Izhaja od meseca oktobra 1965 List, ki ga člani kolektiva dobijo brezplačno, izhaja enkrat mesečno Leto izhajanja: XIV Št. 11 november GLASILO DELAVCEV TOSAME Rojstni dan naše domovine Vsakokrat,ko zagledamo na sliki mesto Jajce z velikim slapom Plive, se spomnimo na zgodovinske dogodke iz NOB. Ne premišljajmo toliko, da je to mestece že zelo staro in ga je Y 15. stoletju zgradil vojvoda Hrvo-ie. Ima veliko zgodovinskih spomenikov: katakombe, grad, znameniti zvonik, rimške starine in muzej narodne revolucije. . Blizu izliva Plive v Vrbas delu-)e že 21 let velika hidrocentrala Jajce I, na Vrnbasu pa že od leta 1954 hidrocentrala Jajce II. Prav v tem mesecu, se je v obdobju od 25, avgusta 1943. do 7. Januarja 1944. leta ustvarjala nova država, učvrščevala pridobitev re-volucije. Samo mesto so med NOB Nemci in hrvaški domobranci močno utrdili in ga obdali z bunkerji. Prvič so partizani osvobodili Jajce septembra 1942. leta, a so ga sovražniki kmalu spet zavzeli. To ?e je ponovilo še enkrat, tretjič pa je bilo Jajce osvobojeno 17. avgusta 1943. leta in tako pripravljeno na zgodovinsko H. zasedanje AVNOJ-a ki er je bilo razglašeno rojstvo nove, demokratične Jugoslavije. To je tisti najsvetlejši datum v zgodovini Jugoslovanskih narodov, ko so na majhnj oazi svobode, sredi zasuž-fjjene Evrope, izvolili izmed najboljših sinov domovine svojo prvo narodno vlado. Ta datum je zapi-slan v gradu narodov Jugoslavije, m je dan, ko so vsi naši narodi sprejeli trdno odločitev o koreni-1 m političnih, družbeno - ekonom-slcm spremembah iz buržuazne monarhije v demokratično republiko. Tovariš TITO, vrhovni koman-uamt, ki mu je bil takrat na predlog slovenske delegacije podeljen naslov maršala Jugoslavije, je kasneje de- »Vedeli smo, da bo imelo II. zasedanje AVNOJ v jajcu v zgodovi- ni nove Jugoslavije najdaljesežjnej-šo in najpomembnejšo vlogo. AVNOJ so ustanovili sinovi naših narodov, prvi predstavniki ljudstva v času revolucionarnega boja za svo- ★☆★☆★☆★☆★☆★☆★☆★☆★☆★☆★☆■A* bo c jo in novo, boljše življenje. Naši narodi so v najtežjih dneh svoje zgodovine zmogli toliko moč i in sposobnosti, da so ustvarili eno največjih pridobitev. Vzniklo iz na- TOZD SANITETA Proizvodnja Tudi devetmesečni rezultati potrjujejo dejstvo, da letošniji plan ne bomo dosegli, ker se nekatere postavke plana niso uresničile. Zamude -so se iz objektivnih vzrokov pojavile pri izvajanju izdelkov iz netkanega blaga in izboljšanega »Vir« vložka. Tudi plan predvidenega števila zaposleniih ni uresničen, ker prostih delavcev ni več. roda in ustvarjeno na I. zasedanju v Bihaču, je to osrednje politično telo na svojem drugem zasedanju izrazilo trdno odločenost naših narodov, da bodo ikot rezultat svojega boja ustvarili svobodno življenje in pravičnejšo družbeno ureditev v enotni in enakopravni bratski skupnosti.« Na teh temeljih je bilo potrebno izbojevati končno osvoboditev dežele in utrditi mednarodni položaj nove Jugoslavije ter na načelih socialnizma in samoupravljanja ter na temeljih resnične demokracije graditi in razvijati našo novo državno tvorbo. V tej »noči odločnosti« je v drugače osamljeni bosanski hišici v Jajcu prvič zazvenela pesem: »Druže Tito, mlad maršale, mase su te izabrale!« 29. november je praznik nove vsebine v našem življenju in vsako leto nov mejnik v vsestranskem razvoju naše samoupravne, socialistične dežele. Da bi se izognili posledicam, ki izhajajo iz neizvrševanja planov, moramo plan za leto 1979 sprejeti šele potem, ko bo preverjen od najširših krogov dsiovnih ljudi. Kljub povečanim cenam našim izdelkom začetkom julija za 10 %, smo plan dosegli le 93,4 ot do rešitve vprašanja. Uvoz V devetih mesecih tega leta smo uvozili za 1.508.694 dolarjev, kar je za 777.000 dolarjev manj kot smo planirali. Vendar pa je ta uvoz le nekaj več kot prolovično krit z izvozom (54 %), kar pomeni, da mo- ramo odločneje pristopiti k zmanjšanju naše odvisnosti od uvoza in povečanju izvoza. Temeljito moramo razmisliti tudi o razvojnih načrtih, ki temeljijo na uvoženih repr. materialih. Prodaja Na področju prodaje opažamo rahel padec povpraševanja px> artiklih za bolniško uporabo, dočim so se artikli za široko potrošnjo še vedno dobro prodajali. Iz istih vzrokov kot plan proizvodnje tudi plan prodaje ni bi‘1 dosežen. Opaža pa se 1,5% zaostanek vrednosti prodaje za proizvodnjo, kar pomeni, da so se povečale zaloge gotovih izdelkov. Do največjega zaostanka za planom je Finančni rezultati prišlo pri prodaji ovojev, konfek-cionizirane gaze in plenic. Izvoz V tem obdobju smo iz vozili za 685.610 dolarjev blaga, kar je za 11 % več kot smo planirali, vendar pa za 30 % manj kot preteklo leto. Tudi struktura se je poslabšala, ker klirinški izvoz predstavlja kar 31 % od vsega izvoza. V zvezi z navedenimi dejstvi ugotavljamo, da je p>roblematika izvoza zelo resna, kajti brez izvoza ne bomo mogli uvažati reprodukcijskega materiala, rezervne dele in stroje. Povečanje izvoza mora biti vsekdkor prednostna naloga komercialnega sektorja in TOZD Saniteta v prihodnjem letu. Vsebina Plan 1978 I-IX I-IX 1977 MX 1978 Indeks 3:2 3:1 Celotni prihodek 293.691.179 243.477.920 281.697.999 116 96 Porabljena sredstva 194.401.332 173.912.095 185.268.401 107 95 Dohodek 99.289.847 69.565.825 96.429.598 139 97 Čisti dohodek 57.883.291 37.445.547 52.711.094 141 91 Iz pregleda je razvidno, da je naše poslovanje glede na preteklo leto mnogo uspešnejše. Večja proizvodnja in prodaja ter povečanje cen so glavni razlogi za razveseljiv p>orast dohodka. Navedeni rezultati tudi px>trjujejo ugotovitev, da je bil letošnji plan zelo visoko postavljen in je vsled tega težko dosegljiv. Čeprav kažejo drugi podatki večji zaostanek za planom, smo se s -finančnimi rezultati že dokaj približali planiranim. Z uspešnim poslovanjem v zadnjem tromesečju bi lahko plan dohodka tudi dosegli. Doseženi rezultati so dosti ugodnejši kot v prvem polletju, še vedno pa ne zagotavljajo sredstev za razvoj. Zaradi tega sledi, da moramo ugoden vpliv višjih cen izkoristiti tudi v zadnjem tromesečju in izdelati ter prodati čim več proizvodov, da bi si ustvarili najnujnejša sredstva za investicije v prihodnjem letu. Osebni dohodki Del dohodka, namenjenega za osebne dohodke, je dosežen v manjši višini kot je bil planiran, prav tako pa tudi nižji od dovoljene mase bruto OD po samoupravnem sporazumu. Povprečni osebni dohodek je v »Saniteti« znašal 4.8820 din, kar je za 29 % več kot v lanskem devetmesečnem Obdobju. Gibanje osebnih dohodkov je torej že vsklajeno z gibanjem dohodka, še vedno pa je porast realnih osebnih dohodkov za 12 % večji kot je porast produktivnosti, ker indeks življenj- skih stroškov znaša le 114. Delitev osebnih dohodkov se torej približuje resolucijskim okvirom kar bo še bolj razvidno kancem leta. Zaključek Splošna ocena doseženih gospodarskih rezultatov v obdobju I-IX je vsekakor pozitivna. Polletni dosežki so znatno izboljšani, zmanjšuje pa se tudi zaostanek za planom. Doseženi finančni rezultati nam nardkujejo, da se moramo do konca leta še vztrajno prizadevati za večjo proizvodnjo in prodajo ter varčevati pri trošenju sredstev, da bi si prigospodarili sredstva za poslovni Sklad. Pozorni moramo biti na gibanje zunanjetrgovinske menjave, ker so letošnji dosežki neugodni in nam ne zagotavljajo normalno poslovanje v prihodnjem letu. Vso skrb moramo posvetiti tudi povečanju produktivnosti, kajti 1% rast je preskromna za gospodarski potencial s katerim upravljamo. Janez Leskovec TOZD FILTRI Za devet mesečno poslovanje TOZD FILTRI ugotavljamo, da poteka proizvodnja normalno. Gospodarski načrt, sprejet kot obveze za leto 1979 je izpolnjen v tem s 105,8 %, s tem, ko je bil izločen vpliv povečane vrednosti letnega plana zaradi povišanja cen. Pri dosegu plana bi kazalo po-(Nadaljevanje na 3. strani) udariti, da je delež presega iz osnovne dejavnosti, da pa dopolnilni Prograun varstvenih sredstev in polnilnih vložkov mi realiziran v postavljeni višini. Dohodkovni odnosi, urejeni s samoupravnim sporazumom med ‘ DZ D so bili pomembni do maja, v TOZD Filtri opravili za lOZD Saniteto 8194 ur iz programa predelave staničevine. Nismo Pa našli rešitve za dela, ki se o- Trvzrl^0 [a™° m se obračun med .DZD vrši po dejansko opravljenih urah, (kjer je glede na opravljeno delo eden od TOZD prizadet. Indeks urne produktivnosti, ki znaša 109,6 %, kaže na določeno rast produktivnosti za devetmesečno obdobje, posebno ker je iz primerjanih števil izločen vpliv povišanja cen. Pri indeksu mesečne produktivnosti, kj znaša 116,1 % primerjane z lanskim obdobjem, pa je očitni lanskoletni rebalans Gospodarskega načrta, ko smo zniževali plan-1 i ?ah'teve in je tudi osnova pro-duktivnoslti za to obdobje nižja, zalo smo pri primerjanju z letošnjimi doseganji dobili visok indeks produkt i vnos ti. Oba indeksa produktivnosti za devet mesečno obdobje Sta pozitiv-kar kaže na polno in uspešno 'izikonščenost proizvodnih zmogliji-^Pstl- Pooclarim naj, da sta plan-ski obdobji primerjani med seboj v enakem neizpremenjenem obsegu osnovnih proizvodnih sredstev, orez vgrajenih dodatnih novih kapacitet. V obravnavanem planskem ob- I. _ IX. 1978, je bilo v Filtri opravljeno povprečno C?cga zaP°slenega 30,2 nadure, z-araoi poznega naročila in obvez-r®.-1. lo sprejeto naročilo realizi-'Jd bila ta visoka kvota nadur prej>V,^ena ot^ meseca maja na- V Obravnavanem obdobju, predvsem od junija do septembra, smo za izpolnitev postavljenih planskih cujev, apravili s šolsko mladino ur rednega dela. Ta višina vi-^ke udeletžbe zaposlenih nam je omogočila v dopustniških mesecih K°ristrti letni dopust brez večjega zastoja v doseganju planskih ci-|ov’ 2 maksimalnim angažiranjem .iien zaposlenih pa smo dosegli, da Je visoki delež zaposlenih mladih nw,ei ,* Proizvodnji obdržal indeks P oduiktivnosti nad lanskim pov-Precjem. Razveseljiv podatek za Obdobje boin>vX' 1978, Je Padajoči indeks ooiniškega izostanka, znašal je V preteklem letu je silil že preiko 10 % ,in bil znak za alarm o zato za ukrepanje. Vsi proble-HeLvS Pogojujejo doseženo visoko ci,ini m ° odsotnost so znani, v po-poročilih že večkrat omen-ir}' vendar .so nedotaknjeni in še .“no čakajo ustrezne rešitve, ker i« °x^telk zaradi boleznin v TOZD I OSAMI visoko nad indeksom odsotnosti, ki velja za vso tekstilno industrijo Slovenije. Iz teh indeksov je razvidno, da so bili v proizvodnji doseženi dobri rezultati, ki so se odrazili tudi na osebnih dohodkih. Povprečni neto osebni dohodki v obdobju de vetih mesecev letošnjega leta so za 34 % višji od lanskoletnih za isto obdobje. Iz tabel, ki so bile izdelane^ je razvidno, da smo v izvozu primerjanem z lanskim obdobjem zaosta li za približno 28 %, drugi bolj zaskrbljujoč pa je indeks pokrivanja uvoza z izvozom v letu 1978 in znaša samo 40,2 %. Delež izvoza v bruto realizaciji znaša 23,8 % in je absolutno prenizek, glede na visoko odvisnost osnovne proizvodnje oz. uvoznih surovin. Doseženi poslovni rezultati pri- merjani z letnim planom in srednjeročnim planom so sprejemljivi, glede na majhne zahteve, ki izhajajo iz njih. Smatram, da nizko postavljene planske zahteve obvezujejo predvsem komercialo — prodajo in marketing, da poiščejo perspektivne in enakomerne prodaje, ki je porok za doseganje ciljev in tudi planiranje novih strojnih zmogljivosti, če so potrebne. Franc Cerar ing. DSSS V obdobju I — IX 1978 je delovna skupnost dosegla naslednje rezultate v realizaciji celotnega prihodka in njegove razporeditve: CELOTNI PRIHODEK Porabljena sredstva DOHODEK DOHODEK PO NAMENU Del čistega dohodka za OD Del čistega dohodka za svobodno menjavo dela Del čistega dohodka za stanovanjsko izgradnjo Del čistega dohodka za skupno porabo CISTI DOHODEK Doseženi finančni rezultati so primerjani s planom, za katerega smo vzeli 75 % letnega gospodarskega načrta. Podrobnejši pregled posameznih postavk kaže, da je razlika med planom in doseženim tudi zaradi sprememb v knjigovodstvu in da je odnos med TOZD in delovno skupnostjo v nekaterih postavkah drugačen kot je bilo planirano. Podatki kažejo preseganje plana pri obeh največjih postavkah, to je porabljenih sredstev in osebnih dohodkih. V postavki osebni dohodki je tudi izplačilo po zaključnem računu in posebne nagrade ob prazniku podjetja, ki niso bile planirane. Plan I — IX 78 Doseženo I — IX 78 Indeks 30,712.487 34,501.402 112 8,026.913 9,553.317 119 22,685.574 24,948.085 110 1,944,260 1,184.942 61 18,257.964 21,002.408 115 472.713 — — 1,069.388 1,409.520 132 941.250 1,351.215 142 20,741.315 23,763.143 114 Poleg periodičnih obračunov TOZD in DSSS so bili prikazani tudi finančni rezultati poslovanja z združenimi sredstvi igkupne porabe. Podatki kažejo naslednjo porabo za obdobje I — IX 1978: din — skupna poraba (v delovni organizaciji) 5,579,791 — poraba za svobodno menjavo dela (krajevne Skupnosti, kanalizacija Vir- Radomlje, klub samoupravljalcev) 2,197.127 — poraba (stanovanjskih sredstev 1,193.037 Janez Kralj dipl. oec. Javna razprava o predlogu prvega dela gospodarskega načrta Pripravljalna dela za gospodarski načrt za leto 1979 smo pričeli že v mesecu avgustu. V Ekonomsko planskem sektorju smo izdelali rokovnik, v katere-m so predvidene glavne naloge v zvezi z izdelavo Gospodarskega načrta, nosilci nalog ter ro- ki njihove izvršitve. Izhodišče za Gospodarski načrt je Razvojni program 1976-1980, ki smo ga delavci Tosame samoupravno sprejeli v začetku leta 1976. V njem so nakazane osnovne planske usmeritve v tekočem srednjeročnem planskem obdobju. Osrednji plan delovne organizacije in hkrati itemeljnih organizacij je namreč srednjeročni plan. Z Gospodarskim načrtom, ki ga sprejemamo letno, pa določimo konkretne cilje pošlo-vanja v posameznem letu ter tudi za njihovo doseganje. Izdelava Gospodarskega načrta, ki naj služi kot osnova za izvajanje uspešne poslovne politike v prihodnjem letu, je obsežno delo, v katerega so poleg EPS, kjer delo vodimo in koordiniramo, vključene tudi druge strokovne službe iz o-beh TOZD in DSSS. Do konca oktobra so bili pripravljeni predlogi posameznih sestavnih planov: — izračun delovnega fonda in delovni koledar — količinski prodajni in proizvodni plan gotovih izdelkov — plan proizvodnje polizdelkov — pričakovano preseganje norm, pričakovana odsotnost in izračun potrebne delovne sile Ti plani sestavljajo prvi del gospodarskega načrta. Namen dvofazne obravnave in sprejemanja letnega plana je, da se po zaključku javne obravnave prvega dela samoupravno potrdijo osnovna planska izhodišča, na katerih bo temeljil drugi del Gospodarskega načrta, ki bo zajemal vrednostni prodajni in proizvodni plan, celotni prihodek, stroške, dohodek in njegovo delitev. Ker se je sistem dvofazne Obravnave in sprejemanja Gospodarskega načrta v naši dosedanji planski ^ praksi izkazal za koristnega, ga želimo ohraniti vnaprej. Povzemimo nekatere značilnosti predlaganega prvega dela Gospo darskega načrta: v letu 1979 bomo vključno s solidarnostno soboto delali 266 dni. Ker pade republiški praznik 22. julij na nedeljo, bo v letu 1979 le devet plačanih praznikov in skupno 274 plačanih dni. Pri razporeditvi delovnih sobot smo upoštevali šolske počitnice ter e-nakomernost porazdelitve popoldanskega dela na obe izmeni. Plan proizvodnje je prilagojen dvoizmenskemu delu (razen za oddelek belil-nice, kjer bo delo potekalo v treh izmenah) ter Obstoječim proizvodnim zmogljivostim. Nadurno delo ni predvideno. Oprema, ki v začetku leta še ne bo instalirana, v planu ni upoštevana. Izjema je oddelek konfekcija I, kjer je pri proizvonih zmogljivostih zajet stroj za konfek-cioniranje obližev, ki bo nabavljen v začetku letva 1979. V avtomatski tkalnici bo do konca leta končana montaža 70 avtomatskih brezčolnič-nih statev, ki bodo nadomestile 36 izrabljenih statev Kovo in hkrati povečale proizvodne zmogljivosti z 9 milijonov m 'tkanin v letu 1978 na 12 milijonov m tkanin v letu 1979. Izkoristek novih statev bo v prvih treh mesecih nižji, kar je v planu upoštevano. Lastna proizvodnja tkanin kljub povečanju ne bo zadoščala vsem potrebam po tkaninah. Tekstilna tovarna Senožeče nam bo na osnovi sklenjene pogod- be v letu 1979 dobavila 3 milijone m gaze, 850 tisoč m tetra in 250 tisoč m tkanine za Tosama plenice. TOZD Saniteta bo v letu 1979 občutno povečala tudi proizvodnjo gotovih izdelkov, saj je komercialni sektor pripravljen prodati za 23% več kot bo znašala dosežena prodaja v letu 78 (količine v obeh obdobjihso ovrednotene po sedanjih cenah). Pomemben delež predstavlja v planirani prodaji izvoz, ki bo dosegel vrednost 1,7 milijona dinarjev in bo enkrat večji kot v letu 1978. Proizvodne zmogljivosti tkalnice ovojev zadoščajo potrebam komerciale- ne pokrivajo pa vseh potreb za nadaljnjo predelavo; pri proizvodnji mavčevih ovojev bomo zato uporabljali delno tkanine, delno pa rezane ovoje. Proizvodne zmogljivosti virfixa so večje od prodajnih možnosti, zato je planirana proizvodnja tega artikla le v eni izmeni. Število delavcev se v tkalnici ovojev ne bo povečalo. Pri večini izdelkov konfekcije I in konfekcije II je prvotni prodajni plan predvidel večje količine prodaje kot so proizvodne zmogljivosti, zato smo v fazi vskla-jevanja (kljub upoštevanemu 15% preseganju norm) morali količine nekaterih izdelkov zmanjšati. Tudi pri izdelkih mikalnice so možnosti prodaje cik-cak vate, jasmin in Tosama vate ter Vir vložkov večje kot zmorejo stroji. Ne bodo pa polno izkoriščene zmogljivosti proizvodnje Mimosept vložkov in plenic za enkratno uporabo. Povečanega ob- sega proizvodnje v obeh oddelkih konfekcije in v mikalnici ne bo mogoče doseči brez dodatne sile. Se pred zaključkom javne obravnave bo 'treba najti možnost, kako doseči željen obseg proizvodnje, ne da bi ob tem prekomerno povečali število zaposlenih delavcev. V Razvojnem programu smo namreč sprejeli odločitev, da bomo do konca tega srednjeročnega obdobja večali produktivnost in skrbeli za intenzivnejšo zaposlenost. Poleg tega nas obvezujeta tudi občinski in republiški družbeni plan na zmerno naraščanje števila zaposlenih. (Osnutek resolucije o politiki izvajanja družbenega plana SR Slovenije v letu 1979, ki je izšel konec oktobra, predvideva v naslednjem letu največ 3% povečanje zaposlenosti). Za TOZD Filtra je komerciala v predlogu prodajnega plana predvidela skromne količine. Na domačem trgu naj bi v naslednjem letu prodali 2 milijona kosov filtrov, na tujem trgu pa 600 milijonov. S tem bo izrabljeno komaj 2/3 proizvodnih zmogljivosti. Dopolnilni program — polnilni vložki za flomastre, zaščitna ušesna vata in zobne rolice — predstavlja v skupni vrednosti proizvodnje le skromen delež. Pričakujemo, da bo v Okviru javne razprave oblikovano čim več predlogov, ki bodo prispevali h kvaliteti izhodiščnih planov in bo s tem dana dobra osnova za obli-kovanjp finančnega dela Gospodarskega načrta. M. J. Tkalnica se moder- nizira Pred kratkim simo začeli izločevati iz proizvodnje KOVO statve, katere so nam služile petnajst let, od tega kar deset let v treh izmenah. Zadnja leta pa smo imeli že težave z nabavo rezervnih delov, ker teh strojev že dolgo ne proizvajajo več. Poleg tega niso več rentabilni, saj so zmogljivosti teh strojev premajhne v primerjavi s sodobnimi brezčolnionimi statvami. Odločili smo se, da bomo neizrabljeni prostor, ki ga sedaj le delno Novi pnevmatski tkalski stroji, katerih šum se bo kmalu zaslišal, ki pa bo veliko manjši o sedanjega ropota. Odslužene statve se bodo umaknile novim strojem zavzemajo statve KOVO, zapolnili z novimi pnevmatskimi statvami P — 125 — ZB 8, češke izdelave. Ta tip stroja trenutno najbolj ustreza našim potrebam. Na prostoru, kjer je stalo 36 statev KOVO in osem statev PI-CANOL, torej 44 statev, bo zdaj 70 novih statev. Že iz tega lahko sklepamo, da so novi stroji eko nomičnejši, ker zavzemajo manj prostora, saj bomo na isti površini imeli kar 26 strojev več. Če pa primerjamo še produktivnost prvih in drugih strojev, dobimo nasled nje rezultate: — KOVO: — PICANOL: — P-125-ZB/8: 180 vrt./min. 200 vnt./imin. 350 vrt./min. Po enoletnem obratovanju, ko so stroji utečeni, pa lahko število vrtljajev povečamo celo na 400 v rniunti, če je preja dovolj trdna, da vzdrži to hitrost. Ta tip stroja imamo na preizkušnji že skoraj leto dni in se je zelo dobro obnesel. Seveda pa bo treba veliko več pozornosti posvetiti pripravi dela (snovanje, škrob-Ijenje) in vzdrževanju strojev, kaj- ti čim hitrejši je stroj, več škode povzroči vsaka minuta zastoja. Že prej sem omenil, da so ite statve pnevmatske. To pomeni, da zračni pritisk potisne votek Skozi cev. Zaradi tega votka ni treba previjati na cevke kot pri čolnič-nih statvah. Vnašanje votka je direktno s križnega navitka preko vodilcev in merilne naprave, ki sproti odmer- ja dolžino votka. Prav tako so ti stroji v zadovoljstvo vseh, ki delamo v tkalnicah, mnogo tišji. Če bi imeli v tkalnici samo stroje tega tipa, bi se zmanjšal ropot na 80 do 85 decibelov. Iz vseh zgoraj naštetih podatkov lahko sklepamo, da bi z novimi stroji dosegali ob boljših delovnih pogojih, boljše delovne rezultate. A. P. Proizvodnja v septembru 1978 V vsakem od proizvodnih od- Ti podatki so osnova za vse na-delkov dnevno beležimo vse podat, daljne analize, ki jih izdelajo reke o proizvodnji. Ob koncu mese- žijski delavci v TOZD ali skupnih ca iz zbranih podatkov izdelamo službah. primerjavo s planirano proizvod- Za mesec september smo v TOZD njo in Sklepamo o uspešnosti po- SANITETA dosegli sledeče procen-slovanja posameznih oddelkov. te glede na operativni in letni plan. Oddelek — Tkalnica ovojev — Sanitetna konfekcija — Otroška konfekcija — Mikalmica — TOZD Saniteta — Izpolnitev januar — september — Avtomatska tkalnica voitki — Belilnica tm tkanin — Pripravljalnica Škrobljenje osnov kg Iz zgornjih podatkov lahko za-ključlimo, da z rezultati v septembru v večini oddelkov ne moremo biti zadovoljni. Glede na letni plan so zadovoljivi rezultati le v tkalnici ovojev ob upoštevanju dejstva, da so se cene izdelkov povišale, kar pri letnem planu ni upoštevano. Dosež. delež let pl. Dosež ope 114 % 107 % 102 % 97 % 88 % 109 °/o 104 % 89 % 102 % 95 % 93 °/o 94 % 100 % 84 % 93 °/o 68 % Ugotavljamo, da smo pod letnim planom za 7 % kar je sorazmerno slab rezultat. Pri operativnem planiranju smo se najbolj oddaljili od plana v mi-kalnici kjer smo bili v tem mesecu za 11 % pod planom. Lahko rečemo, da za vsakega od naštetih oddelkov najdemo vzroke za nedoseganj e plana, vendar lahko v istem trenutku ugotovimo, da bi z večjo prizadevnostjo nas vseh skupen rezultat za mesec september izboljšali. Do konca leta nam preostajajo še trije meseci. To je čas v katerem lahko bistveno popravimo rezultate, ali pa jih tudi poslabšamo. Upam, da ste vsi mojega mnenja, da je tu le možnost izboljšanje rezultatov poslovanja. Jože Podpeskar Ljubljanska banlka — Banka Domžale, je 30. oktobra 1978 odprla svojo ekspozituro na Viru, Ša-ranovičeva 26. V njej boste lahko opravljali naslednje bančne zadeve: — odpirali hranilne in devizne knjižice, žiro, tekoče in devizne račune — opravili vse dvige in pologe na hranilni in devizni knjižici, žiro, tekočih in deviznih računih — dobli potrošniške kredite — dobili informacije in pravilnike za stanovanjsko varčevanje — opravili vse menjalne posle, ki sodijo iv pristojnost banke — opravili vsa plačila s položnicami - dobili vse potrebne informacije v zvezi s poslovanjem banke z občani. Ekspozitura na Viru bo za stranke odprta vsak dan od 6,30 do 18,00 ure, ob sobotah pa od 6,30 do 11. ure. Sklepi samoupravnih organov v mesecu oktobru 19/8 Skupni delavski svet 1. V zvezi z nadaljnjo samoupravno organiziranostjo v delovni organizaciji, je skupni delavski svet sprejel sklep, da se razprava o samoupravni organiziranosti nadaljuje do končne odločitve. Ker je komisija za samoupravno organiziranost v Tosami izvršila svoje delo s tem, da je pripravila Analizo o pogojih za ustanovitev temeljnih organizacij združe nega dela v DO Tosama Domžale, se ta komisija ukine, naloge o nadaljnji samoupravni organiziranosti pa prenesejo na komisijo za sprem-Ijanje in izvajanje Zakona o združenem delu. 2. V 15-dnevno javno razpravo se daje Pravilnik o pospeševanju iz-najditelj&tva, v katerem so natančneje opredelijo izumi, tehnične izboljšave, koristni predlogi, postopki prijavljanja ter določanja odškodnin oziroma nagrad v zvezi z iznaj di teljstvom. 3. Ustanovni Samoupravni sporazum o ustanovitvi samoupravne skupnosti za zaposlovanje obravnava delovno področje skupnosti, način združevanja sredstev za delovanje skupnosti, organe skupnosti in njihove pristojnosti ter samoupravni nadzor nad delovanjem skupnosti. Organ upravljanja skupnosti je Skupščina, v katero so delegirani delavci oz. delovni ljudje preko delegacij oz. konferenc delegacij. V zvezi s tem je skupni delavski svet sprejel Samoupravni sporazum o ustanovitvi samoupravne skupnosti za zaposlovanje Domžale. Za podpisnika sporazuma se imenuje tov. Slavka Bajca oec. 4. Medobčinska skupnost za zaposlovanje Ljubljana se ustanavlja za reševanje določenih skupnih zadev in za uresničevanje načel solidarnosti in vzajemnosti pri zaposlovanju na Območju 18 občin. Finansiranje izvajanja programov medobčinske skupnosti za zaposlovanje se uredi s posebnim samoupravnim sporazumom, pri čemer že zdaj velja določba, da občinska skupnost, ki ne združuje sredstev v dogovorjeni višini, ne more prejemati solidarnostnih sredstev za izvedbo dogovorjenih minimalnih standardov. Vsled tega je skupni delavski svet sprejel sklep, da se sprejme Samoupravni sporazum o ustanovitvi medobčinske skupnosti za zaposlovanje Ljubljana. Za podpisnika se pooblasti to- variša Slavka Bajca oec. 5. Za zagotovitev sredstev za fi-nanclranje toplega obroka DSSS v letu 1978 je skupni delavski svet sprejel sklep, da se sredstva iz prispevka za otroško varstvo za leto 1977 zaradi znižanja stopnje prenesejo v sklad skupne porabe; sredstva iz postavke praznovanje 55-obletniice in postavke pomoč upo-kojencem in iz obračunanega prispevka za otroško varstvo se razporedijo za namen — topli obrok. 6. Na predlog tehnično razvojnega sektorja se nabavijo naslednja osnovna sredstva; — za Ekonomsko planski sektor računalnik Scalar digitron, — pisarniško opremo za vodjo komercialnega sektorja, — za potrebe mehanične delavnice el. ročno brusilko Iskra in bru-siliko Elko, — za potrebe tehnološke službe risalno desko in stol, — za potrebe splošnega kadrovskega sektorja pisalni stroj, — za komercialni sektor prestavljivo rampo; — za dopolnitev zidarskega odra se nabavijo potrebni deli, — za potrebe laboratorijske službe se nabavita zidna polica in delovnii pult; 7. Po izvršeni preureditvi ceste bomo v glavnem pridobili ob tovarniški ograji stezo za pešce in stezo za kolesarje, v ta namen pa moramo sedanjo tovarniško ograjo premakniti proti jugu za približno 2 m. Sedanja ograja na tem delu je delno dotrajana, zeleni del ograje pa bo potrebno odstraniti in zamenjati z novo ograjo. Da bi se dobro zaščitili proti hrupu, ki nastopa od gostega prometa, je skupni delavski svet sprejel sklep, da se odobrijo serdštva za postavitev betonske ograje. 8. Skupni delavski svat je bil seznanjen o delu komisije za nagrajevanje, katera je od meseca avgusta pa do Oktobra pregledala vsa delovna mesta in jih skupaj z vodji oddelkov in sektorjev tudi delno vskladila. Na podlagi razprave je skupni delavski svet sprejel sklep, naj komisija za nagrajevanje pripravi predlog ocenitev del in nalog do 10. kategorije za javno razpravo, strokovna služba pa naj določi rok, do kdaj lahko pripravi katalog del, na podlagi katerega bo komisija lahko bolj utemeljeno pripravila predloge spremembe za preostala delovna mesta. Odbor za splošne zadeve L V Občinskem poročevalcu so bile objavljene štipendije in sicer tri za Ekonomsko srednjo šolo in tri za Tekstilno srednjo šolo. Za dodelitev štipendije so bili upoštevani kriteriji po Pravilniku o izobraževanju in štipendiranju: učni uspeh in pa še dodatna kriterija socialno stanje in pa zaposlenost staršev. Ker za Tekstilno šolo ni bilo interesentov, je odbor za splošne zadeve dodelil štipendije za Ekonomsko srednjo šolo naslednjim slušateljem: Dušanu Osolinu, Malči Oražem, Milici Dimic, Bogdanu Florjančiču in Nadi Skubi. 2. Kot vsi delavci Tosame imajo tudi komercialni predstavniki in delavci v Skladišču Skopje pravico do regresa za prehrano. V zvezi s tem je odbor za splošne zadeve sprejel sklep, da so komercialni predstavniki in delavci v Skladišču Skopje upravičeni do regresa za dneve, ko so bili na delu. Ta sklep začne veljati s L 9. 1978. Odbor za splošne zadeve je odobril povmitev stroškov šolanja tov. Kosu Martinu na Gostinsko-poslo-vodski šoli, tov. Bandelj Heleni na administrativni šoli, tov. Ceglarju na Višji upravni šoli in tov. Drešar Pavli na ekonomski srednji šoli. Gospodarski odbor Na seji gospodarskega odbora so bila obravnavana službena potovanja. Odobrili so tudi nadaljnja službena potovanja, katera so potrebna. STUDU OB DELU Hiter tempo življenja je marsikomu prekrižal načrte za prihodnost. Po eni strani si po končanem srednjem šolanju želimo čimprej v službo ter tako do lastnega denarja, po drugi- strani pa nas mika študij nadaljevati. Težka je odlo- čitev, vendar je najpogostejši izhod iz tega labirinta študij ob delu. Vsakdo se na začetku ne zaveda vseh težav, ki spremljajo korake k cilju. Moraš biti mnogo bolj zagrizen in imeti zvrhano mero sa-(Nadaljevanje na 7. -strani) (Nadaljevanje s 6. strani) mozaupanja, da uspeš. Največ napora^ vsekakor zahteva učenje. Redni študentje imajo to prednost, da jim ni treba dopoldne sedeti na delovnem mestu. Študentje ob delu pa po navadi sedejo k knjigam utrujeni in naveličani ob vsakdanjih skrbeh. V tem tiči tudi vzrok, da jih toliko klone že na začetku delovne organizacije so bile pobudnice, da se študij ob delu razvija in krepi. Veliko pomanjkanja stroikovnega kadra jih je opozorilo, da vse premalo storijo za izobraževanje. Močno se je spremenil tudi odnos ljudi do študentov ob delu. Še ni dolgo tega, ko je bila predstava o tem popolnoma zgrešena. težno ženške, posredovala delegatom gradivo, ki naj bi pomagalo najti v okviru reševanja zadevne problematike, čim ustreznejše ter držubeno primerne rešitve. Glede na to, da obravnavana tematika močno zadeva tudi delavce Tosame, objavljamo v nekoliko skrajšani obliki mnenje in predlagane rešitve, ki j,ih je pripravil izvršilni odbor poslovne skupnosti za delegate v zborih združenega dela. Tekstilna industrija Slovenije je zaradi opaznega zmanjševanja svo-jih rezultatov poslovanja, zmanjševanja svoje reprodukcijske sposobnosti in nizkih osebnih dohodkov, ki se v primerjavi z industrijo iz leta v leto relativno zmanjšujejo, že v letu 1976 izdelala analizo svoje organiziranosti, problematilke nabavnih in prodajnih cen ter gospodarsko finančnega položaja. Analiza je pokazala vrsto 'subjektivnih pa tudi objektivnih problemov, katere mora tekstilna industrija Slovenije rešiti. Iz te analize so sledili konkretni zaključki in smernice, ki se danes v poslovnih usmeritvah uresničujejo. Analiza je nesporno pokazala tudi to, da je delež slovenske tekstilne industrije v narodnem gospodarstvu republike povsem sorazmeren višini družbenih sredstev in števila delavcev, ki s temi sredstvi upravljajo. Višina družbenega produkta in produktivnost dela ne zaostajala za rezultati drugih industrijskih panog. Poleg tega pa je ugotovljeno, da tekstilna industrija prispeva za potrebe širše družbene Skupnosti najvišje prispevke brez vsakih olajšav, pa čeprav ima nekatere težje pogoje gospodarjenja kot nekatere druge industrije. Med drugimi pogoji je prav intenzivnost na delovni sili in visok odstotek žena eden izmed specifičnih pogojev. Ker analiza pogojev, ki jo je posredoval izvršni svet SRS, pridobivanja dohodka v OZD s pretežno žensko delovno silo obravnava prav ta problem in ker se razlikuje od zaključkov, predvsem pa od predlogov, ki jih je ugotovila tekstilna industrija Slovenije ter jih posredovala preko Gospodarske zbornice republiškim organom, je o materialu IS Slovenije razpravljal tudi izvršni odbor Poslovne Skupnosti tekstilne industrije Slovenije na seji dne, 1-1. 10. 1978. Izvršni odbor smatra, da so omenjene analize tekstilne industrije nesporno prikazale, da so pogoji pridobivanja dohodka v tekstilni industriji enaki ali 'težji v primerjavi z drugimi panogami, da pa -so sočasno obremenitve predvsem v prispevni stopnji davka iz dohodka in pa v stopnji obvezne-(Nadaljevanje na 8. strani) ŠTMIJ OB DELU 7 4 m z DEseP* preprosto, ne prenesejo dvojne obremenitve. Od skupno vpisanih študentov po navadi samo ena tretjina zaključi šolanje. Zelo pomemben dejavnik pri študiju ob delu pa tvori pomoč organizacij združenega dela. Tukaj ne mislim tolikanj na materialno pomoč. Po mojem mnenju je mnogo večja važnost študijskega dopusta. Kako lažje sedeš k knijigi zjutraj, ko si spočit in poln delovne vneme. Kaj hitro lahko najdemo razliko med jutranjim in poznopopoldanskim učenjem. .Do pred nekaj leti pri nas niso Pripisovali študiju ob delu posebne važnosti. Sedaj -pa je stanje seveda bistveno drugačno. Posebno Poznam primer, ko je bil nek srednje razgledan človek prepričan, da je študent ob delu neke vrste »fa-liran« študent. In lahko bi rekli, da to ni osamljen primer. Danes pa so ti pojmi skoraj popolnoma razčiščeni. Študentje ob delu imajo enake pogoje pri zaposlitvi in sploh pri delu kot redru in to je zelo velik napredek. V zadnjem času se je močno razširil sklop raznih fakultet in višjih šol, ki imajo organiziran tudi izredni oziroma študij ob delu. Tako imajo tisti dijaki, -ki se odločijo za zaposlitev, pa naj bo to iz kakršnega koli vzroka, možnost za nadaljnje izobraževanje. Gra-iš Sonja Pridobivanje dohodka v OZD, ki zaposlujejo pretežno ženske Poslovna skupnost tekstilne industrije iz Ljubljane je v zvezi s predvideno razpravo na zborih združenega dela, o problematiki pridobivanja dohodka v delovnih organizacijah, ki zaposlujejo pre- Nesreče pri delu in zdravstvena odsotnost l.-IX. 1978 ga posojila za nerazvita področja, največje. OZD v tekstilni industriji zaradi tega želijo, da se problematika telkstilne industrije rešuje specifično, ne samo zaradi velikega števila zaposlenih žena, temveč predvsem zaradi neenakih pogojev v katerih OZD tdkstiLne industrije poslujejo. Izvršni odbor Poslovne slkupno-siti teikstiLne industrije Slovenije predlaga vsem delegacijam in delegatom v delegatskih skupščinah občin in republik, da na zasedanjih Zborov združenega dela ob obravnavanju te problematike zastopajo stališča, ki jih je tekstilna industrija že posredovala preko svojega zbomionega organa, to je združenja TOZD tekstilne industrije pri Gospodarski zbornidi Slovenije, in sicer: Za tekstilno indutsrijo, s ciljem izenačevanja pogojev pridobivanja dohodka, je nujno spremeniti sistem in višino obračuna nekaterih Obremenitev iz dohodka in čistega dohodka: — zmanjša naj se stopnja davka na dohodek TOZD za ustrezni delež več vplačanih prispevkov za financiranje družbenih dejavnosti, katerim osnova za obračun so OD, katerih maso zvišujejo izostanki z dela zaradi materinstva in nege družinskih članov; — Znižati stopnjo za obračun višine obveznega posojila za manj razvita področja. Tekstilna industrija prispeva v sklad za nerazvite 3 % od vrednosti poslovnega Sklada. Znano je, da so mnoge panoge gospodarstva te Obveznosti popolnoma oproščene, ali pa jo obračunavajo po znižani stopnji; — Z ozirom na dejstvo, da višina sredstev obveznega posojila za manj razvita področja velikokrat presega višino sredstev, ki jih temeljna organizacija nameni po razdelitvi čistega dohodka v svoj operativni poslovni sklad, bi bilo potrebno pripraviti podrobnejšo analizo te obremenitve ter poiskati realnejše osnove za porazdelitev te obveznosti na temeljne organizacije. Ustrez-nejše rešitve bi bilo potrebno poiskati pri določanju osnove za obračun tvorijo tista poslovna sredstva temeljnih organizacij, ki so sodelovala pri ustvarjanju dohodka; — Glede predloga, da naj bi se tudi za plačilo nadomestil zaposlenim ženam vsled izostankov zaradi bolezni ali nesreč pri delu, isolidamostno zruževala sredstva v obliki povečane prispevne stopnje za socialno zavarovanje, pa je bil izvršni odbor mnenja, da za to ne obstoja nikakršna realna osnova, zaradi katere bi bila diferenciacija med moško in žensko delovno silo upravičena. A. Nesreče pri delu V devetmesečnem obdobju 1978 je bilo prijavljenih v: — januarju 6 nesreč, 1 nesreča na poti z dela — februar 4 nesreče, — marec 2 nesreči, — april 6 nesreč, 1 nesreča na poti z dela — maj 4 nesreče — junij 3 nesreče, — julij 3 nesreče — avgust 3 nesreče, 1 nesreča na poti z dela, — september 3 nesreče. Od tega je bilo v: TOZD Filtri 2 nesreči. TOZD Saniteti 27 nesreč; konfekcija 7 nesreč, mikalnica 10 nesreč, pripravljalnica 1 nesreča, be-lilnica 3 nesreče, tkalnica širokih tkanin 4 nesreče, vlaknovinški oddelek 2 nesreči. DSSS 5 nesreč. V istem obdobju lani je bilo prijavljenih 28 nesreč pri delu in 9 nesreč na poti z ali na delo. Zaradi nesreč pri delu in nesreč na poti na delo in z dela je bilo izgubljenih 312 dni. B. Zdravstvena odsotnost V devetih mesecih letošnjega leta je znašala zdravstvena odsot- nost 8,1 %, lani 8,1 %. Zdravstvena odsotnost je po TOZD različna in sicer: — TOZD Filtri 7,6 % (lansko leto 11,3 %, — TOZD Saniteta 9,1 % (lanslko leto 8,7 o/0), — DSSS 5,5 % (lansko lato 5,2%) V TOZD Saniteta je bila zabeležena naj večja zdravstvena odsotnost v oddelku konfekcije I in II 10,8 % (lansko leto 9,6 %), najmanjša zdravstvena odsotnost pa v vlalknovinskem oddeku, 3,4 %. V devetih mesecih letošnjega leta je bilo izgubljenih, zaradi zdravstvene odsotnosti, 39.026 delovnih dni, lani v istem obdobju pa 35.745 delovnih dni. Marolt F. Pravilnik o pospeševanju iznajdi- teljstva v Tosami Skupni delavski svet je sredi oktobra dal v javno razpravo osnutek pravilnika, ki obravnava področje iznajditeljstva ali kot ito običajno poimenujemo: »inovacije«. Pravillnlik sprejet v novembru Obsega 6 poglavij, ki natančno opredeljujejo izume, itehnične izboljšave in koristne predloge iter nadomestila v zvezi z njimi, kakor tudi organe in službe za pospeševanje iznajdi telj s tva v Tosami. Glede na dosedanji dogovor o iznajditeljst-vu, prinaša novi akt natančneje v katerih primerih lahko delavci uveljavljajo svojo iznajditeljsko dejavnost ter da je kot izhodišče za nadomestilo iznajditeljskih stvaritev vzet izum, ki je nastal v delovni organizaciji. Nadomestilo oziroma odškodnina se izplačuje 6 let (doslej 3 leta), pri čemer lahko komisija izračunano odškodnino zveča (do 50 %) in zniža (do 60 %) glede na pomembnost izuma. Predlagatelju tehnične izboljšave pripada triletno nadomestilo, ki se izračuna kot za izum, se pa potem zmanjša nagrada za 30 %. Slično velja za koristne predloge ,le da gre predlagatelju enoletna nagrada, zmanjšana pa je 50% glede na odškodnino za izum pri enakem gospodarskem prihranku. Pravilnik, kot že njegov sam naslov pove, je namenjen pospeševanju za gospodarstvo in družbo izredne pomembne dejavnosti. Materialno stimuliranje naj torej pospešuje iznajditeljstvo, nikakor pa ne sme in ne more biti ta stimulacija osnova za iznajditeljstvo. To je pomembno, saj so zdaj običajno pri pogovoru o iznajditeljstvu nagrade najpomembnejši del liznajditeljske-iga procesa. Iznajditeljstvo je torej nujen in stalen sestavni del delovnega procesa in tehnološkega razvoja, ne glede na materialno stimulacijo, lahko pa se to še popeši z ustreznim stimuliranjem v prid TOSAMI in družbi. F. Vodlan UPOKOJENKA TRATNIK Majda, mamica štirih pridnih otrok, je bila pred enim mesecem invalidsko upokojena. Njena najmlajša, triletna Maj-dka, se jo je držala kot bi se bala, da ji bom mamico odpeljala. »Imam pridne otroke in zelo dobrega moža, tako, da nekoliko lažje prenašam bolezen. Najstarej-ši, petnajstletni sin hodi v poklicno šolo, Obenem pa še raznaša časopis, da ,si prisluži kak dinar, ji udi druga dva fanta sta pridna v šoli. V TOSAMI sem delala le šest let, toda zelo sem bila zadovoljna. Najprej sem enajst let delala v tovarni »TOKO«, nato pa sem bila pet let doma. Otroci so bili majhni mož — poklicni voznik, pa je bil po ves teden na vožnji. Zato mi ni preostalo drugega kot da doma gospodinjim in varujem otroke. Kasneje, ko so že nekoliko zraštli, gam se zopet lahko zaposlila in to pri vas. Moji fantje so zelo samostojni in iznajdljivi. Vsa leta sem delala popoldne, kar so mi v podjc; velikodušno odobrili. Če zvečer moža ni bilo domov, so si otroci sami pripravili večerjo in šli spat. Kmalu po rojstvu najmlajše, pa sem začela bolehati. Zato sem bila veliko v bolniškem staležu in se dokončno še nisem pozdravila. Včasih je prav hudo, ko mi roke popolnoma zatečejo in jih ne morem premikati. Tudi glasilke mi včasih odpovedujejo in se mi zdi močna gnpa prava malenkost proti bolečinam, katere imam v takih trenutkih. Pri filtrih sem se s sodelavkami zelo dobro razumela. Rada sem hodila v službo in mi je sedaj včasih kar dolgčas. Saj veš, doma (imaš kuhanje, pospravljanje in skrb za otroke, ki te včasih pripravijo, da ti popusti vsa mirnost. Toda rada bi še delala. Sama ne vem od kod je prišla bolezen. Saj delala sem vseskozi doma, v službi, z možem sva gradila hišo, a vseeno ne vem kje sem to dobila. Upam, da se bom še vrnila med vas.« Tudi mi želimo Majdi, da bi se res oimprej pozdravila in spet postala naša sodelavka. Marija NA POHODU OK ZSMS Domžale je vse mlade Občane povabil na pohod po poteh Radomeljiske čete, po poteh naše zgodovine. Zbrali smo se na zbornem mestu v Radomljah, kjer smo najprej poslušali pozdrav predsednika OK ZSMS Domžale, potem pa se prav po vojaško postrojih v tri bataljone. Kmalu smo pod vodstvom komandantov krenili na pot. Pred nami je v vetru plapolala zastava, naše stopinje pa so odmevale po poteh, .katere so pred več kot 30 leti stresale bombe sovražnikov in na katerih so pobijali nedolžne ljudi. S Spoštljivostjo smo se ustavili ob spominskih obeležjih ob poteh m t- enominutnim molkom počasti-n spomin na padle v 2. svetovni Vojni. Narodni heroj Franc Avbelj — Lojko in njegov vojni tovariš sta nam orisala dogodke vojnih let na tem območju, dni, ki sta jih preživela v brigadi, dogodke, kako so se morali v začetku vojne boriti z golimi rokami, a s trdnim sklepom v srcu — pregnati sovražnika. Pot je bila dolga, saj se je naš pohod pričel že ob pol sedmih, nato pa smo krenili proti Zlatemu polju in dalje proti končnem cilju — Šipku. Peš smo prehodili več kot trideset kilometrov, res prav po vojaško, vendar pa dobro obuti in obleženi in ne lačni in prezebli kot partizani. Ni se nam bilo treba bati, da bo zdaj, zdaj počil strel. Hodili smo brez nevarnosti, saj je bila naša svoboda plačana s krvjo in življenji naših prednikov. Pazljivo smo poslušali besede tov. Lojka, katere so v nas^ mladih pohodnikih še utrdile spoštovanje tradicij NOB, še večjo zavest pripadnosti svobodni domovine, v kateri je veselje živeti in ustvarjati. Pozno popoldne smo utrujeni posedli okrog spomenika na Šipku, kjer je sledila skromna zaključna slovesnost. Po tem pa nas je čakal še povratek v Blagovico in od tam z avtobusom proti domu. Kaj pa pohodniki naše OO ZSMS? Visi smo še kar korajžno prispeli na cilj, eni z bolj, drugi z manj »polomljenimi« nogami. Dekleta smo bila kar ponosna, da ni nobena omagala. Še največ težav smo imeli s Peregrinom, ki je po prihodu na oilj obsedel daleč od drugih. Sprva smo mislili, da mu je tudi jezik odpovedal, pa se je kmalu oglasil in poklical »na odgovornost« Janeza, češ, da se bosta že pomenila. Drugič bo moral vnaprej točno povedati, koliko peš hoje ga čaka, drugače se mu Obeta, da ga bo kot predsednik to-samovcev nosil »štuparamo«. Upamo, da se mu je »zdravje« zdaj že povrnilo in gotovo že komaj čaka, da bo spet na programu kakšen 35 km dolg pohod. Pa brez zamere! Avbelj Julijana Prešernova zbirka Olani — naročniki bodo letos prejeli naslednji knjižni dar: PREŠERNOV KOLEDAR 1979 bo kot osrednja knjiga zbirke letos še posebno zanimiv. V njem bodo poleg proze in poezije sodobnih slovenskih avtorjev tudi razprave o dogajanjih po I. svetovni vojni, prispevek o novem mednarodnem ekonomskem sistemu, o pojavu evrokomunizma, zapis o starih slovenskih mestih, informativno bogati zapis pred olimpiado leta 1980 v Moskvi, pa še vrsta drobnih zanimivosti. Knjigo velikega formata bodo krasile barvne re- produkcije slik znamenitega impresionista Matije Jame, obsegala pa bo okrog 200 sitrani. Boris Režek: CESTA NA MEJO, roman — sočno in živo napisana pripoved o koroških gruntarjih, (Nadaljevarlje na 10. strani) njihovih hlapcih, deklah in dninarjih, ki oblikujejo in maličijo ljud , tragična podoba razmer v predvojnem času, v kateri pa Ob koncu le zaslutimo obljubo boljših dni. Miško Kranjec: ČARNI NA- SMEH, dve povesti. Ob 70 letnici našega velikega pisatelja smo v zbirko uvrstili dvoje njegovih pripovednih biserov: »Čarni nasmeh« in »Pot med blažene«. Obe lirsko otožni povestih osta nedvomno ganili srce vsakega od bralcev. Miran Ogrin: VZHODNI VETER, p otopliš. Naš znani popotnik je podnaslovil svojo pripoved: Od Urala do Kitajske in do arabskih pustinj. V njegovih zapisih zaživi pred nami tisti svet, ki je od nekdaj buril domišljijo Evropejcev in ki nas še danes privlači s svojo tako drugačno, bogato raznolikostjo, skrivnostmi, posebnostmi in lepotami. Draga Černelč, s sodelavci: ALERGIJA — zdravstveni priročnik. O alergiji, njenih vzrokih, po- Dan mrtvih, dan, ko se spominjamo vseh, ki smo jih imeli radi. Ob tem dnevu se spominjamo vseh, ki so dali svoje življenje za našo svobodo, v spomin nam stopijo črni dnevi naše zgodovine, ko so pod streli okupatorja umirali ljudje, starci in mladi, otroci in dedje. Nihče se ni vprašal: zakaj moram ravno jaz umreti? vedeli so le za cilj — cilj osvoboditi domovino, čeprav za ceno svojega življenja. Njihov zadnji vzdihljaj na ustnicah je izražal nasmeh, zadnje besede: Ni mi žal, da me bo pokrila zemlja, vesel sem, da sem dal svoje življenje zate domovina, vesel, da bo moje truplo počivalo v rodni zemlji, po kateri ne bodo več odmevale okrutne stopinje sovražnika. Čez vse leto, posebno pa ob tem dnevu se na partizanskih grotoovih ob spomenikih, vrstijo komemoracije, sveče in ovetje naj iz-rajijo spoštovanje do onih, ki jim je usoda domovine, usoda potomcev pomenila več kot pa lastno življenje. Naš koraik se bo ustavil tudi ob grobovih naših najdražjih, s katerimi smo nekoč skupaj preživljali dneve, ,skupaj delili dobro in slabo vsakdanjih dni. Postali bomo morda za več trenutkov, se spomnili njihovega obraza, ki je nekoč izražal nasmeh, nam večkrat priskočil na pomoč, obžalovali vse krute besede, ki smo jih kdaj izrekli. Mnogo jih bo stalo ob grobovih pač z mislijo, da je taka usoda vseh ljudi, mnogim pa bo ta dan težji, bridkejši, saj bo mladi Očka ledicah in še zlasti o načinih zdravljenja vemo vse premalo, zato bo knjiga gotovo dobrodošla marsikomu m ne samo bolnikom. Člani, ki so poravnali naročnino do 30. junija letos, bodo prejeli še nagradno knjigo: Alan White: PODNEBJE UPORA, roman. Delo obravnava značilen primer nastanka in delovanja velemestne gverile na vročih tleh Ria de Janeira. Prodorno in piša teljsko slikovito opisuje razmere v senci kapitalistične strahovalde, kakršna je značilna za mnoge dežele Južne Amerike, in vzroke, ki privedejo osrednje junake zgodbe do oboroženega upora z njegovimi tragičnimi posledicami. Omenjeno knjigo lahko prejmejo tudi tisti naročniki, ki so se naročili na zbirko po 30. juniju, le da bodo morali ti doplačati zanjo 50,— dinarjev (broširana) oziroma 65,— dinarjev (vezana). Vse knjige bodo člani-naročniki prejeli v drugi polovici novembra. morda z majhnim otrokom v naročju stal ob grobu mamice, ki jima jo je kruta usoda iztrgala iz rok. Mnogi bodo s 'solzami v očeh stali ob grobovih najdražjih, katerim je prenehalo biti srce med pločevino na naših ceštah. Mlada življenja, ki so bila še polna energije, so morala prezgodaj k počitku Komemoracija pred spomenikom na Viru njihove roke in srce bi rado darovalo, a vse 'to je vsahnilo v enem sasem trenutku, njihvi načrti iz želje so se v trenutku razblinili v nič in pustili za seboj bolečo praznino. Edino, kar jim lahko damo je lep spomin nanje, ki naj v naših srcih nikoli ne ugasne. Sodelavci! Tudi mi se bomo zamislili. Breskrbno prihajamo na delo dan za dnem, toda ali se zavedamo, da bi lahko bilo drugače? Danes delamo zase, za naš lepši jutri, lahko pa bi morali delati za druge, za tujce. Upočastih bomo svoj korak ob spominski plošči na našem tovariškem dvorišču in se spomnili delavcev, ki so nekoč delali v naši tovarni, a ker so poslušali glas domovine, so morali kloniti pod streli okupatorja. Svečka, šopek s vetja, predvsem pa najlepši in trajen spomin je največ in edino, kar lahko damo njim, ki smo jih imeli radi, pa so morali umreti. Ob IX. kongresu ZSS 25. iin 26. oktobra je v Mariboru potekal IX. kongres Zveze sindikatov Slovenije. Ob tem dogodku se moramo zavedati vse pomemb-nosti dogovorov in sklepov plenarnih zasedanj delegatov. Ti dogovori pa naj ne ostanejo le na papirju, ampak jih moramo vsi uresmi-čeva it vpraksi. Le napredek v tej smeri nam bo pomagal do uresničitve revolucionarnih idej, ki so se porodile že med narodnoosvobodilno borbo. Nemalokdaj se zgodi, da je glavna naloga sindikatov v OZD nabavljanje ozimnice za svoje delavce. Vendar ne smemo nikoli pozabiti, da so bile sindikalne organizacije prve, ki so se v zgodovini zavzemale za pravice in interese delavskega razreda. Prav tako kot so nekdaj stale na čelu močno izkoriščanih delavcev, naj bi tudi danes stremela k popolnemu osvobajanju delovnega človeka, seveda v socialističnem samoupravnem duhu. Mladi se morda v svoji prešerni veselosti ne zavedamo celotne vsebine samoupravljanja. Vendar, preden se bomo prav zavedli, bo tukaj čas, ko bomo morali sami odločati. Takrat ne bomo imeli ob sebi naših Starejših in izkušenih tovarišev, ki bi nam vedno pomagali s svojimi nasveti. Zato se moramo že sedaj znebiti mezdne miselnosti in v delu poiskati tudi zadovoljstvo in ponos, da pripadamo družbi, ki se nenehno razvija in išče poti za boljše življenje delovnega človeka. V času zasedanja so bile mnoge oči uprte v naše delegate, kajti oni niso razpravljali o svojih problemih, temveč o načrtih za prihod-(Nadaljevanje na 11. strani) Ob 1. novembru Razgovor z našimi sindikalnimi delavci! Za nami je še en kongres, kongres najširše politične organizacije delavskega razreda Slovenije. Nad 700 delegatov in gostov 9. kongresa slovenskih sindikatov se je zbralo 26. in 27. oktobra v Mariboru, da ocenijo svoje delo v obdobju med dvema kongresoma in sprejmejo smernice za nadaljnje delo. Zvezo sindikatov Slovenije danes tvOrii več kot 700.000 včlanjenih delavcev, organiziranih v 6000 osnovnih organizacijah. »Če strnemo vse ugotovitve o delovanju slovenskih sindikatov v lahko zedinimo v oceni, da je bi lo to delovanje kljub nekaterim slabostim in neuspehom, vendarle uspešno. To pa je realna podlaga optimizmu, da bomo lahko delovali v naslednjem obdobju še uspešnejše«, je v uvodnem referatu poudaril tov. Vinko Hafner, predsednik republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije. V razpravo o kongresnih dokumentih so se aktivno vključile tudi naše osnovne organizacije sindikata, pa smo se zato na uredniškem odboru dogovorili, da o aktivnosti in vodenju javne razprave ter nalogah po 'kongresu povprašam kar predsednike osnovnih organizacij. Pogovarjal sem se: s: Kerč Heleno, predsednico OOS Saniteta II z Merkiužič Marjanom, predsednikom OOS Saniteta I Kerč Helena, predsednica OOS Saniteta s Kočarjem Petrom, predsednikom OOS TOZD Filtri z Rozmanom Štefanom, predsedni- OB IX. KONGRESU ZSS {nadaljevanje) nost vseh nas. Vsak delegat je zastopal interese isvoje sredine. Tudi delavci TOSAME smo IX. kongresu Zveze sindikatov Sloveni- kom OOS DSSS in s Florjančič Vasilijo, članico RS ZSS, ki je bila na kongresu kot gost 1) Na vprašanje: Kako ocenjuješ javne razprave o sindikalnih kongresnih dokumentih v tvoji sredini? sem dobil naslednje odgovore: Helena Kerč: »Sindikalne dokumente smo obravnavali na ravni konference osnovnih organizacij Sindikata. Tej razpravi so prisostvovali tudi delegati za 9. kongres ZSS in predsednik občinskega sindikalnega sveta. Lc-ti so nam poma- Rozman Štefan, predsednik OOS DSSS gaii s koristnimi napotki za naše družbeno politično delovanje. Najbolj pozitivno pa ocenjujem to, da je bila razprava Izpeljana organizirano, razumlj ivo in da se je razpravo vključilo veliko prisotnih«. Marjan Merkužič: »Predsedniki posameznih osnovnih organizacij sindikata smo pred razpravo dobili gradivo in smo se dogovorili, katerim temam bomo posvetili naj-največ pozornosti. Ponekod smo o gradivu razpravljali tudi po informativnih skupinah. Mislim pa, da se bo učinek razprave pokazal predvsem v nadaljnjem kongresnem delu posamezne OOS«. Rozman Štefan: »Kot smo mi razumeli, cilj javne razprave o kongresnih dokumentih ni bi le golo branje materialov in stališč sindikatov do posameznih problemov, temveč v obravnavanju obstoječih problemov v posameznih organizacijah združenega dela. Zelo pohvalno v tej razpravi je to, da so ljudje zelo sodelovali v diskusijah, dotaknili pa so se problemov v raz- je poslali pozdravni brzojav. Vsi smo čutili, da je ito tudi naš, delavski kongres, saj je bil v prvi vrsti namenjen uresničevanju boljših pogojev za delo in življenje. Graiš Sonja voju delegatskega sistema, informiranja, samoupravljanja.« Kočar Peter: »Kljub dobro organizirani javni razpravi na nivoju konference osnovnih organizacij sindikata pa menimo, da razprava ni zajela vseh delovnih ljudi. Seveda se tu srečamo s problemom, koliko je vsak posameznik sploh zainteresiran sodelovati kot tvoren subjekt pri oblikovanju stališč do posameznih problemov. Mislim, da bi se morali večkrat tako naglas pogovarjati o težavah pri uresničevanju samoupravlj anj a.« 2) Namen razprave je bil predvsem ocenitev aktivnosti sindikata v posameznih sredinah, pa me zanima, kako ste vi ocenili svoje delovanje? Helena Kerč:» Pred reorganizacijo sindikata v Tosami, ko še nismo imeli toliko osnovnih organizacij se mi zdi, da je bila tista enotna organizacija sindikata idejno in akcijsko veliko bolj močna. Res je, da pa je bila informativnost takrat veliko manjša kot danes in da je bilo v posamezne organe vključeno manj ljudi. Sedanji manjši aktivnosti posameznih OOS je predvsem kriva premajhna Usposobljenost članov. V delegatskem sistemu imamo velike probleme pri ddlu delegacij in koordiniranju stališč vseh delegacij. Tisti, ki delamo v posameznih delegacijah imamo še vedno občutek, da tista »ta prava« stališča neposrednih proizvajalcev še vse premalokrat najdejo ustrezno mesto. Taiko je v SIS -kulture, poseben problem pa je še vedno otroško varstvo. Še vse premalo se zavzemamo, da bi imeli vrtce blizu delovnih organizacij, v katerih bi imele prednost delavke iz bližnje tovarne. S tem urejenim otroškim varstvom bi gotovo znižali še Vse pravellilk odstotdk bolniškega staileža.« Marjan Merkužič: »Kljub temu, da smo z novo organiziranostjo skušali zagotoviti boljše delovanje sindikata v naši DO, menim, da bi zaradi več osnovnih organizacij v TOZD Saniteta morali imeti že na ravni TOZD konferenco osnovnih organizacij sindikata. Posamezne informativne skupine še vedno niso vključene v razprave o posameznih samoupravnih aktih in pravilnikih. Še vedno premalo sodelujemo pri oblikovanju za delavca zelo pomembnih vprašanj, kot je napri-mer nagrajevanje. Delegati še vse prevečkrat v samoupravnih organih nimajo stališč svoje delegatske baze in zastopajo samo svoje lastno Stališče, kar smo skušali že z ukinitvijo Sistema odpraviti in bi moralo biti že preživela praksa. Poglej, na primer, kako so »AK- i(Nadaljeva|rije na 12. strani) TIVNI« na področju dejavnosti samoupravne delavske kontrole. Že od marca, ko smo izvolili nove samoupravne organe ni bilo do sedaj oklicane še nobene seje delavske kontrole. Vprašujem se, ali je res tako v redu?« Štefan Rozman: »V delovni Skupnosti skupnih služb lahko ugotovimo, da je nivo izobrazbene strukture nasproti TOZD visok, žal pa v sindikalni dejavnosti ugotavljamo, da je aktivnost v večji meri manjša ravno pri nas. Kočar Peter, predsednik OOS TOZD Filtri Ljudje še vedno veliko kritizirajo po garderobah, zaprtih pisarnah, na pravem mestu ob pravem času pa le redkokdaj slišimo stališče posamezne sredine, še vedno nismo preživeli tega obdobja, kar pa bo nujno potrebno za tisto isamouprav-Ijanje, ki je v naših dokumentih in ustavi jasno začrtano in opredeljeno.« Peter Kočar: »Pri nas v TOZD Filtri lahko rečemo, da je aktivnost sindikata tar v redu. Ker imamo v samoupravnih organih, delegacijah in družbenopollitičnih organizacijah vključene skoraj vse delavce, je Skoraj redek primer, da ne bi bili seznanjeni in vključeni v samoupravljanje lin dogajanje v delovni organizaciji. V naši OOS smo na primer razpravljali o problemu razvoja naše TOZD, v kateri so aktivno sodelovali tudi delavci, saj je šlo v konkretnem primeru za njihovo prihodnost. Žal pa na vsa postavljena vprašanja še danes nismo dobili vseh odgovorov.« 3) Kakšno je vaše mnenje o kongresu samem? Na to vprašanje sem dobil skoraj enoten odgovor vseh sogovornikov. Kongres je zajel kompleksno problematiko dejavnosti sindikata, zelo jasno začrtal naše nadaljnje delo, od vseh nas pa je odvisno, kako bomo teoretske rešitve prenesli v prihodnjih štirih letih v prakso. 4) Kongres je končan, sklepi so sprejeti, pa me zanima kam bo usmerjeno delovanje vaše OSS? Helena Kerč: »Predvsem moramo najprej na nek način usposobiti vsaj vodstvo osnovnih organizacij in delegacij o njihovem delu in o kongresnih sklepih. Z delegati, ki so prisostvovala na kongresu smo dogovorjeni, da bodo o poteku kongresa in njegovih sklepih poročali na sejah naših OOS.« Mekužič Marjan: »Veliko dela bo še potrebno, da naš delegatski sistem postavimo na lastne noge, tako da bo resnično zaživel. Morali bomo najti primernejši način vsfcla-jevanja stališč posameznih delega-dij tako da bomo navzven nastopili enotno.« Štefan Rozman: »Ko smo v javni razpravi o kongresnih dokumentih tako jasno in konkretno izpostavili posamezne probleme v našem sindikalnem delovanju, smo po mojem mnenju že obenem nakazali v katero področje bomo morali še posebej usmeriti našo dejavnost. Akcijo pa bomo nujno moralli držati tudi z zvezo komunistov in mladino in tiste meje, katere nas danes pri delu še včasih ločijo, dokončno odpraviti.« Pater Kočar: »Če nam bo uspelo vsaj delno uresničiti sprejete sklepe, bomo na prihodnjem kongresu ugotovili, da smo v sindikatih veliko naredili.« Kot sem že v uvodnem delu napisal, sta bili na 9. kongresu ZSS prisotni kar dve naši sodelavki. To sta Albina Kosmač in Vasilija Florjančič. Tudi njima sem postavil nekaj vprašanj. V tovarni smo bili že nekaj časa seznanjeni, da bo naša sodelavka Vasilija Florjančič kot delegat prisotna na sindikalnem kongresu, veliko ljudi pa je bilo začudenih in se je ukvarjalo z vprašanjem, kako, da gre na kongres tudi tov. Albina Kosmač. Albina, kaj mi lahko odgovoriš na to vprašanje: Albina Kosmač, udeleženka kongresa v Mariboru »Naknadno sem bila evidentirana za možnega kandidata v republiški svet Zveze sindikatov Slovenije. Ker pa sem prišla v ožji izbor, to se pravi na kandidatno listo čla- nov RS ZSS, sem bila kot gost vab ii«na 'tudi na sam kongres.« Kako sta vidve doživeli kongres? Vasilija Florjančič: »V Mariboru so nas zelo prisrčno in lepo sprejeli, organizacija kongresa je bila odlična, samo delo kongresa pa je bilo izredno naporno.« Albina Kosmač: »Jasno predstavo o kongresu sem si ustvarila šele na kongresu samem. Nekateri raz-pravljalci so imeli izredno dobre referate, konkretne in življenske, nekateri pa tudi slabše in suhoparne.« Kakšne pa so naloge delegatov sedaj po kongresu? Vasilija: »Ponovno nas čakajo obiski po osnovnih organizacijah, z nalogo aktivnosti OOS, pomagati pri uresničevanju sklepov, predvsem pa se moramo aktivno vključiti v svoje sredine.« Albina: »Kot član repub liškega sveta Zveze sindikatov Slovenije se zavedam svojih delegatskih nalog, vsekakor pa se bom trudila, da bodo stališča, katera bom kot delegat posredovala, resnično mnenje moje baze.« Prvo sejo novoizvoljenega republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije je tov. Vinko Hafner zaključil z besedami: »TOVARIŠI, NIMAMO VEČ KAJ GOVORITI. POJDIMO NA DELO!« Bo tako tudi pri nas? Arnuš Franci ZAHVALA Sindikalni organizaciji se najtopleje zahvaljujem za vso pozornost in obiske ob moji dolgotrajni bolezni, kakor tudi za prejeto finančno pomoč. Hrovat Franc — O — Ob nepozabni izgubi sinka Marka se sodelavcem EPS, sindikalni organizaciji kot tudi vsem draginj, ki ste ga spremila na zadnji poti, zahvaljujem za cvetje, darovano pomoč in izraze sožalja. Silva Zajc — O — Vsem sodelavcem in sodelavkam ter sindikalni organizaciji se najtopleje zahvaljujem za izraze sožalja in darovano pomoč, Ob smrti mojega dragega očeta. Ivanka Cerar iz pripravljalnice Osebne vesti Rojstni dan praznujejo od 12. 11. do 11. 12. 1978 TOZD Saniteta Otroška konfekcija 20. 11. Grošelj Francka, 5. 12. Ivanetič Majda, 2. 12. Jeretina Marija, 27. 11. Križnar Ivanka, 23. 11. 9. 12. Kokalj Cilka, Belilnica 29. 11. Kokalj Franc, 13. 11. Kosmač Pavle, 8. 12. Piskar Niko, 10. 12. Urankar Franc, Vlaknovinski oddelek Poznič Marjan — PO Bergant Andrej — PO Jerman Gverino — komerciala Kramar Majda — mikalnica Odšla iz delovne organizacije: Tratnik Majda — invalidsko upokojena RODILI SO SE: Rokavec Valentini — sin Pavli Janezu in Ani — hči Lukane Tončka, 13. 11. Pernek Betka, 3. 12. Stupica Mija, 14. 11. Šarc Bori, 22. 11. Pestotnik Dorca, 3. 12. Gornik Franc, 7. 12. Cerar Franc, Vodstvo Sanitete 19. 11. Leskovec Janez, 18. 11. Anzi Friderik TOZD FILTRI 20. 11. Pavlič Andrej, 6. 12. Grošelj Majda, 25. 11. Jančar Betka, 16. 11. Kramar Joži, 25. 11. Pevec Jana, 5. 12. Sušnik Minka, 29. 11. Sankovič Stanlka, 15. 11. Vrbančič Majda, Sanitena konfekcija 8. 12. Cerar MarijalL, 20. 11. Er-minio Joži, 24. 11. Gostič Angelca, 19. 11. Gregorič Elizabeta, 15. 11. Kveder Nika, 9. 12. Kolbl Marta, 20. H. Lederer Betka, 28. 11. Pod-bevšek Mici, 23. 11. Rožič Berta, 28. M. Sušnik Cilka, 19. 11. Šorn Ani, 15. H. Zabret Silva, 24. 11. Pančur Majda, Mikalnica 3. 12. Cerar Fani, 5. 12. Cerar Martina, 24. 11. Cajhen Marija, 3. 12. Gotar Joži, 26. 11. Hrovat Marija, 25. 11. Hribar Kati, 16. H. Lončar Frančka, 27. 11. Osovnik Manja, 13. H. Rode Zinka, 6. 12. Urbanija Marija, 14. 11. Vrhovnik Gi-zela, 17. 11. Vrečar Mira, Tkalnica ovojev 27. 11. Andrejka Andrej, 10. 12. Majdič Pavla, 11. 12. Miklavčič Fani, Avtomatska tkalnica 22. H. Vehovec Andrej, 11. 12. Šinkovec Marija, 12. 11. Gostič Martina, 29. Ul. Grad Francka, 11. 12. Štefka ^avfLa, 25. 11. Smolnikar Pripravljalnica 25. n Toman Jožefa, 23. 11. Osolnik Franc, 22. H. Ferlič Cilka, D S S S Pomožni obrati 15. 11. Grilj Franc, 12. 11. Kenč Miha, 10. 12. Koželj Štefan, 4. 12. Kerč Jože, 1. 12. Nemen Aleksander, 14. 11. Rode Janez, Uprava 9, 12. Breznik Helena, 11. 12. Bunič Kristina, 9. 12. Deisinger Štefka, 30. 11. Novak Kristina, 26. 11. Pogačar Nuša, 18. M. Prelovšek Ma, rija 30. 11. Kavka Mira, 13. 11. Li-miovšek Milena, 9. 12. Matko Silva, 16. H. Rožič Franc, 7. 12. Krasnik Marija Komerciala 26. 11. Burja Julka, 17. 11. Capuder Albert, 2. 12. Debevc Marjan, 7. 12. Jeretina Franc, 9. 12. Strehar Zvonka, Prišli v delovno organizacijo: Udovč Marija — filtri 2avbi Silva — konfekcija Burja Marku — hči' Bolhar Majdi — sin “V* Ce&titamoi ^Dnemi cepubLike Izdaja: TOSAMA Uredniški odbor: Franc Arnuš — OOZK Franc Kerč — KOOS Janez Kerč — OZSM Jože Podpeskar — dipl. ing. Mojca Jarc, Julijana Avbelj, Martin Kos Tone Stare — fotograf Marija Presekar — korektor Dušan Borštnar Glavni urednik: Vladka Berlec St. 11 — november 1978 Nagradna križanka \ —- 60EDHI SADEŽ 05EBNI ZAIMEK rovAsm AVTOMO- BILOV VZKLIK PRI UVOBORfil DEL PISKE RIMA KOSIRNIK IVAH GOSPOPAE SVt‘TlL- LLA MOIOBNO KOLO ZlvgL 29. M0v»r»»«< '''Z- r i ■ MALIK 0 ANALIH i TAHRA UOVINflUA PLOŠČICA AMPER KRSTA ITALIJA K tovoGmja- K.OV ČISTIINO SKEDervO V AFOIKI ITAL. TV Tona 70.ČKM ABfCtCf (jPŠKA Č8M JOD ŽBICA NJE POD4TV0V NACE PECHC jovahma v cetju LAJOVIC ANTON ITAL. PESNIK lALiaHiEKil KRNIU.OU AQaVi^od. BA6UINJ POOfLOČiS IMAMA voww , ItOiMfa) SOS S tuj e ž. IME SPISEK TOTO- 61APIJA OSEBA harate PAMET S|t. MčfeTO ITAkLIJF REP. v JI. AZUI Sest. H-J. SEVPE nae liošu (EDHl MA\ OKCjAHiT zm* mm1 / mesna ]UHA ATA AV- 01 ■ POLJSKE PBvi SAMOSL- ANDREJ ČEPON TOVAflHfl PJ.eTEWr ITALCI TAJSKA SL. PISATELJ P'¥£.V) MUCEK 0MLAČE-NO iiTO KV 01 ■ Romunije • v- ■ ŽVEPLO KV- 02- kutihe JOOiE MESTO V SLOV-PUINOB. TKIPAD. NAŠf HLCOC NADJA 0POKH NOBEL Altkeo VBSTA ENEQCr odanje 2 tOVflTNl- HA zvok PO-I STC.EI-U