Resna beseda iz Istre. Meseca februarja t. 1. je bila razpisana nadučiteljska služba v Lazaretu. Konkurz je potekel zadnjega marca. Za to službo je prosilo več starejših in tudi mlajših učiteljev. Po istrskem deželnem zakonu imata pravico sestave terno-predloga krajni šolski svet in občinski zbor. Lazaret spada v področje krajnega šolskega sveta in občinskega zbora v Kopru, zato pa ima poleg slovenske dvorazrednice še italijansko enorazrednico. Poslanec Mandič je v svoji interpelaciji v državnem zboru povedal, da se množi število otrok na slovenski šoli in pada na italijanski; zato bi naši ljubi sosedje radi videli, da bi prišel v Lazaret tak nadučitelj, ki bi bil narodno mlačen in tudi, da bi ne imel mnogo skrbi za sebi izročeno šolo. To bi imelo za posledico, da bi začelo padati število otrok na slovenski šoli in se začelo množiti na italijanski. Vendar je takih učiteljev med slovenskim učiteljstvom v Istri jako malo in zato izkušajo dobiti koga, ki bi ga obvezali z raznimi obljubami tako, da bi ne mogel nikdar več prosto delovati. Zdi se, da med starejšimi ni takega kompetenta, a med mlajšimi se zdi, da je nekdo, ki nabira podpise od hiše do hiše in si tako uničuje svoj in sploh učiteljstva ugled. To mu ne bo mnogo koristilo; zakaj ako bo tudi imenovan, se ne bo mogel gangiti, ker on ni prosil za službo le kompetentne oblasti, ampak je prosil vsakega, ki večinoma ne ve, kakšne dolžnosti in pravice so zvezane z nadučiteljsko službo, in vsak bo zahteval, da mu mora nadučitelj ustreči po njegovi želji, kar pa lahko spozna vsakdo, da je nemogoče. Vemo, da bi se vsak rad pomagal na nadučiteljsko mesto, ker je z nadučiteljskim mestom združena po sedanjem zakonu plača II. razreda. To ni bilo pred sedanjim zakonom in najbrže ne bo tudi ta zakon večen. Mlajši tovariši naj bi pomislili, koliko let je moralo služiti starejše učiteljstvo, preden je prišlo v II. plačilni razred. N. pr. Valentič je moral služiti od 1885 do 1908, torej celih 23 let, in blizu enaka se je godila tudi drugim. Tudi če se je zakon predelal vsaj nekoliko v korist učiteljstva, je moralo to zaslužiti in priboriti starejše učiteljstvo ter si od svoje prejšnje toliko manjše plače pritrgovati, da je skladalo za provzročene stroške. Kdor ne veruje nam, naj vpraša predsednika »Slovenskega učiteljskega rdruštva«, on mu da v tem oziru najnatančnejša poročila in pojasnila. A bili so časi, ko c. kr. davkarija v Kopru ni hotela izplačati mesečne plače učitelju, ako ji je predložil slovensko pobotnico. In da se je to odpravilo, je stalo tudi mnogo truda! Iz tega vsak lahko razvidi, da ni kolegialno in tudi ne priporočljivo, da se za taka nadučiteljska mesta na ta način in ob takih razmerah potezajo učitelji, ki so komaj pred enim ali dvema letoma napravili Izpit sposobnosti. Že iz hvaležnosti do starejšega učiteljstva bi morali bolj obzirno nastopati in paziti, da si s svojimi nepremišljenimi agitacijami ne uničujejo svojega in učiteljskega stanu ugleda!