * mm
stvari v Jugoslaviji. Vse to se kaže tudi v Novinih poslovnih rezultatih. Kako pa vaša stališča in vaš odnos sprejemajo vaši sodelavci?
»Kot direktor sem imel že mnogo problemov z družbenopolitičnimi organizacjami. Posamezniki so me prijavljali na občinski komite zveze komunistov, službo družbenega knjigovodstva, upravo javne varnosti, ker so tako ljubili firmo in se bali zanjo. Nobenega od teh ni več tu.
Ce res pripadaš firmi, lahko vse rešiš v firmi sami in ne potrebuješ zunanjih intervencij. Mnogokrat sem se moral zagovarjati na raznih forumih a nisem se dal. Prepričan v pravilnost svojih argumentov sem jih pred vsakomer tudi brez strahu neomajno branil. Vedno sem se boril za stvari, ki so se mi zdele pravilne. Najhuje je, če ob kakšni žolčni razpravi o poslovnih odločitvah naenkrat pomisliš: zakaj bi se sploh kregal. In popustiš. Takrat je konec direktovanja.«
(Nadaljevanje na 4. strani)
(Nadaljevanje s 3. strani)
Vaše pravo nasprotje je vaš sekretar. Na že omenjenem sestanku DPO je operiral z izrazi kot so sramota, minus in tako naprej, njegovi argumenti sodijo v področje družbene zavesti, kar pa ni materialna, še
manj pa ekonomska kategorija. Ti argumenti so značilni za čase izgradnje samoupravnega socializma, imajo svojo politično težo, a so premalo trdni, da bi jih uporabljali tudi v konkurenčnem poslovnem svetu.
r jmt s	s s * jsss'
Dober delavec postane slab, ko ga začno manjše napake spravljati iz ravnotežja. Začne se zapletati in dela vedno večje. Poslovni rizik ni napaka. To cenimo.
»Tak sekretar v tem času v firmi mora biti. On opravlja delo, ki je vsakemu operativnemu direktorju tuje. Skrbi za samoupravo, zakonitost, papirje in tako naprej. Tudi tak pristop in način dela in argumentiranja je v kolektivu učinkovit in potreben. Imava vsak svoje področje in način dela, vendar si ne nasprotujeva, ampak se dopolnjujeva.«
Kako je sploh prišlo do pobude, da se nova združi z Av-totehno?
Ljudem zaupam. Tisti, ki jim zaupaš, mnogo bolj odgovorno opravljajo svoj posel. Tisti, ki ga stalno kontroliraš, ne razmišlja več.
To je plod sodelovanja z Notranjo trgovino. Natančneje s Hočevarjem. Ko sem videl, kako se on bori za obstoj svojega tozda, sem videl v njem samega sebe. Videl sem, da on v okviru svoje velike delovne organizacije mnogo laže rešuje probleme, kot jaz v okviru Nove. Nam ne manjka idej in volje ampak denar in prostori. Menim, da je Hočevar pravi direktor za v naš tim. Po razgovorih z njim in ko sem videl ogromne neizkoriščene prostore v Avtotehni, sem se odločil. Vsi v Avtotehni mislijo, da je kvaliteta Nove v termi-
nalih in ostanku dohodka. A vrednost Nove je v želji nas vseh da delamo. Uresničimo lahko marsikatero idejo, ne le terminalov. A tega pri vas še nihče ni dojel.«
Kaj menite o drugih naših direktorjih?
»Tudi preostali direktorji so dovolj dober tim, ki bolj razmišlja o delovni organizaciji kot sami delavci. Ekipa je taka, da bo razvijala delovno organizacijo, ne pa tozdov. Toz-dovske planke pa so posledice tega, da v Avtotehni ni bilo dovolj dohodka. To vedno privede do notranjih trenj. Naša naloga je, da enakomerno učvrstimo vse tozde predvsem v smislu pridobivanja dohodka, potem bomo pa laže načrtovali skupne cilje.«
Dosedanji generalni direktor Avtotehne Walter Mislej je odstopil. Zdaj smo pred izbiro novega. V Avtotehni smo jih zamenjali že preveč, tudi zato, ker so interesi oziroma želje, kakšen naj bo generalni direktor različne. Kakšnega pa si želite vi?
vv * JOIV * JEST s Anr s JST s	.
Prepričan sem, da če bi določeno stvar »zafu-ral«, bi moral zapustiti delovno mesto. Govoriva seveda o nepopravljivih napakah, ker vsak ki dela greši. Kdor nič ne dela, ga nikdar ne polomi.
»Direktor, ki pride, naj bo tak kot je bil Mislej. Takega zdaj iščemo. Nihče od zunaj nam ga ne bo postavil. Glavni direktor je povezovalec interesov tozdov. Biti mora dovolj močna osebnost, da bo preprečil, da bi posamezni tozdi vlekli vsak v svojo smer. Sicer bo Avtotehna, ki je komaj ponovno zadihala, spet začela zamirati. Mislej je svoje kvalitete
Avtotehna mora pobrati najboljše kadre svoji konkurenci in jim dodati mlade pripravnike, ki se bodo ob njih vzgojili.
j—r * jtmr s * jt s s jmv * *ar * a
pokazal tudi z zadnjim dejanjem. Zame je mož na mestu, ker je napisal odpoved, še
predno je bil v Avtomontaži sprejet. S tem je pokazal, da ga na zastopstvih lomijo. Izpostavil se je za prihodnost Avtotehne. Nekateri so skušali ostrino te odpovedi omiliti, češ saj ima zagotovljeno delovno mesto, a takrat ga še ni imel.«
Kakšni pa so vaši načrti za prihodnost v Avtotehni?
Skušali bomo delati na tistih programih, ki so za vse tozde interesantni in pri nas organizirati proizvodnjo v povezavi z zastopniškimi programi. To nam bo prineslo dovolj, s tem pa bo polovica problemov že rešena. Z dohodkom,
BREZ NJIH NE GRE
Marija
Krenn
Zdaj bo moralo iti tudi brez nje. Marija Krenn je po osmih letih zapustila Avtotehno. Posebej predstavljati je ni treba, kajti vsi jo poznamo. In to le z dobre strani. Kajti bila je ena tistih, ki je svoje delo opravljala s srcem. Nobena stvar ji ni bila pretežka, na predpise, ki so jo pri njenem delu omejevali se ni ozirala. Najsi je delala v bifeju za stranke ali pa v internem obratu družbene prehrane, delavec od nje nikdar ni odšel nepostrežen.
Pa ne gre le za kavo ali sendvič in včasih celo kakšen »kapsel« izpod pulta, ki bi ji lahko prinesel tudi disciplinski ukrep, a se za to jasno ni zmenila. Pri njej si bil vedno deležen tople prijazne besede, pripravljenosti da ti pomaga v vsakem trenutku in ne da bi za to pričakovala kakšno povračilo. Bila je prava oštirka, tako po videzu, kot po naravi, taka iz dobrih gostiln, ki jih je vse manj in kamor ravno zaradi prijazne oštir ke tako radi zahajamo. Zato se je bodo fantje na Celovški 228 vedno radi spomnili, pa tudi ona njih. Sodi namreč med tiste, ki ima vse ljudi rada in se povsod dobro počuti.
»Zelo dobro sem se počutila v Avtotehni, sodelovali smo
ki bo večji kot sedaj pa bomo tudi v Avtotehni uvedli nagrajevanje po delu. Tisti, ki delajo, bodo dobro zaslužili. Nosilci dohodka bodo dodatno stimulirani, zato lahko pričakujemo vse boljše rezultate. Porabniki pa bodo še nekaj časa vegetirali, potem pa bodo odšli iz Avtotehne, ker jih bo sram pred kolegi, pa tudi plače bodo imeli majhne. Prav vsakega dela seveda ne moremo normirati in za vsako delovno mesto določiti plana. V takih primerih bomo dohodke posameznikov uravnavali le z osebno oceno.«
Jurij Černič
odlično, delavci so enkratni fantje in prav težko mi je da grem. Presenetili so me za vsak rojstni dan, naredili so mi torto in prinesli darilo. Vedno so mi pomagali, če sem jih rabila, ustregli so mi prav vsako željo. Zdaj bom doma, povsem se bom posvetila svečam, ki jih delam že štiri leta in gredo v promet, posebno tiste v obliki vrčkov za pivo.«
Slovesa ne bo pozabila nikoli. Delavci so jo zasuli z darili. Poklonili so ji zlato zapestnico, prstan z rubinom, glasbeno skrinjico, klekljane prtičke, predpasnike, rokavice.
»Ko sem odprla darila, sem mislila, da me bo kap. Jokala sem in mehanikarji tudi. Nisem si mislila, da bo tudi njih tako ganilo. Pri moških redko vidiš solze. Radi so me imeli, ker sem bila vedno za vsako neumnost in mi nobena stvar ni bila pretežka.«
Jurij Černič
ZAHVALA
Ob izgubi žene in matere Zofije Trunk se zahvaljujeva sodelavcem za podarjeno cvetje in izrečeno sožalje.	Martin jn Rajko Trank
Takih diskusij, kot je bila na vaši DPO, pri nas ni. Mi si vse povemo v obraz.
s	* j—r *	s	* jmr *	* jmr * at s	* jmr * ,^r s	* jmr s jmr s jmr s
Verjetno ste že opazili dve novi sodelavki, ki sta z novim letom zasedli vogalno jugozahodno pisarno v drugem nadstropju. To sta prvi delavki Nove, ki sta se namestili pri nas, sčasoma pa je predvideno, da bodo delavci Nove zasedli vse drugo nadstopje. Jasno je, da sem se ju odločil predstaviti v Glasilu. Še bolj jasno najbrž je, da sem nameraval napisati, da sta prijetni sogovornici, da imata lepo urejeno pisarno, nedvomno dobri delavki, rezultatov sicer še ni, ker se še uvajata, saj sem vedel, da sta pri Novi šele od novega leta, da pa že v bližnji prihodnosti lahko pričakujemo ... in tako dalje.
Pa sem moral plan malce spremeniti.
Res je sicer, da sta Sonja Mavrič in Darka Jelčič prijetni sogovornici in da sta si poslovne prostore prav lepo uredili, a v prvih dveh mesecih in pol sta skupaj še z dvema sodelavcema v Zagrebu, ta četverica pa predstavlja Novino komercialo, za štiri in polkrat
presegli letni plan. Seveda pa je treba podpisane pogodbe še realizirati. Ta pa je znašal 1,2 stare milijarde razlike v ceni.
To pač vzbuja spoštovanje in zahteva resnejši pristop.
Sonja Mavrič je po poklicu metalurški tehnik, pri Novi pa je na delovnem mestu svetovalca v komerciali, Darka Jelčič pa je ekonomski tehnik in dela kot samostojni komercialni referent. Obe sta bili prej zaposleni pri Magosu (skupnost malega gospodarstva) in sta torej k Novi že prišli kot dobro utečen tandem. Pri tem zanju v komerciali očitno ni nobenih skrivnosti več, saj dela npr. Sonja Mavrič na tem področju že 17 let. To ni naključje. Za Novo je kvalitetno kadrovanje značilno.
Njuno delo obsega nabavo in prodajo blaga ter sklepanje kooperacijskih pogodb s privatnimi proizvajalci, s katerimi Nova na široko sodeluje. Velike možnosti za delo pa jima nudi sodelovanje s tozdom Trgovina, ki je registrirana za preprodajo blaga. Kot meta-
lurški tehnik se je Sonja Mavrič specializirala za tehnične artikle, posebej rada pa trguje z materialom, ki ga na domačem tržišču primanjkuje in
r * jkw s	s mt * *nr * * jmr s jmmr * ja
»Nobena naša proizvodna dejavnost ne dela tako hitro, da ji komerciala ne bi mogla slediti.«
isr * jt * jamr *	* mo' s jtmr * jbt s Amer s.
ga je bilo treba do sedaj uvažati. Vendar zna tudi zaloge, ki so se komu drugemu valjale po skladiščih po dve leti, prodati v enem letu. Na primer feetinge, ki so se nakopičili v skladiščih tozda Trgovine.
Ekspeditivnost Novinih komercialistov pa ima še eno prednost. Ne obremenjujejo skladišč. Vse pogodbe so namreč vezane na proizvodnjo in tako ni nobenega blaga na zalogi. Proizvodnja namreč ne dela tako hitro, da ji komerciala ne bi mogli slediti. Izdelki so vsi prodani še preden so narejeni.
Seveda sledi dobremu delu tudi dobro plačilo. Nova ima namreč že več let uvedeno sti-
mulativno nagrajevanje po delu in takle preseg norme pomeni praktično podvojen osebni dohodek. Učinkovito in neoporečno delo pa jima je prineslo popolno zaupanje predpostavljenih. Ne le njunega direktorja Lebana, ki nasploh meni, da nezaupanje samo kvari kadre, ampak tudi direktorja Trgovine Hočevarja, ki je zaradi slabih izkušenj v lastnem tozdu sprva vedno zahteval predkalkulacijo za vsak posel, ki ga je odobril. Po dveh mesecih in pol staža v novi de-
s v j' s aot s .
»Nikoli ne smeš biti pokvarjen. Če enega danes ,zezneš‘ v Sarajevu, bodo to že jutri vedeli na sejmu v Novem Sadu in ne bo nikogar, ki bi hotel kupčevati s tabo.«
lovni organizaciji delata popolnoma samostojno in brez vsakih kontrol.
Jurij Černič
Tako delajo pri Novi
Da imajo pri našem novem tozdu Nova malce drugačne delovne navade in malce drugačna pravila vedenja kot je to uveljavljeno pri Avtotehni, je bilo mogoče zaznati že na prvem sestanku DPO, ki so se jih udeležili tudi vodilni predstavniki našega novega tozda. Seveda pa takile vtisi z raznih sestankov pogosto varajo in se za sicer gromovito retoriko ne skriva nič posebno pretresljivega. A kot kaže, je v tem primeru ravno narobe. Če nas je nastop njihovih vodilnih predstavnikov presenetil, je, vsaj mene, učinkovitost njihovih operativcev naravnost šokirala.
Sklepi
disciplinske komisije
Skupna disciplinska komisija DO Avtotehna Ljubljana n. sol. o., je v sestavi predsednika Braneta Mastna, zunanjega člana Staneta Smoleta, članov Franca Petkovška, Tomaža Petriča, Boža Ostermana ter zapisnikarice Erike Železnik, v disciplinski zadevi zoper delavca Miloša Pavloviča, na podlagi zahteve za uvedbo disciplinskega postopka z dne 14. 7. 1983, po opravljeni javni obravnavi dne 6. 10. 1983 v navzočnosti odgovornega delavca, soglasno
odločila:
Delavec Miloš Pavlovič, roj. 13. 6. 1945 v Kalinoviku, stanu-juč v Novem Beogradu, Ul. Pere Segedinca 12, razporejenega na dela in naloge samostojnega komercialista
je odgovoren:
ker je kljub prepovedi podpisal zaključnico št. 102/1 TRO Mehanizacije Priština dne 20. 5. 1983 v vrednosti 11.824.806,70 din.
S tem je storil hujšo kršitev delovne obveznosti zlorabe položaja in dejanje, ki znatno ovira delovni proces po sedmi in petnajsti točki 12. člena Pravilnika o odgovornosti delavcev.
Delavcu se na podlagi 16. člena Pravilnika o odgovornosti delavcev izreče disciplinski ukrep:
PRENEHANJE DELOVNEGA RAZMERJA.
Na podlagi te odločbe preneha delavcu delovno razmerje z dnem vročitve dokončne odločbe oz. z dnem poteka roka za ugovor zoper to odločbo.
Potrditev sklenitve samoupravnega sporazuma o združitvi v Poslovno skupnost TAM
Sklenitev Samoupravnega sporazuma o združitvi v poslovno skupnost TAM so s podpisi potrdili pooblaščenci naslednjih organizacij združenega dela:
AUTO Hrvatska, Radna organizacija za popravak i održa-vanje motornih vozila, p. o., »AUTOKUČA«, Čakovec Autokaroserija, Novi Sad, po. o
Avtomontaža, Tovarna gospodarskih vozil, trgovina in servis motornih vozil, Ljubljana, n. sub o.
Avtoservis Domžale, p. o., Domžale
Avtotapetništvo, p. o., Maribor
Avtotehna zastopanje, trgovina uvoz — izvoz, servisi, Ljubljana, n. sol. o.
Belokranjska železolivarna in strojna tovarna, n. sol. o., Črnomelj
FAMOS, Sarajevo, Radna organizacija
Fabrika spojnica, Sanski Most, p. o.
FAMOS Sarajevo, Radna organizacija
Fabrika transmisija — Hrasni-ca, n. sol. o.
FAMOS, Sarajevo, Radna organizacija
Tvornica prečistača, p. o., Ro-gatica
Generalna, srednja in tekoča popravila avtomobilov, Avtoobnova, Maribor, p. o.
HIKO Olga Meglič, Industrija hidravlične in kmetijske opreme p. o., Ptuj
Industrija transportnih sredstev in opreme, n. sol. o., Kočevje, TOZD Prikolice in nadgradnje, n. sol. o., Kočevje
Industrija za avtomobilski de-lovi i traktori, n. sol. o., »RUEN«, Kočani
Proizvodno transportno podjetje Avtoradgona, n. sol. o., Gornja Radgona, TOZD Avto-trgovina — servisi, n. sol. o.
Proizvodno transportno podjetje Avtoradgona, n. sol. o., Gornja Radgona, TOZD Proiz-
Poslovna skupnost TAM
V Tovarni avtomobilov in motorjev Maribor je bila v torek, 27. marca 1984 ustanovitvena seja skupščine Poslovne skupnosti TAM, ki so se je udeležili delegati 29 organizacij združenega dela, pooblaščenci za podpis samoupravnema sporazuma o združitvi v Poslovno skupnost TAM in gostje. Glasilo skupnosti poroča v svoji prvi številki o vseh najpomembnejših odločitvah s seje skupščine, priobča uvodne misli ob tem pomembnem dogodku in predstavlja članice Poslovne skupnosti TAM.
Veliko je odvisno od naše volje do sodelovanja
Vsi delavci, ki sodelujejo pri razvoju, proizvodnji, prodaji in vzdrževanju gospodarskih cestnih vozil in njihovih sestavnih delov, smo se povezali v Poslovno skupnost TAM. Vsi člani te skupnosti z optimizmom pričakujemo, kako bo od danes naprej vse boljše, predvsem na področju razvojnih programov, usklajenih investicij, boljše izkoriščenih zmogljivosti, več izvoza, več uvoznih možnosti za reproma-terial itd. Vsaka od članic, naj si bo temeljna organizacija združenega dela ali delovna organizacija, ima še kakšno dodatno skrito željo, ki bi jo rada s pomočjo poslovne skupnosti hitreje in lažje uresničila. Vse to je prav in razumljivo, vendar se moramo vsi skupaj zavedati, da smo z ustanovitvijo Poslovne skupnosti TAM naredili šele prvi korak in da bo uresničitev vseh skupnih in posameznih želja odvisna od
nas samih, oziroma od naše volje do sodelovanja, za kar bo potrebno predvsem veliko medsebojnega razumevanja in enotno spremljanje dolgoročnih ciljev. Pričakovati, da bi Poslovna skupnost TAM že po enem ali dveh letih obstoja bistveno izboljšala sedanje zatečeno stanje, bi bila utvara. Stvarno lahko pričakujemo bistvene premike šele po preteku enega srednjeročnega obdobja. Za takrat si pa vsi želimo, da bi Poslovna skupnost TAM zadovoljevala potrebe domačega in izvoznega tržišča s celotnim programom gospodarskih cestnih vozil in najrazličnejših delovnih strojev kot izpeljanke iz osnovnega programa in da bomo vsi člani polno zaposleni s proizvodnjo teh skupnih proizvodov.
Walter Mislej, predsednik skupščine Poslovne skupnosti TAM
vodnja nadgradenj, n. sol. o.. Gornja Radgona
Remont i servis TAM, p. o., Novi Sad
Ribniška kovinska industrija, Ribnica na Dolenjskem TOZD Komunalna oprema, Ljubljana
»SOKO« — Radna organizacija Fabrika transmisija, n. sol. o., Mostar
SOUR »Petar Drapšin«, Mla-denovac, r. o.
TAM Avtotrgovina, n. sol. o., Maribor
Tehnomehanika, p. o., Marija Bistrica
»Tehnostroj« — Inustrija vozil in servisi, n. sol. o., Ljutomer
Tovarna avtomobilov CIMOS, n. sol. o., Koper
TOZD Proizvodnja avtomobilskih delov, n. sol. o., Buzet
Tovarna avtomobilov in motorjev Maribor, n. sol. o.
Tovarna avtoopreme, gumijevih izdelkov in servisi, r. o., AGIS, Ptuj
Tovarna plastičnih in optičnih proizvodov »Jože Kerenčič«, o. sol. o., Ormož
TOZD Predelava plastičnih mas
Tovarna specialnih cestnih vozil »Karoserist«, p. o., Maribor
Tovarna vozil in toplotne tehnike »Boris Kidrič«, n. sol. o., Maribor, TOZD Mehanska obdelava n. sol. o.
Tovarna vozil in toplotne tehnike »Boris Kidrič«, n. sol. o. Maribor, TOZD Plastične nadgradnje, n. sol. o.
Tvornica motorne opreme i Ijevaonica »Rikard Benčič«, Rijeka, n. sol. o.
V Poslovno skupnost TAM je tako trenutno združenih:
8 TOZD, ki se neposredno združujejo v poslovno skupnost, 11 DO brez TOZD v svoji sestavi, 11 DO s TOZD v svoji sestavi, 1 SOZD.
Organizacije združenega dela, združene v Poslovno skupnost TAM, so glede na sedež lokacijsko razporejene na ozemlju SFRJ takole: v SR BIH 4 v SR Hrvatski 4 v SR Makedoniji 1 v SR Sloveniji 19 v SR Srbiji 3 — od tega 2 na teritoriju SAP Vojvodine.
V vseh naštetih organizacijah združenega dela združuje svoje delo prek 25.000 delavcev. Njihove interese bo v Skupščini Poslovne skupnosti TAM, v skladu z določili samoupravnega sporazuma o združitvi, zastopalo 39 delegatov.
V Poslovni skupnosti TAM združujejo svoje sile
Prva skupščina Poslovne skupnosti TAM pomeni pomembno prelomnico v povezovanju proizvajalcev gospodarskih cestnih vozil znamke TAM. Delo začenjamo v težkem, lahko rečem v najtežjem obdobju borbe za stabilizacijo.
Poslovna skupnost TAM povezuje širok krog proizvajalcev iz vse Jugoslavije in je, tako v proizvodni kot tudi v prodaji navzoča na celotnem jugoslovanskem trgu. Tako je uspešnost proizvodnje Tamovih proizvodov odvisna od stanja v celotnem jugoslovanskem trgu. Tako je uspešnost proizvodnje Tamovih proizvodov odvisna od stanja v celotnem jugoslovanskem gospodarstvu. Poskus uvedbe Tamove reprodukcijske celote v poslovanju s tujino, ki zaenkrat še ni uspel, je dokazal, da je v večini republik in pokrajin prodrlo spoznanje, da Tamova reprodukcijska celota pomeni kakovostno povezavo na jugoslovanskem trgu.
Skupni proizvod, gospodarska cestna motorna vozila, razne vrste nadgradenj, motorjev, osi, menjalnikov in drugih delov in tehnološke opreme, povezuje vse članice Poslovne skupnosti TAM. Glavni nosilec te proizvodnje je Tovarna avtomobilov in motorjev, a v različnem obsegu za različne izvedbe vozil in delov tudi vse ostale članice. Takšna povezava zagotavlja skupni poslovni interes, pa tudi skupno obvladovanje različnih težav na poti od razvoja do prodaje. Takšno sodelovanje je tradicionalen odnos med TAM in njegovimi sodelavci. Tako so že v preteklosti nastajali dohodkovni odnosi, ki jih bo potrebno v Poslovni skupnosti TAM še okrepiti. Dohodkovni odnosi morajo temeljiti na večji in bolj kakovostni proizvodnji, na boljši in ustreznejši delitvi dela, na kvalitetnejši organizaciji, na združevanju sil za skupni izvoz; skratka, v borbi za višji dohodek in boljše rezultate dela. Takšen pristop in njegovo učinkovito izvajanje omogoča uspešno delitev, ki pa jo pri nas pogostoma postavljamo na prvo mesto. Toda najprej je potrebno ustvariti in šele potem deliti. To naj bo tudi usmeritev v naši poslovni skupnosti.
Ne delamo si utvar, da ne bodo prav letos, zaradi naporov za omejevanje inflacije, problemi cen in na tej osnovi medsebojni odnosi prav posebno zahtevni. Ekonomsko upravičena delitev dohodka bo v pogojih, ko se bo marsikdo boril za pozitiven rezultat, izredno težko in odgovorno delo. Vsi se bomo morali z vsemi silami zavzeti za znižanje stroškov in predvsem za najboljše možne učinke.
Iskati jih moramo v vseh smereh!
Tovarna avtomobilov in motorjev ima izdelan svoj program gospodarskih cestnih vozil. Borba za hitrejše uveljavljanje novih proizvodov je ključno vprašanje uspešnejšega plasmaja in tudi večjega dohodka. V Poslovni skupnosti TAM moramo konkretno opredeliti naloge vseh članic in tudi spremljati njihovo izvajanje. Raziskati je potrebno tudi druge možnosti boljšega povezovanja med vsemi ali nekaterimi članicami, ki bodo prispevale k skupnemu hitrejšemu razvoju.
Naš skupni izvoz proizvodov TAM raste v skladu s planskimi usmeritvami. Intenzivno se ukvarjamo z možnostmi izvoza za nova tržišča, raziskujemo in tudi že uveljavljamo prenose naše proizvodnje itd. Imamo izdelan in učinkovit način deviznega sofinanciranja. Zavedamo se vseh pomanjkljivosti tega dela. Tudi pri tem vprašanju je ključno, kako več izvoziti in tako omogočiti boljše pokrivanje deviznih potreb. Veliko možnosti imamo, da bomo v Poslovni skupnosti TAM učinkovitejši. Ni lahko prodirati na tuja tržišča, kriza v svetu povzroča na zunanjih trgih ostro konkurenco. Združiti moramo svoje sile, širiti že utrte poti, vključevati v ta tok tudi nove proizvode in prodirati še na nova tržišča.
Pregledati je potrebno vse možnosti za hitrejšo in uspešnejšo nabavo surovin in polizdelkov. Verjetno nam bo skupen nastop pri sovlaganjih v črni metalurgiji in podobno omogočil boljše pogoje. Že do sedaj je Tovarna avtomobilov in motorjev Maribor sovlagala pri naložbah nekaterih članic Poslovne skupnosti TAM. V
poslovni skupnosti je potrebno v odnosu do ključnih problemov razširitve proizvodnje ali uvajanja novih proizvodov ugotoviti skupni interes in možnosti skupnega nastopa več ali tudi vseh članic Poslovne skupnosti TAM.
Navedel sem le glavne ključne probleme iz možnosti tesnejšega sodelovanja. Takšnih možnosti je še veliko za vse članice skupaj, še več pa je možnosti povezav med posameznimi članicami. Poslovna skupnost TAM s svojimi organi mora podpirati in pospeševati takšno sodelovanje.
SOZD ZIV TAM je povezovala le ožji krog sodelujočih pri proizvodnji proizvodov TAM. Poslovna skupnost TAM je širok in odprt sistem. Danes ima že 29 članic, a prijavljajo se tudi nove. Na program gospodarskih cestnih vozil se tako navezuje pomemben del proizvajalcev prometnih sredstev iz vse Jugoslavije. Moderen program, sposoben za nastop na zunanjih in domačem tržišču, z že jasno začrtanimi glavnimi potrebami novih naložb za posodabljanje in širjenje proizvodnje, pomeni uspešen primer v preosnovi jugoslovanske industrije in nastajanju odprtega sistema gos-
podarskih vozil, delov in tehnološke opreme. Tak odprt sistem daje tudi večje možnosti sodelovanja z drugimi jugoslovanskimi proizvajalci gospodarskih cestnih vozil in skupnih naporov za hitrejši in uspešnejši razvoj spremljajoče industrije.
Razprava pred referendumi je bila zelo delovna. Večina bodočih članic se je aktivno vključila v dodelavo samoupravnega sporazuma. Tudi prva seja skupščine je delovna. Predložene so teze za planske dokumente, ki jih bo potrebno sprejeti v skupščini Poslovne skupnosti TAM. Predlog organizacije Poslovne skupnosti TAM omogoča kratke in učinkovite poti povezovanja. Vsaka OZD bo dolžna v skladu s svojim deležem v skupnem proizvodu prispevati čim večji delež v opravljanju skupnih funkcij.
Tako imamo vse pogoje, da pričnemo v Poslovni skupnosti TAM takoj delati. Ne moremo pričakovati hitrih sprememb, vsekakor pa nova organiziranost lahko in mora prispevati k uspešnejšemu in hitrejšemu uresničevanju naših stabilizacijskih nalog.
Vitja Rode, dipl. inž.,
predsednik KPO DO TAM
-r	s jmr s	s s jaar * jmr * jmw	* smr * mw
Sklepi
disciplinske komisije
Skupna disciplinska komisija DO Avtotehna Ljubljana n. sol. o., je v sestavi predsednika Braneta Mastna, zunanjega člana Staneta Smoleta in članov Franca Petkovška, Tomaža Petriča, Boža Ostermana ter zapisnikarice Erike Železnik, v disciplinski zadevi zoper delavca Mitjo Kuštrina, na podlagi zahteve za uvedbo disciplinskega postopka z dne 27. 9. 1983, po opravljeni javni obravnavi dne 6. 10. 1983 v navzočnosti odgovornega delavca, soglasno :
odločila:
Delavec Mitja Kuštrin, rojen dne 29. 6. 1953 v Ljubljani, stanujoč v Kranju, Tuga Vidmarja 8, ki opravlja dela in naloge skladiščnika
je odgovoren,
ker je malomarno prevzemal in izdajal blago v skladišču Kbr-ting ter malomarno vodil dokumentacijo.
S tem je storil hujšo kršitev delovne dolžnosti po 1. in 15. točki 12. člena Pravilnika o odgovornosti delavcev.
Delavcu Mitji Kuštrinu se na podlagi 16. in 17. člena Pravilnika o odgovornosti delavcev izreče disciplinski ukrep:
PRENEHANJE DELOVNEGA RAZMERJA,
ki se pogojno odloži za dobo enega leta.
Pogojno odloženi disciplinski ukrep se lahko izvrši, če v času preizkusne dobe v novem postopku ugotovi, da je delavec storil novo hujšo kršitev delovne obveznosti.
Izdaja DO Avtotehna Ljubljana, n. sol. o., Ljubljana, Titova c. 36. Ureja uredniški odbor: Drago Balažič (odg. ur.), Jana Černič, Jurij Černič (gl. in teh. ur.) Katja Krmelj, Brane Masten, Zvone Ogrine, Franci Petkovšek, Vojko Spačal. Naslov uredništva: Titova 36, telefon 317-044. Tisk: Tiskarna Ljubljana v nakladi devetsto izvodov.
—	Časopis prejemajo člani kolektiva, štipendisti in upokojenci brezplačno.
—	Oproščeno prometnega davka po sklepu 421-1/72.
prišli ► ◄ odšli
TOZD TRGOVINA o. sub. o.
Prišli:
10. 2. 1984 BIŠEK Anton 20. 2. 1984 BRAJKOVIC Igor 5. 3. 1984 BARDORFER Samo
Odšli:
29. 2. 1984 ZALOKAR Bojan 10. 3. 1984 TRUNK Martin — upokojitev
14. 3. 1984 VALENTIČIČ Nadja 31. 3. 1984 LAVRISA Stanislav
TOZD VOZILA IN SERVIS o. sub. o.
Prišli:
20. 2. 1984 BRAJKOVIC Igor 19. 3. 1984 CVETKOVIČ Josip
TOZD Zastopstva o. sub. o.
Prišli:
1. 3. 1984 STEFANOVIČ Bori-slav — Beograd 12. 3. 1984 VIDRIH Borut
Odšli:
4. 2. 1984 LAZAR Vojko 15. 2. 1984 PREŠEREN Ivan — upokojitev
18. 2. 1984 PAVSELJ Ljudmila 23. 3. 1984 OSELI Ivan — upokojitev
Izlet na Lubnik
Po dolgem času smo se zopet zbrali, da bi šli na izlet. Škofjeloško hribovje je dokaj blizu in ni tako visoko, zato ga lahko zmore tudi slab hribolazec. Bilo nas je vsega sku-kaj samo 12 izletnikov, naš vodič pa simpatični Franci. Avtobus do Škofje Loke je bil tako poln, da smo bili stisnjeni kot vžigalice, ko nismo mogli več dihati, smo zadaj odprli okno, kajti vročina je bila že res neznosna.
V jutranjem hladu je bilo prijetno hoditi po bližnjih hribih, trava je ozelenela in drevesa in grmičevje je poganjalo prve liste. Zrak je bil čist in tu je vladala tišina prirode, le ptiči so že žvrgoleli. Posijalo je
sonce in mi smo veselo hodili proti Lubniku. Vmes smo premlevali naše vsakdanje dogodke, težave in skrbi. Ob bližnjih kmetijah so pridno obdelovali polja in čistili gozdove. Počasi smo se začeli vzpenjati po dokaj strmi poti proti našemu cilju. Tu je na osojni strani ležal še sneg, pa smo ga malo nabrali in lizali.
Pred zadnjim ovinkom, že skoraj na vrhu, nas je vabil ob poti napis; »1000 metrov naprej, če si zakej, pij, se smej, saj greha s’frej«. No mi smo bili kar solidni in smo v planinski koči naročili samo čaj. Posedli smo po klopeh na soncu, malo smo počivali in prigriznili. Potem smo si ogledovali okolico. Ta planinska postojanka ima svojo televizijsko anteno, zbiralnik za kapnico in tako so z najnujnejšem preskrbljeni. Vso hrano pa je treba prinesti na ramenih, ker tu ni druge poti do vrha. Ko se je megla še bolj razkadila, smo pod seboj videli Škofjo Loko z okolico. To malo mesto je v zadnjih letih postalo kar precej večje, zgradili so nove tovarne in večja stanovanjska naselja. Na drugi strani se je v snegu bleščal Stari vrh in še dalje Blegoš, ki je bil ves bel in čist kot nevesta v pajčalo-nu.
Kasneje so prispeli še drugi turisti, največ jih je bilo iz Škofje Loke in okolice. Bili so res veseli, se smejali in peli. Saj je bil topel sončen dan brez vetra. Naš vodič Franci nas je častil še z dobro kavico in potem smo se počasi odpravili navzdol po strmini. Na sončni strani je med suhim listjem cvetel jetrnik v vsej svoji spomladanski svežini. Že spodaj na travniku smo nabrali regrad za solato. Tu su cvetele trobentice in vetrnice. Sonce je še vedno lepo toplo sijalo in posedli smo malo po travi, saj avtobus nam je tako ušel. V Loki so lepo obnovili stare zaščitene hiše in sploh je bilo vse čisto, menda se že pripravljajo na prvi maj ali pa čakajo prve turiste. Seveda v
soncu je vse lepše, bolj vabljivo, dasiravno je stari del mesta čisto mini, je tako prikupen in urejen.
Odpravili smo se proti domu, a lepega izleta ne bomo tako hitro pozabili.
Milka Pavšelj
Naša
jutranja
kavica
Pozdravljena, naša jutranja kavica! Taka, si, da nam srce po tebi čisto nič ne zadrhti, saj si bolj podobna rjavkasti vodici, kot pa pravi kavici. Vendar se hec tukaj šele začne. Konča se namreč v straniščnih prostorih v vsakem nadstopju posebej, ko horde žensk prinašajo pladnje s skodelicami vseh oblik in barv, umazanih od kavice. Zakaj pa to, se vpraša nepoučeni ! Zato, da jih v straniščnih prostorih pomijejo, s praškom ali brez, odvisno od okusa in pridnosti.
Sicer so pa nekateri od nas tudi tako naivni, da pridejo v bife na jutranjo kavico brez lastne skodelice, pomislite. Vendar se mora takšen nesramnež kavici seveda odpovedati, tako vendar ne gre. Brez skodelice, pa kaj še! Če ga imajo sodelavci radi, se mora zadovoljiti s srkom kavice pri dobrosrčnem sosedu.
Storilnost se po kavici ne poveča, ostaja pač na istem nivoju, kot pred njo, saj zraven ne morete dobiti žemljice z maslom ali prosim lepo, sendviča. Če naivnež vpraša, ali lahko dobi poleg kavice še kaj bolj konkretnega za pod zob, ga takoj prebode par jeznih oči prijaznega dekleta na oni strani pulta, tako, da je takoj ob ves apetit. Počakati mora namreč na malico.
Jana Černič
Vojakovo pismo
t
'(/JcvinO
ft/rtj/rtu	ijlcvd/mv JJ2. tlciH Hjvra
No-jjdUj ‘ /3T.	2cdL'll£jtffw ‘
^lo r L ^ f 2^a z zaw
. Če 'jf- ^ ^	iio AnojAtncM
ČJ? /M* h Cja /K jlcD/tjcJl ,
[/,{	Aj	A 2	čl^ C	, / /Vlit?''2^ CJA
^črrtiCAA-^ avmo jb L 'Lel Mo /ywMCaf>b oOcdL
A’ Ibd XI	fojlrial . -S A-uLtt C	/Utoo
LX Liti	X X	Sjb ATM Ca	^ X1 ^
iucii L i.M. jihitci eeJio dnin/l/vc /i č c JJlč-u .
/trao	Ajvjcd Pao.\aca
OPRAVIČILO!
V zadnji številki Glasila (št. 2 — marec 1984) ste lahko prebrali, da se članarina za Planinsko društvo Avtotehna za leto 1984 ne bo povišala. Žal to ni res, kar ste na svoji koži že občutili vsi tisti, ki ste članarino za letošnje leto že plačali. Članarino smo morali zvišati zato, ker je letos prvič potrebno Planinski zvezi Slovenije odvajati poseben prispevek za zavarovanje in bi tako, če bi ostali pri enaki članarini kot lansko leto, »jedli« sami sebe. Popravek je žal za prejšnjo številko prišel prepozno, zato naj velja tole kot nova informacija, oz. kot opravičilo.
Jana Černič