Naš čas, 25. 2. 2016, barve: CM K, stran 1

V petek (-1/8 °C), soboto (1/9 °C) in nedeljo (-1/9 °C) bo pretežno oblačno.
Možen dež.
Četrtek, 3. marca 2016
številka 9 | leto 63
www.nascas.com
naročnina 03 898 17 50
cena 1,80 €
-VO
iu-> ■in
=o ■u-t ifo ;o
TAKO mislim
Velenjski ljubitelji rokometa, ki so napolnili Rdečo dvorano, so videli odlično tekmo večnih rivalov in odličen začetek svojih ljubljencev. Ti so vodili ves čas tekme in držali tri ali štiri gole prednosti. To jim je uspevalo do 56. minute, ko je prišlo do
kar presenetljivega izenačenja 23 : 23 in do napete končnice, ki tokrat ni prinesla zmagovalca.
Po tekmi so bili Velenjčani seveda razočarani, saj se jim je zmaga izmuznila iz rok. Kljub temu pa je rezultat dober in prinaša
izenačen boj v naslednje kroge. 2e to soboto je pred rokometaši Gorenja nova pomembna tekma. Ob 19. uri v Rdeči dvorani gostijo ekipo Slovenj Gradca in seveda pričakujejo, da bo podora s tribun čim večja.
175 delavcev TEŠ odveč?
Šoštanj, 1. marca - Delavci Termoelektrarne Šoštanj so bili neprijetno presenečeni. Kljub drugačnim zagotovilom je sindikat prejel novo sistemizacijo delovnih mest, iz katere je mogoče razbrati, da jih je kar 175 preveč. Predsednik sindikata Danilo Tajnik je za Naš čas povedal, da so včeraj (po zaključku redakcije časopisa) sistemizacijo zavrniti, obenem pa pozvali k dialogu. Če pri tem ne bodo uspešni, bodo zaostrili sindikalni boj. Spomnimo: pred nedavnim so se že preoblikovali v stavkovni odbor.
V ponedeljek smo se pogovarjali z direktorjem TEŠ mag. Arma-nom Koritnikom (pogovor objavljamo na strani 5). Ta je zagotovil socialni dialog, o konkretnih številkah presežnih delavcev pa pred podpisom dogovora s socialnimi partnerji ni želel govoriti. ■ mz
Vse dobro, vsak dan, vsem ženam tega sveta!
Uredništvo
Strah je velik gospod
Milena Krstič - Planine
Strah je velik gospod. To se ve. In se je vedelo. Vedno. Na temelju strahu so spretni manipulanti vedno dosegali svoje. Prestrašeni ljudje drugače razmišljajo, drugače ravnajo. Strah, ki je gotovo najbolj prvinsko človeško čustvo, ima na obnašanje velikanski vpliv. Nalezemo se ga lahko hitro. Hitreje kot gripe. Prenaša se s posnemanjem in opazovanjem drugih. In mene je strah. Ko opazujem, kako ljudje protestirajo proti nastanitvam beguncev, zavračajo in odklanjajo namestitev otrok, ki so tukaj brez staršev, mi ni samo neprijetno, tudi strah me je. Ne beguncev in ne otrok. Strah me je obnašanja nas samih.
Prejšnji teden sem brala, kako so nekaj begunskih otrok, starih med deset in štirinajst let, pomagali v dijaškem domu zavrniti (tudi) nekateri profesorji na kranjski gimnaziji. Na tisti, ki nosi ime po največjem slovenskem pesniku Prešernu. Pesniku, kije pel: »Ne vrag, le sosed bo mejak...«. Profesorji, ki naj bi vzgajali, učili, pomagali premagovati strahove, poudarjali sočutje, obzirnost, strpnost, razmišljali in delovali multikulturno...? A se k sreči na drugi strani pojavljajo tudi primeri dobrih praks. Primeri, ki blažijo strah kljub manjkanju pozivom k strpnosti in sožitju od tistih, od katerih bi to pričakovali. Da bi nas bilo manj strah.
Slavoj Žižek, filozof svetovne slave, za čigar intervjuje se tepejo mediji in priznane univerze, je prepričan, da je kljub grdim dejstvom o beguncih in neprijetnih resnicah o tej problematiki treba zavrniti antiemigrantski strah. O njem je govoril na veledogodku, močni dozi visoke filozofije na odru mariborske Drame. »Prava umetnost je odkrito se spoprijeti s problemom beguncev na nerasističen in neparanoidni način,« je dejal. Saj umetnost! Pa naše reševanje? Tudi vas spominja na politikantstvo?
Ob dnevu žena
Mojca Pevec iz Hiške zdravja se praznika žensk veseli, pri moških pa opaža, da dan žena bolj razumejo kot praznik poročenih žensk. »Zdi se mi tudi, da pri mlajših ženskah, dekletih ne pride toliko do izraza kot potem pri starejših. Parterji so bolj pozorni do svojih žena ob 8. marcu kot pa denimo prijatelji do sodelavk. Zato menim, da poročena ženska bolj doživi ta praznik kot samska ali pa mlajša dekleta. Poleg tega starejši moški drugače dojemajo ta praznik kot mlajši. So bolj pozorni in ga bolj upoštevajo.« Tudi sama dobi kak cvet ob dnevu žena. Če ne kdo drug, ga prinese kaka stranka. Česa pa si ob 8. marcu bolj želi - kruha ali rož? »V današnjem času in v teh razmerah bolj kruha. Ne govorim toliko zase kot na splošno, saj mislim, da bi veliko žensk raje izbralo kruh. Bi pa bilo prav, da bi si rože.« Opaža, da se položaj žensk v družbi izboljšuje. »Vedno bolj smo ženske enakopravne, vedno več nas je na vodilnih položajih, tudi v parlamentu, kar je spodbudno.«
■
Kučan v Velenju
Milan Kučan, prvi predsednik, je knjiga, obsežna biografija o našem prvem predsedniku, ki jo je napisal zgodovinar dr. Božo Repe in seveda, kot je pri nas že običaj, sprožil številne polemike. Vse to bo avtor ob knjigi odstiral
tudi na srečanju, ki ga je pripravila velenjska knjižnica. Izredno zanimivo srečanje bo v preddverju velenjske knjižnice, danes, 3. marca, v goste pa prihajata oba - Milan Kučan in dr. Božo Repe. a
Naš čas, 25. 2. 2016, barve: CM K, stran 2
2
OD SREDE DO TORKA

B. marca 2016
(T.
LOKALNE novice
Mestni marketing zastavlja vizijo z občani
Velenje - Odbor za mestni marketing Mestne občine Velenje bo na osnovi ankete ter mnenj občank in občanov o njihovi viziji mestnega središča pripravil nadaljnje ukrepe, ki bodo prispevali k poživitvi tega. Anketa je bila objavljena na spletnih straneh Mestne občine Velenje in Turistično informacijskega centra Velenje, pri obeh pa jo je bilo moč dobiti tudi v tiskani obliki.
a mkp
Za pomoč na domu sto tisočakov
Šoštanj - V proračunu Občine Šoštanj je letos za sofinanciranje pomoči družini na domu predvidenih 100.000 evrov. Višino teh stroškov je težko natančno oceniti, saj se število uporabnikov med letom nenehno spreminja.
V	Šoštanju v poprečju to storitev uporabi 33 občanov, njihova poprečna starost je 79 let, v poprečju pa mesečno potrebujejo 18 ur pomoči.
a mkp
Nova sestava sveta za preventivo
Šmartno ob Paki - Aprila letos se izteče mandat članom sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu v Občini Šmartno ob Paki. Na nedavni seji tamkajšnjega občinskega sveta so svetniki potrdili predlog komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja o imenovanju njegovih novih članov.
V	njej so Roman Pavič (predstavnik velenjske policijske postaje), Franc Zajamšek je predstavnik skupnega prekrškovnega organa, predstavnica šmarške osnovne šole je Jerneja Žagar, občinski svet je predlagal svetnika Rudolfa Meha, vaške skupnosti pa Gregorja Bratkoviča.
a Tp
Potrdili program športa
Šmartno ob Paki - Na nedavni seji sveta Občine Šmartno ob Paki so tamkajšnji svetniki potrdili letošnji program športa v lokalni skupnosti.
Za izvajanje športne dejavnosti bo ta letos društvom in posameznikom zagotovila 33.700 evrov. Od tega največ, 28.700 evrov, za kolektivni šport, 3.000 evrov je predvidenih za posameznike, preostalo pa za športno rekreacijo. Poleg sredstev, namenjenih izvajalcem športnih programov, je v programu športa predvidenih še 19.200 evrov za vzdrževanje športnih objektov v občini.
Denar bodo razdelili na osnovi razpisa, ki ga je lokalna skupnost objavila na svojih spletnih straneh. Prijave zbirajo na občinski upravi do 15. marca.
a tp
Regijsko tekmovanje v ekoznanju
Ljubljana, 24. februarja - V Ekokvizu, vseslovenskem tekmovanju osnovnošolcev v ekoznanju, je v celjski regiji slavila ekipa učencev OŠ Petrovče in se tako uvrstila na državno tekmovanje, ki bo 25. marca na OŠ Ljubečna. Sledile so jim ekipe učencev OŠ Šmarje pri Jelšah, OŠ Vojnik, OŠ Bratov Letonje Šmartno ob Paki in OŠ Gustava Šiliha Velenje.
V Ekokvizu, v katerem so odgovarjali na vprašanja o biotski raznovrstnosti, odpadkih in hrani, je tekmovalo 3.567 učencev iz 148 slovenskih osnovnih šol, od tega iz celjske regije 153 tričlanskih ekip iz 19 osnovnih ekošol.
mkp
P
71

Poslanec Saša Tabakovič
vabim ob ponedeljkih v svojo poslansko pisarno v Velenju na Ljudski univerzi in v Šoštanju na občini. Občanke in občane vljudno prosim, da se predhodno najavijo na moj e-poštni naslov sasa.tabakovic@dz-rs.si.
stranka
SMC s^ne9a
Se pri vzdrževanju interventnih vozil dogajajo nepravilnosti?
Da naj bi se, opozarjajo Anonimni delavci Reševalne postaje Zdravstvenega doma Velenje - Izvajalec, ki še ni izbran, naj bi podal »neobičajno nizko ponudbo«
Milena Krstič - Planine
Velenje, 1. marca - Anonimni delavci Reševalne postaje Zdravstvenega doma Velenje -tako so se podpisali - so se v torek s pismom in pozivom medijem, da preverijo nepravilnosti, ki naj bi se dogajale pri vzdrževanju interventnih vozil, obrnili tudi na naše uredništvo.
Pišejo, da so v zvezi s tem, ko naj bi samostojni podjetnik »ta in ta« (navajajo ga z imenom in priimkom, a ker ga tudi sami nimajo, naj ga nima tudi on) brez javnega razpisa vzdrževal interventna vozila, opozarjali že prejšnje vodstvo Zdravstvenega doma. Novo vodstvo pa naj bi javni razpis sicer objavilo, nanj pa naj bi se z »neobičajno nizko ponudbo« odzval isti vzdrževalec.
Reševalce (več ali eden?) to napeljuje k sklepu, da bo izvajalec vsa dela skušal opra-
viti kot manj zahtevna oziroma se jim ne bo posvetil v zadostni meri, morda - tako napeljujejo - pa bo v vozila vgrajeval celo neori-ginalne dele. Pri vozilih, ki rešujejo življenja, bi bilo to nesprejemljivo in neodgovorno.
Direktor Zdravstvenega doma Velenje Zdenko Kikec, dr. med., na katerega smo se obrnili za pojasnila, pa pravi, da za nezadovoljstvo glede vzdrževanja vozil in njihove varnosti sliši prvič. Z vozili na terenu doslej
tudi ni bilo težav. Vozni park Zdravstvenega doma Velenje šteje dvanajst interventnih vozil, v kratkem se jim bosta pridružili še dve.
Glede samega razpisa je pojasnil, da je bil ta objavljen na portalu javnih naročil 28. decembra lani, izvajalec oziroma ponudnik del pa še ni izbran. »Na razpis se je prijavilo osem ponudnikov, pet na prvi sklop in trije na drugega. O višini pogodbe, ki bo sklenjena na letni ravni, pa ne morem govoriti. Prvič je ta odvisna od potrebnih servisiranj, popravil in zamenjav iztrošenih ali pokvarjenih delov, drugič pa, ker kot že rečeno, ponudnika del še nista izbrana.«
Ker torej izvajalec še ni izbran, se nam seveda kar samo vsiljuje vprašanje, kdo so ti anonimni delavci Reševalne postaje in kakšne so njihove želje.
Širi se krog okolju in družinam prijaznih planinskih koč
Regija Saša - Planinska zveza Slovenije je na nedavni konferenci o planinskem gospodarstvu podelila nove certifikate okolju in družinam prijazna planinska koča. Z njima se lahko pohvali 40 slovenskih planinskih domov, ki zagotavljajo do okolja prijazno in energetsko učinkovito upravljanje oziroma,
da odprtih vrat sprejmejo otroke in njihove starše. Med prejemniki je bilo kar nekaj planinskih koč iz regije Saša. Certifikat okolju prijazna planinska koča so med drugim prejeli Dom na Okrešlju ter Koči na Loki pod Raduho in v Grohatu pod Raduho. Certifikat družinam prijazna koča pa Dom na
Savinjsko-šaleška naveza
Smrekovcu, Planinski dom v Logarski dolini, Dom na Okrešlju, Kocbekov dom na Koro-šici in Koča na Loki pod Raduho.
Doslej je imela oba certifikata v dolini Mo-zirska koča na Golteh, certifikat družini prijazna koča pa Dom na Menini.
a tp
Se bo v Sloveniji (vendarle) manj kadilo?
Američan in Rus v Rogaški - Iz križišča krožišča - Četrt stoletja »smeh terapije« - Podsreda brez paviljona?
Slovenski pregovor sicer pravi, da se praši za dobrim konjem, a pri nas dvigujejo prah predvsem slabe stvari. Zadnji čas razna protestna zborovanja proti migrantom in centrom, ki naj bi jih zanje odprli pri nas. Prah dviguje tudi različno kadrovanje na visokih ravneh, tudi nova zakonodaja o kajenju oziroma prepovedi kajenja. Rekli bi lahko, da se dviguje prah, ker naj bi dvigovanje dima zmanjševali. Dobre stvari prahu ne dvigujejo, ampak blagodejno vplivajo na naše razpoloženje. Tako tudi zadnji podatki o lanski gospodarski rasti. Ob tem smo zadovoljni celo z oceno »Evrope«, ki sicer zaradi raznih uredb in graj na naš račun pri nas res tudi pogosto dviga precej prahu. Zadnje dni se je spet izkazalo, kako majhen je svet. Ne zaradi še vedno trajajoče selitve narodov, tudi zaradi morda različnih manj bolečih stvari. Tudi pri nas. Za Rogaško Slatino tako lahko trdimo, da je bila razpeta med Rusijo in Ameriko. V ta zdraviliško steklarski kraj je prišel na obisk ameriški veleposlanik v Sloveniji gospod Hartley. Čeprav so mu že povedali, da podjetja iz te občine že precej sodelujejo z ZDA, ja bil vseeno presenečen, da osem desetin izdelkov iz Steklarne pristane v njegovi državi. Da tja potujejo tudi Škrablo-ve orgle. Seveda pa v Rogaško Slatino že tudi zaide kak ameriški turist. Domačini z županom Kidričem na čelu bi seveda radi, da bi
bilo obiskovalcev od tam še več. Sicer pa je veleposlanik napovedal, da bo poskušal obiskati čim več različnih krajev po vsej Sloveniji, saj ve, da je ta zelo lepa. V tem primeru Slovenci gotovo ne bi imeli nič proti, če bi ga spremljala »armada« njegovih sodržavljanov. Ker so ti navajeni višjega standarda, bi se morda lahko nastanili v hotel visoke kategorije Aleksander, ki dominira nad samim središčem Rogaške Slatine. Ta je, potem ko se je znašel v težavah, ker ni bilo več do-voljpetičnih gostov iz Rusije in Ukrajine, in končal v stečaju. Morda jih bo spet več, saj je zdaj ta hotel za pol leta najel Rus Vorob-jev. Načrtuje pa tudi njegov odkup. Nekateri pravijo, da gre za domačega podjetnika, saj ima najemnik registriran sedež na Kristan Vrhu. Pa vseeno zlobneži pravijo, da ta kraj vse bolj postaja Ruska Slatina.
V	zdraviliški Rogaški Slatini se torej nekaj premika, v konjiški občini se bo zavrtelo. Letos naj bi se jim uresničila dolgoletna želja, da pri znanem gostišču Ulipi na meji med konjiško in zreško občino, kjer se z glavne ceste Celje-Slovenske Konjice cesta odcepi proti Zrečam, uredijo krožišče. Dela bo financirala država, razpis je že »zunaj«, kmalu, tako upajo, bodo zače z delati.
V	Celju, kjer še ni v popolnosti steklo delo v novem urgentnem centru, pa spet računajo na zdravilno moč smeha. Danes se namreč
začenjajo Dnevi komedije, med predstavami pa bo tudi Čudežna terapija. Sicer pa se bo do 19. marca zvrstilo osem komedij, komedijski »the best of«. Na nocojšnji otvoritveni slovesnosti si bodo lahko obiskovalci ogledali komedija Gašperja Tiča Trio, zadnji dan pa poleg zaključne slovesnosti še komedija Borisa Kobala in Tina Vodopivca Staro za novo. Veliko razlogov za zdravilni smeh naj bi bilo tudi na predstavah vmes. Tokrat v Celju slavijo že četrt stoletja Dnevov komedije. Letos bodo tudi znova podelili žlahtno komedijantsko pero za najboljšo izvirno komedijo, le-tega podeljujejo vsako drugo leto. Ime nagrajenega dela je že znano - komedija Grenlandija - ime avtorja pa bodo razkrili ob sklepnem delu festivala. Ni pa še tudi »razkrito«, kje bo stal razstavni paviljon, ki ga je naša država postavila na svetovni razstavi v Milanu. V Podsredi so bili skoraj prepričani, da bo popestril ponudbo tamkajšnjega Kozjanskega parka (»prepričani« morda tudi zaradi gospodarskega ministra z njihovih bližnjih logov), a za pridobitev tega lesenega paviljona je imelo železo v ognju več občin. Podobno kot v Podsredi so bili prepričani v Zagorju, še najbolj menda zadnji čas v Murski Soboti. A odločitve še ni. Slišati je, da bodo za ta namen objavili javni razpis. Drugače pa razburja stekleni paviljon, ki ga že postavljajo na Glavnem trgu v Celju. V njem naj bi tudi na mestu samem predstavili izkopanine, na katere so naleteli pri prenovi trga. A mnogi menijo, da ta, tak kot je, v ta stari del mesta ne sodi. Pa še to: Celje je (še) manj prisotno v vrhu države. S položaja državne sekretarke pri gospodarskem ministru Zdravku Počivalšku je odstopila Margareta Guček Zakošek. Iz osebnih razlogov.
a k
			
iiflŠf*AV NAŠ ČAS izdaja: časopisna-založniška in u RTV družba, d. o. o. Velenje. Izhaja ob četrtkih. Cena posameznega izvoda je 1,80 € (9,5 % DDV 0,15 €, cena izvoda brez DDV 1,65 €). Pri plačilu letne naročnine 16 %, polletne 12 %, četrtletne 8 % in mesečne 6 % popusta.	Uredništvo: Boris Zakošek (direktor in v. d. odgovorni urednik), Milena Krstič Planine (pomočnica urednika), Tatjana Podgoršek, Bojana Špegel (novinarji), Mira Zakošek (urednica radia), Janja Košuta Špegel (tehnična urednica), Tomaž Geršak (oblikovalec). Marketing: Nina Jug (vodja marketinga), Jure Beričnik, Bernarda Matko.	Sedež uredništva in uprave: 3320 Velenje, Kidričeva 2a, p. p. 202, telefon (03) 898 17 50, telefax (03) 897 46 43. TRR - Nova LB, Velenje: 02426-0020133854 E-mail: press@nascas.si Oblikovanje in graf. priprava: Naš čas, d. o. o.	Tisk: Tiskarna SET, d. d. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo! Po zakonu o DDV je "Naš čas" uvrščen med proizvode informativnega značaja za katere se plačuje davek po 9,5% znižani stopnji. Letno izide 52 številk.
a
Naš čas, 10. 3. 2016, barve: CM K, stran 19
AKTUALNO	3
pacientove pravice
10. marca 2016	S	3
Najpogosteje kršene tri
Zastopnici pacientovih pravic za celjsko regijo lani obravnavali blizu 1000 pritožb - Več kršitev v zdravstvenih domovih kot v bolnišnici
Tatjana Podgoršek
V Sloveniji je 13 zastopnikov pacientovih pravic, ki na leto obravnavajo blizu 10 tisoč pritožb pacientov. V celjski regiji delujeta dve zastopnici, ki sta leta 2014 obravnavali več kot 900 pritožb, lani približno 1000. »K temu je treba dodati, da se nekateri odločijo za iskanje pravice brez nas, takoj na mestu, če me-
nijo, da se jim je ta zgodila. Takšen način reševanja težav se mi zdi najprimernejši. Če pa pacienti niso zadovoljni z rešitvijo, ki so jim jo ponudili zdravstveni delavci, ali jih ti ne obravnavajo kom-petentno, takrat pa se obrnejo na nas,« pravi Cvetka Jurak, ena od zastopnic pacientovih pravic za
Šmartno ob Paki - Od letošnjega januarja veljajo v občini Šmartno ob Paki nove, precej višje cene za najemnino grobov ter storitev, ki jih plačajo občani ob pogrebu. Na občinski upravi so pojasnili, da so predlagali višje cene zato, ker dosedanje iz leta 2009 že nekaj časa ne pokrivajo nastalih stroškov. Občina skrbi za urejenost zemljišča,
Velenje, 1. marca - Sistem za izposojo koles BICY, ki v zimskih mesecih ni bil aktiven, je občankam in občanom ter drugim uporabnikom ponovno na voljo. Sistem BICY je brezplačen avtomatiziran sistem za izposojo mestnih koles; vključuje 61 koles na 13 izposojevalnih postajah v Ve-
celjsko regijo, kamor sodijo tudi občine Šaleške in Zgornje Savinjske doline. Jurakovi smo v zvezi s kršenjem pacientovih pravic zastavili še nekaj vprašanj, nanja pa je takole odgovorila: Na kaj se najpogosteje nanašajo pritožbe pacientov? »Najpogosteje z nami komunicirajo po telefonu, pritožujejo pa se zaradi različnih stvari, ki niso povezane le z izvajanjem zdrav-
stvenih storitev. Tretjina pritožb je s področja zdravstvenega zavarovanja (glede zdraviliškega zdravljenja, vedno manj je odobritev za razne zdravstvene pripomočke, z zamudo prihajajo odločbe o bolniškem staležu). Tem sledijo pritožbe v povezavi s centri za socialno delo, pa pritožbe na delo
na katerem so grobovi, za infrastrukturo ter odvoz odpadkov s pokopališča. V okviru pogrebne slovesnosti zagotovi govornika ter zastavonošo.
Cena najema je za družinski grob doslej znašala 19, po novem je to 25 evrov na leto, za enojni grob je s 13 poskočila na 20 evrov, za žarni grob pa iz 10 na 20 evrov. Cena uporabe mrli-
lenju in Šoštanju skupaj s 104 priključnimi stojali in omogoča izposojo koles v Velenju in Šoštanju. Posamezni uporabnik si na teden lahko kolo izposodi za 14 ur.
V sistem BICY se je v letu 2015 prijavilo 381 novih uporabnikov (skupaj je registriranih 2.311 uporabnikov). Število izposoj je
invalidskih komisij, na katere se najbolj pritožujejo, ker komisije sklepajo o njihovem zdravstvenem stanju, ne da bi jih pregledale, ampak le na osnovi papirjev, ki jih dobijo. Vedno več se jih obrača na nas s težavami z drugih
Cvetka Jurak: »V vseh okoljih število pritožb narašča, ljudje se vedno bolj odločajo za javno izražanje nezadovoljstva.«
ške vežice je višja za 17 evrov (iz 23 na 40 evrov.)
Kljub takšnemu dvigu cen so občinski svetniki na nedavni zadnji seji občinskega sveta ugotavljali, da te v primerjavi s sosednjimi občinami niso previsoke. Skupaj z odobritvijo cen najema so soglašali tudi z dvigom nadomestila za zastavonoša in govornika. Oba bosta po novem prejela 5 evrov.
Iz te postavke se je v občinsko blagajno doslej nateklo blizu 10 tisoč evrov.
• Tp
več kot 84.935 od začetka delovanja sistema BICY.
Mestna občina Velenje je za vzdrževanje in nakup dodatnih koles v sistemu BICY v preteklem letu namenila 14 tisoč evrov.
■ mz
področij. Povedo, da so obupani, ker so odprli že veliko vrat, a jim nihče niti ne prisluhne. Ena od takih zadev je mobing na delovnem mestu. Med 14 pravicami, ki jih določa zakon o pacientovih pravicah, so najpogosteje kršene pravice o kakovostni zdravstveni oskrbi, dolgih čakalnih dobah in prosti izbiri zdravnika.« Po informacijah se na vas v zadnjem času pogosteje obračajo ljudje tudi zaradi »pravice do upoštevanja vnaprej izražene volje« Za kaj gre? »Drži. Gre za pravico, da takrat, ko smo še sposobni odločati o sebi, pooblastimo nekoga za čas, ko tega ne bomo več mogli, katere zdravstvene oskrbe ne želimo več, ko se nam kljub medicinskim postopkom zdravstveno stanje ne bo izboljšalo. To lahko naredimo s pomočjo pooblasti-telja ali na osnovi obrazcev. Ti so na voljo pri vseh zastopnikih pacientovih pravic in pri osebnih zdravnikih. Seveda jih morajo podpisati pacient, osebni zdravnik, zastopnik pacientovih pravic. Podpisi morajo biti over-ljeni na območni upravni enoti.« Kako lahko zastopniki pomagate pacientom, ki se pritožijo? »Najprej jih poslušamo in velikokrat ugotovimo, da jim ni bila kršena katera od 14 zakonskih pravic, ampak da je bil kršen odnos. Če bi imeli zdravstveni
delavci več časa, da bi pacientu primerno razložili kakšno stvar v zvezi z njihovovo boleznijo, bi bilo pritožb precej manj. Ko ugotovimo s pacienti srž težave, poskušamo neformalno poklicati izvajalca za pacienta sporne zdravstvene storitve. Moram reči, da velikokrat že na tej ravni izvajalci ugodijo njegovi želji. Če to ne gre, sledijo obravnave. Na prvi so poleg pacienta prisotni zastopnik njegovih pravic, pri tem udeleženi zdravnik oziroma njegov predstojnik. Te so učinkovite, saj v zadovoljstvo pacientov na tej ravni rešimo kar 98 odstotkov primerov.« Je več kršitev pacientovih pravic v zdravstvenih domovih ali v bolnišnicah?
»Več jih je v zdravstvenih domovih, pri osebnih zdravnikih, vedno več pa je pritožb s področja zobozdravstva. Poleg dolgih
> Storitev pri zastopniku pacientovih pravic je brezplačna.
čakalnih dob se ljudje pritožujejo še zaradi tega, ker jim zobozdravniki pogosto ne povedo, kaj jim bodo naredili in koliko bodo za storitev morali doplačati oziroma ali jim gredo pravice iz zdravstvenega zavarovanja. Veliko jih kot razlog za pritožbo navaja nekakovostno opravljeno storitev.«
Kako pa je s pritožbami pacientov iz regije Saša? »S tega območja v zadnjih nekaj mesecih število pritožb narašča. Vezane so na osebne zdravnike in zobozdravnike. Moram pa reči, da se ob vsakem posredovanju stvari uredijo in mislim, da s tega območja nimamo pri-
> Zastopnici pacientovih pravic za celjsko regijo delujeta v prostorih Nacionalnega inštituta za javno zdravje, Območna enota Celje, Ipavčeva 18.
mera, ki ga ne bi rešili v korist pacienta.« Kaj svetujete pacientom, ki menijo, da jim je bila kršena pravica?
»Naj primerno, prijazno takoj gredo do osebe, s katero je prišlo do nesporazuma, naj odkrito povedo, da so zaradi kršenja pravice prizadeti. Če pa tega ne morejo opraviti sami, naj pokličejo, pišejo zastopniku. Storitev je brezplačna. Je pa naše delo okrnjeno, saj delamo le po 60 ur na mesec oziroma dvakrat na teden. Ljudje naj se pogovorijo o kršitvah, saj se naš zdravstveni sistem spreminja po tej poti.«
a
Ob dnevu žena
Jožica Pungartnik je moška frizerka v salonu Lidija. Spominja se, da je bil 8. marec nekdaj bolj uveljavljen praznik. »Zdi se mi, da gre danes vse skupaj bolj skozi rože, skozi denar, prej pa je bil bolj oseben praznik, bolj je šlo za drobno pozornost.« Meni, da ženske same sebi namenjajo premalo pozornosti. »Lahko bi dale malo več na svojo zunanjost. Po drugi strani pa morajo ves čas paziti na prihranke. Včasih so hodile pred službo k frizerju, da so prišle na delo urejene. Zdaj pa se hodijo le strič, redkokdaj frizirat ali barvat.« Prepričana je, da so ženske danes emancipirane in imajo svoje pravice. »Čutim, da imam kot ženska, kot delavka spoštovanje ljudi. Ne čutim kake diskriminacije. V primerjavi z nekdanjim položajem žensk, ko so bile bolj vezane na dom, niso hodile v službe, imamo danes več svobode, ker tudi služimo svoj denar.« Včasih so moški
podarjali zvončke, tiste prve spomladanske rože. Danes se ji celo zdi, da je rož preveč in se tudi preveč zapravi na njih. »Danes si zagotovo bolj želim kruha kot rož. Da bi nam bilo vedno dobro.«
VabJferiii na dogodite v mesecu mmuzu 2016
A i	CV
četrtek, 3. marca,ob 19.19 uri, Knjižnica Velenje
Predstavitev knjige dr. Boža Repeta, Milan Kučan, prvi predsednik
četrtek, 10. marca, ob 18. uri, Sejna dvorana MOV
Predstavitev projektov Mestne občine Velenje, ki se bodo izvajali v letu 2016 in v prihodnosti.
torek, 8. marca, ob 18. uri, Dvorana Centra Nova
Mladi Forum SD Šaleške doline
poklanja ženam za mednarodni dan žena, 8. marec, gledališko predstavo Ferija Lainščka: Zgodbe iz Titovega Velenja. Vstop prost! ponedeljek, 21. marca, ob 18. uri, Galerija Velenje
POSLANSKI VEČER Jana Škoberneta,
poslanca SDv Državnem zboru R Slovenije.; Gostja večera: ministrica za kulturo, Julijana Bizjak Mlakar.
SOCIALNI . I DEMOKRATI
Občinska organizacija Velenja
Svetniška skupina
> Zakon o pacientovih pravicah določa 14 pravic, od tega so najpogosteje kršene pravice o kakovostni zdravstveni oskrbi, dolgih čakalnih dobah in prosti izbiri zdravnika.
Precejšen dvig najemnine grobov
Sistem BICY ponovno v uporabi
Naš čas, 3. 3. 2016, barve: CM K, stran 4
4
GOSPODARSTVO

3. marca 2016
Cilji so blizu, a nič se ne da uresničiti čez noč
V Veplasu zagotavljajo, da beležijo izjemno rast - Likvidnostne težave posledica vlaganj lastnih sredstev - Lani 16 milijonov, letos načrtujejo že 20 milijonov evrov realizacije
Tatjana Podgoršek
Predsednik uprave družbe Ve-plas Velenje Franc Vedenik je v
dosedanjih pogovorih vedno zatrjeval, da so načrti družbe zelo pogumni, kar pa se kasneje ni povsem odražalo v rezultatih poslovanja. Je leto 2015 tisto leto, v katerem teh razhajanj ni več?
Dobiček, ki ga v preteklosti ni bilo ...
»Naši načrti so realni, vizija trdna. Zadnji dve leti smo se še vedno ukvarjali s posledicami gospodarske krize. Vzeli smo jih za izziv. Kljub temu smo veliko vlagali v posodobitev proizvodnje in razvoj,« je dejal Franc Vedenik. Po njegovih besedah so s pridobitvijo ustreznih certifikatov za proizvodnjo izdelkov vstopili v povsem nov poslovni svet. Ta je sicer zelo zahteven, prav tako posli, dogovori potekajo dalj
časa ne samo zaradi previdnosti partnerjev, ampak tudi država ne prispeva k temu, da bi lahko posle z njimi sklepali lažje. »V naši panogi, ki je zelo perspektivna, po svoje tudi nepredvidljiva, saj v njej prevladujejo svetovno znane družbe, se ne da nič narediti čez noč. Pa vendarle s pravimi odločitvami, postopnimi koraki uresničujemo zastavljene cilje. Dokaz za to trditev in napovedi o precej boljši prihodnosti družbe govorijo doseženi rezultati.« Lansko poslovno leto so sklenili z manjšim dobičkom, ki ga pretekla leta ni bilo. Decembra lani so na novo zaposlili 15 ljudi, v tem času jih bodo še pet, nove zaposlitve načrtujejo še sredi leta, pojasnjuje. Drastično so povečali prihodke, našteva. »Pred tremi leti je imel Veplas blizu 6 milijonov evrov eksternih prihodkov, lani so ti znašali že 16 milijonov, za letos načrtujemo 20 milijonov
evrov realizacije. Beležimo nenormalno 30-, 40-odstotno rast, ki jo obvladujemo, kar je prav tako pomembno. Naša glavna težava je zagotavljanje likvidnosti. Ta je posledica financiranja omenjene rasti iz lastnih obratnih sredstev in razmer na trgih. V tem trenutku se pogovarjamo s hišno banko o kreditu, ki nam bo pomagal pri premagovanju likvidnostnega krča.«
Ob povedanem je pomembno dejstvo še, da so lani izvedli vse aktivnosti, ki danes že zapolnjujejo proizvodne zmogljivosti. Te sicer niso zasedene za naslednjih pet let, imajo pa vsi posli dolgoročen značaj, nekateri tudi za toliko časa najprej.
Optimizem je povsem na mestu
Nadaljnji razvoj družbe so zastavili predvsem v treh prednostnih dejavnostih: v medicini, v
kateri je pred dvema letoma postala solastnik hčerinskega podjetja vodilna proizvajalka medicinske opreme na svetu - švedska družba ArjoHuhtleigh (ta je veliko prispevala k rasti prihodkov), druga prednostna dejavnost je množični transport (av-todomi, projekti za železnico), tretja pa letalska proizvodnja. V vseh so našli strateške poslovne partnerje. »Naša usmeritev je utrditev položaja v omenjenih dejavnostih. Zanima nas tudi, kako s temi ali še s kakšnimi novimi strateškimi partnerji doseči 40, 50 milijonov evrov realizacije na leto.« Niso ti načrti glede na razmere v gospodarstvu nerealni? »Niso. Pred štirimi leti smo v strateški načrt po mnenju nekaterih zapisali neuresničljive cilje, a smo jih dosegli. Moramo pa priznati, da bodo morda bolj kot doslej naša pričakovanja krojile politične razmere, položaj bank, odločitev tujih družb za vlaganja v Sloveniji, ki temu ni naklonjena. Pridobitev zelo zahtevnih certifikatov za proizvodnjo medicinskih izdelkov in za letalsko industrijo vliva optimizem, prav tako rast kompozitne branže v svetu, v kateri smo močno prisotni. Ocenjujemo, da je optimizem povsem na mestu,« je sklenil pogovor Franc Vedenik.
Kdo bo sedel na Žerakov stol?
Velenje - Danes, 3. marca, potekajo na PV volitve sindikalnih zaupnikov in predsednika SPESS - Sindikata Premogovnika Velenje.
Za predsednika podjetniškega sindikata SPESS s petletnim mandatom kandidirajo Darko Grušovnik, Simon Lamot in Srečko Ledinek. Eden od njih bo na mestu predsednika sedanjega Ferdinanda Žeraka. Če nih-
če v prvem krogu ne bo dobil dovolj glasov, bodo drugi krog volitev izvedli 11. marca.
a mkp
Zadruga tudi v Lučah
Luče - Kmetijska zadruga Šaleška dolina je prejšnji ponedeljek neuradno odprla vrata nekdanje Železnine v Lučah, uradno pa jih bo v petek, 11. marca.
Prostore poslovalnice, ki so bili naprodaj v stečajnem postopku propadle zadruge ZKZ Mozirje, je nekoliko preuredila, v ponudbo pa poleg kmetijskega repromateriala uvrstila še nekatere živilske izdelke, ki jih ima v ponudbi tudi v svojih poslovalnicah v Metle-čah, Velenju, Šmartnem ob Paki.
V Kmetijski trgovini Luče, tako se imenuje po novem, so zaposleni trije delavci, od tega sta dva zaposlena na novo. Naložba je Kmetijsko zadrugo Šaleška dolina stala blizu 3000 tisoč evrov.
a tp
Mož za par minut'
Na samostojno podjetniško pot se je podal, ko z idejo ni prodrl v podjetju, kjer je bil zaposlen
Milena Krstič - Planine
Topolšica - Jani Gavez je primer, kako se da s pravo poslovno idejo, znanjem, predvsem pa pogumom, da se je lotiš, uspeti tudi na samostojni poti. Pred tem je imel dobro in relativno varno službo v znanem podjetju v dolini. V njem za idejo, ki jo je ponujal, niso imel podpore in posluha. Prav, si je rekel, grem pa na svoje.
Odprl je s. p. in pri tem imel, to je treba priznati, dobro idejo tudi za ime firme: Mož za par minut. Z njim je takoj, ko je pred letom in pol zaoral ledino, vzbudil zanimanje. Tudi vaše?
»Opravljam storitve montaže in servisa kopalniške opreme in z njimi pokrivam celotno Slovenijo. Trg to potrebuje. V lanskem letu sem sodeloval z več kot tristo strankami. Naproti jim grem s kakovostjo in ceno,« pravi.
»Živimo v turbulentnih časih. Ljudem zmanjkuje časa, volje in energije, pa tudi znanja, da bi se sami lotili servisnih storitev, ki jih potrebujejo doma,« pravi. Pa
Poslovni prostor na kolesih: v njem je vse, kar potrebuje, od računalnika do
orodja.
pokličejo Moža za par minut. Gre tudi v trgovino, če je to potrebno.
Ker ni predvideval, da bo obseg dela tako velik, mu je za zdaj prioriteta kopalniško pohištvo, pri tem pa si pomaga z dvema zunanji-
ma sodelavcema. »Poskušamo graditi zgodbo, v katero verjamemo. Prepričani smo, da bo uspela,« pravi. Uspeva že zdaj.
Ne glede na to, od kod je stranka, se odzove. »Četudi je potrebno narediti samo ogled. Pridem, pogledam in rečem, to se da, to pa ne ...« Rad ima izzive, nove stvari.
Njegov poslovni prostor je avto. V njem ima vse, kar potrebuje: računalniško opremo, tiskalnik za izdajo računov in seveda vse orodje, s katerim delo opravi.
Dandanes se mu smeji zaradi odločitve o samostojni podjetniški poti. »Se pa zavedam, da se lahko hitro obrne, zato ne »letam« previsoko.«
Vanj je ob vseh drugih verjela tudi družina, pri kateri je imel in še ima veliko podpore. Brez te ne bi šlo. Ni bilo lahko pustiti službe in se podati na negotovo samostojno pot. Na to jih je pripravljal, napovedoval, da se bo slej ko prej odločil za ta korak. Ni pa jih pripravil na šok, ki so ga doživeli, ko je do tega tudi prišlo: »Trenutek je bil res malce nerodno izbran. Odpoved v podjetju sem dal en dan pred odhodom na dopust.
Štiri mesece je delal, ko so ga že obiskali inšpektorji. Je tudi njih pritegnilo ime? »Morda, a sem jih presenetil z natančno urejeno dokumentacijo,« se nasmehne.
Kakšno delo se da opraviti zelo hitro, recimo v petnajstih minutah. Ali za to stranki zaračuna celo servisno uro? »Ne. Držim se pravila, da stranki obračunam dejansko efektivno delo, kar pomeni, da za 15 minut dela obračunam četrtino zneska servisne ure.«
GOSPODARSKE novice

Dermol in Eberlinc na preiskovalni komisiji
Ljubljana, 25. februarja - Pred preiskovalno komisijo za ugotavljanje politične odgovornosti nosilcev javnih funkcij pri investiciji v Teš 6 sta pričala nekdanja direktorja Peter Dermol in dr. Matjaž Eberlinc. Medtem ko je Eberlinc pojasnil, da je bila ocena projekta ob njegovem odhodu 1,413 milijarde evrov, je Dermol ocenil, da bi se ga dalo končati za manj. »Do danes nisem prejel enega strokovnega dokumenta, ki bi dokazoval, da investicijska vrednost, kot je danes ali kot je bila pred tremi leti, ni realna in da je precenjena,« je poudaril Dermol, ki je tudi dodal, da je bila leta 2011 javna skrivnost, da so pri neki nemški mednarodni svetovalni družbi naročili študijo, ki bi se opredelila do investicijske vrednosti projekta, ta pa je izračunala skoraj 6 odstotkov višjo ceno.
Poudaril je, da poslovanje TEŠ kroji HSE, ki tudi določa ceno električne energije, kuponov CO2, proizvodnjo iz posameznih tehnoloških enot in potrdi ceno premoga. »HSE določi vhodne podatke za Teš,« je poudaril in dodal, da če se HSE odloči, da bo v Tešu 50 milijonov evrov izgube, potem ta bo, je dejal in dodal, da so Tešu za predelavo elektrike iz premoga še leta 2012 priznali za več kot 100 milijonov evrov, leta 2014 pa samo še 46 milijonov evrov. Dermol je na komisiji »opravil« le predstavitev, vprašanja mu bodo postavljali na eni od naslednjih sej.
Policija išče pomožne policiste
Ljubljana - Če iščete službo in ustrezate pogojem, potem je morda to priložnost za vas. Policija je objavila razpis za kandidate za pomožne policiste. Na Generalni policijski upravi pravijo, da želijo popolniti rezervni sestav z okoli 600 novimi pomožnimi policisti. Vsi zdajšnji pomožni policisti, teh je 265, so trenutno že aktivirani.
Pivovarna Laško se umika iz mnogih dejavnosti
Laško - Po prihodu novega lastnika Heinekena se Pivovarna Laško pospešeno umika z vseh področij, ki niso njena osnovna dejavnost. Tega pa je bilo kar nekaj. Tako bodo med drugim koncesijo za upravljanje vodovoda prenesli na laško občino, odpovedali se bodo dvorani Tri lilije, v kateri ima Pivovarna večinski delež, tu je še grad Tabor, ki je prav tako v lasti pivovarne. Že dalj časa prodajajo hotel Hum v Laškem, iz podjetja pa nameravajo izločiti službo varovanja in kuhinjo. 1. julija je napovedana združitev s Pivovarno Union.
V obeh pa teče usklajevanje o presežnih delavcih. Trenutno jih imata okoli 900, to število pa naj bi se po združitvi zmanjšalo za vsaj okoli 120 delavcev.
DARS prodal 1,1 milijona vinjet
Ljubljana - Dars je do konca januarja prodal že nekaj več 1,108.000 vinjet z letnico 2016. Dars je služil tudi na prekrškarjih. Samo letos do začetka tega tedna je izdal 5030 plačilnih nalogov.
Elektro Celje bo v Zgornji Savinjski dolini položilo zemeljski kablovod
Nazarje - Elektro Celje se pripravlja na položitev zemeljskega kab-lovoda od Nazarij do Ljubnega ob Savinji. Na območju ljubenske občine bo podzemni kabel položen do Športnega centra Prodnik. Gre za 11 kilometrov dolgo traso omrežja pod zemljo, naložba, ki jo bo Elektro Celje končal do konca leta 2017, pa je vredna več kot milijon evrov.
Delodajalci za zdaj zadovoljni z
Mramorjevimi načrti
Ljubljana - Finančni minister Dušan Mramor je začel posvetovanja o pripravi davčnih sprememb, ki bi po njegovem mnenju lahko šle v smeri znižanja stroškov dela in večje obdavčitve podjetij. Najprej se je sestal s člani Združenja Manager, v katerem načrte o razbremenitvi plač najbolj produktivnih pozdravljajo - manj obdavčene bi lahko bile nagrade in božičnice.
Za nakup električnega vozila do 7500 evrov spodbude
Ljubljana - Eko sklad je v uradnem listu objavil javna poziva za dodeljevanje nepovratnih sredstev za nova in predelana električna vozila za občane in pravne osebe. Za pravne osebe sta na voljo dva milijona evrov, za občane pa 500.000 evrov nepovratnih sredstev. Višina pomoči je odvisna od kategorije vozila in znaša od 3000 do 7500 evrov.
Slovenija izdala za 1,5 milijarde evrov 16-letnih obveznic
Ljubljana - Slovenija je izdala za 1,5 milijarde evrov 16-letnih državnih obveznic z letno obrestno mero 2,25 odstotka. Rok zapadlosti obveznic je 3. marec 2032, donos do dospetja pa 2,338 odstotka, so potrdili na ministrstvu za finance.
Gre za prvo letošnjo dolgoročnejšo zadolžitev države, ki je po oceni ministrstva dobro uspela.
a mz
■
■
Naš čas, 3. 3. 2016, barve: CM K, stran 5
3. marca 2016

GOSPODARSTVO
5
Četrti blok TEŠ ima okoljevarstveno dovoljenje
Na pogovor smo povabili direktorja Termoelektrarne Šoštanj mag. Armana Koritnika - Lansko leto so sklenili z izgubo, brez nje tudi letos ne bo šlo - So sredi izvajanja poslovnega, finančnega in kadrovskega prestrukturiranja
Mira Zakošek
Že od konca novembra vodi Termoelektrarno Šoštanj mag. Arman Koritnik, ki je bil doslej za novinarje nedosegljiv, saj je želel, kot pravi, najprej dodobra spoznati nov kolektiv in narediti kaj pomembnega. Pridobitev okoljevarstvenega dovoljenja za četrti blok je vsekakor eden pomembnih korakov.
»Seveda. Pridobili smo ga prejšnji teden, gre pa za dovoljenje, ki smo ga pridobili na osnovi sprejete vladne uredbe. Zelo smo zadovoljni, seveda pa je to šele prva faza. Predvsem moramo zdaj dobiti še odobritev izjeme oziroma spremembe finančne pogodbe z banko EIB.« Kaj zdaj to pomeni za vas? »Pridobljeno okoljevarstve-no dovoljenje pomeni, da lahko obratujemo z blokom štiri do konca leta 2023 - 17.500 ur, kar je približno 2.500 ur na leto oziroma 90 dni.« Kakšno pa je sicer trenutno stanje v Termoelektrarni Šoštanj, mislim na proizvodnjo in potek poskusnega obratovanja šestega bloka? Ste naleteli na kakšno večjo težavo? Na kakšen nepredviden strošek?
»Z zadovoljstvom lahko povem, da za zdaj poteka vse normalno, kakšne manjše težave se sicer pojavljajo, kar pa je tudi pričakovano in jih tudi sproti odpravljamo. Seveda pa obratujemo - to je tako znano - samo z blokom 6.« Torej ne drži informacija, da boste morali šesti blok na zahtevo Alstoma ustaviti za en mesec? »Informacija drži, predvideva se zaustavitev bloka 6 za približno tri tedne, ko bomo uskladili termin z Alstomom. Gre za redno odpravo pomanjkljivosti, ki je del načrtovaniv aktivnosti.« Kdaj računate, da boste s poskusnim obratovanjem zaključi-
li in blok tako tudi čisto dokončno sprejeli v svoje roke? »Do 11. junija letos, ko se nam izteče enoletno poskusno obratovanje, odobreno na upravnem organu.« Je šesti blok zaključen tudi finančno in kakšna je oziroma bo njegova dokončna investicijska vrednost?
»Blok 6 še ni zaključen, predvidevamo pa, da bo vsaj 10 milijonov evrov prihranka glede na načrtovano vrednost v NIP 6, izdano decembra 2014.«
domestno obratoval tudi za pridobivanje toplote, ki jo nudimo Šaleški dolini. Vsekakor imamo zdaj nadomestni objekt, ki lahko zagotavlja nemoteno energetsko in toplotno oskrbo.« Kako pa je z blokom 5. Na vaši spletni strani še vedno velja, da je njegova življenjska doba predvidena do leta 2025? »Žal ta blok, čeprav ga tehnološko ne moremo primerjati z blokom 4, letos ne bo obratoval. V blok 5 bi bilo potrebno investirati okoli 15 milijonov evrov in za
genta, ki ga imamo »na dvorišču«. Kaj pa cena elektrike iz TEŠ? Mar ta ni podcenjena glede na to, da zagotavlja elektriko v različnih konicah, torej v času, ko je elektrika na trgu najdražja? »Cena je stvar lastnika. Proizvedeno električno energijo v celoti prodajamo Holdingu Slovenske elektrarne in verjamem, da z njo v danih razmerah trgujejo najbolje, kolikor je mogoče. Verjamem jim, da skušajo doseči, da bi bila ta cena čim višja, da bi z njo zagotovili pozitivno poslova-
Ta cena je leglo večletnih sporov, sumničenj, preiskav? Kako jo vidite vi?
»Do zadev iz preteklosti se ne bom opredeljeval, saj se s temi vprašanji ukvarjajo drugi organi. Trenutno imam številne obveznosti, ki jih moram udejanjiti prioritetno.« Blok 4 je torej dobil okoljevarstveno dovoljenje, kar je za zagotavljanje zanesljive oskrbe z električno in toplotno energijo zelo pomembno. Kakšno vloga pa bo s prejetim dovoljenjem pravzaprav imel ta blok v prihodnje?
»Zagotavljal bo električno in toplotno energijo in »skrbel« za paro za zagon šestega bloka. Ob nedelovanju bloka 6 bo lahko na-
to v letošnjem finančnem načrtu nimamo sredstev. Odprto ostaja vprašanje, zakaj teh sredstev pri tako veliki investiciji ni bilo na voljo v preteklosti.« Vaši predhodniki so me vsa leta seznanjali, da je vloga Termoelektrarne Šoštanj v energetski oskrbi Slovenije izjemno pomembna, saj je vedno opravljala tako imenovano vlogo regulatorja, tehnično je bila vedno usposobljena tako, da je lahko potrebo po povečani energiji, zagotavljala dobesedno v trenutku? Je to še sposobna? »Seveda, zdaj sploh, ko imamo rezervo: četrti blok. TEŠ je praktično edini vir električne energije v Sloveniji, ki je odvisen od ener-
nje tako HSE kot Termoelektrarne Šoštanj.« Kakšna je trenutna proizvodnja in kakšen je letošnji delovni plan?
»Skladni smo s planom na bloku 6. Plan za leto 2016 je proizvesti 4.008 GWh. Od tega 3.550 GWh na bloku 6, ostalo pa z drugimi viri.« Kaj pa za vas to pomeni finančno?
»To pomeni, da bomo ustvarili približno 190 milijonov evrov prihodkov.« Lansko poslovno leto ste sklenili z izgubo, ki je bila pravzaprav načrtovana tudi za letos. Kdaj računate, da bo Termoelektrarna Šoštanj poslovala z dobičkom?
»Ja, res je. Poslovanje z dobičkom je odvisno od veliko parametrov, ki niso samo v naši pristojnosti. Verjamem, da bomo ob dobro začrtanem in tudi izvedenem finančnem ter poslovnem prestrukturiranju sposobni dosegati dobiček v roku nekaj let. Analize, ki jih pripravljamo, temeljijo na predpostavkah, ki se lahko iz leta v leto zelo spreminjajo.« Celotno lansko leto so spremljale velike težave, ki jih skušate omiliti z ukrepi finančnega, poslovnega in kadrovskega prestrukturiranja. Vaši predhodniki so vedno zagotavljali - tako pogosto pravi tudi generalni direktor HSE Blaž Korošok, da ne boste ukrepali mimo socialnih partnerjev, a ti so v zadnjih tednih govorili drugače, da gredo odločitve mimo njih?
»Ne, ne, nobene odločitve ne gredo mimo njih. Imamo redne tedenske sestanke s socialnimi partnerji, na katerih jim predstavljamo dejansko stanje v podjetju in celovito tudi vse predvidene ukrepe. Seveda pa je treba poudariti, da je odgovornost za njihovo izvedbo pri poslovodstvu. Verjemite, res skušamo narediti vse, kar je v dani situaciji možno, da bi bili ukrepi čim manj boleči. Zaposleni so edina dodana vrednost v podjetju.« Za zdaj ste poslali na čakanje 20 zaposlenih, kakšni so nadaljnji načrti, za koliko nameravate letos zmanjšati število zaposlenih in kaj še načrtujete? »Kot najmilejši ukrep smo že izvedli »čakanje na delo«. Vse, kar se tiče števila zaposlenih, bomo pripravili v načrtu poslovnega prestrukturiranja, ki bo pripravljen predvidoma do maja letos.«
Menda ste prekinili pogodbe z večino lokalnih podizvajalcev? Zakaj?
»Zato, ker želimo ohraniti čim več delovnih mest in vse, kar je mogoče, opraviti sami (namesto da bi odpuščali). Seveda bodo potrebna dodatna usposabljanja
in preusmeritve. Vse, kar se bo dalo, bomo v bodoče torej delali sami, česar pa ne bomo mogli, bomo poiskali zunanje izvajalce, če bo to potrebno.« Kako pa je s pripravo pogodbe s Komunalnim podjetjem Velenje v zvezi z zagotavljanjem toplotne energije?
»O tem se je zadnje čase veliko slišalo, naj zato poudarim, da je cilj zagotavljati toplotno energijo, vendar ob upoštevanju spremenjenih okoliščin in po normalnih ekonomskih kriterijih. Imenovali smo dve delovni skupini, ena se ukvarja s tehničnimi in ekonomskimi, druga s pravnimi vprašanji. Prepričan sem, da bomo kmalu dosegli dogovor. Vsekakor pa zdaj, s pridobitvijo okoljevarstvenega dovoljena za štirico, izpolnjujemo tudi tisto, kar je bilo v tem poslovnem odnosu med TEŠ in KPV najbolj moteče, da nismo bili sposobni zagotavljati nemotene dobave.«
Za konec pa še eno vprašanje. Energetski kolektivi seveda močno posegate v okolje in tudi težko pridobite soglasja za posege v prostor. Tukaj v tem primeru ni bilo težav, saj so prejšnja vodstva zagotavljala lokalnim skupnostim ohranitev delovnih mest in družbeno odgovorno ravnanje. Tako lokalne skupnosti pričakujejo odškodnine, kolikor vem, imajo celo podpisane sporazume, pričakujejo pa tudi kakšen sponzorski evro? »Po vsem tem, kar sem vam povedal, je najbrž jasno, da bi bilo iluzorno pričakovati, da bi Termoelektrarna Šoštanj v takšni situaciji, kot je, delila denar brez načrtov, odškodnine brez pravih temeljev ... Poglejte: vsako takšno plačilo pomeni nekaj delovnih mest manj v TEŠ, in to tudi takšnih delavcev, ki jih bomo v prihodnje potrebovali. Seveda želimo tudi v prihodnje delati družbeno odgovorno, o tem se želimo z občinami tudi pogovarjati, a v trenutnem stanju pričakujemo od njih razumevanje.«
■
svetovanje
Veliko zanimanja za brezplačno pravno
Lani ga je poiskalo skoraj 1.000 Velenjčank in Velenjčanov - Ni pravnega področja, za katerega ne bi svetovali
Milena Krstič - Planine
Velenje - Mestna občina Velenje že šest let omogoča svojim občankam in občanom brezplačno pravno svetovanje. »Po tovrstnih nasvetih je veliko povpraševanja,« pravi pravnica Polona Kramer, ki v pisarni za pravno svetovanje v Velenju dela že od vsega začetka.
»Žal se tudi pri nas čakalnim vrstam ni mogoče izogniti. So obdobja, ko je treba za nasvet počakati štirinajst dni ali še kak dan več. Kadar gre za nujne zadeve, pa naredimo izjemo in koga sprejmemo prej, pravi.
V lanskem letu je v pisarni (odprta je trikrat tedensko, ob torkih, sredah in četrtkih, obisk pa je treba sporočiti po telefonu ali osebno v Mestni občini Velenje) nasvet iskalo blizu 1.000 občank in občanov. »Število je res veliko,« pravi Kramerjeva in dodaja, da je zanimivo, da se ne spreminja. »Kaže pa na to, da
je potreba po pravnem svetovanju velika in dobrodošla.«
Ena oseba lahko na pravno svetovanje pride največ trikrat v enem letu. »Pri tem smo morali narediti omejitev, da lahko pravno svetovanje omogočimo čim več občanom in občankam.«
>Za to, kako preživeti iz meseca v mesec, ni dobrega pravnega nasveta.
Ljudje potrebujejo pravne nasvete iz celega spektra pravnega svetovanja. »Največ pa je še vedno nasvetov, povezanih z družinsko zakonodajo, sledijo si stvarno, obligacijsko, delovno, dedno, tudi kazensko pravo. Pravzaprav ni pravnega področja, s katerega še nismo svetovali.«
Včasih osebo napotijo do odvetnika, na sodišče, na policijo, na zavod za zaposlovanje ... Odvisno od zadeve, ki posameznika muči. »Veliko jih pride, ker nimajo denarja, da bi si pomoč poiskali pri odvetnikih. Pri nas dobijo nasvet in se potem lažje odločijo, kam s svojo težavo naprej. Kaj naprej. Veliko pa jih težavo premaga že z enim pravnim nasvetom.
»Tolmačimo sodbe, oporoke, svetujemo, kako je treba izpolniti kakšen obrazec, na katero sodišče se napotiti ... V bistvu je veliko stvari, ki se jih da rešiti samo z nasvetom.«
Velikokrat dobi od svojih strank povratne informacije o tem, kako so bili z nasvetom zadovoljni. »Eni pridejo in povedo, kdo me ustavi kar na ulici ... Tisti, pri katerih se pojavi kakšna nova težava in pridejo znova, pa ob obisku običajno tudi povedo, kako so zadevo rešili. Z nekaterimi se že kar dobro poznamo.«
Polona Kramer: »Ni pravnega področja, za katerega še nismo svetovali.«
Zadeve, zaradi katerih ljudje iščejo pravne nasvete, so, kot že povedano, različne. »Opažamo pa, da se ljudje po nasvete pogosteje obračajo na nas, kadar je sprejet kak nov zakon. Ko je bil sprejet novi zakon o dodeljevanju finančnih sredstev, jih je veliko prišlo po pravni nasvet, povezan z njim. Zdajle
so vroče zadeve povezane s stalnim bivališčem, migranti, begunci ... Pred pol leta so bile to energetske izkaznice pri prodaji nepremičnin.«
Kramerjeva brezplačno pravno svetovanje opravlja tudi za občane in občanke Žalca, Nazarij in Ljubnega ob Savinji. »Problemi in težave, s katerimi se soočajo ljudje v občinah, se med seboj ne razlikujejo,« pravi.
So zadeve, ki jo pretresejo. »To so predvsem tiste, ki so povezane z otroki, socialnim položajem družin in posameznikov. Ko ljudem ne morem pomagati, ko nimajo niti za plačilo položnic ... Za to, kako iz meseca v mesec preživeti sebe in družino, pa ni dobrega pravnega nasveta.«
Velikokrat pa ljudje potrebujejo samo lepo besedo. »Vedno me zmoti, ko mi ljudje pripovedujejo, kako jih pošiljajo od vrat do vrat. Pa si je včasih treba vzeti samo minuto ali dve več, se jim posvetiti in jim razumljivo razložiti kakšno stvar. Ne pa jih pošiljati na druge naslove zato, da se jih znebiš.«
■
Naš čas, 25. 2. 2016, barve: CM K, stran 6
6
PREGLED TEDNA

3. marca 2016
OD SREDE do torka Mojca Štruc
Žabja perspektiva
Sreda,
24. februarja
Zaradi občanov, ki so izražali zaskrbljenost ob možnosti nastanitve prebežnikov v njihovo okolico, so občine odločile, da sprejmejo določene ukrepe.
Na težave ob prebežniški krizi se je odzval tudi predsednik republike Pahor, ki je dejal, da mora politika prepričljivo reševati težave, ki skrbijo ljudi, ter da je to pomembnejše od pozivov k strpnosti.
Predstavniki slovenskih vojakov so napovedali, da bodo v državnem zboru predstavili številne nepravilnosti, ki se jim vsak dan dogajajo v primerjavi z drugimi javnimi uslužbenci.
Petek,
26. februarja
Pred vrhniško občino se je zbralo okoli 200 ljudi, ki so nasprotovali namestitvi prebežnikov v stari vrhniški vojašnici; v Lenartu pa jih je bilo okoli 300 proti namestitvi v hotel Črni les.
Predsednik Pahor se je tokrat obrnil na vlado in DZ in predlagal, naj se določi število prebežnikov, ki jih Slovenija še lahko humano obravnava, ter se z občinami potrpežljivo dogovori o njihovi nastanitvi.
V središču somalijske prestolnice Mogadiš, ki je priljubljena med pomembnimi domačimi in tujimi gosti, se je zgodil napad, v katerem je življenje izgubilo najmanj 20 ljudi. Odgovornost je prevzela skrajna skupina Al Šabab.
Poslanci kosovskega parlamenta so v tretjem poskusu z zadostno podporo za predsednika države izvolili nekdanjega kosovskega premierja in zdajšnjega zunanjega ministra Hashi-ma Thafija.
Vojska bo varovala zeleno mejo tam, kjer se pričakuje največ nezakonitih prestopov.
Veljati so začela izjemna policijska pooblastila pripadnikov Slovenske vojske pri varovanju državne meje.
Bolivijski predsednik Evo Morales je priznal poraz na referendumu, na katerem so volivci in volivke odločali, ali se lahko poteguje še za četrti mandat.
Četrtek, 25. februarja
Na seji vlade so še enkrat razpravljali o prednostnih nalogah: med njimi v tem letu ostajajo uravnotežene javne finance in izgradnja drugega železniškega tira, načrtovana je tudi mini davčna reforma ter intenzivni koraki k zdravstveni reformi.
Mandatno-volilna komisija je DZ kot kandidate za člane fiskalnega sveta predlagala Kračuna, Senjurja in Kozamernika. A na političnem parketu je bilo razbrati, da omenjeni nimajo potrebne dvotretjinske podpore.
Nemčija je potrdila nov azil-ni sveženj, ki predvideva hitrejši izgon obsojenih tujcev in zavračanje neupravičenih prosilcev za azil.
Številni prebežniki so se vzdolž avtoceste med Atenami in Solunom pomikali proti severu, medtem pa je na meji z Makedonijo obstalo že več kot 5000 prebež-nikov.
Nedelja, 28. februarja
Peter Prevc je po novih dveh zaporednih zmagah že osvojil veliki kristalni globus.
Zaradi zdrah v RKS se je predsednica Pirc Musarjeva odločila za odstop.
S še eno zmago je Peter poskrbel, da mu globus ne more več uiti.
Svet je zrl v Sirijo in se spraševal, ali bo orožje vsaj začasno le utihnilo.
Svet je bil zazrt v Sirijo, potem ko sta se svetovni velesili Rusija in ZDA dogovorili, da bosta opolnoči po lokalnem času začeli spoštovati prekinitev sovražnosti.
Sobota, 27. februarja
Na Kotnikovi ulici v Ljubljani, kjer so nastanjeni prebežniki, sta potekala dva shoda; eden v podporo nastanitvi prebežnikov v Ljubljani, drugi pa proti nastanitvi prebežnikov.
Grški minister za migracije Ja-nis Muzalas je opozoril, da bi se lahko število beguncev in mig-rantov, ki bi obtičali v Grčiji, v naslednjem mesecu potrojilo in naraslo na do 70 tisoč.
Rudnik premoga v arktični Rusiji je pretresla nova, tretja eksplozija, ki je ubila pet reševalcev, ki so zaman skušali rešiti 26 ujetih rudarjev.
Znani so bili izidi volitev v Teheranu: v glavnem mestu so vseh 30 poslanskih sedežev osvojili reformisti, zavezniki iranskega predsednika Hasana Rohanija, a na državni ravni so vodilen položaj vseeno obdržali konservativci.
Okoli pet milijonov Švicarjev je na referendumu zavrnilo predlog, naj se tujce, ki so zagrešili kaznivo dejanje, brezpogojno iz-žene iz države.
Ponedeljek, 29. februarja
Zbor članov Rdečega križa na izredni seji ni izglasoval nezaup-
Ministri EU sestankom navkljub ne najdejo rešitve za migrantsko krizo.
Notranji ministri EU so v Bruslju iskali rešitev za begunsko krizo, ki je niso sprevideli. Razmere so se medtem zaostrovale: Grčija je z Dunaja poklicala veleposlanika, Makedonija zaprla mejo, prebežniki pa so se usmerjali v Albanijo.
V Londonu je proti predlagani prenovi britanskega jedrskega orožja trident protestiralo več deset tisoč ljudi.
Varšavske ulice je zavzelo na tisoče protestnikov, ki so prišli iz celotne Poljske in izražali bojazen, da je demokracija v njihovi državi ogrožena.
Na vzhodu Afganistana je v eksploziji po samomorilskem napadu umrlo 13 ljudi, v Kabulu pa je samomorilski napad zahteval vsaj devet življenj.
bežnikom, ki so na meji z Grčijo podrli varnostno ograjo in vdrli na makedonsko ozemlje.
Francoske oblasti so z buldožerji začele uničevati del prebež-niškega tabora v Calaisu, imenovanega Džungla, pri čemer je prišlo do spopadov.
Torek, 1. marca
V javnosti je odjeknilo pismo iz policijskih vrst, ki je razkrivalo, da so policisti novembra, ko so v Škofji Loki ustavili ministra Koprivnikarja, to storili namerno. »Najbolj me žalostijo dejstva, da se neka skupina diskreditira zaradi ravnanj posameznikov,« se je na dogajanje odzval minister sam.
Poslanci so z 49 glasovi za še enkrat potrdili novelo zakona o medijih, ki med drugim predvideva določeno kvoto slovenske glasbe v radijskih programih.
Protesti so se vrstili v več državah.
nice generalni sekretarki Renati Brunskole, zato je Nataša Pirc Musarjeva podala odstopno izjavo z mesta predsednice.
Svet Zpiza je izglasoval predlog vladi, naj se pokojnine v letošnjem letu izredno uskladijo.
V Siriji so se humanitarne organizacije trudile izkoristiti zadnji dan dogovorjenega premirja za dostavo pomoči prizadetim območjem.
Makedonska policija je uporabila solzivec proti več sto pre-
Fantazije
Tjaša Zajc
Poslanci so z zakonom določili, (najmanj) koliko slovenske glasbe bomo poslušali po radiu.
Poslanci so opravili tudi drugo obravnavo predloga zakona o mednarodni zaščiti in v njenem okviru med drugim črtali določbo, da se zavrže prošnja za azil, če je prosilec v Slovenijo prišel iz druge države Evropske unije.
Srečala sta se premier Miro Cerar in predsednik Evropskega sveta Donald Tusk. Zavzela sta se za učinkovito izvajanje schen-genskega režima in pomoč Grčiji pri varovanju zunanjih meja EU.
Grčija je zaradi humanitarne krize, ko na njeni strani meje z Makedonijo ostaja vse več pre-bežnikov, zaprosila za 480 milijonov evrov pomoči.
Igralec Matej Puc je nedavno v intervjuju za Sobotno prilogo na vprašanje, ali je neškodljivo, da pred vsakdanom vsake toliko pobegnemo v svoje fantazijske svetove, odgovoril: „Vidite, jaz mislim, da to ni dobra tolažba. To je samo beg. In beg nikoli ne prinese ničesar bistvenega. Tudi ne verjamem, da lahko kar tako pobegneš v svoj fantazijski svet in tam lahko izživiš vse, kar si si kdaj želel, brez posledic."
Misel je delno vzeta iz konteksta, vendar tudi kot izsek intrigi-ra iz več razlogov. Sploh v otroštvu so fantazije del vsakdanjika, poganjajo jih risanke, pravljice, knjige, pripovedi. Potovanje v domišljijske svetove je normalno. Pri otrocih je manj meja, manj kot razumejo, več se jim zdi mogoče. Z leti, ko narašča obremenjenost z vsakodnevnimi nalogami, zmanjkuje časa za razmislek in sanjarjenje. Kaj torej pomeni beg v fantazijski svet in kakšne posledice lahko ima kasneje v življenju? Albert Einstein je na temo fantazij dejal, da mu te pomenijo več kot njegov talent vpijanja znanja. Domišljija mu je pomenila vse, videl jo je kot predogled prihajajočih zanimivosti. Za razliko od znanja, ki definira, kar trenutno vemo in razumemo, domišljija nakazuje, kaj bomo morda še odkrili in ustvarili, je dejal. Fantazije so lahko vir frustracij, če so preveč žive, če se zde, da bi lahko oživele, a zaradi takšnih ali drugačnih ovir v realnem življenju ostanejo zgolj iluzije. V knjigi Jonathana Franzena, Svoboda, ena od junakinj polovico življenja sanjari o tem, kako bi bilo, če bi se v srednji šoli zapletla z najboljšim prijateljem svojega moža. Ves čas se ji zdi, da je bila njena izbira kompromis oziroma vdaja v dvorjenje, zaradi česar nikoli ni mogla biti zares srečna, kot si je po neki lastni definiciji predstavljala, da bi lahko bila. Enkrat se je, že v času zakona, s prijateljem zapletla, a se dogodek ni razvil v nič trajnejšega. Dal pa ji je misliti. Zaradi vseh dvomov je bila veliko časa depresivna in je kasneje kot del terapije vse to zapisala dnevnik. Ubesedila je svoj fantazijski svet, dojemanje realnega sveta, tudi neprijetne misli in prišla tudi do nekaterih odgovorov. Verjetno bi to ne bil noben problem, če dnevnika nekega dne ne bi prebral mož. Vse maske so padle, vse skrivnosti so bile naenkrat razkrite in njeno prepričevanje, da je šlo za terapijo, refleksijo, ki je pripomogla k obstanku družine in zakona, ni pomagalo pri tem, da mož ne bi bil povsem strt in v jezi ne bi vztrajal pri tem, da žena odide.
Razmišljanje o fantaziranju odpira številna vprašanja. Eno je denimo to, ali se škodljivost fantaziranja stopnjuje z naraščanjem števila fantazij? Ali je škodljivo predvsem, ko je vse pogostejše zatekanje k eni fantaziji? Ali smo lahko z izbranimi ljudmi 100-odstotno transparentni?
Samo mi sami smo tisti, ki smo s sabo 100 % časa. Nekaterih vprašanj se človek enostavno loteva in jih razrešuje sam, tudi s fantazijami. Teh ne pojasnjuje nujno drugim. Po eni strani zato, ker ne želi ali ne vidi potrebe, da bi z njimi obremenjeval druge. Ali pa presodi, da razkritje neke skrivnosti ne bi prineslo nič dobrega in je torej skritost nujna za obvarovanje drugega in prihranek nepotrebne bolečine. Presoja o fantazijah in sanjarjenju je stvar posameznika in njegove interpretacije, osnovane na njegovih vrednotah. Ne glede na to, ali gre za sanjarjenje o znanstvenem napredku ali drugačni lastni usodi, so fantazije vedno le prvi korak. Ali in kaj sledi, je stvar odločitve. Predstava o boljšem svetu je na začetku le predstava.
Za oporo pri življenju z depresijo
Celje - V prostorih Območne enote Celje Nacionalnega inštituta za javno zdravje na Ipavčevi ulici v Celju od leta 2007 deluje skupina za samopomoč odraslim z depresijo.
V skupini, ki jo običajno sestavlja od 8 do 15 uporabnikov, so našli oporo že številni posamezniki tudi iz regije Saša. V procesu zdravljenja, rehabilitacije in obvladovanja vsakdanjega življenja se v njej obveščajo o izkušnjah drugih v podobnih razmerah in si s tem povečujejo lastne vire moči. Skupino ne vodijo strokovnjaki, ampak osebe, ki so končale bolnišnično zdravljenje depresije, sodelovale na delavnicah o omenjeni bolezni ali osebe z depresijo, ki v domačem okolju nimajo sogovornika oziroma ustreznih spodbud. Srečujejo se ljudje, ki se razumejo in poslušajo brez obsojanja, pravi Nuša Konec Juričič, specialistka socialne medicine, pobudnica ustanovitve skupine za samopomoč ter vodja neformalne Regijske skupine za preprečevanje samomora na Celjskem.
Skupina za oporo pri življenju z depresijo se sestaja enkrat na teden, in sicer vsak ponedeljek od 17.30 do 18.30 tisti, ki sodelujejo v njej že dalj časa, ob 18.30 pa se lahko pridružijo novi člani. Članstvo v skupini je brezplačno.	a tp
■
Naš čas, 10. 3. 2016, barve: CM K, stran 19
10. marca 2016

ZDRAVSTVO, VZGOJA
S	7
Velenjčanu se za streho nad glavo ni bati
Mestna občina Velenje ima 63 praznih stanovanj - Zasedli jih bodo prosilci z nove prednostne liste - Za izjemne primere bivalne enote
Milena Krstič - Planine
Velenje - Blaženka Čujež, višja svetovalka na stanovanjskem področju, ima z vsem, kar je povezano s stanovanji, bogate izkušnje. Že celih petintrideset let jih nabira v Mestni občini Velenje, pred tem jih je tri leta in en dan na Vegradu.
V Velenju je »zgradila« čez tisoč stanovanj oziroma za toliko stanovanj vodila postopke gradnje. Koliko ljudi, družin je v ta stanovanja selila, ne ve. Bo pa enkrat izračunala, je rekla, ker bi to zanimalo tudi njo.
K tem bo
V drugih predelih pa ima Mestna občina Velenje trenutno enajst praznih starejših stanovanj različnih kvadratur, iz katerih so se stanovalci izselili. Ta stanovanja je treba pred prenovo obnoviti, še pred tem pa v skladu z veljavno zakonodajo izvesti postopek javnega naročanja. »Trenutno smo v fazi izdaje sklepa o izbiri izvajalca, čakamo pravnomočnost, potem pa bomo z njim sklenili pogodbo,« pravi Čuježeva. Letos pa se je izpraznilo 6 stanovanj. Preden bodo vanje vselili nove najemnike, je treba v njih opraviti manjša vzdrževalna dela,
Zakaj ne tisti, s stare liste, ki do potrditve nove še velja? »Na njej ni več prosilcev, ki bi bili po Pravilniku o dodeljevanju nepro-fitnih stanovanj v najem upravičeni do dodelitve teh, ki so tre-
>
lahko prištela tudi tiste, ki se bodo selili v nova stanovanja v Po-slovno-stano-vanjski soseski na Gorici.
Od skupaj 46 jih je v lasti Mestne občine Velenje 29, 17 v lasti Stanovanjskega sklada Republike Slovenije (z njimi razpolaga Mestna občina).
kot so beljenje, menjava ventilov, popravila podov in podobno.
V mestni občini Velenje je tako trenutno prostih 63 stanovanj. »Vanje se bodo lahko vselili prosilci z nove prednostne liste, ki bo predvidoma oblikovana do konca marca,« pravi Čuježeva.
Na stari prednostni listi ni prosilcev, ki bi bili upravičeni do dodelitve praznih stanovanj.
Blaženka Čujež: »Bivalne enote so začasna rešitev.«
nutno prazna. Na njej so denimo prosilci z enim družinskim članom, mi pa imamo od praznih in izpraznjenih stanovanj sama taka, ki so večje kvadrature. Taka jim po normativu žal ne pripa-
dajo.« Bodo pa, če se bo v času veljavnosti stare liste izpraznilo še kakšno stanovanje, ki bo po normativu ustrezalo prosilcu, tega temu tudi dodelili.
Na javni razpis za dodelitev neprofitnih stanovanj v najem, ki je bil objavljen novembra lani, je prispelo 367 vlog prosilcev. »To je precej glede na to, da se v Mestni občini zelo trudimo reševati stanovanjska vprašanja svojih občanov. Pri tem se lahko pohvalimo, da smo tudi zelo uspešni. Tudi na prejšnji listi je bilo več kot 350 prosilcev, a smo večini stanovanjsko vprašanje že uredili.«
Postopek oblikovanja nove liste je v fazi, ko se lahko prosilci nanjo pritožijo. »Pri tem imamo nekaj težav. Prosilci se selijo iz podnajema v podnajem, zamenjajo telefonske številke, nam pa jih pozabijo sporočiti, da bi jim lahko izročili točkovalne zapisnike, sami pa bi jih pregledali in podali pripombe, če menijo, da bi lahko kje še pridobili kako dodatno točko.«
Mestna občina Velenje ima za
Vrtec Velenje ima ponovno razvojni oddelek
Mestna občina Velenje ponovno odprla oddelek s prilagojenim programom za otroke s posebnimi potrebami
Tina Felieijan
V Vrtcu Velenje so razvojni oddelek zasnovali leta 1980 in je neprekinjeno deloval do leta 2004. Nato pa otrok, ki bi potrebovali obravnavo v razvojnem oddelku, nekaj časa ni bilo. Poleg tega je v modo prišla integracija otrok s posebnimi potrebami v redne oddelke, se spominja ravnateljica Vrtca Velenje Nataša Doler. »To je za otroke sicer dobro, ni pa dobro v tistih primerih, ko imajo hude motnje in ves dan potrebujejo obravnavo specialnega pedagoga.«
1. marca so takšen oddelek po 12 letih ponovno odprli v enoti Najdihojca. Z njim ima velenjski vrtec že 80 oddelkov in skoraj 1400 otrok.
Kakovost življenja otrok bo večja
Otroci s posebnimi potrebami so ves čas obiskovali vrtec. Lani so trije imeli spremljevalca, sicer pa jih ima 21 odločbo zavoda za šolstvo o usmeritvi v razvojni oddelek. »Vsi so vključeni v redni oddelek, imajo pa določeno število ur na teden pomoč specialnega pedagoga, logopeda, socialnega pedagoga, psihologa,« razlaga Dolerjeva in dodaja, da niso vsi otroci za razvojni oddelek. Ta je namenjen tistim, ki ves dan potrebujejo obravnavo specialnega pedagoga. »Lahko imajo lažje, zmerne, težje motnje v duševnem razvoju, lahko so gibalno ovirani, nekateri potrebujejo me-
dicinsko oskrbo, a ti gredo navadno v druge varstvene zavode.« Kakovost njihove obravnave je toliko večja, če imajo pozornost specialnega pedagoga ves čas. Poleg tega pa se ves čas srečujejo z ostalimi vrstniki, udeležujejo se prireditev, se vključujejo v skupne aktivnosti, tako da jih otroci, ki nimajo posebnih potreb, z rutino sprejmejo medse.
Zato tak razvojni oddelek ni stigma. »Za otroke s posebnimi potrebami je to dobro. Pomembno je, da se starši teh otrok, ki že tako ali tako bijejo bitke sami s sabo, zavedo, da vključitev
Oskrba odvisna od potreb
Vrtec Velenje že ima mobilno specialno pedagoginjo, ki otroke obiskuje po enotah. Zdaj so zaposlili še eno, ki bo na razvojnem oddelku ves čas. Z otroki bo delala po njihovih potrebah. »Če ima otrok motnje v govornem razvoju, bo specialna pedagoginja z njim delala govorne
zvočnih igrač, ki jih potrebujejo mnogo, igrač iz naravnih materialov, ki jih naredimo skupaj. Izredno pomemben pa je tudi stik z naravo,« pravi, zato jo še posebej veseli, da imajo otroci v Najdihojci prostorno igrišče.
Razvojni oddelek lahko sprejme 6 otrok v starosti od 1 do 6 let. Za zdaj so vpisani trije otroci, enega še pričakujejo, tako da
>
Strošek razvojnega oddelka za enega otroka je 1053 evrov; starši plačajo ceno za redni oddelek po odločbi centra za socialno delo, razliko pa pokrije občina.
Prejšnji teden, ko so v Najdihojci opremljali razvojni oddelek, so ga preizkusili otroci iz sosednje igralnice.
v razvojni oddelek ni nič slabega. Spodbujam starše, ki prepoznavajo, da se z njihovimi otroki nekaj dogaja in sami tega ne zmorejo v domači oskrbi, naj se obrnejo na nas in otroka vpišejo ali poiščejo pomoč raznih strokovnjakov. S skupnimi močmi bo šlo lažje.«
vaje, vaje za razgibavanje govorilnih organov, potem so tu razne gibalne vaje, predvsem pa je pomemben socialni stik in navajanje otrok na samostojnost.« Prilagojena je tudi oprema prostora. »Predvsem je veliko blazin, mehkih igrač, predmetov z različno teksturo, senzoričnih in
je prostor še za dva otroka. Če bo prihodnje šolsko leto potreb več, bodo morali odpreti dodaten oddelek. »Zato z občino že iščemo nove prostorske možnosti za Vrtec Velenje,« je še povedala ravnateljica Nataša Doler.
reševanje izjemnih stanovanjskih vprašanj svojih občanov (požar, elementarne nezgode, žrtve nasilja, socialni problemi ...) na voljo tudi bivalne enote. Te oddajajo v najem za določen čas v skladu s pravilnikom in na predlog komi-
sije v sestavi predstavnikov občine in centra za socialno delo. Trenutno sta prosti dve bivalni enoti na Vojkovi 12 a za primer, če se na hitro pojavi kaka težava, ki jo je treba rešiti.
Da je spreten, je treba priznati
Najemnik se z nenehnimi pritožbami izmika deložaciji, stroškov pa vedno več
Deložacije so vedno žalostne zgodbe. Pretresejo nas in v nas vzbujajo sočutje. Običajno pa imajo več obrazov in vzbujajo tudi več vprašanj. Zakaj do deložacije pride? Je kriva dejanska nezmožnost plačevanja najemnin in z njimi povezanih stroškov? Je kriva neodgovornost posameznikov ali je kaj drugega?
V Mestni občini Velenje vedno prej, preden se za ta skrajni ukrep odločijo, preverijo in pretehtajo vse možne načine, da bi se lahko temu izognili. Skupaj z upravniki intenzivno izvajajo izterjavo, se dogovarjajo in pogovarjajo, proučujejo različne možne poti rešitve težave, vedno vzamejo v obzir socialno stanje družine in posameznika. Do rešitve pa ne pridejo vedno.
Imamo primer, ki je »zrel« za deložacijo, a se mu družina v postopku, ki teče že pet let, vedno znova spretno izmakne.
Postopek se je zaradi neplačevanja najemnine in stroškov začel leta 2011. Konec leta 2012 je pristojno sodišče izdalo sklep o razveljavitvi naje-
mne pogodbe. Najemnik se je na sklep pritožil na Višje sodišče. To je konec leta 2013 potrdilo prvostopenjsko sodbo. Pravnomočna je bila oktobra 2013, izvršljiva marca 2014.
Upravnik je takoj po pravnomočnosti vložil predlog za izvršbo postopka deložacije, Okrajno sodišče Velenje ga je tudi potrdilo. A se je v izvršilnem postopku najemnik in vsak njegov polnoletni družinski član posebej pritoževal na vse, na kar se je pač možno pritožiti. Septembra lani celo zoper sklep o plačilu takse. Na to zadnjo pritožbo najemnika sodišče odločitve še ni sprejelo.
Izterjavo stroškov, povezanih z najemom stanovanja, vodi upravnik objekta. Doslej je vložil šest izvršilnih predlogov, dva sta bila realizirana, za dva teče pravdni postopek, dva sta potrjena. A kaj, ko je na premoženje, ki ga najemnik ima, vložena hipoteka ...
Stroški pa se nabirajo in de-belijo. Ne samo najemniku.
Želijo vedeti več o viziji razvoja vrtca
Šmartno ob Paki - 20 zaposlenih Vrtca Sonček, ki deluje pod okriljem Osnovne šole v Šmar-tnem ob Paki, je pred nedavnim pisalo šmarški občinski upravi. V dopisu izražajo zadovoljstvo, ker je Vrtec pridobil uporabno dovoljenje in ker lokalna skupnost kot njegova ustanoviteljica predvideva energetsko sanacijo objekta in hkrati izgradnjo prizidka, v nadaljevanju dopisa pa tudi skrb za njihova delovna mesta.
Po informacijah, ki so jim na voljo, naj bi Občina v prihodnje predvidela le šest oddelkov, kar je - po njihovem mnenju - premalo. V dejavnost vrtca je danes vključenih namreč blizu 140 otrok v osmih oddelkih, od tega sta dva v prostorih šmarške osnovne šole.
Po zagotovilih šmarškega župana Janka Kopušarja so se z zaposlenimi vrtca že dogovorili za sestanek, na katerem jim bo predstavil vizijo vzgojnega zavoda. »Dejavnost vrtca želimo združiti na eni lokaciji, to je pri železniški postaji. Poleg energetske sa-
nacije predvidevamo izgradnjo prizidka, kako velik bo ta, pa bo pokazala demografska študija. Govoriti v tem trenutku o šestih oddelkih je prezgodaj, saj se naložbe ne bomo lotili danes, ampak v naslednjih letih. Ob tem pa zagotovo ne smemo spregledati, da je Občina podelila koncesijo zasebnemu vrtcu in tudi njegove zmogljivosti bomo vključili v izvedbo projekta. Želimo zagotoviti zadostne potrebe po vključitvi otrok v dejavnost vrtca na območju lokalne skupnosti za najmanj naslednjih 20 let.«
Kopušar je izrazil razumevanje za dileme, ki jih izražajo zaposlene v zvezi z ohranitvijo delovnih mest. Zagotovil je, da si odpuščanja ne želijo. Obstajajo zakonska določila, ki se jih bodo držali. Če bo treba zmanjšati število zaposlenih, bodo to storili na mehek način (z upokojitvami). V tem trenutku pa je morebitna slaba volja odveč.
■ tp
a
a
■
Naš čas, 3. 3. 2016, barve: CM K, stran 8
8
MED VAMI

3. marca 2016
Letos še kaj več kot le razpis in izbira izvajalca
Dom za varstvo odraslih Velenje po fazah v dom četrte generacije - Z nadzidavo in temeljito notranjo preureditvijo do zahtevanih normativov in standardov
Tatjana Podgoršek
Dom za varstvo odraslih Velenje v tem trenutku ne izpolnjuje vseh zahtevanih normativov in standardov na tem področju. Čas za to ima do leta 2021. Poleg pred leti izvedene energetske sanacije objekta bo to omočila še nadgradnja in temeljita posodobitev notranjosti doma. Obsežnega in finančno zahtevnega projekta, vrednega blizu 5 milijonov evrov, naj bi se lotili letos. Po pričakovanjih naj bi do konca lanskega leta za predvidena dela že pridobili gradbeno dovoljenje, a se to ni zgodilo. Zataknilo se je pri pridobitvi soglasja za služnost.
Začetek kljub temu letos?
»Vse sile usmerjamo v pridobitev gradbenega dovoljenja za nadgradnjo in temeljito prenovo notranjosti objekta. Res smo upali, da ga bomo v tem času že imeli, a se ni izšlo po naših načrtih. Aktivnosti za pridobitev potrebne dokumentacije so v zaključni fazi. Prepričani smo, da bodo pravilno urejene podlage omogočile, da bodo stvari stekle lažje in uspešneje. Želimo si čim prej pridobiti gradbeno dovoljenje in nato objaviti razpis za izvajalca del,« je povedala Violeta Potočnik Krajnc, direktorica doma. Dejala je še, da letos upajo na kaj več kot le objavo razpisa
in izbiro izvajalca del. Sicer pa na nekaterih oddelkih že delujejo gospodinjske skupnosti, ki sodijo med aktivnosti doma četrte generacije, je še pojasnila.
Dom je »živa« hiša
Rekonstrukcija in nadgradnja obstoječega objekta bo potekala postopoma, kajti dom je »živa« hiša in potrebna bo selitev stanovalcev iz sobe v sobo. To bo, ocenjuje sogovornica, zelo
tudi novim normativom in standardom. »Za zdaj je še preveč stvari odprtih. Ko bomo dovolj blizu, pa bodo stanovalci in njihovi svojci dobili vse napotke in informacije o poteku gradnje in ostalih aktivnostih.«
Sob več, število mest enako
Po izdelanem projektu bo v domu na voljo več sob, kot jih je danes (109), število mest pa bo
obljubila pomoč pri komunalnem prispevku, za milijon evrov se je s podpisom obvezalo Ministrstvo za delo, dom, družino in enake možnosti, nekaj denarja pa bo zagotovil dom sam tudi z najemom kredita. »Upamo, da ministrstvo ne bo ostalo le pri obljubljeni vsoti, ampak primaknilo še kaj več.«
O tem, koliko časa bo dom gradbišče, je - po besedah Potočnik Krajnčeve - težko napo-
velik zalogaj, ki bo zahteval veliko strokovnega dela z varovanci, zvrhano mero potrpljenja in razumevanja njih in zaposlenih. Se s stanovalci doma in njihovimi svojci o tem že pogovarjajo? Vsem je znano, pravi, da pridobivajo gradbeno dovoljenje, da bodo z naložbo zagotavljali višji bivalni standard, kot ga imajo sedaj, hkrati pa bodo zadostili
enako trenutnim zmogljivostim (196). Sobe bodo namreč predvsem eno- in dvoposteljne, danes pa je v domu še vedno takih, v katerih so po trije ali celo štirje varovanci, 13.
Denarja še ni dovolj
Za naložbo v tem trenutku še nimajo zagotovljenega vsega denarja. Mestna občina Velenje je
vedati, kajti objekt je star 40 let in vsega, kar bo prinesla prenova, ni mogoče predvideti. Odvisno bo tudi od možnosti preseljevanja stanovalcev iz sobe v sobo. Če ne bo prišlo do prevelikih zapletov, če bodo lahko zagotovili še manjkajoči denar, pa naj bi vlaganja končali v petih letih.
Lučka čaka dovoljenje
V izpraznjeni enoti nekdanjega vrtca Lučka so si mladinci, planinci, taborniki in alpinisti uredili prostore
Šoštanj - V Šoštanju so se po selitvi v nov vrtec odločili, da bodo starim objektom dali nove vsebine. Enoto nekdanje Lučke, kjer je imel Vrtec tudi upravo, so namenili društvenim dejavnostim. Prenova približno 600 kvadratnih
grad in Šaleški alpinistični odsek so se pod vodstvom projektanta arhitekta Gregorja Gojeviča lotili obnove z udarniškim delom, z reciklažo prostorov, materialov in opreme ter z minimalnimi sredstvi.
obrtniška dela, ki jih prostovoljno ni bilo moč opraviti.
Veliko dela je bilo izvedenega v prvi polovici leta. Ker je šlo dobro, so sprva odprtje načrtovali že v lanskem letu. A so bile napovedi preoptimistične. Veliko časa so jim vzela zaključna dela.
Posebna atrakcija bo plezalna stena, ki so jo uredili člani Šaleškega alpinističnega odseka in bo omogočala plezanje brez varovanja. V pritličju je urejena dvorana za manjše prireditve, ki
omogoča sprejem do 30 ljudi, konferenčna soba in atelje. Poleg tega je v pritličju še večji taborniški prostor in bar s teraso. V nadstropju pa je poleg plezalne stene in pisarn društev tudi mladinski hotel s šestimi posteljami. V kleti imajo društva skladišča.
Občina Šoštanj je konec lanskega leta pridobila gradbeno dovoljenje, zdaj pa pripravlja vse potrebno za vložitev vloge za pridobitev uporabnega dovoljenja, ki je potrebno zaradi spremembe namembnosti objekta. »Vlogo bomo podali, ko bodo v objektu zaključena vsa dela. Pričakujemo, da bo to marca. Glede na to, da v objektu delajo v veliki večini prostovoljci, pa je treba razumeti, da kakšno delo traja dlje časa,« pravijo na Občini Šoštanj.
metrov prostorov pa ni toliko zanimiva zaradi te odločitve, bolj je zanimiva zaradi pristopa, s katerim so se prenove lotili.
Članice in člani štirih društev, ki bodo imeli svoje in skupne prostore v tem objektu, Mladinski center, Planinsko društvo, Društvo tabornikov Rod Pusti
Marca uporabno dovoljenje?
Prostore je urejalo okoli sto ljudi, eni so prihajali pogosto, eni le tu in tam. Dobrodošel pa je bil vsak. Vsake roke so pomagale. Prinašali in odnašali so, rušili, čistili, brusili, belili, barvali ... Pri zahtevnejših delih so vključili profesionalce. Občina Šoštanj je poskrbela za material in tista
Posebna atrakcija je plezalna stena.
Končno le do prizidka
V javnem zavodu Zgornjesavinjski zdravstveni dom Nazarje načrtujejo začetek izgradnje prihodnjo pomlad -Projekt večji od prvotnega
Tatjana Podgoršek
Po večletnih prizadevanjih javnega zavoda Zgornjesavinjski zdravstveni dom Nazarje po ureditvi razmer v javnem zdravstvu v dolini so se stvari premaknile z mrtve točke. »Končno se dogaja. Župani tukajšnjih sedmih občin so prepoznali naše potrebe, na katere smo opozarjali dalj časa. Dosegli smo sporazum, ki ga v praksi že udejanjamo,« je povedala direktorica omenjenega zavoda Darja Es.
Spomladi zemljišče že gradbišče
Lani so že za jesen načrtovali odkup zemljišča za izgradnjo prizidka k zdravstvenemu domu v Nazarjah, s katerim bodo rešili prostorsko stisko, a so se zaradi postopkov in dogovorov z lastniki stvari zavlekle. Aktivnosti so sedaj le v zaključni fazi in Esova srčno upa, da bo zemljišče na nasprotni strani doma spomladi prihodnje leto že gradbišče. Časa namreč nimajo na pretek, saj morajo biti prostori vseljivi že do konca leta 2018.
Po besedah sogovornice bodo naložbo izvajali po finančnih možnostih investitoric - občin Zgornje Savinjske doline. Koliko bo naložba stala, v tem trenutku ne vedo povsem natančno. »Dokument je v zaključni fazi in se od prvotnega, vrednega blizu 3,2 milijona evrov, razlikuje. Nekoliko smo ga povečali, saj smo se z župani dogovorili, da ga bomo prilagodili viziji oziroma potrebam razvoja zdravstva v okolju. To pomeni nove programe, ki nam glede na število prebivalcev in odmaknjenost od centrov pripadajo. Možnosti za njihovo pridobitev imamo, vendar moramo za to imeti tudi ustrezne prostore.«
Med novimi programi tudi medicina dela
Esova je potrdila informacijo, da med pridobitvijo dodatnih programov načrtujejo področje medicine dela. Svojega zdravnika medicine dela so imeli do leta 2002, po njegovi nenadni smrti pa so morali za večino storitev s tega področja skleniti podjemno pogodbo z javnim zavodom Zdravstveni dom Velenje. »Medicino dela moramo rešiti v prihodnje iz več razlogov. Zdravnikom medicine dela se obetajo večja pooblastila pri bolniških staležih in opravljanju preventivnih pregledov. Na našem območju je 16 tisoč prebivalcev, od tega večje število aktivnih, za katere tukajšnji gospodarstveniki, ki so naši podporniki in donatorji, želijo, da opravijo preventivne preglede čim bližje.«
Sedaj z družinskim zdravnikom pokrivajo le tretjino dejavnosti s področja medicine dela. Na leto opravijo le od 400 do 500 pregledov namesto približno 1500, saj ne morejo opravljati pregledov za bodoče voznike motornih vozil, zahtevnih pregledov za gasilce, za delo na višini. Za to morajo vsi ti pridobiti potrebno zdravniško spričevalo v drugih zdravstvenih domovih. Za nameček pa lahko omenjeno tretjino »svojih« pregledov izvajajo le enkrat na teden, zato podjetja tudi za to iščejo rešitve v drugih okoljih. Medicina dela, poudarja Darja Es, je za zdravstvene domove pomembna tržna dejavnost, saj predstavlja od 10 do 12 odstotkov prihodkov. Ti bi jim glede na finančno stanje zavoda prišli še kako prav. »Čeprav smo izgubo zavoda iz 261 tisoč v treh letih krepko zmanjšali, smo lansko poslovno leto sklenili v rdečih številkah. Prihodki so bili manjši od odhodkov za blizu 60 tisoč evrov,« je sklenila pogovor Darja Es.
ratlio		
li > iraTI	88,9	Mhz
		
www.radiovelenje.com	107,8	Mhz
■
■
a
Naš čas, 10. 3. 2016, barve: CM K, stran 19
10. marca 2016

KULTURA
S	9
Pajkovo popoldne
Šoštanj, 22. februarja - V Mestni galeriji Šoštanj so v okviru Galerijskih večerov minuli ponedeljek predstavili knjigo Pajkovo popoldne dramatika Janeza Žmavca. V knjigi s podnaslovom Žalostinke za umrle ljubezni so zbrani trije dramski teksti, vsi trije pa na nek način razkrivajo odnose med moškim in žensko, predvsem žensko dojemanje ljubezni. Kot v prejšnjih knjigah dramskih tekstov (Kronanje v Budimpešti, Holandska kraljica Pindarova oda, Krista in Vstajenje Ivana Podkolesnika) se avtor tudi tokrat razkriva kot izredno pozoren opisovalec in tvorec dialogov, ki niso vezani samo na ta trenutek, ampak
so pogojeni s predhodnimi dogodki. Janez Žmavc, ki je sicer rojen Šoštanjčan, je v pogovoru z Milojko B. Komprej spregovoril o odnosu do svojih besedil, načinu ustvarjanja in prebral nekaj iz vsebine. Avtor, ki je sicer rojen leta 1924, je od leta 2011 pri založbi Cerdonis iz Slovenj Gradca izdal kar pet knjig. Na njegovo literarno ustvarjanje gotovo vpliva dejstvo, da je po poklicu dramaturg in da je do leta 1990, ko se je upokojil, delal v celjskem gledališču. Zanimivega gosta v Šoštanj radi povabijo, saj je iskrivost njegove pripovedi navdihujoča za vse.
Janez Žmavc je bil tudi Kajuhov sovrstnik, zato so na večeru prisluhnili uglasbeni poeziji Karla Destovnika, ki jo je interpretirala Slavica Tesovnik.	■ MBK, foto D. Tonkli
Skejterske miniature
V Galeriji eMCe plac razstavlja eden najbolj ekstremnih slovenskih skejterjev Ali Jusovic
Tina Felicijan
Velenje - Do 10. marca bo v Galeriji eMCe plac na ogled kiparska razstava Alija Jusovica. Gre za reliefe in skulpture iz gline na lesu, pri upodabljanju pa se osredotoča na različna obdobja skejtanja, v katerih so bili priljubljeni različni elementi. Za aktualno razstavo je snov črpal z začetkov skejterske kulture, figure pa so tako v precej delikatnih položajih, pravi, zato osnovno konstrukcijo napravi iz žice in nato nanjo nanaša material.
»Skejtam že več kot 25 let in to seveda najbolj ljubim. Zaradi te ljubezni sem začel upodabljati figure iz te kulture,« je dejal navdušenec nad zvitimi triki z rolko in hitrostnim rolkanjem, ki pravkar načrtuje izgradnjo velike skakalnice, sestavljene iz palet, »ker bi rad daleč skočil.« A se mora najprej zaceliti, saj trenutno ni najbolj cel, da bi lahko izvedel podvig.
Tik pred razstavo je spoznal dekle, ki mu je dejalo, da je to, kar ustvarja, kič. »Pa mi je vse padlo in sem zadnji teden redno delal, da
sem imel kaj pokazati na razstavi.«
»Velenjski skejt park je videti žalostno,« je dejal, zamikala pa ga je promenada, a je takoj izvedel, da ljudje ne vidijo radi, da se tam potikajo skejterji. »Očitno je ta kultura ljudem še vedno tako neznana, da v njej ne vidijo pravega smisla. Se pa to spreminja, je že drugače kot pred 15 leti, ko ni bilo niti opreme niti skejt parkov.«
Poleg skejterskih figur za prijatelje kdaj pa kdaj zmodelira kako dekle, sicer pa se najraje ukvarja z vsem, kar je povezano s skejtanjem. Tako je s prijatelji posnel skejterski film z naslovom Spacedout. Svoje najboljše trike zanj so snemali pet let, zavrtel pa ga je tudi na otvoritvi razstave.	a
Klinika za zaljubljene v jazz
V okviru 5. Max klub jazz festivala ponovno poteka Kreativna jazz klinika - Mentorje je izbral programski vodja festivala Jure Pukl - Kalilo se je skoraj 50 glasbenikov
Tina Felicijan
Čeprav je od prve Kreativne jazz klinike, ki je potekala tri sezone, nato pa ugasnila, minilo že 16 let, se sedanji umetniški vodja klinike in sodobnega Max klub jazz festivala Jure Pukl dobro spomini energije, ki jo je Boško Petrovič znal dobiti iz občinstva in glasbenikov ter udeležencev klinike. »V to energijo sem se zaljubil in tudi zato igram to glasbo. Spominjam se, kako nas je usmerjal, kako nas je včasih tudi nadrl. Ampak vse je bilo iz nekega spoštovanja do nas, čeprav smo bili veliko mlajši od njega, začetniki, pravzaprav smo še slabo igrali. Ampak Boško je videl potencial oziroma perspektivo in je to znal potegniti iz nas,« se jazzovski mojster spominja žal že preminulega legendarnega hrvaškega vibrafonista in takratnega umetniškega vodje jazz festivala Bo-ška Petroviča. Prav druženja na jazzovski kliniki so saksofonista spodbudila k odločitvi o ustvarjanju jazza.
Energijo predajajo dalje
V teh nekaj dneh obiskovanja klinike glasbeniki sicer ne pridobijo nekega znanja, ki bi ga lahko takoj usvojili in uporabili. »Bistvo je, da pobereš material za nadaljnje delo in vaje. Da začutiš to energijo, se povežeš z drugimi študenti klinike, ustvariš nova po-
znanstva, prijateljstva, mogoče tudi nove bende,« pojasnjuje Pukl, ki je tudi sam mentor in z energijo, ki jo je nekoč dobil prav na kliniki in ga je tako prevzela, ustvarja s študenti. »Jaz se res trudim dati čim bolj jasen pogled in znanje, ki ga imam. To predati in nekako usmerjati udeležence,« pravi.
Namreč, jazz je glasba, ki jo je potrebno veliko raziskovati, izvajalec mora biti zelo angažiran, dobro pa je, da ima nekoga, ki ga nekoliko usmerja, če skrene s poti. »Zdi se mi pomembno, da jih mentorji navdušimo in jim pokažemo, kaj vse je možno, ter jim razložimo, kakšna je pot do tja.«
Poleg tega izvajanje jazzovske glasbe zahteva utrjeno tehnično podlago - tepih, kot temu žargonsko rečejo glasbeniki. Na tem se gradi improvizacija. »To je v jazzu in improvizirani glasbi nasploh vedno aktualno. So pa tu še različni stili. Jazz je tudi že zelo odprt, nanj vplivajo druge glasbe in smernice, ki se z njim spogledujejo.« Zato je profesorsko zasedbo sestavil tako, da so zastopana različna polja, saj se
Na Kreativni jazz kliniki sta ustvarjala tudi bobnarja Matjaž Skaza iz Zreč in Gašper Obšteter iz Raven pri Šoštanju. Gnala ju je želja po znanju o jazzu in razširjanju obzorij. »Profesorji so fantastični, treba je čim več dobiti od njih. Vse je dobro organizirano, tako ure pri profesorjih kot igranje v zasedbah ter večerni jam sessioni,« je povedal Matjaž, ki bo znanje s pridom izkoristil, Gašper pa je nabral tudi 'veze in poznanstva'.
med sabo zelo razlikujejo. »Kaja Draksler, ki ustvarja bolj avantgardno glasbo, tudi vodi avantgardni ansambel. Femi Temowo, ki je igral tudi z Amy Winehouse, dela več na ritmu in nekoliko v pop usmerjeni glasbi. Robert Ju-kič, ki proučuje kontrabas, dela tako tradicionalen kot moderen jazz. Melissa Aldana tudi ustvarja moderni jazz, sodelujeta pa še trobentač Raynald Colom in bobnar Gregory Hutchinson, ki je tudi največja zvezda klinike in poučuje tradicijo in kako iz tradicije izhajati v moderni jazz.«
Jazz bo še slišen in slišan
Jazzovski koncerti v Velenju imajo že od nekdaj občinstvo. Celo več, kot ga je v drugih mestih. »To je glasba, ki jo je po-
Nagrajenec Prešernovega sklada Jure Pukl veliko nastopa po svetu in od tega tudi živi. Vedno se porajajo novi projekti, bendi, povabila v različne države. Pravkar se je vrnil iz Čila, kjer je posnel novo ploščo - prvo v živo s koncerta. Naslednjo bo posnel na koncertu Modern and Swing v Max klubu, ki bo 15. marca. Junija pa bo z Matijo Dedičem v New Yorku snemal novo ploščo.
trebno bolj skoncentrirano poslušati. Spominjam se Boška, ki je bil včasih oster do občinstva in mu je zagučal z odra: pšššt ali tiho! Mislim, da se je s tem začela vzgoja velenjske jazzovske publike, kar sedaj nadaljujemo v Max klubu s festivalom.« Obiskuje ga okrog 150 ljubiteljev te glasbe, kar je za tako mesto neverjetno, ocenjuje domačin.
Prav tako je presenečen nad številom obiskovalcev klinike. Bilo jih je kar 49 od blizu, iz vse Slovenije, pa tudi iz Avstrije, Italije, Srbije, Hrvaške in Madžarske. Stari so bili od 13 do 53 let. »Vemo, kakšne so razmere v Sloveniji, kjer ni univerze za jazz, ni univerzitetnega programa, ni klubov, ki bi imeli vsaj trikrat na teden jazz program, saj je tudi trg v Sloveniji premajhen. Tudi v Ljubljani,« pravi in dodaja, da prav projekti, kot je Kreativna jazz klinika s festivalom, pomagajo k razvoju scene in pritegnejo mlade glasbenike, ki se v to glasbo zljubijo in začnejo igrati, študirati in postanejo profesionalci.
Poredni mulčki so bili pridni
Boštjan Oder že deset let pripravlja Gledališče za poredne mulčke - Čas je, da se ta počitniška aktivnost preimenuje - Mulčki preživeli krasne počitnice
Tina Felicijan
Med številnimi počitniškimi aktivnostmi za otroke, ki so jih pripravile različne organizacije, je v vili Rožle potekala gledališka delavnica Gledališče za poredne mulčke. Že deseto leto jo je pripravil Boštjan Oder, radijski moderator, ljubiteljski gleda-liščnik in mojster improvizacije, ki ne ve, kam so ta leta šla, pravi. »Vsako leto se zberemo, da v štirih dneh ustvarimo eno predstavo in se pri tem kaj uporabnega naučimo. Letos smo obnovili na-
stop na odru - kako se vedemo, gibamo, artikuliramo, seveda pa tudi, kako premagamo tremo in vse, kar smo si zamislili, predstavimo gledalcem.« Tako so si ves teden postavljali različna vprašanja o pasteh mladostništva, preizkusili so se v improvizaciji, tudi v stand up komediji. »Ukvarjali
smo se s sabo, iskali v sebi različna čustva in nato načine, kako jih ljudem pokazati.« Pri tem pa šest mulčkov ni bilo nič kaj porednih, zato Boštjan razmišlja o preimenovanju. »Potem pa ne bo več zanimivo,« je protestiral osemletni Tjaš Esih, ki ga gledališče zanima že dalj časa, za udeležbo pa se je
odločil, da bi videl, kako poteka nastajanje predstave. Jaša Gre-gorič doma res rad snema filme in ga je zanimalo tudi, kako je v gledališču. »Zelo pa si želim tudi nastopati,« je povedal osemletnik. Žan Glušič, ki prav tako rad nastopa, pa je želel utrditi znanje in se znebiti treme, ki jo ima pred nastopom.
Čeprav so dopoldneve preživeli v vili Rožle, so popoldne še našli čas za smučanje, drsanje in druge zimske aktivnosti. Jan Konečnik pa je tudi bral in pripravljal govorni nastop. V Gledališču za poredne mulčke so se zabavali in igrali, pa tudi vadili. »Imeli smo govorne vaje, od doma smo prinesli pesmi in naredili kolaž iz posameznih verzov, šli smo se Na žaru, ampak malo drugače kot na televiziji,« je obnovila Neja Simončič. »Poredni pa nismo bili. Pozabili smo biti poredni,« je še povedal Tjaš. Najbolj jim bo v spominu ostal Boštjan. »Ali pa kar vse, ker je bilo čisto vse fajn,« je sklenila Eva Simončič.	a
a
Naš čas, 25. 2. 2016, barve: CM K, stran 10
10
KULTURA

3. marca 2016
Za prihodnost gledališča se ne bojijo
V zakladnico zgodb velenjske hiše kulture je pisalo tudi Kulturno društvo Gledališče Velenje, ki bo letos obeležilo 54 let delovanja
Tina Felicijan
V seriji pogovorov ob 55-letni-ci doma kulture Velenje je Tatjana Vidmar prejšnji teden gostila tri Talije velenjske, kot je poimenovala Karlija Čretnika, Karla Draga Semeta in Mateja Mraza - gledališčnike, ki imajo po skupnih 114 letih zvestobe odru še vedno tremo, preden se zavesa dvigne. »Na odru imam tremo, dokler ne spregovorim,« je dejal
Karli. Drago sprva ima tremo, nato pa steče. Mateju pa trema včasih ostane.
Prva zgodba še ne gre h koncu
Prvo gledališko predstavo -Hlapca Jerneja - so na odru novozgrajenega doma kulture uprizorili 29. novembra 1960 in tako se je začela prva zgodba te hiše, ki je še vedno ena najlepših v Sloveniji, takrat pa je s svojim
pisanim in prosojnim pročeljem ter notranjostjo še posebej prevzemala, se spominja Karli, ki se je pri 19-ih pridružil ekipi 40 razigranih mladincev gledališča. Najprej je odigral Kvasa v Desetem bratu, nato pa Romea. Nekaj verzov pomni še danes. In če igralec na odru pozabi besedilo? »Važno je, da se spomniš prej, preden se predstava konča,« pravi prvi predsednik društva, ki je bil tudi režiser 18 predstav
od več kot 70, ki so jih velenjski gledališčniki spravili na deske. Vedno si je želel igrati žensko, a čeprav je bil enkrat zelo blizu tej vlogi, mu še ni uspelo. Kmalu za njim je med gledališčnike stopil Drago, ki je za komedije bolj neroden, pravi, a se je še spomnil del besedila iz ene svojih zgodnjih komedij. Leta 2001 pa je v takrat že Kulturno društvo Gledališče Velenje prišel Matej Mraz, dobitnik Linhartove značke. On zdaj vodi gledališče.
Obujali so spomine na podporo, ki jo je gledališče v tem okolju vedno imelo. »Hiša je omogočala razvoj, mi pa smo v različnih obdobjih opravljali svoje poslanstvo,« je dejal Drago. Čeprav so bili zaposleni, so lahko za dva tedna odšli na seminarje k priznanim gledališčnikom. Danes pa imajo mladi toliko obveznosti in gledališče je le ena od dejavnosti, »nam pa je bila prva,« je povedal Karli. Spomnili so se številnih ljudi, ki so bili predani gledališču - zakoncev Ko-lar, Milana Lukmana, Majde Gaberšek, Irene Zalar pa Rudija Horvata, ki je živel v kulturnem domu in imel televizor prav tam, kjer so danes pisarne JSKD, se je spomnil Karli. »Ko srečam igralca, imam občutek, da srečam brata ali sestro. Tako dobro se poznamo,« je dejal Drago, ki se ne boji za prihodnost gledališča, saj mladi delajo z velikim žarom, na naslednike, med njimi tudi na Petro Hribernik, pa je ponosen tudi Karli.
ALTERNATOR
Matej Mraz se še zna pokrižati, kot se je moral v svoji prvi vlogi v predstavi, ki jo je režiral Kajetan Čop. Od
takrat se vrača na deske, premamil pa ga je svojevrsten vonj odra.
Knjižnična izposoja pada
Nekoliko manjši je tudi obisk Knjižnice Velenje - Bralci najpogosteje posegajo po leposlovju, najmanj pa jih zanima literatura o verstvih - Največkrat so izposojene otroške klasike
Tina Felicijan
V zadnjih letih je Knjižnica Velenje največ obiskov - tako fizičnih kot elektronskih - zabeležila leta 2012. Od takrat obisk pada, a je razlika v le nekaj sto obiskih. Lani ga je bilo največ novembra, najmanj pa maja in avgusta.
Tako je bilo lani aktivnih članov v vseh enotah - Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki - slabih 10.500, kar ni niti četrtina celotnega prebivalstva v vseh treh občinah. Rast aktivnega članstva so zabeležili le v Šmarnem ob Paki. Največ je zaposlenih, osnovnošolcev in predšolskih otrok.
Izposoja gradiva je bila v zadnjem desetletju na približno enaki ravni, od leta 2012 pa pada. Lani je bilo izposojnih transakcij skoraj 574.500, ko so si člani na dom izposodili slabih 304 tisoč enot gradiva, večinoma
knjižnega. Mladina si je izposojala več kot odrasli, brali pa so tudi več leposlovja kot strokovne literature.
Bralci so največ posegali po književnosti, literaturi s področja umetnosti, uporabnih ved, filozofije in družbenih ved, naj-
manj pa literature o verstvih, naravoslovju in jezikoslovju. Med največkrat izposojenimi deli so bila Muca copatarica Ele Peroci, Brina Brihta Sally Rippin, Kdo je napravil Vidku srajčico Frana Levstika, pa še Antigona, Maček Muri, Solzice in druge klasike.
Knjižnična zbirka Knjižnice Velenje je konec leta 2015 štela skoraj 75 tisoč naslovov oziroma dobrih 190 tisoč enot. To je 4,27 enote gradiva na prebivalca treh šaleških občin. 188 tisoč je monografskih publikacij, ostale pa so serijske. 176 tisoč je enot knjižnega gradiva, ostalo pa je neknjižno. 63 odstotkov je strokovnega gradiva, 37 pa leposlovja.
Med popularnimi deli pa Shan-na, Vreden ljubezni in Pepel v vetru pisateljice Kathleen E. Woo-diwiss. Na seznamu dvajsetih največkrat izposojenih knjig je tudi Varna vožnja: priročnik za voznike.
Z dobrodelnostjo še naprej do brezplačnega šolanja
Nazarje - Osnovna šola Nazarje, ki je že več let poznana kot brezplačna šola, ponovno pripravlja dobrodelni koncert, ki bo s sredstvi, zbranimi z vstopnino pripomogel k nadaljevanju projekta brezplačne šole. Tako imenovani projekt »Za smeh v otroških očeh bo 10. marca ob 18.00 uri, v Športni dvorani Nazarje. Pripravljajo pester glas-
beno obarvan večer z Adijem Smolarjem, skupino Črna mačka, Adrijano Kamnik, Dreto River Band-om, pevskimi zbori in učenci OŠ Nazarje ter ostalimi zanimivimi glasbenimi gosti. Vstopnice so na voljo pri učencih OŠ Nazarje in uro pred koncertom v avli šole.
• ib
Musi v Spominskem parku
Šoštanj - V petek, 4. marca, ob 11. uri bosta Občina Šoštanj in Osnovna šola Karla Destov-nika - Kajuha pripravili slovesnost ob umestitvi doprsnega kipa Petra Musija v Spominski park pred šolo. Kip je Občini Šoštanj januarja podarila NLB, d. d.
■ mkp
Kilave spremembe
Urban Novak
Po nekaj letih je slovensko arhitekturno in inženirsko srenjo prebudil predlog spremembe zakonodaje s področja urejanja okolja in gradnje objektov. Nekoč običajno in ustaljeno prakso spreminjanja zakonodaje ob prihodu vsake nove vlade je za nekaj let zamenjal relativen mir. Sedaj pa se je razplamtela razprava o novem predlogu zakonodaje, in sicer na točki, ki je mogoče za javnost najbolj zanimiva. O tem, kdo bo ljudem gledal pod prste pri gradnji objektov. Arhitekti ali gradbeni inženirji.
Tole bo poskus razmišljanja na splošni ravni in ne poskus spuščanja v detajle posameznega člena predlaganih zakonov. Kot arhitekt moram izreči pohvalo stanovski zbornici pri res aktivnem sodelovanju in vključevanju pri pripravi zakona. Pod stališča in pripombe na predlog zakona je vpisana lepa lista strokovnjakov z različnih področij, vseh povezanih z urejanjem prostora. Podane pripombe so napisane v konstruktivnem tonu in predvsem poskušajo poenostavljati postopke, povezane s politiko urejanja prostora.
A bojim se, da predlog zakona ne rešuje srčike problema. Dolgotrajne in zapletene birokracije pridobivanja gradbenih dovoljenj. Predvsem pa ne poenostavlja pravil, ki določajo pogoje oblikovanja stavb, ali pa jih vsaj ne rešuje v zadosti veliki meri, da bi lahko govorili o novem, poenostavljenemu sistemu pravil. Oboje je namreč povezano in v takšni obliki, kot jo poznamo sedaj, pomeni ovire pri poenostavitvah postopkov.
V	tej državi mislimo, da povprečni Slovenec zna, zmore in da ima čas razumeti pravila, ki mu jih pri gradnji objektov nalaga državna in občinska oblast. Čisto mirno verjamem, da se velika večina graditeljev ob srečanju z zakoni in pravili prime za glavo ter se najprej vpraša, ali so kje kakšna zadnja vrata, skozi katera dobiš gradbeno dovoljenje po hitrem, »domačem« postopku. Pa napaka dosedanje zakonodaje niti ni bila toliko v njenih pravilih, ampak v pomanjkanju izvajanja predpisanih sankcij. Pozor, obstoječa zakonodaja pozna sankcije za prekrške, povezane s prostorsko zakonodajo. A kaj ko je inšpekcijska služba tako kadrovsko podhranjena, da ne zmore učinkovito reševati niti najbolj perečih vprašanj, kaj šele kaj manjših. Samo spomnite se najbolj razvpitih primerov, večinoma povezanih z objekti naših tajkunov in »prekonočnih« milijonarjev. Privoščili so si ekscesne gradnje v naravnih parkih, rezervatih, pokupili in prenovili vile na rečnih, jezerskih in morskih obalah. Resnici na ljubo so se nekateri med njimi znašli v inšpekcijskih postopkih, pogosto sicer šele pod pritiskom javnosti in medijev, a vendarle. Rezultati postopkov pa so vsem dobro vidni in predvsem vsem na očeh. Nikomur od njih ni bilo potrebno rušiti spornih objektov, nikomur ni bilo potrebno popravljati objektov, razen medijskega pompa se ni zgodilo nič.
Pa se postavi vprašanje, zakaj in kako naj avadni državljan, ki si ne gradi dragega vikenda na ekskluzivni lokaciji, ampak le edino in povprečno streho nad glavo, spoštuje te - iste zakone. Zakone, ki bogatejše oproščajo in kaznujejo šibke. Odgovor? Nikakor. Stvar bi bila iznenada sicer popolnoma drugačna, če bi našim vrlim inšpektorjem ter sodiščem kakšnega od teh novodobnih tajkunov uspelo pritisniti ob zid ter kakšno od teh pregrešnih gradenj tudi zares podreti. Podreti in stroške podiranja mirno naprtiti lastniku. Zgled, ki bi ga s tem postavili vsem državljanom, ne bi bil zgolj poučen, ampak tudi vzgojen. Tako pa so slovenski graditelji prepuščeni labirintu pravil in zakonov in le tisti z dovolj debelo denarnico si lahko s plačano pomočjo privoščijo vse. Ostali skoraj nič.
Zgoraj opisana situacija postane še slabša, ko v enačbo dodamo skoraj popolno pomanjkanje izobrazbe arhitekture, umetnosti in kulture. Le dejavno in konstantno izobraževanje v tem omogoča razvoj občutka za lepo ter posluh za sodobna dognanja na področju gradenj. Tako pa so vzori o lepem še vedno zakoreninjeni v zablodah preteklih desetletij in skoraj nemogoče jih je predreti. Zakaj so nekomu recimo všeč pastirski objekti na Veliki planini, ko pa mu poskušaš podoben objekt v sodobni interpretaciji postaviti na njegovo parcelo, sledi popolni upor, ostaja zame velika uganka.
Pa se vrnimo k spremembam prostorske zakonodaje. Na temeljni ravni ni težava v delitvi funkcij ter s tem delitvi posla, ampak pomanjkanje razumljivih pravil, ki obenem tako prepovedujejo kot določajo pogoje za gradnjo objektov. Vse dokler bomo o omejitvah pri gradnjah razmišljali večinoma ploskovno in nam bo manjkalo razmišljanje, da je treba pravila prilagoditi tudi prostornini, ki jih objekti zasedajo, tako dolgo nam zakonodaje ne bo uspelo poenostaviti, kaj šele približati tistim, ki jim je zares namenjena. Povprečnemu slovenskemu graditelju.
V	razvitem svetu seveda ni rešitev, ki bi bile 100-odstotno uspešne. A so rešitve, ki bi nam lahko bile vzgled. Vzgled pri poenostavitvi pravil in doseganju boljših ter kvalitetnejših grajenih okolij. Za njihovo naštevanje je tukaj premalo prostora, a verjemite, so tudi drugačne in uspešnejše ureditve pri določanju pogojev gradnje. Ko bodo spremembe morda nekoč v prihodnosti zajele tudi tovrstne popravke, potem bomo morebiti resnično na poti h kvalitetni in razumljivi zakonodaji. In le zakonodaja, ki bo zagotavljala enakovredno obravnavo vseh graditeljev, bo uspešna.	a
■
■
Naš čas, 3. 3. 2016, barve: CM K, stran 11
3. marca 2016

107,8 MHz
11
Radijski in časopisni MOZAIK
Danijel z nami in vami že četrt stoletja
Prihaja iz sosednje Koroške. Letos bo četrt stoletja od takrat, ko je postal naš radijski sodelavec. Na avdicijo za napovedovalca Radia Velenje ga je prijavila žena, nato ga je poklicala urednica, in kot pravi Danijel Vunderl, se je začel »klopčič odvijati«.
Približno prvih 10 let je delal v studiu na Starem trgu v Starem Velenju precej pogosteje kot danes, ko preko valov Radia Velenje prihaja v domove poslušalcev in poslušalk ob nedeljah dopoldan, ob praznikih, vmes pa »pobere« še kakšno nadomeščanje. »V začetku ni bilo toliko sodelavcev, zato sem pogosteje dežural. Danes pa pravzaprav nimam časa za pogostejša srečanja, morda bi lahko »vskočil« še kakšno soboto dopoldan, več pa zaradi drugih obveznosti ne.«
Med množico sodelavcev Radia Velenje ima Danijel najdaljšo »kilometrino«. Že vrsto let ni le napovedovalec, ampak moderator in tonski tehnik v eni osebi. Skupaj z Andrejem Hoferjem sta se učila tudi upra-
GLASBENE novice
Danijel Vunderl je v studiu Radia Velenje tonski tehnik in moderator hkrati.
vljanja z radijsko tehniko pod mentorstvom Marjana Slapnika, danes že upokojenega radijskega tehnika.
Kaj Danijelu pomeni delu na Radiu Velenje? »Je moj poklic in konjiček hkrati. Čeprav to počnem že 25 let, delo še vedno opravljam z veseljem.« Nedeljski dopoldanski program, pravi Danijel, je specifičen v primerjavi s programi drugih dni. Ne zato, ker je nedelja za večino dela prost dan, ampak ker ni politike. »Kakšne aktualne teme se že lotimo, a ne take, ki bi imela politično noto. Na svoj račun zagotovo pridejo poslu-
šalci, ki radi prisluhnejo slovenski glasbi. Od šeste do osme ure vrtim le to glasbo. Mislim, da smo bili med prvimi radijskimi postajami, ki smo ji namenili več pozornosti.« Da so odločitev poslušalci zelo dobro sprejeli, je bilo opaziti kmalu, saj so se in se še pridno oglašajo v oddajo in tudi po njej.«
Dokler bo šlo, bo ostal naš sodelavec, zagotavlja. Čeprav je program ob nedeljah dokaj natrpan, ga bo poskušal še obogatiti ter s tem v še večji meri izpolniti pričakovanja poslušalcev in poslušalk Radia Velenje.
• Tp
Na Evrovizijo gre ManuElla
Na letošnjem izboru evrovizij-ske popevke v Stockholmu nas bo zastopala Manuela Brečko iz Laškega, ki sicer nastopa z umetniškim imenom ManuElla. Na Emi 2016, ki je potekala minulo soboto, je zmagala s pesmijo Blue and Red, v superfinalu pa premagala Raiven s pesmijo Čr-no-bel. Obe finalistki je izbrala žirija v sestavi Raay, Marlenna in Darja Švajger, o zmagovalki pa so na koncu odločali gledalci. Razlika med finalistkama je bila le 127 glasov.
spremljevalnima skupinama in razveselila obiskovalce s številnimi uspešnicami. Jan Plestenjak trenutno navdušuje z aktualnim singlom Prelepa za poraz, dobro pa so znane njegove uspešnice Stara dobra, Soba 102, Amore
ManuElla je že leta 2005 nastopila v oddaji Bitka talentov (Spet doma), leta 2010 je bila izbrana med sto najboljših talentov Nemčije v oddaji Das Supertalent, nastopila je v polfinalu Misije Evrovizija 2012. Na Slovenski popevki 2013 je osvojila peto mesto, lani pa na povabilo nastopila na RetrOpatijskem festivalu, na katerem je zapela skladbo Vozi me vlak v daljave. Pripravlja prvi album v angleškem jeziku.
Prihajata Jan in Oliver
Jutri, v petek, 4. marca, bosta na četrtem tradicionalnem koncertu ob dnevu žena v velenjski Rdeči dvorani nastopila Jan Plestenjak in Oliver Dragojevic. Na večeru z naslovom Z glasbo za lepši jutri bosta oba priznana glasbenika natopila s svojima
mio, Smeh in solze, Bela noč, 7 let nazaj, Tvoj song, Lolita, Jadra, Barka iz perja, Iz pekla do raja, Sam da ti maš mene rada, Ona sanja o Ljubljani ... Oliver Dragojevic je legenda hrvaške estrade in mojster različnih glasbenih stilov, ki jih na edinstven način spaja v prepoznaven me-diteransko-dalmatinski glasbeni slog. Je izvajalec nepozabnih hitov, kot so U ljubav vjere ne-mam, Cesarica, Oprosti mi pape, Moj lipi andele, Trag u beskraju, Tko sam ja da ti sudim ...
Adele pometla s konkurenco na Britih 2016
Adele je postala absolutna zmagovalka podelitve britanskih glasbenih nagrad brit. Londonsko areno O2 je zapustila s štirimi kipci. Nagrade je prejela
v štirih glavnih kategorijah: najboljši album (25), najboljši single (Hello), najboljša britanstka izvajalka in za globalni uspeh. Zmaga se ji je izmuznila le v kategoriji najboljši videospot, v njej pa je nagrado za video skladbe Drag Me Down prejela skupina One Direction. Najboljši britanski izvajalec je postal James Bay, najboljša britanska skupina je Coldplay, v kategoriji najobe-tavnejši izvajalec je slavila skupina Catfish and The Bottlemen, najboljši mednarodni izvajalec je Justin Bieber, najboljša mednarodna izvajalka Bjork, najboljša mednarodna skupina pa Tame Impala. Na Britih 2016 so se poklonili tudi Davidu Bowieju in mu posthumno podelili nagrado BRIT Icon.
Hrvaška se vrača na Evrovizijo
Po dveh letih premora se Hrvaška spet vrača na izbor za pesem Evrovizije. Na 61. izboru v Stock-holmu jo bo zastopala zmagoval-
PESEM TEDNA na Radiu Velenje
Izbor poteka vsako soboto ob 9.35 uri. Zmagovalno skladbo pa lahko slišite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poročilih ob 9.30 in po poročilih ob 14.30.
1.	ČUKI - Zdaj pa koza rce vsi v zrak
2.	TONY CETINSKI - Od trnja do zvijezda
3.	GUŠTI - Navaden občan
Čuki so izdali svojo prvo napitnico z naslovom Zdaj pa kozarce vsi v zrak. Izdali so jo ob 25-letnici samostojne Slovenije, z njo pa želijo pri ljudeh spodbuditi domovinsko zavest in jih opogumiti, da večkrat razobesijo slovenske zastave. Skladba s spevnim refrenom je dočakala tudi video podobo.
ka prve sezone televizijske oddaje Najlepši glas Hrvaške Nina Kraljic. Nina bo nastopala 10. maja v prvem polfinalnem večeru. Naslov in avtorja pesmi, ki jo bo Nina odpela na Evroviziji, bo HRT objavil v teh dneh. Poleg Hrvaške se letos na izbor vračajo tudi Bosna in Hercegovina, Bolgarija in Ukrajina, poslavlja pa se Portugalska.
Big Addiction z novim singlom
Po desetih letih ustvarjanja so tu novi in sveži Big Addiction s singlom Ne izgubi se. Velenjska zasedba je v vseh teh letih doživela kar nekaj turbulentnih sprememb. Spremenili so ime, zamenjalo se je tudi nekaj članov. To se odraža v bolj dodelanih aranžmajih in liriki, vse skupaj pa še vedno diši po surovem rokenrolu. Z novim singlom Ne izgubi se dokazujejo, da se nikamor niso izgubili in da je vsaka neprijetna izkušnja lahko tudi tista trnova pot, ki te pripelje do želenega cilja. Skladba je dobila tudi zanimivo vizualno podobo. Video so posneli s produkcijo Kugar Films v zapuščenem dvorcu Gutenbuchel v Ravnah pri Šoštanju.
LESTVICA domače glasbe
Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak četrtek v tedniku Naš čas
1.	Falant - Dan's ne bom pr'teb spal
2.	Alfi Nipič & Ansambel Saša Avsenika - Sedem vrtnic
3.	Ognjeni muzikanti - Ko te pogledam
4.	Prleški kvintet - Ne nosi mi rdečih rož
5.	Vihar - Valentinovo
6.	Ansambel Anžeta Šuštarja - Ljubka si
7.	D'Bojanc trio - Moja ljubica
8.	Sekstakord - Ko sta dva zaljubljena
9.	Jodel express & Zoran Zorko - Nora na polke
10.	Novi spomini - Briga me
www.radiovelenje.com
zelo NA KRATKO
ALICE COOPER
Legendarni rocker, ki se ga večina spomni vsaj po uspešnici Poison, bo 12. junija nastopil v ljubljanski Hali Tivoli. Veteran rocka po uspešni lanski turneji z Motley Crue prihaja v Evropo kot ena glavnih atrakcij velikih festivalov in prvič na samostojni nastop tudi v Slovenijo.
POP DIZAJNI
Tako je ime novega benda, ki sta ga ustanovila Tone Košmrlj in Vili Resnik, oba člana nekoč tako popularne skupine Pop Design. V vmesnem času so se njune poti razšle, zdaj pa sta se, kot kaže, spet našla. Skupina je že posnela prvo skladbo Kot ostrina noža, katere avtor je v celoti Tone Košmrlj.
TINKARA KOVAČ
Glasbeno moč je združila z legendarnim italijanskim pevcem Bobbyjem Solom, dvakratnim zmagovalcem festivala v San Remu (1964 in 1969). Skupaj sta
posnela novo skladbo z naslovom La cura e vivere, ki bo v slovenski in italijanski različici uvrščena na nova albuma Tinkare Kovač. Oba bosta izšla 2. aprila, eden bo v slovenskem, drugi pa v italijanskem jeziku.
UP N' DOWNS
Skupina Up N' Downs je končno dočakala izid svojega albuma z naslovom Vse, kar sem pozabil. Njegov izid je pospremil tudi novi singl Barve, sicer pa je na novem albumu dvanajst karakter-no različnih skladb, ki so nastajale v obdobju zadnjih petih let in označujejo ter hkrati zaključujejo začetno obdobje benda.
ATOMIK HARMONIK
Skupina Atomik Harmonik je naredila priredbo pesmi Ustnice brez poljubov, ki jo je frontman zasedbe Jani Pavec že pred leti prepeval s skupino Ritem Planet. Seveda pomembno vlogo v prirejeni skladbi igra tudi frajtonarica. Za skladbo so posneli tudi videospot.
107,®
Naš čas, 10. 3. 2016, barve: CM K, stran 12
12

Leon Stropnik ima v omari vsaj dve uniformi. Eno, ki si jo nadene na slovesnostih, na katrih sodelu-^ je kot predsednik šoštanjskega veteranskega združenja vojne za Slovenijo, in eno, ki si jo nadene, ko se gasilcem dogaja kaj svečanega. »Ne me hecat. Ni res, da imam za obe isto kravato. Razen če sem se zmotil... Ampak to ne bi bilo mogoče.«
^^ Udeleženci občnega zbora Prostovoljnega gasilskega društva
Šmartno ob Paki so po »nalogi« nastopajočih učencev morali tudi telovaditi. Njihova navodila, kaj in kako, so bila jasna. Vsega vajenima županu Občine Šmartno ob Paki Janku Kopušarju (prviz leve) in predsedniku šmarških gasilcev Francu Kumarju seje prikradel ob tem na obraz ironičen nasmeh. Čvek pa je slišal: »No ja, takšnega občnega zbora pa še ne. Očitno ni dovolj, da te drugi vlečejo za ušesa, še sam se moraš.«
^^ Nekdanjega šmarškega občinskega svetnika in tudi tamkajšnjega nogometaša Darka Pokleka -Dadija iz Slatine (prvi z leve) ter Mirka Šarnerja iz Rečice ob Paki družita dve dejavnosti - upokojenska in planinska. Čvek ju je ujel na občnem zboru Planinskega društva Šmartno ob Paki, na katerem sta spremljala dogajanje - eden radostno, drugi zaskrbljeno. Vzrokov za Mirkovo zaskrbljenost Čvek ne pozna, saj je lani pridno sodeloval na akcijah društva, se udeleževal njegovih pohodov. Lahko pa ugiba, da ga skrbi odziv prijateljev ob obisku njegove »čitalnice«. Pa na zdravje.
ZANIMIVOSTI
Delovni dan bi se moral začeti okoli 10. ure
Ne gre za ugotovitev kakšnega od k lenobi nagnjenih postopa-čev, kot bi lahko mislili, temveč za mnenje strokovnjakov, ki so ugotovili, da je običajni delovni urnik neusklajen z notranjo uro večine ljudi, in bi se zato moral začeti okoli 10. ure. Raziskovalec Christopher Barnes na washing-

notranjega ritma vsakega posameznika in ne količine spanja. Kot je razložil, večina ljudi trpi za tako imenovano »družbeno časovno boleznijo«, ki bi jo po ugotovitvah najbolje rešili, če bi delovni dan začenjali okrog 10. ure.
Župan brskal po pornografiji in to nehote pokazal
Župan nemškega mesta Quickborn je v razpravi na Face-booku v podporo svojemu argumentu objavil posnetek zaslona spletnega brskalnika - a v njem ni bila odprta le nemška ustava. Sodelujoči so hitro opazili, da je
tonski univerzi je razložil, da večina delodajalcev spanje ignorira, čeprav je »strateški vir«, in dodal, da bi moral biti delovni urnik usklajen z naravnim ciklusom spanja zaposlenih, saj spočiti ljudje svoje delo opravljajo bolje in so bolj inovativni. Verjame, da bi delodajalci s spremembo delovnika prihranili tudi pri bolniških odsotnostih, saj bi bili zaposleni bolj zdravi, stres pa bi jim težje prišel do živega. Kot je še pojasnil strokovnjak, je vprašanje, ali je nekdo lahko produktiven ob 8. uri zjutraj, vprašanje
106-letnica poplesavala pred predsednikom ZDA
Ameriški predsednik Barack Obama je v Beli hiši gostil 106-le-tno Američanko Virginio McLa-urin, ki je bila nad srečanjem tako navdušena, da so njene noge
Svojo ženo toži, ker je užalila predsednika
Turški voznik kamiona Ali Din? se je odločil za tožbo proti svoji ženi, potem ko je ta večkrat užalila predsednika Erdogana. Žena je menda vedela, da moža
in se pritoži. In se je. Ali je obiskal urad tožilstva in ravnanje svoje žene prijavil. »Neprestano sem jo opozarjal,« je povedal in dodal, da je Erdogan dober človek, ki za Turčijo naredi veliko dobrega. »Ljubil sem jo, a je ne več. Če bi žalila mene, bi to lahko sprejel. Žalitev zoper Erdo-gana pa ne morem pogoltniti,« je še pojasnil. Žena mu ni ostala dolžna - zahtevala je ločitev.
Stoli, ki se pospravijo sami
Nissan je s pomočjo tehnologije za samodejno parkiranje avtomobilov razvil nov način pospravljanja pisarn za lenimi sodelavci. S podobno tehnologijo so namreč opremili pisarniške sto-
imel Thomas Köppl v brskalniku odprtih več zavihkov, ne le nemške različice spletne enciklopedije Wikipedija. Iz posnetka zaslona, ki ga je na Facebooku objavil Köppl kar sam in do katerega se je še pravočasno dokopal nemški medij Bild, je razvidno, da je županu Quickborna všeč točno določena vrsta pornografije.
dobesedno poplesavale. »Nisem si mislila, da bom doživela dan, ko bom lahko obiskala Belo hišo,« je dejala Virginia, ko se je rokovala z Barackom Obamo. Predsednik je gospo vprašal, v čem je skrivnost, da pri teh častitljivih letih še vedno poplesava, in ji predstavil ženo Michelle, ki je bila nad gostjo navdušena. 106-letnici je dejala: »Ko bom odrasla, bi bila rada kot vi.« Virginia pa ji je v smehu dejala: »Saj lahko.«
njeno žaljenje predsednika moti, a se vseeno ni obvladala. Ali je ženo še enkrat opozoril, naj med televizijskim govorom ne preklinja turškega predsednika, a je to vseeno storila. Še več: zamenjala je kanal, možu pa zabrusila, naj kar zabeleži njene sočne besede
le. Stolom pri vračanju nazaj za mizo pomagajo štiri kamere na stenah sobe, ki zbrane podatke nato pošiljajo stolom. Čeprav se zamisel zdi precej posrečena, pa je vprašanje, če se bo kdaj razvila na več kot zgolj promocijski trik.
3. marca 2016
frkanje
» Levo & desno «
Beg-umci
V	odnosu do beguncev se nekateri tudi pri nas obnašajo kot beg-umci.
Optimisti
V	Šoštanju so zaradi težav v termoelektrarni nekateri v skrbeh za delovna mesta. S tem seveda tudi za denar. Banke očitno ne. Po obnovi podružnice NLB je zdaj svoje prostore odprla še Delavska hranilnica. Da le ne bo le mesto plačevanja položnic, da bodo imeli tudi ljudje v njej res kaj hraniti.
Več simbolike
Na tekmovanju za nastop na letošnji Evroviziji je pri nas zmagala skladba Rdeče in modro. No, tudi ta nekaj pove o nas, a še bolj tipičen slovenski je naslov druge finalistke: Črno bel.
Da se ne pokvarijo
Knjige nimajo mesta le na policah ali omarah, po zaslugi Gorenja tudi v hladilnikih. Pa ne zato, da se ne bi pokvarile, da bi bile še bolj pri roki.
Prišla bo pomlad ...
V	torek je nastopila meteorološka pomlad. Politično še vedno čakamo. Očitno je nad nami še preveč temnih oblakov. In hladnih odnosov med nami.
Enaki in boljši
Zadnja tekma med velenjskim in celjskim rokometnim klubom se je končala z neodločenim rezultatom. A oboji trdijo, da so bili boljši. In so si zaslužili zmago. Spet neodločeno.
Tujci med nami
Tudi v primeru laške pivovarne se ponavlja stara praksa: tujci prihajajo, delavci odhajajo. Na srečo je tudi nekaj svetlih izjem.
Brez posluha
Čeprav se menda med podjetji to težko ugotavlja, nekateri trdijo, da šo-štanjska termoelektrarna zadnje čase nima posluha. Nima posluha za šoštanj-ski šport.
Sušec
V	začetku tedna smo stopili v tretji mesec, marec.
V	tem mesecu se narava prebuja, ljudje pa so močno pomladansko utrujeni. Pravo slovensko ime za ta mesec je sušec. A za večino Slovencev tudi enako suh kot ostali.
Naš čas, 3. 3. 2016, barve: CM K, stran 13
3. marca 2016
""^Jis
OB OSMEM MARCU
13
Podjetniški center je poln, vse več pa je tudi poslovnih idej
Na pogovor pred 8. marcem, dnevom žensk, smo povabili direktorico Saša inkubatorja Karlo Sitar - Poslovni center je poln, v njem je 20 podjetij, v katerih ustvarja 50 kreativnih mladih ljudi
Mira Zakošek
Podjetniški center, ki so ga septembra lani uredili v nekdanjem Standardu ob vstopu v Velenje, blesti v svoji lepi podobi. Inovativno so uredili izložbena okna, v katerih prikazujejo svojo dejavnost in uspešne podjetniške produkte. Vsekakor pa je razveseljivo, da je povsem zaseden in da se različni dogodki kar vrstijo. Trenutno poteka tam prvi podjetniški trampolin, ki naj bi prinesel tudi že nekaj konkretnih novih poslovnih idej. O tem smo se pogovarjali z direktorico Saša inkubatorja Karlo Sitar, ki bdi nad celotnim delovanjem tega centra. Gre za uspešno poslovno žensko, ki ima tudi velike zasluge, da je Mestna občina Velenje v preteklih letih uspešno pridobivala nepovratna evropska in državna sredstva. Ob tem pa je karla tudi mati in žena. V kratkem bo rodila tretjega otroka. Kakšno je torej razpoloženje v novem poslovnem centru in podjetniškem inkubatorju?
»Mislim, da je z vsakim mesecem bolje in bolj živahno. Glede na to, da je šlo tako za povsem nov objekt kot tudi novo dejavnost, smo morali vse skupaj najprej dobro spoznati. Čakal nas je velik izziv, tako programsko kot glede samih prostorov, če nam bo res uspelo prostore zapolniti. A pri tem nismo imeli težav, saj je veliko mladih podjetij, ki si želijo ustvarjati tukaj. Interes je bil velik, razpoloženje odlično. Praktično ne mine dan, da se tukaj ne bi ustavil kakšen nov bodoči podjetnik, ki ima idejo in si želi, da mu jo pomagamo uresničiti. Podjetja tukaj so zelo različna, z zelo različnimi poslovnimi usmeritvami.« Se ustaviva najprej v tistem delu, ki ga imenujete Podjetniški center. Tam nudite predvsem pisarniške prostore po subvencioniranih cenah. Kakšna je tamkajšnja struktura podjetnikov? »Imamo 12 pisarn, ki so namenjene izključno podjetjem. Izdelali smo pravilnik, s katerim omogočamo subvencionirane najeme do največ treh let, s tem, da znaša prvo leto najemnina zgolj evro na kvadratni meter, potem pa se vsako leto povečuje za en evro. Prostore lahko dobijo mlada podjetja, stara največ pet let, imeti pa morajo tudi vsaj en razvojni produkt.« Na drugi strani je coworking prostor (prostor za sodelo)? Kaj pravzaprav to pomeni v praksi?
»Takšen način dela je v svetu že zelo razvit, mi smo coworking prostor uredili konec leta 2014 v začasnih prostorih v Rdeči dvorani, kjer smo imeli na voljo zgolj 80 kvadratnih metrov. Mladim, ki so na začetku svoje poti, za delo pa ne potrebujejo prostorov, ampak zgolj občasno delovno mesto, zagotavljamo natančno to. Interesa je veliko in tu je tudi vedno živahno. Takšen način dela je odlična priložnost za medsebojno spoznavanje in tudi skupno »piljenje« poslovnih idej ter jim nudi potrebno motivacijo. V coworking prostoru imamo trenutno 8 podjetij in dve startup ekipi, ki podjetja še nimajo.« In koliko ljudi se srečuje v teh novih prostorih?
»V Podjetniškem centru imamo 20 podjetij, katerih povprečna starost je poltretje leto. Tukaj dela in ustvarja več kot 50 kreativnih ljudi, ki skupaj z ekipo Saša inkubatorja sestavljajo res pozitivno družbo, prežeto z ustvarjalnostjo in razvojem. Srečujemo se vsak dan, pa tudi na številnih dogodkih, ki jih organiziramo tako za našo prepoznavnost (s tem želimo pritegniti k sodelovanju še več podjetnikov in posameznikov) in predstavitev poslovnih idej. Klima je odlična in
mnogi mi pripovedujejo, koliko bolj uspešno ustvarjajo v takšnem okolju, kjer dobivajo neposredne potrditve (pa seveda tudi kritike), kar bolj pozitivno vpliva na produktivnost v primerjavi z ustvarjanjem doma ali drugje na samem.« Rekli ste, da imajo tu začasne sedeže mlada, nova razvojna podjetja. Pa vendar se sliši, da sta tu tudi Plastika Skaza, pa APO Vizija?
»Pri nas ni APO Vizije, ampak imamo Apo Revizijo, ki se ukvarja s čisto novim produktom - s forenzičnim računovodstvom - in je obenem tudi naše inkubirano podjetje, staro eno leto. Tudi Plastika Skaza seveda nima tukaj sedeža, je pa naše inkubirano podjetje IP Plastika Skaza, ki je tudi mlado razvojno podjetje, ustanovljeno leta 2013. Imajo odlično ekipo, iz katere poslovne ideje kar »žvrgolijo« in veliko prispevajo k dobri podjetniški klimi ostalih. Veseli smo, da so tukaj, mladi imajo radi dobre podjetniške zgodbe in od njih se lahko veliko naučimo. Na nas prenašajo dobre izkušnje, še posebej jih občudujemo, koliko vlagajo v izobraževanja mladih kadrov, kako se posvečajo, razvoju, prodaji in strateškemu marketingu.«
Ob dnevu žena $$$$$
Cirila Kugler je cvetličarka v Pupovi cvetličarni Rožica. Njeno delo je cenjeno in kreativno, pravi. Nima občutka, da v družbi manjka spoštovanja do žensk. Kot vsako leto 8. marec z veseljem pričakuje tudi zaradi večjega povpraševanja po cvetju. »Dan žena še ima tradicijo, moški še namenjajo pozornost s podarjanjem cvetlic, kar je res
Podjetniški inkubatorji so že dolgo moda, tudi v Šaleški dolini to ni nobena novost. Vse skupaj pa še zdaleč ni enostavno, šlo naj bi za nekakšno valilnico novih delovnih mest in novih podjetij. Doslej kakšnih velikih uspehov ni bilo zaznati, kako ste si torej zastavili delo zdaj, ko ste podjetniški Saša inkubator organizirali na občinski ravni? »Ko smo ugotovili, da je prejšnji lastnik inkubatorja imel namen likvidirati družbo, je župan Bojan Kontič predlagal občinskemu svetu, da inkubator prevzame občina ter tako zagotovi podporno okolje na občinski in subregijski ravni. Ne moremo si predstavljati, da bi bilo mesto s takšnim gospodarskim potencialom brez podjetniškega inkubatorja. Poleg ugodne infrastrukture, ki jo vsekakor zagotavljamo, nudimo mladim, ki imajo ambicije, da postanejo podjetniki, cel spekter različnih podpor, od mentorskih do zagotavljanja potencialnih vlagateljev, investitorjev. Seveda to nikakor ni enostavno, a smo že spoznali, da so investitorji, ki so pripravljeni vložiti v dobre ideje, in želimo si, da jih čim več pridobimo. Prav tako pomagamo bodočim podjetnikom in tudi že oblikovanim podjetjem pri prijavah na razpise, nudimo pa jim tudi vse druge za podjetništvo potrebne informacije. Verjamemo v uspeh, saj je okoli nas, tukaj v našem mestu, cel kup mladih talentov, ki bodo, o tem sem osebno prepričana, kmalu sijali kot uspešni podjetniki.«
Trampolin, ki ga sedaj izvajate, je prvi takšen konkreten projekt?
»Ja, to je prvi projekt po principu po-speševalnika. Poimenovali smo ga Podjetniški trampolin 2016. Gre za šestte-denski intenzivni program, ki že poteka. S pomočjo odličnih predavateljev in mentorjev bodo ekipe, sodeluje jih 14, pridobile potrebna dodatna znanja za dokončno oblikovanje podjetniške ideje. Naučili jih bomo raziskav trga, prilagajanja produkta potrebam tržišča, kako do kupcev in podobno. 25. marca pa bomo projekt zaključili z izborom šestih najboljših ekip, katerim bomo tudi omogočili, da bodo podjetniške ideje predstavili konkretnim bodočim investitorjem.« Priti do teh potencialnih vlagateljev pa najbrž tudi ni enostavno? »Zagotovo ni enostavno, a tudi na to vprašanje lahko odgovorim z zadovoljstvom. Veliko vlagateljev je v Sloveniji in tudi v tujini, ki so pripravljeni vlagati v »Start:up ekipe«. Povezujemo se z njimi in upam, da bomo našli tudi takšne, ki bodo pomagali udejanjiti to, kar prav v tem času nastaja v našem »trampolinu«.
Karla Sitar, tudi sami ste uspešna in podjetna ženska, dokazujete pa, da je mogoče biti ob tem tudi dobra mama. Za nekaj časa se boste posvetili novemu družinskemu članu, to bo že vaš tretji otrok. »Res je, moram priznati, da je včasih težko uskladiti vse aktivnosti doma in v službi, vendar ob pomoči oziroma podpori moža in najinih staršev, ki so vedno pripravljeni pomagati, je veliko lažje.«	a
pohvalno. Tradicionalen je rdeči nagelj, tudi rdeča vrtnica je priljubljena, kak spomladanski cvet,« našteva in obljublja, da bodo dobro pripravljeni. Čeprav je kot cvetličar-ka ves čas med rožami, se tudi sama razveseli kakega cveta ob dnevu žena. »S tem simbolnim darom k hiši prineseš življenje.«
Čutna folklora
Orientalski plesi so raznoliki, plešejo jih po celem svetu - Marsikje jih preveč povezujejo z erotiko - Nežka Cestnik razbija stereotipe
&
Tina Felicijan
Nežka Cestnik želi postati učiteljica likovne vzgoje, v prostem času pa biti plesalka. Zato v Mariboru študira likovno pedagogiko in v tamkajšnji plesni šoli Zapleši si tudi uči orientalske plese. 22-letna Ve-lenjčanka se že od nekdaj navdušuje nad plesom. Dokler se pred desetimi leti ni navdušila za orientalske plese, je trenirala hip hop, zdaj pa ga je dala na stran. Čeprav jo mikajo tudi drugi plesi - že dolgo ji je všeč jazz balet, ki se ga bo lotila, če bo kdaj ime-1 a več časa - zdaj pa hodili po poti Orienta in se temu povsem posveča. Pred kratkim je na tekmovanju Lukec open v Laškem zmagala v svoji kategoriji in zasedla tretje mesto v skupnem seštevku. »Gre za mednarodno tekmovanje, na katerega se lahko prijavi kdorkoli, a pod okriljem plesne šole. Plesni slogi so bili različni - od orientalskega plesa do hip hopa, največ pa je bilo breakdanca in jazz baleta. Uvrstila sem se na tretje mesto art kategorije, v kateri so orientalski plesi, jazz, modern, step, mažoretke,« je opisala prvo tekmovanje, ki se ga je udeležila kot orientalska plesalka, zato ji je dosežek dal še večji zagon, da poseže po še boljših.
Našla se je v kulturi
Orientalske plese je začela spoznavati v velenjski plesni šoli Spin. »Gnalo me je zanimanje na za nekaj novega, svežega, za ples, ki izraža neko čutnost,« je pojasnila, zakaj se je začela ukvarjati z njimi. Najde se v celotni kulturi, pravi. »Glasba je zelo raznolika - lahko je povsem umirjena, čutna, lahko pa poskočna, prav žurerska. Všeč mi je, da lahko združim čutnost in eleganco z odsekanimi gibi in med tem uživam.« Spekter plesnih slogov je namreč izjemno širok. So plesi, ki prihajajo iz folklore. »Denimo baladi, pri katerih so kostumi enodelni in ne dopuščajo veliko golote. Iz tega izvira šabi, ki sem ga tudi predstavila na tekmovanju.« Gre za bolj zabaven slog iz arabskega sveta, orientalski ples se je razvil tudi
v San Franciscu, a je tam bolj moderen in ga plešejo na bolj elektronsko glasbo. »Bolj je kot nekakšno zvijanje,« ga opisuje Nežka, ki sama največ pleše je. rak šarki, najbolj raz-šiijen slog.
Tako kot plesni slogi so tudi kostumi po celem svetu različni. Liče-nje je odvisno od vsake plesalke. Čeprav za glasbeno spremljavo uporabljajo številna tradicionalna glasbila, Nežki najbolj leži tarabu-ka oziroma dar-buka - »tolkalo, iz katerega lahko J izvabljamo različne zvoke.« Nežko s tarabuko spremlja kar njen fant Zan, ki seje za bobnanje navdušil, ko je Nežka začela plesati. »Plesalka in bobnar opazujeta in poslušata drug drugega, veliko improvizirata in se s pogledi usklajujeta, da zamenjata ritem ali določita konec točke.«
Pleše za prepoznavnost
Nežko, ki na splošno goji ljubezen do umetnosti, do lepega, žalosti, da ljudje ta dinamični ples prevečkrat povezujejo z erotiko in erotičnimi plesalkami. »Se mi je že tudi zgodilo, da sem nastopala in so me moški začeli spraševati, a se mislim sleči ali ne.« Zato plesalke in plesalci - orientalski ples je namreč folklora in plešejo ga tudi moški - poskušajo čim bolj širiti zavest, da je ta umetnost del kulture. »Resda pokažemo več kože kot pri katerih drugih plesih. Ampak zaradi tega v središču plesa še ni erotika,« protestira Nežka, ki želi plesati za prepoznavnost te umetnosti. Pa tudi za rezultate.
»Če hočeš priti do nekih rezultatov, moraš trenirati kot za vsak šport - za kondicijo, za moč, seveda pa vaditi gibe raznih stilov.« Trenutno je njen največji cilj, da bi jo poklicali na gala show kakega plesnega festivala, kamor povabijo najboljše, da se lahko pokažejo. Zato svoje napore usmerja v to. Podpira pa jo tudi družina. Še več - pleše-ta skupaj z mamo, kar je dobro, saj lahko v domačem prostoru z ogledali, ki mu pravijo plesna dvorana, sestavita koreografije. Zan bobna, podpira pa jih tudi oče. »Nudimo programe za popestritev raznih prireditev. Pravimo, da vse ostane v družini. Vsi smo se s tem začeli ukvarjati ljubiteljsko, vztrajamo pa zaradi veselja,« je sklenila plesalka.


Naš čas, 25. 2. 2016, barve: CM K, stran 14
14
DRUŠTVA

3. marca 2016
Vzgojili prvih 150 matic
Načrti podobni lanskim - Čim več izobraževanja
Tatjana Podgoršek
Nazarje, 19. februarja - Članom Čebelarske zveze Saša, ki prihajajo iz 11 čebelarskih društev Šaleške in Zgornje Savinjske doline, se je lani izpolnila dolgoletna želja in prednostna naloga. Uredili so vse potrebno za vzrejo čebeljih matic na območju zveze in registrirali vzrejno postajo v Lučah. Tu je rejec Anton Kumer že vzredil prvih 150 gospodarskih matic. Veliko aktivnosti so opravili še pri registraciji plenil-ne postaje v dolini Lučke Bele v Lučah. To je tudi eden od osrednjih razlogov, da so se pred leti lotili ureditve čebelarskega centra v Lučah in predvideli v prihodnje razvoj čebelarskega turizma na območju doline. O tem in drugih opravljenih nalogah v preteklem letu so podrobneje spregovorili na občnem zboru zveze v prostorih gradu Vrbovec v Nazarjah.
Izobraževanje, informiranje, osveščanje
V čebelarska društva zveze je včlanjenih 400 čebelarjev, ki gospodarijo s približno 4150 čebeljimi družinami. V primerjavi s predhodnim letom je teh za štiri odstotke več. Lanska bera medu je bila boljša kot v zadnjih dveh letih. Predsednik zveze Ivan Čo-
par je med opravljenimi lanskimi nalogami poudaril izobraževanje. Več oblik za pridobivanje potrebnega znanja so organizirali lani, »udeležili pa so se ga tisti, ki menijo, da le-to potrebujejo, ker se zavedajo, da z nadgradnjo znanja in novimi spoznanji na tem področju lažje in uspešneje čebelarijo.« Ponosni so na tečaj za začetnike, ki se ga je udeležilo 50 udeležencev. Po Čoparje-vih besedah so svojo dejavnost predstavili širši javnosti na dnevu odprtih vrat, sodelovali so na
Na osnovi rezultatov bomo lahko kupcem dokazali, da je naš med neoporečen.«
Nadgradnja utečenih aktivnosti
V letošnjem delovnem programu niso predvideli novosti, ampak nameravajo utečene dejavnosti nadgraditi. Predavanja, tečaji, delavnice ostajajo stalnice delovanja, prav tako nekatere akcije (slovenski zajtrk, dan odprtih vrat slovenskih čebelnjakov, sodelovanje na prireditvah, sre-
Letos ne načrtujejo novih aktivnosti, ampak dopolniti že utečene.
tradicionalnem slovenskem zajtrku, se odpravili na strokovne ekskurzije, sodelovali na nekaterih prireditvah, izdali pa so še dve številki revije čebelica Saša in z njima poskrbeli za informiranje in osveščanje članov. Dotaknil se je še čebelarske afere. »Prav naša zveza je preko krovne organizacije vrsto let opozarjala pristojne službe na potrebo po pregledu Debevčevih palčk za zatiranje varoje. Afera se je danes polegla, njen rezultat pa je kar nekaj neprodanega medu, predvsem pa zmeda pri naših kupcih. Predlagam, da vsi čebelarji v naši zvezi izkoristimo možnost brezplačnega pregleda medu na Čebelarski zvezi Slovenije.
čanjih ...). V centru v Lučah bodo nadaljevali vzrejo gospodarskih matic, pripravili potrebno za vzrejo plemenskih matic ter poskušali pridobiti nove člane ter mlade za delo v čebelarskih krožkih. Teh imajo v regiji Saša šest, v njih pa deluje 56 učencev.
Na občnem zboru so podelili še odlikovanja Antona Janše ter izvedli nadomestne volitve. Namesto umrlega Edija Stropnika je novi podpredsednik čebelarske zveze Saša Miran Glinšek (predsednik Čebelarskega društva Mlinšek Velenje).
Še vedno zvesti Gorenju
406 upokojencev Gorenja se je družilo v restavraciji Jakec
Vsako leto, že 12 let, odkar je bil ustanovljen Klub upokojencev Gorenje, se nekdanji zaposleni družijo. Družijo se pri aktivnostih v športu, pohodništvu, izletih, tudi ob obletnicah se srečujejo, obiskujejo starejše in bolne člane. Od 811 članov jih je 39 starejših od 80 let. Tokratno druženje je bilo namenjeno letnemu pregledu aktivnosti in izvolitvi oziroma potrditvi mandata izvoljenim predstavnikom, ki vodijo klub upokojencev. Tudi naslednja štiri leta bo klub vodil nekdanji direktor Gorenja Jože Stanič, tajnik pa bo Dušan Jeriha. Ob veliki podpori matične firme Gorenje in njenega predsednika uprave Franja Bobinca bo klub še naprej lahko izvajal vse utečene aktivnosti. Predvidevajo, da bodo letos organizirali 13 pohodov, 10 izletov, 2 enodnevna izleta, obisk gledališča ... Predsednik Stanič je poudaril, da je treba posebno pozor-
Zbrane je pozdravil tudi predsednik uprave Gorenja Franjo Bobinac.
nost posvetiti tistim, ki imajo nizke pokojnine. Aktivnosti in program so zapisani na spletni strani, dvakrat tedensko pa je odprta pisarna Kluba upokojencev Gorenje na Prešernovi cesti 8 v Velenju.
Franjo Bobinac je zbranim predstavil razmere v Gorenju, ob tem pa poudaril, da delajo tako, kot so se naučili od svojih
predhodnikov, kot da so velika družina, ki jo sestavlja 10 tisoč zaposlenih doma in v svetu. Držijo skupaj, veseli pa so tudi, da so jim upokojenci še naprej tako pripadni. Srečanja se je udeležil tudi predsednik Šaleške pokrajinske zveze upokojencev Konrad Steblovnik.
Obetavna lanska letina
Šmarški vinogradniki pričakujejo visoke ocene - Letos 20-letnica
Tatjana Podgoršek
Šmartno ob Paki, 19. februarja
- Društvo vinogradnikov Šmartno ob Paki šteje 126 članov, ki si bodo leto 2015 zapomnili po tem, da je bila narava naklonjena vinogradnikom, ter po odstopu predsednika društva Mihaela Fajfarja sredi mandata. Na obč-
(tako delovni predsednik občnega zbora Franc Podgoršek)
pripravo poročila o delu društva v preteklem letu, je to storil tajnik in v. d. predsednika društva Alojz Slemenšek. Ta je med drugim povedal, da so lani zaradi ugodnih vremenskih razmer imeli manj težav pri pridelovanju in predelovanju grozdja v primerjavi z letom 2014, vendar kljub temu niso zanemarili aktivnosti, ki jim že vse od ustanovitve društva namenjajo veliko pozornosti - izobraževanju s področja vzgoje in zaščite trte ter nege vina. Pripravili so več predavanj, praktičen prikaz reza vinske trte, se seznanili s primeri
Zadovoljni, ker so lani kljub manjšemu nesoglasju v društvu uresničili vse
zastavljene naloge.
nem zboru v dvorani šmarškega kulturnega društva so zato izvedli nadomestne volitve. Naslednji dve leti, do izteka mandata, bo društvo vodil Peter Krajnc, ki je dolžnost predsednika opravljal že prejšnji mandat.
Ker je Mihael Fajfar odklonil
dobrih praks na strokovnih ekskurzijah, izvedli delovno poku-šino vin, ocenjevanje vin letnika 2014 in bili s povprečno oceno 17,79 zadovoljni. »Ker je bilo lani manj vremenskih težav, upajo na letošnjem ocenjevanju vin lanskega letnika na visoke ocene
in s tem lepo nagrado v kleteh.« Člani društva so bili pobudniki zasaditve potomke najstarejše trte modre kavčine na ploščadi pri šmarški knjižnici. Poleg tega je društvo pridobilo še 15 potomk. Prejeli so jih nekateri člani društva in jih posadili po obronkih šmarške občine. Tudi lani so se vključili v praznovanje občinskega praznika, v sodelovanju z lokalno skupnostjo ter ostalimi društvi občine postavili novo brunarico za glasbo v Martinovi vasi, sedem članov je po Martinovem poskrbelo, da so ljubitelji dobre kapljice lahko poskusili mlado vino na kleteh odprtih vrat. Ob koncu poročila o opravljenem delu v preteklem letu je Alojz Slemenšek pozval člane, naj v prihodnje dajo prednost dobri plati vinogradništva in vina - prijateljstvu, druženju, veselju, zadovoljstvu .
Leto 2016 je za društvo jubilejno - praznuje 20-le-tnico delovanja. Obeležili ga bodo s prireditvijo septembra, pred tem in po omenjenem mesecu pa bodo izvedli »železni del delovnega programa« - izobraževanja, promocijske aktivnosti, ocenjevanje vin letnika 2015, praktičen prikaz dela v vinogradu, sodelovanje na prireditvah društev in občine v lokalni skupnosti, strokovne ekskurzije.	a
Druženja in nove izkušnje
Sodelovanje na izborih za kmetico in mlado kmetico leta
Tatjana Podgoršek
Ravne pri Šoštanju, 6. februarja - Članice Društva podeželskih žena Šaleške doline so se tudi na letošnjem občnem zboru društva v dvorani večnamenskega objekta Reks v Ravnah pri Šoštanju zabavale, kot se znajo le one. Glede na opravljene aktivnosti v letu 2015 so se tudi lahko, saj so bile te - po mnenju
predsednice društva z več kot 140 članicami iz občin Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki Marinke Menih - zanimive, pestre in poučne.
Izvedle so jih v obliki delavnic, tečajev in drugih oblik izobraževanja. Poleg pridobivanja novih znanj ali nadgradnje pridobljenega so si »privoščile« ogled kulturne prireditve, se odpravile na ogled primerov dobrih praks v Posočje, na planinski izlet, se udeležile srečanja kmetic Celjske in Koroške regije. Največ dela in truda pa je bilo povezanega s prireditvijo Izbor mlade kmetice in mladega gospodarja 2015 v Vinski Gori. Marinka Menih ni skrivala zadovoljstva ob re-
zultatih, ki so jih dosegle članice društva na Dobrotah slovenskih kmetij na Ptuju. Vsako leto jih je namreč več med prejemnicami zlatih priznanj.
Glede na okviren letošnji delovni program jim tudi tokrat ne bo dolg čas. Znova bodo v ospredju delavnice, tečaji, različne oblike druženja, srečanja, znova bodo sodelovale na Dobrotah slovenskih kmetij. Odločile so se tudi, da bodo sodelovale na izborih za kmetico in za mlado kmetico leta 2016. Njihova kandidatka za kmetico bo Nada Apat iz Gaberk pri Šoštanju, za mlado kmetico pa Tamara Borovnik iz Šentilja pri Velenju.
■
■

Naš čas, 3. 3. 2016, barve: CM K, stran 15
3. marca 2016
«»SÜAS
BISERI, MLADI
15

BISERI
maturantskega plesa
Vsaka pričeska je lahko svečana
Maturantski ples dijakov zaključnih letnikov velenjskega šolskega centra - naj spomnimo, da bodo letos kar trije - se hitro bliža. Prvi bo že čez osem dni. Maturanti in maturantke imajo zagotovo že pripravljeno vse, kar bodo na svoj večer oblekli in obuli, še nekaj dni časa pa imajo tudi, da se odločijo, kakšno frizuro bodo imeli. Ta je poleg make-upa še kako pomembna, saj lahko da tisto piko na i celotnemu svečanemu videzu ali pa ga povsem poruši. Najpomembneje pa je, da je pričeska, ne glede na dolžino las, usklajena z vašo obleko in celotnim stilom.
Strokovnjaki za lase dobro vedo, da prav vsaka pričeska, ne glede na to, ali je kratka ali dolga, kodrasta ali ravna, lahko postane svečana. Izbor je neskončen. Če imate kratke lase, naj vas spomnimo, da so najbolj priljubljene kratke svečane frizure - tiste, pri katerih so lasje počesani nazaj - ali nekoliko bolj elegantne paž pričeske. Če so vaši lasje dolgi, imate veliko več možnosti za oblikovanje. Odločite
se lahko za vedno elegantne fige, kodre ali klasično dvignjene pričeske, malce drugače pletene kite, valovite pričeske ter vedno aktualen "čop" oz. konjski rep.
Ko izbirate svečano pričesko, vedno upoštevajte obliko svojega obraza. Dvignjene pričeske lepše pristajajo tistim, ki imajo okrogel obraz, saj ga optično povečajo. Tistim, ki imajo podolgovat obraz pa bolj pristajajo spuščeni lasje, saj omehčajo poteze obraza.
Maturantke! Ko izbirate frizuro, upoštevajte tudi izrez vaše maturantske obleke. Dvignjene pričeske in gola ramena ali nizek izrez obleke ne gredo najbolje skupaj. Ujemajo se z visokim izrezom obleke. Dobro bo, če pri izboru pričeske ostanete zveste same sebi. Preveč eksperimentiranja ni priporočljivo, saj se ne boste dobro počutile. S pričesko morate biti najprej zadovoljne same! Zato je dobro, če pričesko preizkusite že kakšen dan pred plesom, da ne boste tik pred odhodom od doma v dvomih, ali ste se odločile prav.
Vedno je dobro, če pri tem poiščete tudi nasvet strokovnjakov, ki vam bodo znali predstaviti tudi trende v lasni modi in jih uskladiti z bravo vaših las, njihovo strukturo in tudi obleko. Nič ne bo narobe, če na spletu poiščete pričesko, ki vam je všeč. Ali bo lepa tudi na vas, vam bo povedal frizer in tudi vaše ogledalo. Frizerju boste s tem, ko mu boste predstavili pričesko, ki vam je všeč, verjetno zelo olajšale delo, saj bo lahko izhajal iz nje. Tako bo hitreje spoznal vaš slog in želje.
Pa še en nasvet. Tudi pri lasni
modi velja, da je velikokrat manj več. Nikar ne mešajte več stilov in nikar ne pretiravajte. Če si las ne želite spletati, jih lahko zvijete ali oblikujete v kolutke, zavitke, polž-ke ... Take pričeske so hitro ustvarjene, delujejo pa zelo mladostno. Lahko so tudi ekstravagantne in svečane. Če vam njihovo ustvaija-nje ne gre od rok, vam bo morda pomagala kar mama. Frizer pa bo zagotovo znal ustvariti tudi takšno pričesko, če njej ne zaupate. In če vam ne bo všeč, boste lahko poskusile še kakšno, preden se dokončno odločite.

Frizerski studio M Maja Jeseničnik s.p.
m
041 420 557
Na NOVI lokaciji v Šoštanju -Trg Bratov Mravljak 16
Vse frizerske storitve na enem mestu 20 % popust za maturantke in maturante ter njihove starše
Kaj pa maturanti? Če imate dobrega frizerja in so vaši lasje natančno postriženi, jih boste lahko oblikovali tudi sami. Čisto nič pa ne bo narobe, če boste frizerja tik pred plesom obiskali tudi vi. Je pa
res, da je oblikovanje maturantske pričeske za fante vedno bolj enostavno. Tudi za fante velja, da naj ne glede na zadnje trende izberejo frizuro, ki se ujema z njihovo obliko obraza.	a
Ustvarjalni, aktualni, zagnani
Nova generacija dijakov pod okriljem Šaleškega študentskega kluba oblikuje program za vrstnike in pomaga pri izvedbi študentskih aktivnosti
Tina Felicijan
Če je Šaleški študentski klub tista mladinska organizacija, ki skrbi za interese tukajšnjih študentov, je njegova dijaška sekcija zadolžena za dejavnosti in ugodnosti za dijake ter njihovo pripravo na študentsko življenje. Deluje pod zaščitnim znakom mame sove, ki je pred kratkim izvalila malega skovika - nov logotip dijaške sekcije. Aktivnih članov,
»Prizadevamo si za prepoznavnost. Trudimo se, da bi bili ŠŠK dijaki skupina mladih, ki bi se ji tudi v prihodnje ljudje z veseljem pridružili in ustvarjali kot sedaj mi, saj se imamo fajn in si želimo, da bi več vrstnikov imelo to izkušnjo.« Vid Stropnik
ki skrbijo za pestro prostočasenje velenjskih dijakov, je več kot 15, vodi pa jih predsednik Amadej Šuperger. »Smo nekoliko manjša skupina, ampak mislim, da delujemo odlično. Med bolj aktivnimi člani so podpredsednik Luka Breznik, Vid Stropnik, Igor Kr-stulovic, Jošt Kodrič, Špela Zlo-
dej in drugi.« Delajo prostovoljno, za svojo zabavo, velikokrat pa se morajo odpovedati kakim drugim aktivnostim, da uskladijo šolo in delo. »Fajn je, če nekdo nekaj naredi namesto tebe. Fajn pa je tudi, če delaš ti za druge in ti uspe.« Večinoma so dijaki višjih letnikov, z veseljem pa sprejmejo tudi mlajše, ki bodo naslednje leto nadaljevali njihovo delo, ko bodo že prestopili v študentski stan.
Aktivni člani skupnosti
Z lokalno skupnostjo dobro sodelujejo. Mestna občina Velenje jim pomaga s sredstvi za organizacijo in izvedbo aktivnosti, dobro se razumejo z drugimi mladinskimi organizacijami, ki jim z veseljem pomagajo pri njihovem programu, in podobno. »Ker od lokalne skupnosti dobimo veliko podpore, se trudimo vračati tako, da čim bolje poskrbimo za dijake na različnih področjih - od ugodnejših frizerskih storitev, cenejših vstopnic za fitnes, bazen, kino, nižjih najemnin za piknik prostore. Poleg tega pa omogočamo sodelovanje pri ustvarjanju programa, tako zabavnega kot iz-
»Mislim, da bi mladi predvsem radi žurali, zato se osredotočamo na to, da bi se v svojem prostem času res imeli čim bolj fajn, ampak nekoliko drugače, z drugačno vsebino.« Amadej Šu-perger
obraževalnega, kulturnega, športnega,« je utemeljil Vid Stropnik, ki poln idej sodeluje pri organizaciji dogodkov, sicer pa se posveča stikom z javnostjo in urejanju facebook strani.
'Park bo tudi letos dogajal'
V počitniškem tednu so si dijaki pripravili pestro dogajanje v eMCe placu, kjer je njihova baza bolj izkušenih kolegov, ki jim svetujejo in pomagajo, mladih in novih sodelavcev ter občinstva pa tudi idej. »Sami si dogodek izmislimo, ga organiziramo in tudi izvedemo, pomagajo pa nam ŠŠK-jevci in drugi v eMCe placu,« pravi Vid. »Včasih ne vemo, kaj bi, pa potem nekdo blekne nekaj butastega, ampak potem iz tega pride neka boljša ideja, na koncu pa nastane nek dober dogodek,« ga je dopolnil Amadej. Tudi med delovnimi tedni si radi
pripravijo kak prigrizek, tematski ali filmski večer, turnir v video ali družabnih igrah, koncert. »Kdorkoli ima kakršnokoli idejo, tude če ni član, ga vabimo na naše sestanke ob sredah ob 15. uri v eMCe placu, da nam jo predstavi, in mu bomo lahko pomagali, da jo razvije in izvede,« vabi Amadej.
Čeprav so prav oni tisti, ki soustvarjajo mladinski program, si želijo, da bi dogajanja za mlade bilo še več. Po drugi strani pa opažajo, da so mladi bodisi preslabo obveščeni ali premalo zainteresirani. V Velenju se namreč veliko dogaja, je pa res, da norih žurov, ki si jih mladi želijo, ni vsak vikend, razmišljata sogovornika.
Do marca bodo sestavili program za svoj najljubši festival Park s5 dogaja, ki bo tudi letos potekal konec šolskega leta. To bo vrhunec dijaških aktivnosti, ko bodo ponovno strnili največ dogodkov, priredili najboljše koncerte, pripravili največ hrane, sta v smehu naštevala Amadej in Vid, ki sicer tako Park s5 dogaja kot druge dijaške zadeve jemljeta zares, a tudi za zabavo.	a
Od otroštva naprej na svoje ledvice glej
Na pobudo Mednarodne zveze za nefrologijo in Mednarodne zveze za ledvične bolezni SVETOVNI DAN LEDVIC vsako leto obeležimo na drugi četrtek v marcu, da bi izboljšali ozaveščenost ljudi o pomenu delovanja ledvic, preprečevanju in zgodnjem odkrivanju kronične ledvične bolezni. Kronična ledvična bolezen je namreč zelo pogosta, ima jo vsaj eden od 10 odraslih ljudi. Za nastanek ledvične okvare so najbolj ogrožene skupine ljudi z dejavniki tveganja, ki imajo: sladkorno bolezen, zvečan krvni tlak, bolezni srca ali ožilja, sečne kamne, povečano prostato, avtoimunske bolezni, dedno ledvično bolezen, ali svojce, ki so jim ledvice odpovedale, so stari nad 50 let, imajo prekomerno telesno težo in so kadilci. Čeprav redkeje, se pojavlja tudi pri otrocih, ki lahko zbolijo že v zgodnjem otroštvu zaradi prirojenih ali dednih ledvičnih bolezni. Mnogi ljudje sploh ne vedo, da imajo okvaro ledvic, saj nimajo prav nobenih težav. Ker nič ne boli, jo namreč odkrijemo samo s preiskavami seča in krvi, ki so zelo enostavne, poceni in dostopne v vsakem laboratoriju: določi se kreatinin v krvi, iz katerega izračunajo, kako dobro delujejo ledvice, in pregleda vzorec seča, v katerem je za kronično ledvično bolezen značilna predvsem prisotnost beljakovin (proteinurija) in rdečih krvničk (eritrocitov). Eden od pomembnih znakov kronične ledvične bolezni je lahko tudi zvišan krvni tlak. Večinoma bolezni ledvic še ne znamo zdraviti z usmerjenim (specifičnim) zdravljenjem. Nekatera zdravila sicer zaščitno delujejo in upočasnijo bolezenske spremembe, povsem pa jih ne morejo preprečiti in odpraviti. Splošni ukrepi, s katerimi skušamo zavreti napredovanje bolezni, so prav zato toliko bolj pomembni. Mednje sodi zdrav način življenja že od otroštva: dovolj gibanja, vzdrževanje normalne telesne teže, zdrava prehrana, omejitev uživanja sladkarij, maščobe in soli, izogibanje kajenju in uživanju alkoholnih pijač, izogibanje spolno prenosljivim boleznim, uporaba drog, nezdravih shujševalnih pripravkov in izogibanje nezmerni rabi proti-bolečinskih zdravil. Če imate naštete dejavnike tveganja za kronično ledvično bolezen, se pravočasno testirajte. Že zdaj pa začnite živeti bolj zdravo - z manj slano zdravo prehrano in rednim gibanjem lahko preprečite tako ledvično bolezen kot bolezen srca in ožilja.
V skrbi za vaše ledvice vas v četrtek 10. 3., med 9.00 in 13.00 vabimo v predverje laboratorija ZD Velenje na brezplačno merjenje prisotnosti beljakovin v seču in merjenje krvnega tlaka. Če bolezen odkrijemo dovolj zgodaj, jo lahko uspešno zdravimo, upočasnimo slabšanje ledvičnega delovanja, preprečimo odpoved ledvic in oču-vamo srce, s tem pa podaljšamo in izboljšamo kvaliteto življenja.
a Zdravstveno vzgojni center Velenje Karmen Petek, mag. zdrav. nege
Naš čas, 3. 3. 2016, barve: CM K, stran 16
16	ŠPORT
Manjka(la)
Velenjski rokometaši prekinili črni niz porazov z večnim tekmecem Celjem, a ...

3. marca 2016
še pika na i
V vnaprej odigrani tekmi 19. prvenstvenega kroga v sredo prejšnji teden v velenjski Rdeči dvorani so se igralci Gorenja in Celja razšli brez zmagovalca, 24 : 24, ob polčasu pa so imeli Velenjčani prednost štirih golov. Vodili so s 16 : 12. Pred začetkom dvoboja so gledalci močno zaploskali Mariu Šoštariču, ki so ga navijači razglasili za najboljšega domačega igralca v preteklem letu. V imenu glasovalcev sta mu nagrado osa leta 2015 podelila velenjski župan Bojan Kontič in direktor kluba Matej Avanzo.
Obračun že nekaj let najboljših ekip v državi je upravičil sloves derbija. Tudi tokratni je bil zanimiv, napet, razburljiv in negotov do konca. Z rezultatom brez zmagovalca so bili (najbrž) bolj zadovoljni gostje. Večji del so bili v izgubljenem položaju. Prav zato po tekmi na obrazih domačih igralcev in njihovega trenerja Marka Šibile ni bilo pravega veselja. Upali so, da bodo po jeseni pred dvema letoma, kolikor je trajal ta niz porazov, vendarle zmagali. Večji del je tudi kazalo, da bo nasprotnik, ki ni niti enkrat povedel, končno le na
kolenih. Še približno deset minut pred koncem je prednost velenjskih 'os' znašala štiri gole pri vodstvu s 23 : 19. Verjetno so tedaj že verjeli, še bolj pa gotovo njihovi navijači, da je dvoboj odločen. Morda so oboji ob tem pozabili, da je tekme konec šele, ko se zadnjič oglasi sirena na zapisnikarski mizi. Njihova zbranost je začela nepričakovano popuščati. Celjani so povsem zago-spodarili na parketu in z delnim rezultatom 4 : 0 izenačili na 23 : 23. V stresnih zadnjih trenutkih so imeli oboji priložnost za zmago. Najprej se je pri gostih z dvema odličnima obrambama izkazal vratar Ivan Gajič, v zadnji sekundi pa je njegov soigralec Miha Zarabec po hitrem nasprotnem napadu na srečo domačega vratarja Benjamina Burica zadel le okvir vrat.
Mario Šoštarič, Nejc Cehte s štirimi in Niko Medved s tremi so bili najboljši strelci pri domačih, Žiga Mlakar s šestimi goli ter Luka Žvižej in Blaž Janc s po petimi pa so bili najbolj učinkoviti gostje. Po tej delitvi točk ostajajo Celjani in Velenjčani na vrhu prvenstvene lestvice. Zara-
di boljše razlike v danih in prejetih golih so na prvem mestu aktualni prvaki. Večna rivala pa se bosta spomladi udarila še dvakrat. V končnici za prvaka.
Črno-rumeno - kot eno
Po zaslugi domačega vodstva je bilo vzdušje v dvorani res sijajno, saj jo je 'preobleklo' v svojo klubsko barvo s sloganom 'čr-no-rumeno - kot eno' in pripravilo tudi več nagradnih iger ter zabavnih točk. Poseben pečat pa so mu vtisnili tudi ljubitelji rokometa, navijači domačih, ki so bili seveda številčnejši, ter gostov, ki
so od začetka do konca s huron-skim navijanjem 'nosili' svoje ljubljence po parketu.
»Bili smo premalo pogumni ...«
Marko Šibila, trener Gorenje Velenje: ''Kot smo pričakovali, je bila to dramatična, prava prvenstvena tekma. Imeli smo svoje priložnosti, ki jih žal nismo izkoristili. Po našem prepričljivem vodstvu smo bili proti koncu tekme morda premalo pogumni za piko na i. Preveč smo grešili po dobro izdelanih akcijah in tako imenovanih stoodstotnih
priložnostih. Skratka, neverjetno hitro smo zapravili visoko prednost štirih golov. Zapravili pa smo jo, ker je Celje pač zelo kvalitetna ekipa. To se dogaja. In na koncu je delitev točk najpra-vičnejša. Toda vse je še povsem odprto. Gremo dalje.«
»Prvenstvo še ni odločeno!«
Branko Tamše, trener Celja Pivovarne Laško: »Domači so imeli dolgo marsikaj v svojih rokah. Mi smo bili zaradi poškodb in viroze - bolnih ključnih igralcev -oslabljeni. Vztrajali smo pri svoji
igri. Nismo se predali do konca in to se nam je obrestovalo. Zato vsem igralcem velik poklon, kapa dol za prikazano; to je za nas velika točka. Prvenstvo še ni odločeno! Tudi ob morebitni zmagi enega ali drugega še ne bi bilo. Veliko krogov je še do zadnjega 36. In veliko bo še takšnih ali podobnih derbijev. Želim si, da bi bili tudi naslednji v duhu športne igre in da bodo ljubitelji še naprej polnili dvorane, kot so jo danes.»
a Stane Vovk
Velika točka novinca ob jezeru
Domači kljub igralcu več niso zmogli zadnjega na lestvici -Gostje ob jezeru slavil z 1 : 0
S tekmami 23. prvenstvenega kroga so moštva v prvi nogometni ligi konec prejšnjega tedna odprla spomladanski del prvenstva. Za največje presenečenje v slabem pomenu besede sta pred svojimi gledalci poskrbela aktualni prvak Maribor in zadnji na razpredelnici velenjski Rudar. Nekoliko nepričakovan pa je bil vsaj za nekatere tudi poraz Domžal v Novem mestu.
Če sodimo po uvodnih rezultatih, bo tudi njegovo nadaljevanje zelo zanimivo. V tem krogu se je znova potrdilo dejstvo, da lahko vsakdo premaga vsakega.
To pa velja tako za boj za prvaka kot tudi za obstanek v ligi. Največji spodrsljaj so si dovolili aktualni prvaki, nogometaši Maribora, kjer vedno radi poudarjajo, da vijolice (to je njihova barva dresov) cvetijo spomladi. Morda bodo zacvetele, ko se bo res začela pomlad, v prvi letošnji prvenstveni
Celjani odnesli Jurčiča
Poraz aktualnih prvakov nogometašev Maribora s Celjani (0 : 1) je njihovega prvega moža, športnega direktorja Zlatka Zahoviča, tako razjezil, da je z vodstvom kluba takoj ukrepal. Dosedanji trener Hrvat Krunoslav Jurčic se je moral posloviti z njihove trenerske klopi. Do naslova najboljšega na prvenstvu in pokalu naj bi moštvo popeljal Darko Milanic, ki je bil nazadnje na klopi - in to samo dober mesec - Leedsa Uniteda v angleški drugi ligi, nekaj sezon pa tudi že na klopi Maribora. V kroniki Maribora je gotovo zapisan z debelimi črkami, saj je med drugim z njim osvojil kar štiri prvenstvene naslove in dva pokalna. Dvakrat pa so bili vijoličasti pod njegovim vodstvom najboljši tudi v domačem superpokalu. V sobotnem 24. krogu bo Maribor gostil vodilno Olimpijo.
tekmi pa so cveteli gostje iz Celja. Z golom Milana Sprema, ki je prišel na igrišče šele v 85. minuti, v drugi minuti sodnikovega dodatka pa so zmagali z 1 : 0, pa čeprav so precejšen del dvoboja imeli igralca manj.
Podoben razplet je bil v deževnem vremenu tudi v Velenju med Rudarjem in Krškim na derbiju tekmecev dna lestvice. In tudi na tej tekmi se je potrdilo dejstvo, da igralec več ni vedno prednost. Krčani so namreč minuto prej kot Celjani (torej v 57.) ostali z igralcem manj zaradi ostrega prekrška na sredini igrišča nad Ivanom Knezovicem. Domači kapetan ni mogel nadaljevati igre, zamenjal ga je Evald
REKLI so ) Tomaž Petrovič, trener Krškega: »Želeli smo prikazati čim boljšo igro. V prvem polčasu smo bili nekoliko nevarnejši od domačih, žal nismo zadeli. Potem je prišlo do nepotrebne izključitve. Rdeči karton nas je presekal, a ne potolkel. Na srečo pa smo bili z igralcem manj nagrajeni z vodstvom. Vsako tekmo želimo čim bolje odigrati. Lestvico pa bomo gledali na koncu prvenstva. «
Jernej Javornik, trener Rudarja: » Želeli smo zmagati. Toda na igralcih je bil velik psihološki pritisk, ker smo vedeli, da 'moramo' zmagati. Tudi mi smo imeli svoje priložnosti. Žal nismo uspeli. To je bila šele prva tekma v drugem delu. Ni še konec. Glave moramo dvigniti in verjamem v to, kar smo napovedali pred začetkom: da bomo ostali v ligi.«
Gostje so v Rudarjevih dresih počutili, kot da igrajo pred svojo tribuno - in zmagali.
Džinic. Gostje, ki so bili do tedaj za odtenek nevarnejši, so v dobri 64. minuti z golom šokirali nasprotnika in nekaj sto domačih navijačev, do neba pa dvignili skupino svojih navijačev. Po tem stresu so rudarji sicer povsem prevzeli pobudo, toda gostje so s taktično zelo dobro igro svojo mrežo ohranili nedotaknjeno in si povečali upe za obstanek v ligi. Njihova zmaga pa je ob upoštevanju statistike vendarle upravičena. Neposredno proti domačemu vratarju Mateju Ra-danu so poletele štiri žoge, med njimi ena v polno, proti gostujočemu Marku Zalokarju pa le dve. Najbliže izenačitvi so domači bili ob koncu tekme, a rezervi-
sta Džinica ni objela sreča, zadel je desno vratnico.
Kljub tej zmagi so nogometaši Krškega še vedno na zadnjem mestu, a so se po točkah izenačili s predzadnjim, devetim Rudarjem, in predpredzadnjim osmim Koprom, pri katerem bodo velenjski nogometaši gostovali v soboto. Na vrhu pa je Olimpijina prednost pred drugim Mariborom narasla na šest točk. Tretje Domžale po nekoliko nepričakovanem porazu v Novem mestu za njo zaostajajo za enajst točk, četrta Gorica pa že za trinajst.
Tudi gostje reklamirali Premogovnik
Krčani so prišli v Velenje v ze-leno-belih namesto v čisto belih. Ker morata po pravilih nogometne igre moštvi 'nastopiti v opremah, ki se po barvah jasno razlikujeta,' so jim rudarji posodili svoje rdeče drese. Sicer pa je
'domača ekipa 'na prošnjo gostujoče ekipe dolžna le-tej nuditi opremo v drugi barvi ...' In tako so Krčani brezplačno reklamirali še vedno Rudarjevega glavnega pokrovitelja - Premogovnik Velenje. Morda bi bilo manj zapleteno, če bi kar rudarji namesto zeleno-črne oblekli rdeče drese.
Brez dveh (bolj ali manj) standardnih igralcev
V zasedbi Rudarja ni bilo Leona Črnčiča in Stjepana Babica.
Prvi ni smel igrati zaradi kartonov, drugi pa naj bi se na zadnji pripravljalni tekmi v Domžalah sporekel z enim od igralcev, zato je menda v disciplinskem postopku.
■ S. Vovk
■
Naš čas, 10. 3. 2016, barve: CM K, stran 19
10. marca 2016
S
ŠPORT
17
Želijo si več podpore s tribun
Članska ekipa Nogometnega kluba Šmartno 1928 bo poskušala obdržati položaj v tretji ligi - V tem trenutku posebnih dolgov ni
Tatjana Podgoršek
Sredi tega meseca začenjajo spomladanski del sezone 2015/2016 tudi v tretji slovenski nogometni ligi. Članska ekipa Nogometnega kluba Šmartno 1928 se bo v 15. krogu tretje slovenske lige - sever v nedeljo, 20. marca, na domačem igrišču srečala z ekipo Mons Claudius.
Iščejo predsednika
»Kljub odstopu predsednika Športnega društva Šmartno Ferdinanda Krbavca priprave na začetek tekmovanja potekajo brez posebnosti. Ekipe trenirajo z vso vnemo, vsi -tako člani upravnega odbora društva kot igralci in trenerji - se trudimo za boljše razpoloženje. Trener članske ekipe je ostal Drago Kostajnšek, klub sta zapustila dva igralca, kakšnih drugih sprememb pa za zdaj ni,« je povedala Natalija Zabukovnik, članica upravnega odbora društva in društvena bla-gajničarka.
Priznala je, da se srečujejo s kadrovskimi težavami, saj še nimajo predsednika društva, pestijo jih tudi finančne, čeprav v tem trenutku posebnih dolgov nimajo. Sicer pa si selekcije - pravi Zabukovnikova - med sabo pomagajo. Ekipe bodo v spomla-
danskem delu sezone poskušale ohraniti svoje položaje na prvenstvenih lestvicah. Tudi članska, ki jo sestavljajo fantje iz domačih logov oziroma igralci, ki so se učili nogometne igre v Šmar-tnem ob Paki.« Zavedamo se, da
la, da kakšnih nagrad ali drugih izplačil ne bo. Po besedah Natalije Zabukovnik se v reševanje finančnih težav društva po svojih močeh vključuje lokalna skupnost, prizadevali si bodo pridobiti od sponzorjev vsaj nujnih 30 tisoč evrov. Zavedajo se, da kot tretjeligaši za večje gospodarske sisteme niso zanimivi, tudi gospodarski trenutek za sponzoriranje športnih klubov ni najugodnejši, a verjamejo, da jim lahko pridejo naproti tudi drugače, kar bi jim omogočilo lažje delovanje. »Pričakujemo njihovo podporo in podporo s tribun. Bolj kot kdaj koli je ta potrebna igralcem, četudi ni rezultatov, kot jih pričakujejo nekateri. Veseli bi bili, če bi se tradicije nogometa, njegove pomembnosti za mlade, zavedalo precej več občanov in ljubiteljev igre
Natalija Zabukovnik doma in v bližnJ'iter dalJni okolici. Vedno bolj spozna-
takšna ekipa ne more poseči ze- vamo, da je prva liga, v kateri je lo visoko, zato ostajamo na realnih tleh.«
Kakšnih izplačil ne bo
Za kolikor toliko normalno delovanje športnega društva, kar pomeni delovanje vseh selekcij, potrebujejo od 70 do 80 tisoč evrov. Z igralci članske ekipe se je uprava kluba dogovori-
nastopila članska ekipa pred leti, nekatere ljudi pokvarila, ljubitelje nogometa v tukajšnjem okolju pa razvadila. Trudimo se za boljše sodelovanje, povezanost s krajem, občani in sponzorji. Želimo nadaljevati tradicijo. Pri tem si želimo podpore in ne metanja polen pod noge,« je še dejala Natalija Zabukovnik. a
Pozitivno v pomladni del tekmovanja
Nogometni klub Šoštanj črpa energijo za prihodnost iz bogate zgodovine in dolge tradicije. Delo danes temelji na mladih, ki že od malih nog čutijo, da je nogomet prava izbira za preživljanje kakovostnega prostega časa.
V februarju so se selekcije od U9 do U15 udeležile turnirja v
Prva liga Telekom Slovenije,
23.	krog
Rudar Velenje - Krško 0:1 (0:0)
Strelec: 0:1 Volarič (64.). Rudar: Radan, Kocic', Knezovic (od 60. Dži-nic), Kašnik, Bevab (od 76. Prašnikar), Bolha, Tolimir, Trifkovic', Grbic' (od 63. M. Babic'), Kr-cic', Eterovic. Trener: Jernej Javromnik. Rumeni kartoni: Štefanac (26.), Nikola, Tolimir (56), Mate Eterovic' /71); neposredni rdeči karton: Luka Štefanac (57.). Drugi rezultati: Gorica - Zavrč 2:2 (1:2), Rudar - Krško 0:1 (0:0), Maribor - Celje 0:1 (0:0), Krka - Domžale 3:1 (1:0), Olimpija - Luka Koper 2:0 (1:0).
Vrstni red: Olimpija 49 (55:18), 2. Maribor 43 (55:24), 3. Domžale 38 (33:17), 4. Gorica 36 (36:35), 5. Zavrč 31 (27:28), 6. Celje 26 (19:36), 7. Krka 25 (20:32), 8. Koper 22 (25:39), 9. Rudar 22 (18:34), 10. Krško 22 (12:37).
24.	krog: Koper- Rudar (5. 3.).
Prva DRL za ženske, 15. krog Velenje - Ž.U.R.D. Koper 25:26 (11:16)
Velenje: E. Amon, Micic' 3, Tomic' 4, Alekic', Feldin, Ferenc 1, Tabakovic' 7, Simic', Nakic', I. Amon 5 (4x7 m), Smonkar 1, Okleščen 5 (2x7
malem nogometu v Mozirju, ki so ga trenerji izkoristili za poživitev zimskih treningov. Vsi mladi igralci so pokazali pravo tekmovalno vnemo in nogometno znanje. Najmlajša šoštanjska selekcija U9 je postala zmagovalka turnirja. Z dobro igro so igralci U13 in U15 dosegli četrto me-
TAKO so igrali
m), Kamenik. Trenerka: Snežana Rodic. Sedemmetrovke: Velenje 6 (6), Koper 6 (5); izključitve: Velenje: 10 minut, Koper 4. Drugi rezultati: Jadran Bluemarine Hrpelje--Kozina - Krim Mercator 15:43 (9:21), Ljubljana - Brežice 28:20 (15:10), Mlinotest Ajdovščina -: Zelene doline Žalec 27:21 (14:13), Logik Branik - Celje Celjske mesnine 27:32 (13:15), Zagorje - Krka 27:19 (14:9). Vrstni red: 1. Krim 15 tekem - 28 točk, 2. Zagorje 15 - 28, 3. Celje 15 - 23, 4. Ajdovščina 15 - 20, 5.
16. krog: Žalec - Velenje (4.3.)
Ljubljana 15 - 18, 6. Krka 15 - 17, 7. Koper 15 - 12, 8. Žalec 15 - 12, 9. Velenje 15 - 9, 10. Branik 15 - 6, 11. Jadran 15 - 4, 12. Brežice 15 - 3.
1.	NLB Leasing liga, 19. krog
Gorenje Velenje - Celje Pivovarna Laško 24:24 (16:12)
Gorenje: B. Buric' 13 obramb, Zaponšek, Cehte 4, Medved 3, S. Buric' 3, Ovniček 1, Levc
2,	Szyba 1, Skube, Golčar, Šoštarič 7 (2x7 m), Kleč 1, Gams 1, Ratajec 1, Nosan. Trener: Marko Šibila.
Celje: Gajič 4 obrambe, Lesjak 2 obrambi, Blagotinšek 1, Babarskas 1, Janc 5, Marguč 1 (1x7 m), Razgor 1, Alagič, Poteko, Zarabec 3, Kodrin, Fižuleto 1, Dobelšek, Mlakar 6, Do-
sto, U11 pa peto.
Ker je vizija Nogometnega kluba Šoštanj postati klub z močno lokalno bazo in podporo širše skupnosti, vse člane vabi na redno letno skupščino, ki bo to soboto, 5. 3., ob 9. uri v veliki sejni sobi Občine Šoštanj.
baj, Žvižej 5 (1x7 m). Trener: Branko Tamše. Izključitve: Gorenje 6 minut; Celje 10; se-demmetrovke: Gorenje 3 (2), Celje 1 (1). Drugi rezultati: Riko Ribnica - Koper 2013 32:30 (15:14), Krka - Slovenj Gradec 2011 36:29, 18:13), Dobova - Urbanscape Loka 26:22 (11:12), Istrabenz plini Izola - Maribor Branik 21:26 (14:13), Jeruzalem Ormož -: Slovan 34:26 (21:13), Sevnica - Trimo Trebnje 21:33 (11:17).
Vrstni red: 1. Celje 19 tekem - 35 točk, 2. Gorenje 19 - 35, 3. Koper 2013 19 - 25, 4. Maribor 19 - 25, 5. Loka 19 - 24, 6. Krka 19 - 23, 7. Jeruzalem-Ormož 19 - 22, 8. Ribnica 19 - 21, 9. Trimo 19 - 18, 10. Dobova 19 - 14, 11. Izola 19 - 8, 12. Slovenj Gradec 2011 19 - 7, 13. Slovan 19 - 4 (-1), 14. Sevnica 19 - 4.
20. krog: Trebnje - Gorenje (5. 3.); 21. krog: Gorenje - Slovenj Gradec (8. 3. ob 18.00).
Kegljanje, 2. liga - vzhod 15. krog
Šoštanj: Dravograd 7 : 1 (3372 : 3135)
Šoštanj: Fidej - 545 (0), Sečki - 593 (1), Hasičič - 546 (1), Kramer - 527 (1), Arnuš -572 (1), Petrovič - 589 (1).
Mladi nogometaši pridno trenirajo
Šoštanj - Kljub zimi, ki ni nogometašem najbolj naklonjen čas, mladi in nadobudni nogometaši v NK Šoštanj pridno trenirajo in nestrpno čakajo na pomlad, ko se bodo preselili nazaj na stadione in merili svoje moči z vrstniki iz drugih klubov. Da bi malo prekinili fazo treninga, so se udeležili turnirja za mlajše selekcije v Mozirju. V konkurenci okoliških klubov so se turnirja
udeležile ekipe U9, U11, U13 in U15. Vse ekipe so se izkazale in pokazale dobre igre. Najbolj so navdušili najmlajši, ki so osvojili 1. mesto in pristno otroško veselje je bilo popolno. Ekipi U13 in U15 sta osvojili 4. mesto, ekipa U11 pa je tekmovanje končala na petem mestu. V klubu so zelo ponosni na mlade športnike in upajo, da bodo pridno trenirali še naprej. Še vedno pa vabijo vse
otroke, stare od pet let naprej, da se jim pridružijo in začnejo uživati v nogometni igri in pri osvajanju nogometnih in ostalih športnih veščin.
V klubu se trudijo tudi na ostalih področjih delovanja. Že nekaj časa deluje prenovljena spletna stran kluba, na kateri jih lahko tudi podrobneje spoznate.
Pokal Velenja ostal doma
Tretji velenjski turnir kerlinga je usvojil Abooh Pro curling team
Velenje, 27. februar - Tudi ob letošnjem zaključku drsalne sezone je Hokejski klub Velenje priredil turnir v kerlingu. Udeležilo se ga je 13 ekip, med katerimi sta bili dve iz Ljubljane -Sochi Komanda in Green Go. Ti sta zasedli drugo in tretje mesto, turnir pa je osvojila velenjska ekipa Abooh Pro curling team. Na četrto mesto se je uvrstila ekipa Pesje, na peto pa lanski varuhi prehodnega pokala Velenja Rol-ba team. Rezultat pripisujejo pomanjkanju športne sreče v ključnih trenutkih tekme, so pa veseli, da je zmaga ostala v Velenju in jim Ljubljančani še vedno nič ne morejo, je po turnirju povedal član Rolbe Mitja Švener.
Velenjčani se zdaj pripravljajo na zadnji krog druge slovenske lige, v njem pa bodo nastopili »abohi in rolbe«. Nastopati
Abooh Pro curling team: na delu Janko Urbanc, Dimitrij Amon in Jure Sirše.
nameravajo tudi na državnem prvenstvu, ki bo potekalo maja.
Hokejski klub bo velenjsko drsalno sezono zaključil s turnirjem hokeja, ki bo potekal to
soboto, 5. marca. Zadnja priložnost za drsanje na drsališču Velenje pa bo v nedeljo, 13. marca.
a tf, foto: Anže Kovač
Vrhovnik solidno v Romuniji
Vid Vrhovnik, član Smučarsko skakalnega kluba Velenje, je minuli teden v Romuniji na mladinskem svetovnem prvenstvu zastopal barve Slovenije v nordijski kombinaciji. Na prvi tekmi nordijskih kombinatorcev za naslov mladinskega svetovnega prvaka v torek, 23. februarja, je Vid s skokom, dolgim 85 metrov, zasedel 14. mesto. Tekaški del je potekal v precej poletnih razmerah. Na progi dolgi 10 kilometrov in pri 19 stopinjah C so odločilno
vlogo igrale smuči. V težkih razmerah je Vid osvojil končno 23. mesto in s tem najboljšo slovensko uvrstitev.
V sredo, 24. februarja, na drugi posamični preizkušnji v nordijski kombinaciji, je skakalni del odpihnil močan veter, zato so obveljali rezultati ponedeljkove provizorične serije, v kateri je Vid zasedel 32. mesto. Tekaški del je potekal na 5 kilometrov dolgi progi. Vid je v teku pridobil štiri mesta in zasedel
končno 28. mesto.
Naslednji dan je bila v Romuniji še zadnja preizkušnja nordijskih kombinatorcev. Po skakalnem delu, ki so ga zaradi težav s snegom opravili že v sredo, so Vid Vrhovnik, Leon Šarc, Matevž Malovrh in Jaka Matko zasedli 4. mesto. Na tekaški progi, na kateri je vsak posameznik pretekel 5 kilometrov, pa so po slabši predstavi nazadovali na 11. mesto.
Z rekordom kegljišča padel tudi Dravograd
Ekipe z vrha lestvice so prava poslastica za Šoštanjčane. Po Ceršaku, Fužinarju je sedaj padel tudi drugouvrščeni Dravograd. Kako dobro so tokrat igrali domačini, pove dejstvo, da so popravili ekipni rekord kegljišča za kar 31 kegljev. Tudi prejšnji (3341) je bil od leta 2014 v lasti Šoštanjčanov, ki so se tokrat pokazali v drugačni luči, kot smo jih pogosto vajeni. Že v igri pr-
vega para, čeprav so si tekmovalci razdelili točki, je bilo videti željo po zmagi domačih tekmovalcev. Ti so povedli za 25 kegljev. Razlika je hitro naraščala tudi v igri drugega para, ki je dobil obe točki, razliko pa povišal na nedosegljive 104 keglje.
Pravi polom so Korošci doživeli v tretjem paru, saj sta domačina prevladovala v vseh elementih kegljanja, osvojila obe
točki, razliko pa povečala na neverjetnih 237 kegljev. Domačini so gostom prepustili le 4 set točke (od 24 možnih) - podatek, ki pove, kako dobro so tokrat igrali Šoštanjčani. Če bi takšno igro ponovili tudi v soboto, ko se bodo v Mariboru pomerili z ekipo Miklavža, bi si verjetno že zagotovili obstanek.

a
■
a
Naš čas, 25. 2. 2016, barve: CM K, stran 18
18
MODROm KRONIKA
»»WAS
3. marca 2016
Več poškodb na belih strminah
Golte, Kope - 24. In 25. februarja - Prejšnji teden, med zimskimi počitnicami, so bila smučišča polna. Žal pa se nabiranje novih moči za vse, ki so vijugali po belih strminah, ni končalo dobro. Policisti so v četrtek obravnavali nesrečo na smučišču Kope, v njej sta trčila smučarja. Ob tem je 47-letna smučarka iz Ljubljane dobila močan udarec v glavo, zato je bila s helikopterjem prepeljana v Univerzitetni klinični center Ljubljana. Na srečo se je pokazalo, da je poškodba lažja.
Nesrečo na smučišču so ta dan obravnavali tudi na Golteh. Med smučanjem po družinski progi je padel mladoletni smučar. Pri
Prehiter in še pijan
Velenje, 23. februarja - Prejšnji torek ponoči so policisti pred hotelom Razgor-šek obravnavali prometno nesrečo. Voznik osebnega avtomobila se je zaradi neprimerne hitrosti zaletel v hišo. Ugotovili so, da je vozil brez veljavnega vozniškega dovoljenja in da je pod vplivom alkohola. Zato so mu avto zasegli, streznil pa se je na policijski postaji. Svoja nečedna dejanja bo moral zagovarjati pri sodniku za prekrške.
Prislužil si je šive
Velenje, 23. februarja - Prejšnji torek popoldne so policiste obvestili, da naj bi na Kidričevi cesti ležal okrvavljen moški. Policisti so ugotovili, da je ta padel po tleh, ker je pregloboko pogledal v kozarec. Pri padcu se je poškodoval, zato so ga z reševalnim vozilom odpeljali na šivanje ran. Policisti so ga tokrat le opozorili, da
padcu si je prav tako lažje poškodoval glavo. Dan kasneje, v četrtek, so policisti na Golteh opravili še en ogled. Med smučanjem je padel in se hudo poškodoval 22-letni smučar iz Kri-ževcev. Zdravniško pomoč je iskal v Splošni bolnišnici Murska Sobota. Nesrečo na smučišču so ta dan obravnavali tudi na Kopah. Med smučanjem po smučišču Pungart je padla mladoletna smučarka. Pri padcu si je zlomila desno golen, odpeljali so jo v Splošno bolnišnico Slovenj Gradec.
Jezna, ker so jo našli?
Šoštanj, 24. februarja - Prejšnjo sredo pozno popoldne so policiste obvestili, da starši po-
grešajo 14-letnico iz Šoštanja. Policisti so kmalu ugotovili, da naj bi bila najstnica, ki je že večkrat pobegnila od doma, v Ljubljani pri znancih. Tja so jo odšli iskat ljubljanski policisti, mama pa jo je nato malo čez polnoč prevzela pri njih. V četrtek zjutraj pa so velenjski policisti na naslovu pogrešane nudili asistenco zdravstvenemu osebju, saj je mladoletnica doma razgrajala. Zdravnik jo je poslal na zdravljenje v bolnišnico, policisti pa bodo o dvodnevnem dogajanju obvestili sodišče in Center za socialno delo.
Počilo zaradi
izsiljevanja
prednosti
Velenje, 24. in 25. februarja -
Prejšnjo sredo popoldne so po-
Iz POLICIJSKE beležke
njegovo početje ni bilo »pametno«.
Pes ugriznil psa
Šmartno ob Paki, 23. februarja - Na
Velikem vrhu je v torek pes, ki ga lastnica med večernim sprehodom ni imela na povodcu, ugriznil in poškodoval drugega psa. Lastnici so policisti napisali plačilni nalog zaradi kršitve Zakona o zaščiti živali.
Grozil sprehajalki mačke
Velenje, 24. februarja - V sredo dopoldne so policisti na Tomšičevi cesti obravnavali kršitev javnega reda in miru. Občan je namreč grozil občanki, ki je bila na sprehodu z mačkom. Jezni občan si je prislužil plačilni nalog.
Preprečila stike s hčerko
Velenje, 24. februarja - V sredo popoldne je na velenjski policijski postaji oško-
dovanec prijavil bivšo partnerko, ki mu ni omogočila stikov s hčerko, čeprav mu je sodišče v Celju dovolilo stike z njo. Policisti so o dogodku obvestili tako sodišče kot Center za socialno delo.
Pretepel ženo
Velenje, 25. februarja - V četrtek okoli 18. ure je mož v stanovanju na Kajuhovi cesti pretepal ženo. Pri tem jo je lahko telesno poškodoval, zato so mu policisti prepovedali, da se ji približuje, napisali pa so tudi kazensko ovadbo zaradi nasilja v družini.
Kriva oba
Velenje, 26. februarja - V petek zvečer so policisti na parkirišču v Starem Velenju obravnavali prometno nesrečo, v kateri je voznik zaradi nepravilnega premika avta trčil v nepravilno parkirano vozilo. Kazen je doletela oba lastnika avtomobilov.
licisti na Koroški cesti (v bližini PUP-a) obravnavali prometno nesrečo s telesnimi poškodbami, do nje pa je prišlo zaradi izsiljevanja prednosti. Dva udeleženca nesreče sta bila odpeljana v bolnico, oba sta se lahko telesno poškodovala. Povzročitelju so policisti napisali plačilni nalog. V četrtek zvečer je pločevina »ječala« na Jenkovi cesti. Tudi tokrat je počilo zaradi izsiljevanja prednosti, povzročitelj pa bo plačal globo.
Padel zaradi hitrosti in opitosti
Šmartno ob Paki, 25. februarja
- V četrtek okoli 22.30 je na cesti Velenje-Gorenje padel motorist, ker je izgubil oblast nad motorjem. Voznik je bil tudi pod vplivom alkohola. Policisti so mu izro-
Glasno sredi dopoldneva
Velenje, 27. februarja - V soboto dopoldne so v lokalu Livada glasno vrteli glasbo. Lastnika so policisti tokrat le opozorili, da naj tega ne počne več.
Trčil v pešca
Velenje, 28. februarja - V nedeljo zvečer je na parkirišču ceste Simona Blatnika voznik trčil v pešca. V nesreči se je pešec lahko telesno poškodoval, voznik pa je nesrečo povzročil, ker ni bil dovolj previden pri premiku avta. Zato je dobil položnico.
Udaril ga je neznanec
Velenje, 29. februarja - V soboto zjutraj je na velenjsko policijsko postajo prišel moški, ki ga je v bližnjem lokalu Pit stop udaril neznani moški. Ko bodo policisti ugotovili, kdo je neznanec, bo dobil položnico z denarno kaznijo.
čili položnico z denarno kaznijo.
Eden narobe, drugi
preblizu
Velenje, 26. februarja - V petek opoldne so policisti v naselju Paka obravnavali prometno nesrečo, v kateri naj bi voznik avtomobila trčil z ogledalom v pešca. Policisti so ugotovili, da se je to zgodilo zato, ker pešec ni hodil po pravi strani ceste, voznik pa je vozil preblizu desnega roba vozišča. Ker sta grešila oba, sta dobila vsak svojo položnico.
Ne bo lačen
Gora Oljka, 27. februarja - V
soboto so policiste obvestili, da je neznanec vlomil v planinski dom na Gori Oljki. Ukradel je večjo količino mesa, suhome-snatih izdelkov, sira in več drugih prehrambnih artiklov. Tat je povzročil za dobrih 1.600 evrov škode.
Znesel se je nad ograjo
Velenje, 28. februarja - V nedeljo zvečer so si policisti ogledali poškodovano panelno ograjo pri hiši v Vinski Gori. Neznanega vandala še iščejo, lastniku pa je povzročil za okoli 500 evrov škode.
Trčil v ograjo in pobegnil
Velenje, 29. februarja - V ponedeljek ob 9.35 so bili velenjski policisti obveščeni o prometni nesreči s pobegom na Cesti Simona Blatnika. Neznani voz-
nik osebnega avtomobila znamke Audi, črne barve, je zaradi neprimerne hitrosti trčil v odbojno ograjo, potem pa s kraja nesreče pobegnil. Policisti prosijo morebitne očividce, da pokličejo na PP Velenje (03 898 61 00) in jim pomagajo razjasniti nesrečo in izslediti voznika.
Prerezani pnevmatiki
Velenje, 29. februarja - V ponedeljek dopoldne so bili velenjski policisti obveščeni, da je neznanec prerezal dve pnevmatiki na osebnem avtu. Policisti ga še iščejo, lastnik pa je škodo ocenil na 200 evrov.
Ukradel ključe, potem še avta
Velenje, 29. februarja - V ponedeljek so policisti obravnavali kaznivo dejanje velike tatvine. Zgodila se je v garderobi telovadnice velenjskega šolskega centra, kjer je neznanec trem rekre-ativcem ukradel več predmetov. Vsi trije so ostali brez ključev osebnih avtomobilov, dva pa sta tudi izginila v noč. En avto so policisti že našli in ga vrnili lastniku. Še vedno pa iščejo avto znamke VW golf plus, letnik 2008, črne barve, reg. oznake MB FL-573. Drznega tatu policisti prav tako še iščejo, prosijo pa, da jih, če kje opazite črnega golfa, obvestite. Ob tem policisti opozarjajo, da tisti, ki hodite na rekreacijo, poskrbite za svoje osebne stvari. Najbolje je, če vredne predmete odnesete s seboj v telovadnico, da jih imate ves čas na očeh.

SMEŠNE CENE, RESNI PRIHRANKI.
* Oo m *
STOP. OBIŠČITE NAS NAKUPOVALNI PARK, KJER PREJMETE KODO ZA NAGRADNO IGRO, IN OSVOJITE RESNE NAGRADE! NAGRADNA IGRA BO POTEKALA OD 7.3. DO 25.3.2016
1x
prenosnik
1x
\
skiro
ENOSTAVNO HITREJE, VEDNO CENEJE. f
Stop.Shop. Slovenija
3 TO K KO PIKAPOLONICA* HIÍAMDARIL
« T t • i I I I V ■ 1	1 • t • »
©rang©
K) kiosk
PARTIZANSKA CESTA 10a, VELENJE
Naš čas, 3. 3. 2016, barve: CM K, stran 19
3. marca 2016
«»SÜAS
UTRIP
19
Nosilci humanosti in solidarnosti
HOROSKOP
Gasilci PGD Šoštanj - mesto so lani z intervencijami pomagali osemnajstkrat
Milena Krstič - Planine
Šoštanj, 27. februarja - Prostovoljno gasilsko društvo Šoštanj -mesto šteje danes 124 aktivnih članov. V soboto zvečer so se v gasilskem domu sešli na že 137. občnem zboru.
Milan Roškar, poveljnik PGD Šoštanj - mesto, je med podajanjem poročila o lanskoletnem
na gospodarskih, enkrat nevarne snovi in deset tehničnih intervencij). Izvedli so deset požarnih straž na različnih prireditvah, petnajstkrat pa so občanom nudili prevoz pitne vode.
Za Termoelektrarno Šoštanj so na osnovi dveletne pogodbe, ki so jo podpisali aprila, očistili in oprali hladilna stolpa in hladilne cevovode blokov 4 in 6, izvedli
cijo prireditev. Lani so za gasilski dom nabavili nov električni agregat in uredili stalno napajanje gasilskega doma ob izpadu električnega toka, na novo so uredili poligon za tekmovanje z umetno travo, pred vhodom v gasilski dom položili ploščice. Avgusta so organizirali odmevno in dobro obiskano dvodnev-
občinskega poveljstva. »Pri tem imamo velik posluh Občine Šoštanj in lokalnega gospodarstva.«
Sodelujejo tako na usposabljanjih in vajah, izmenjujejo izkušnje in si pomagajo pri intervencijah. »Mi med seboj ne poznamo meja, ko je treba pomagati, smo tu vsi. Sem zagovornik tega, da je bolje, če nas je več, kot
Gasilci PGD Šoštanj - mesto so se na občnem zboru sestali zadnjo
soboto v februarju.
Milan Roškar, Klemen Mežnar in Boris Goličnik so se sestali že pred
občnim zborom.
delu poudaril, da so dobro usposobljen in opremljen steber sistema zaščite in reševanja ter nosilci načela humanosti in solidarnosti. Lani so imeli 18 intervencij. V njih je sodelovalo 206 gasilcev (dvakrat požar na stanovanjskih objektih, petkrat
šest požarnih straž pri praznjenju premogovnih bunkerjev na bloku 5, dvakrat pregledali celotno hidrantno omrežje in opravili servis vseh gasilnih aparatov.
Predsednik Klemen Mežnar je izpostavil skrb za gasilski dom in pomen druženja ter organiza-
no prireditev Zabava v Šoštanju in 32. tekmovanje v rokovanju s starimi ročnimi in motornimi brizgalnami.
Poveljnik poveljstva Občine Šoštanj, v katerem so štiri gasilska društva (Šoštanj - mesto, ki je četrte kategorije, PGD Topolši-ca tretje ter Lokovica in Gaber-ke druge) pa je izpostavil dobro opremljenost društev in dobro sodelovanje društev na ravni
>
Lani so opravili 2.430 udarniških ur.
pa če nas je na intervenciji premalo.«
Posebej je poudaril tudi dobro in načrtno delo z mladimi, tako da se društvom za prihodnost ni treba bati.	a
Vulkan bo še bruhal
Bele Vode, 27. februarja - V
bivši OŠ se je desetega rednega občnega zbora društva Vulkan Bele Vode udeležilo 70 članov ter tudi tako v vlikem številu obeležilo njegov jubilej. Občni zbor je odprla predsednica društva Marjeta Mazej in leto označila za uspešno. Izpeljali so namreč vse, kar so si zadali, in tudi kaj več. Posebej je poudarila, da so ponosni, ker jim je Občina Šoštanj podelila plaketo za 10 let uspešnega delovanja, saj je to še en dokaz več, da je društvo
Zgodilo se je...
od 4. 3. do 10. 3.
-	4. marca 1975 so v Družmirju zaradi izkopavanja premoga porušili cerkev sv. Mihaela;
-	4. marca 1993 so v šoštanjski termoelektrarni z avstrijskim izvajalcem podpisali pogodbo za izgradnjo odžvepljeval-ne naprave na četrtem bloku elektrarne;
-	5. marca 1904 je bila v Šoštanju ustanovljena Šaleška podružnica Slovenskega planinskega društva;
-	5. marca 1974 je deset temeljnih organizacij združenega dela Termoelektrarne Šoštanj in Rudnika lignita Velenje podpisalo samoupravni sporazum o združitvi v delovno or-
resnično zelo aktivno in prepoznavno. Načrt dela za leto 2016 je odstrl naloge, ki jih čakajo. Tisto, kar so storili letos, nameravajo še razširiti in nadgraditi.
Tajnik društva Stanko Pod-vratnik jih je opomnil, kako pomembno je timsko delo za obstoj in uspešno delovanje društva, ob tem pa poudaril, da uspeh ni samoumeven, ampak je rezultat pridnega dela celo leto.
Neuradni del občnega zbora je minil, kot se za take stvari spodobi - ob slastni večerji, ki jim
ganizacijo Rudarsko elektroenergetski kombinat - SOZD REK Velenje;
-	5. marca 1976 so v Pesju svečano odprli nov otroški vrtec;
-	5. marca 1977 je bil v velenjski Rdeči dvorani boksarski dvoboj med takratnim evropskim prvakom Matejem Par-lovom in Francozom Christi-anom Ponceletom; v njem je prepričljivo slavil Mate Par-lov;
-	leta 1985 je bila 5. marca na
Golteh prva smučarska tekma za evropski pokal, ki jo je med 95 tekmovalci dobil Šved Jonas Walldner;
-	v Šoštanju je 6. marca 1875 umrl Peter Musi, strokovni pisec, publicist, pesnik, knjižničar, sadjar, začetnik šolskega hranilništva in predvsem učitelj, ki je v Šoštanju preživel večino svojega ustvarjalnega življenja;
-	6. marca 1971 je Franc Lesko-šek - Luka svečano odprl po-
jo je postregla Vida Mazej, kapljici rujnega, sladkih dobrotah članic in prijetnem klepetu. Ansambel Pika poka pa je dopolnil dobro voljo.
Razšli so se s spoznanjem, da
se s skupnim prizadevnim delom lahko uresničijo še tako visoko začrtan cilji, in z odločitvijo, da bodo tudi naprej delovali v tem duhu.
a S. P.
Rušenje cerkve sv. Mihaela v Družmirju (Foto Arhiv Muzeja
Velenje)
kriti plavalni bazen v Velenju;
■ 6. marca 1981 so delegati zbora združenega dela skupščine občine Velenje sklenili, da se bo V. osnovna šola v Velenju imenovala po bratih dr. Dušanu in Božu Mravljaku iz Šoštanja; šola se danes imenuje Osnovna šola Gorica;
- 8. marca 1977 je bil v Velenju prvi mednarodni poulični tek žena;
-	v Šentilju pri Velenju so 8. marca 1983 za ženske organizirali prvi »beli tek na smučeh«;
-	10. marca 1978 je začela v Šoštanju obratovati nova avtomatska telefonska centrala s 400 priključki;
-	10. marca 2001 so v Šoštanju odprli prostore nove pošte.
a Damijan Kljajič
T
Oven od 21. 3. do 20. 4.
Precej stvari v vašem življenju se je že, precej pa se jih bo še spremenilo. Nekoliko lažje vam bo, ker boste spremembe pričakovali. In ker si jih boste tudi želeli. Poslušajte svoj notranji glas, pa boste videli, da se bo vse izteklo tako, kot je prav. Četudi morda ne bo šlo zelo na hitro, vi pa boste vsak dan bolj nestrpni. Še najbolj zadovoljni boste z zdravjem. Medtem, ko se bodo vsi okoli vas pritoževali, se boste vi počutili vsak dan bolje. Kot kaže, je vse, kar vas je doletelo februarja, končno zvodenelo. Vrača se vam stara forma Tudi zato, ker ste končno vzeli usodo v svoje roke. Čeprav brez stresa ne znate živeti, bo kakšen brezdelen dan prav blagodejen. Nujno si ga privoščite in pozabite na obveznosti! Vse vas bodo počakale, tudi tiste, ki vam ne dišijo.
8
Bik od 21. 4. do 21 .5.
Vsem težavam, ki se kar ne bodo hotele končati, ampak se bodo v teh dneh še kopičile, boste težko kljubovali, saj vam bo zmanjkovalo moči. Ni dvakrat za reči, da bo zaostanek pri delu vsak dan večji, a kaj, ko si ne boste znali pomagati. Izkušnje so bile že doslej marsikdaj krute, zato se tega bolj zavedajte, ko boste delali načrte za prihodnje tedne. Dobro opravljeno delo je sicer vedno v zadovoljstvo, v še večje pa je, če ob tem znate poskrbeti tudi zase in za svoje počutje. Prav to pa zadnje čase zanemarjate, zato ni nič čudno, da nimate več pravega delovnega elana. S partnerjem bosta uskladila različna mnenja, ki so vaju zadnje čase kar malce razdvajala. Pri tem bosta tokrat zelo diplomatska. Prosti dnevi ob koncu tedna bodo kot nalašč za to, da se še bolj povežeta.
5
Dvojčka od 22. 5 do 21. 6.
Zvezde so še vedno na vaši strani. Brez pretiravanja lahko rečete, da vas razvajajo. Ta teden bo tako lep, da si ga boste še dolgo klicali v spomin. Sploh v zasebnem življenju vas v teh dneh čaka prava sreča, ki bo na vašem obrazu kar nekaj dni risala iskren nasmeh. Dogodek, ki vas bo najbolj razveselil, bo prav oseben, a želeli si boste, da bi ga lahko delili z vsemi, ki jih imate radi. Pazljivo, malo je še zgodaj. Še vedno se lahko kaj zalomi, zato jezik za zobe. Vsaj še nekaj tednov naj bo tako. Počutje bo še nekaj dni odlično, kar razganjalo vas bo od energije in dobre volje. Razlog za vse to bo seveda ljubezen, pa naj gre za novo ali staro. Četudi partner ne bo čisto zadovoljen z vsemi vašimi reakcijami, vam tega ne bo takoj povedal. Pokazal pa vam bo. In to bo dovolj.
%
Rak od 22. 6. do 22. 7.
Pomlad se hitro približuje, vi pa imate še vedno zelo zimske občutke. Vreme bo zelo vplivalo na vas, kar se vam zadnje čase dogaja bolj pogosto kot v preteklosti. Vsako spremembo boste čutili tudi telesno. Čeprav vas bo jezilo, vam bo jasno, da ne morete kaj veliko pomagati. Boste pa zato spet na veliko sanjarili. Tudi zato, ker ste zadnje tedne precej nesrečni, se počutite osamljeni. Sanjarili boste tudi sredi dneva, kar bodo tisti, ki ne bi smeli, žal hitro opazili. Na vprašanja kaj bi bilo, če bi se stvari odvile drugače kot so se, odgovora ne boste našli. Ker ga ni mogoče najti. Zato raje pustite preteklost in se začnite bolj posvečati prihodnosti. Bo več koristi od tega. Zmanjšajte želje in potrebe, sploh čisto zasebne. Z nakupi ne boste potolažili svoje duše, zašli pa boste v dolgove.
K
Lev od 23. 7. do 22. 8.
Nekaj vas bo močno vznemirilo, a si nikomur ne boste upali nič povedati. Predvsem zato, ker se boste bali, da pretiravate in da so strahovi preveliki. Mirni pa ne boste, dokler ne ugotovite, kaj se dogaja z vami. Zato ne odlašajte, če bo treba, obiščite zdravnika. Prijateljica bo tista, ki vam bo vlila moči za prvi korak, potem pa bo šlo že lažje. Sploh, ker vas bodo že kmalu pomirili, strahovi pa bodo postali votli. Neka pomembna poslovna odločitev bo padla še pred ponedeljkom, če boste kaj rekli ali ne. Tok dogodkov je namreč tako močan, da pravega vpliva ne boste imeli. Zato raje modro molčite, saj gre tokrat za precej drzno potezo vaših nadrejenih. Izkazalo pa se bo, da se je drznost izplačala. Vaš molk pa tudi. Previdno z denarjem, zaloge kopnijo!
ip
Deviea od 23. 8. do 22 .9.
Zal še nekaj dni ne boste v takšni kondiciji, kot ste vajeni. Imeli boste občutek, da lahko vsak hip zbolite. Kadar se vam to dogaja, dobro veste, da ste pretiravali. Dobro bi bilo, če bi se umirili In vsaj kakšen dan počivali. Tako Intenzivno, da bi dali tudi možgane na pašo. A kakršni ste, boste to težko Izvedli. Vsaj poskusite. Če ne boste, boste postali odrezavi in tečni. Drži, da ne vsak dan, a bodo prevladovali tečni dnevi. Počakajte, da mine, po torku vam bodo zvezde spet bolj naklonjene. Če ne boste dobre volje, ko boste prejeli mamljivo vabilo, ne odgovarjajte nanj še isti dan. Raje počakajte, da se umirite in dobro premislite, preden ga zavrnete. Imelo vas bo, da bi ga. Ob tem pa boste vedeli, da ga ne smete. Včasih vam manjka diplomatskih veščin. Delajte na njih.
Tehtnica od 23. 9. do 22. 10.
V teh dneh boste spet zelo zadovoljni sami s seboj in svojim življenjem. Dobra volja pa žal ne bo dolgo trajala. Čeprav si tega ne boste želeli, boste morali v naslednjih dneh prenašati ljudi, ki vam gredo krepko na živce. Med njimi bodo tudi sorodniki, ki vas z obiskom razveselijo bolj po redko, vi pa ste jih tudi redko veseli. To bo seveda vplivalo tudi na vaše počutje. Zal boste vse skupaj prenašali tudi v domače prostore, česar pa družina ne bo vesela. Zato lahko pride ob koncu tedna do krepkega besednega spopada, ki ne bo nikomur všeč. Niti vam ne, čeprav boste imeli glavno besedo. In za marsikatero besedo vam bo žal takoj, ko jo boste izrekli. Veliko boste razmišljali o spremembah, ki si jih želite v življenju. Začnite skromno, po korakih. Drugače vas bo prehitro minilo.
w
Škorpijon od 23. 10. do 22. 11.
Zadnji februarski teden ste dobro izkoristili, zato ste v marec stopili polni nove energije. Z njo bodo prišle tudi nove ideje, ki bodo svojo moč dobivale tudi zato, ker bo vaše počutje odlično. Čeprav skoraj vedno ugodite vsem prošnjam nadrejenih, tokrat ne boste takozlahka popustili njlhovimzahtevam. Vedeli boste, da se motijo. In zato jim boste to tudi glasno povedali. Brez zamere ne bo šlo, a že v nekaj dneh bodo spremenili svoje mnenje. Sodelavci vam bodo hvaležni, v njihovih očeh boste pravi junak. Vas pa bo malce glodalo vprašanje, ali ste šli predaleč. Od srede dalje to ne bo več vprašanje, saj boste dobili potrditev, da ne. V veliko veselja vam bo naredil prijatelj, ki bi lahko bili kmalu tudi kaj več kot le to. Sploh nekdo od njih, ki se zadnje čase vse pogosteje pojavlja v vaših sanjah. Ja, pomlad prihaja, hormoni spet dobivajo svojo moč.
Strelec od 23.11. do 21.12.
Načrti so bili lepi, veliko vprašanje pa je, če boste tako zadovoljni tudi, ko bo teden jemal slovo. Zelo verjetno je, da boste najprej silno jezni, sledilo bo razočaranje in potem tudi žalost. Nehote boste iskali napake pri sebi, še bolj pa pri ljudeh, ki so vse zakuhali. Srce vas bo vleklo drugam, kot vsi pričakujejo in predvidevajo. Poguma vam bo sicer precej primanjkovalo, saj si ne želite popolnoma porušiti ugodja svojega življenja. Dobro pa veste, da se bo to zgodilo, če boste poslušali srce in mu sledili. Tudi, če tega ne naredite, bo partner vedel in občutil, da se mu izogibate. Imeli boste slabo vest, a jo boste poskušali skriti. Ne bo vam uspelo. Uspelo pa vam bo dobro naložiti prihranke. To je dandanes res prava umetnost.
Kozorog od 22. 12. do 20. 1.
Zaplet bo pravzaprav smešen, a posledice bodo kar nekaj dni zelo naporne za vas. Tako zelo, da si boste na trenutke na glas brili norca iz samega sebe, v resnici pa vam bo +šlo na jok. S humorjem boste poskušali rešiti, kar se bo rešiti dalo. Tega pa ne bo veliko. V resnici vas bo vse skupaj tako močno morilo, da se zna zgoditi, da vam jo bo zagodlo še zdravje, saj vam bo odpornost spet padla. Kaj, ko bi tudi vi raje malo popustili in si priznali, da ste tokrat res pretiravali. Finančno stanje vam bo uspelo spraviti v okvire, ki vam bodo dali spati. Rešeni pa še ne boste. Na čustvenem področju pa bo zmeda popolna. Partner ne bo več dolgo tiho. Njegove besede bodo bolele, a bodo še kako resnične. Zato si boste obljubili, da boste odslej bolj iskreni. Do sebe in do njega.
Vodnar od 21.1. do 19.2.
Na glavo si boste spet nakopali preveč dela. Ves čas govorite, da si želite drugačnega življenja, ko pa bi lahko zato naredili kaj tudi sami, ne ukrepate. Najraje vtaknete rep med noge in se potuhnete, kot da se bo vse samo razrešilo. Brez truda in poguma ne bo šlo, vsaj tokrat ne. Strah je močan gospod, najlažje pa je skozi življenje iti tako, da ni treba preveč spreminjati sebe in svojih navad. Prav v tem leži ključ do rešitve vaše trenutne življenjske situacije. Ko boste opravili s slabo vestjo, ki jo imate, še preden se je karkoli sploh zgodilo, bo vsak dan boljše tudi vaše počutje. Čaka vas še nekaj dni, ko bodo misli zmedene, dejanja pa precej neučinkovita. Od torka dalje pa bo šlo le še navzgor. Ljubezen? Nič novega. S staro pa ne boste več zadovoljni. Moči, da bi ukrepali, še ne boste imeli. Tudi priložnosti ne.
X
Ribi od 20. 2. do 20. 3.
V teh dneh boste polni želja, a jih boste poznali le vi. Veliko jih bo naravnost sanjavih, zato si o njih ne boste upali govoriti prav z nikomer. Tega se boste dobro zavedali, a sanjali boste naprej. Tudi zato, ker imate občutek, da ste obtičali in da boste tokrat res težko kar koli premaknili na bolje. Ni res. Ko bostezačeli delat i tudi t isto, karzavedno potiskate na stranski tir, bodo dogodki obrnili tok, ki bo končno šel na vaš mlin. Zagotovo pa se vam bo takoj v kratkem izpolnila velika želja, ki ste jo, čeprav nezavedno, že nekaj časa tlačili v podzavest. Tudi počutili se boste iz dneva v dan bolje. To, da ne boste več le čakali na boljše čase, ampak jih boste začeli tudi ustvarjati, pa vam bodo v dobro šteli prav vsi! Da, opazili bodo. Vi pa še ne takoj.
Četrtek, 3. marca
Naš čas, 25. 2. 2016, barve: CM K, stran 20
TV SPORED
»»WAS
3. marca 2016
Petek, 4. marca
Sobota, 5. marca
Nedelja, 6. marca
Ponedeljek, 7. marca
Torek, 8. marca
Sreda, 9. marca
TV SLO T TV SLO T TV SLO T TV SLO T TV SLO T TV SLO T TV SLO T
05.55	Kultura
06.00	Odmevi
06.55	Dobro jutro
07.00	Poročila
07.08	Dobrojutro
08.00	Poročila
08.08	Dobrojutro
09.00	Poročila
09.08	Dobro jutro
10.00	Poročila
10.08	Dobro jutro
11.15	Vem!, kviz
11.55	Turbulenca: Kako stereotipi
vplivajo na našo samopodobo
12.20	Blisk, 1/15
13.00	Dnevnik, vreme, šport
13.30	Ženska, 1. del, dok. film
14.20	Slovenski utrinki
15.00	Poročila
15.10	Moj gost/Moja gostja, tv
Lendava
15.40	Jani Nani, ris.
15.45	V boju s časom, 1/13
16.25	Profil
17.00	Poročila ob petih _ 17.30 Ugriznimo znanost: Človek je
narejen za gibanje
17.55	Novice
18.00	Na naši zemlji: Cuber
18.05	Zajček Belko, ris.
18.10	Poldi, ris.
18.20	Vem!, kviz
18.55	Vreme
19.00	Dnevnik, vreme, šport
20.00	Tarča
20.55	Globus
21.25	Prava ideja: Podjetje Zeleni hit
22.00	Odmevi, šport, vreme
23.05	Osmi dan
23.40	Sveto in svet: Usmiljenja hočem
in ne žrtve
00.30	Ugriznimo znanost
01.00	Profil
01.25	Dnevnik Slovencev v Italiji
01.50	Dnevnik, ponov.
02.40	Info-kanal
TV SLO T
06.00	Otroški kanal
07.00	Ozi bu, ris.
07.05	A veš, koliko te imam rad, ris.
07.15	Nodi v Deželi igrač, ris.
07.25	Biba se giba, ris. nan.
07.50	Prigode Viktorja in Viktorčka, ris.
07.55	Simfonorije, ris.
08.00	Zgodbe iz školjke: Letim po zraku
08.40	Točka, glasb. odd.
10.00	Med valovi
10.55	Slovenski magazin
11.35	Halo TV
12.35	Dobro jutro
14.45	Kino Fokus
15.00	Biatlon, sp, mešane štafete,
prenos iz Osla
17.00	Halo TV
18.00	Zavod za zaposlovanje, 3/6
18.25	Zavod za zaposlovanje, 4/6
18.55	Pajkec Piko, ris.
19.00	Fifi in Cvetličniki, ris.
19.10	Male sive celice, kviz
20.00	Avtomobilnost
20.30	Turki, 3/3
21.25	Bombardiranje, madž. film
23.05	To je bila naša vojna, 4/5
00.00	Točka, glasb. odd.
00.45	Halo TV
01.45	Biatlon, sp, mešane štafete,
posn. iz Osla
03.05	Zabavni kanal
05.10	Točka, glasb. odd.
pop
06.00	24ur, ponov.
07.00	Florjan, gasilski avto, ris.
07.15	Veseli avtobuski, ris.
07.20	Zebra Zigbi, ris.
07.35	Mašine pripovedke, ris.
07.40	Lalaloopsy, ris.
07.45	Diego in prijatelji, ris.
08.00	Otroci, to smo mi, avstr. ser.
08.25	Anubisova hiša, nan.
08.45	Tv prodaja
09.00	Italijanska nevesta, nan.
09.50	Tv prodaja
10.20	Dr. Oz, am. ser.
11.15	Tv prodaja
11.30	Zdravnica malega mesta, nan.
12.25	Tv prodaja
12.40	Moja mama kuha bolje!
13.45	Usodno vino, nan.
14.50	Trdoglavci, nan.
15.45	Plamen v očeh, nan.
16.45	24ur popoldne
17.05	Italijanska nevesta, nan.
18.00	Moja mama kuha bolje!
18.55	24ur, vreme
18.58	24ur
20.00	Usodno vino, nan.
21.00	V bogastvu in bedi, am. film
23.15	24ur zvečer
23.50	Kosti, nan.
00.45	Vohun v nemilosti, nan.
01.35	24ur zvečer, ponov.
02.10	Zvoki noči
©
08.40 08.55 09.00 10.30 10.35 11.35 12.00 12.15 12.20 17.10 17.25 17.30
18.00
18.40 18.45 19.10 19.15 19.55 20.00 21.15 21.20
21.50 23.20 23.25
05.55	Kultura
06.00	Odmevi
06.55	Dobro jutro
07.00	Poročila
07.08	Dobro jutro
08.00	Poročila
08.08	Dobro jutro
09.00	Poročila
09.08	Dobro jutro
10.00	Poročila
10.08	Dobro jutro
11.15	Vem! kviz
11.55	Ugriznimo znanost: Človek je
narejen
12.20	Blisk, 2/15
13.00	Dnevnik, vreme, šport
13.30	Tarča
14.25	Globus
15.00	Poročila, vreme, šport
15.10	Mostovi Hidak
15.40	Olivija, ris.
15.50	Studio kriškraš: Lutkovna
predstava
16.30	Duhovni utrip
17.00	Poročila, šport, vreme
17.30	Alpe, Donava, Jadran
17.55	Novice
18.00	Infodrom
18.10	Kioka, ris.
18.20	Vem!, kviz
18.55	Vreme
19.00	Dnevnik, vreme, šport
20.00	Slovenski pozdrav, narodnozabav. odd.
21.25	Na lepše
22.00	Odmevi, šport, vreme
23.05	Od Caligarija do Hitlerja, dok. f.
01.10	Dnevnik Slovencev v Italiji
01.35	Dnevnik, ponov.
02.30	Info-kanal
06.00	Kultura
06.05	Odmevi
07.00	Zgodbe iz školjke: Sladkosned
07.20	Čebelica Maja, ris. nan.
07.45	Moj prijatelj Zajec, ris. nan.
08.05	Studio kriškraš: Kuharski mojster
08.30	Srečo kuha Cmok, kulinarika za otroke
08.50	Izjemne dogodivščine Sama
Foxa, 15/26
09.15	Male sive celic, kviz
10.00	Pastirček, dok. film
10.15	Infodrom
10.25	Kdo si pa ti?, 5/10
11.05	TV arhiv
12.00	Tednik
13.00	Dnevnik, vreme, šport
13.25	O živalih in ljudeh
13.50	Na vrtu, svet. odd.
14.30	Na poti, 1/3
14.55	Planet vrabcev
16.00	Zaljubljeni v življenje
17.00	Poročila, vreme, šport
17.20	Posebna ponudba
18.05	Sladkanje z Rachel Allen, 9. del
18.30	Ozare
18.40	Zu, ris.
18.55	Vreme
19.00	Dnevnik, vreme, šport
20.00	Vse je mogoče
21.35	Fortitude, 8/12
22.25	Poročila, vreme, šport
23.00	Ničelni teorem, am. film
00.50	Dnevnik Slovencev v Italiji
01.15	Dnevnik, ponov.
07.00	Živ žav
sledi	Emilija, ris.
07.05	Zajček Belko, ris.
07.10	Ozi bu, ris.
07.15	Medo in Mica, ris.
07.20	A veš, koliko te imam rad, ris.
07.30	Timi gre, ris.
07.40	Kioka, ris.
07.45	Fifi in Cvetličniki, ris.
07.55	Prihaja Nodi, ris.
08.05	Sara in Raček, ris.
08.15	Poldi, ris.
08.20	A veš, koliko te imam rad, ris.
08.30	Muk, ris.
08.45	Frančkov Fonzek, ris.
08.55	Zu, ris.
09.10	Knjiga o džungli, ris.
09.20	Moj prijatelj Zajec, ris. nan.
09.40	Pujsa Pepa, ris.
09.45	Biba se giba, ris. nan.
10.10	Pika Nogavička, ris. nan.
10.50	Na obisku
11.20	Ozare
11.25	Obzorja duha
12.00	Ljudje in zemlja
13.00	Dnevnik, šport, vreme
13.25	Slovenski pozdrav, ponov.
14.45	Zvezda je rojena, am. film
17.00	Poročila, šport, vreme
17.20	Vikend paket
18.40	Muk, ris.
18.55	Vreme
19.00	Dnevnik, vreme, šport
20.00	Broadchurch (I.), 7/8
20.50	Intervju: Teofil Pančič
21.45	Poročila, šport, vreme
22.10	Skrivnost mehiškega kovčka,
dok. odd.
23.40	Dnevnik Slovencev v Italiji
00.10	Dnevnik, ponov.
01.00	Info-kanal
06.10	Utrip	05.55
06.25	Zrcalo tedna	06.00
06.55	Dobro jutro	06.55
07.00	Poročila	07.00
07.08	Dobro jutro	07.08
08.00	Poročila	08.00
08.08	Dobro jutro	08.08
09.00	Poročila	09.00
09.08	Dobro jutro	09.08
10.00	Poročila	10.00
10.08	Dobro jutro	10.08
10.15	Sladkanje z Rachel Allen, 9. del	11.15
10.35	10 domačih	11.40
11.05	Vem!, kviz	12.20
11.50	Kaj govoriš?=So vakeres?	13.00
12.20	Blisk, ris.	13.30
13.00	Dnevnik, vreme, šport	14.20
13.30	Sveto in svet	15.00
14.20	Osmi dan	15.10
15.00	Poročila	15.40
15.10	Dober dan, Koroška	15.50
15.40	Pujsa Pepa, ris.	16.25
15.45	Čebelica Maja, ris. nan.	17.00
16.25	Točka preloma, ponov.	17.25
17.00	Poročila, šport, vreme	17.55
17.30	Kdo si pa ti?, 6/10	18.00
17.55	Novice	18.05
18.00	eRTeVe	18.10
18.15	Emilija, ris.	18.20
18.20	Vem!, kviz	18.55
18.55	Vreme	19.00
19.00	Dnevnik, šport, vreme	20.00
20.00	Tednik	20.55
21.00	Studio city	22.00
22.00	Odmevi, šport, vreme	23.05
23.05	Platforma
23.40	Plesni večer - 10 let Rosana	0050
Hribar in Gregor Luštek	01.15
01.15	Dnevnik Slovencev v Italiji	01.40
01.40	Dnevnik	02.35
Kultura Odmevi Dobrojutro Poročila Dobrojutro Poročila Dobrojutro Poročila Dobrojutro Poročila Dobro jutro Vem, kviz! Obzorja duha Blisk, 4/15
Dnevnik, šport, vreme Studio city, ponov. NaGlas! Poročila
Potepanja, tv Lendava Muk, ponov.
Srečo kuha Cmok, ponov. Profil
Poročila, šport, vreme
Na poti: z Markom Prezljem, 2/3
Novice
Utrinek, izob. odd. Muk, ris. A veš, koliko te imam rad, ris. Vem!, kviz Vreme
Dnevnik, vreme, šport Votla krona, 9/10 Ženska, 2. del, dok. film Odmevi, šport, vreme Pričevalci: Mira in Hugo Šekoranja, 1. del Profil, ponov. Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, ponov. Info-kanal
•nm r%. r*>	0210 In,"-kanal	k	¡«0 D«'i« ,	KESa
TVSLOr	TVSLOT	TV SLO T "	TV SLO H
06.00 Otroški kanal	*	06.15 Duhovni utrip	TU SLO i	1 "	l
07.00 Ozi bu, ris.	06.00 Na lepše	06.30 Posebna ponudba	■ w	06 00 Oški . .
06.00 07.00 07.05 07.15 07.30 07.50 07.55 08.00
08.20 09.05 09.45
11.30 12.00 12.45
14.00
15.05 16.05 17.00 18.00 18.20 18.45 18.55 19.05 19.10 19.20 19.45 20.00
22.20
23.15 00.25 00.45 01.30 02.30 sledi
04.25
05.15
Otroški kanal Ozi bu, ris Vse o Rozi, ris. Nodi v Deželi igrač, ris. Biba se giba, ris. nan. PrigodeViktorja in Viktorčka, ris. Simfonorije, ris. Zgodbe iz školjke: Puščavski Maroko
Prisluhnimo tišini
Bleščica, odd. o modi
Alp. smuč., sp, VSL (M), 1. vožnja,
prenos iz Kranjske Gore
Na vrtu, svet. odd.
O živalih in ljudeh
Alp. smuč., sp, VSL (M), 2. vožnja,
prenos iz Kranjske Gore
Smučanje prostega sloga, smuč.
kros, posn. iz Arose
Posebna ponudba
Dober dan
Halo TV
Zavod za zaposlovanje, 5/6
Zavod za zaposlovanje, 6/6
Olivija, ris.
Bacek Jon, ris.
Štiri ušesa sredi lesa, ris.
Prigode Viktorja in Viktorčka, ris.
Firbcologi
Infodrom
Smučarjev dnevnik, sp, smuč. skoki (M), prenos iz Wisle Nord. smuč., sp, smuč. teki, sprint, vključ. v prenos Polnočni klub Bučke, satir. inf.
Prodajno TV okno Napovedujemo
Dobro jutro, informativna oddaja Napovedujemo Pop corn: Lačni Franc, Nino Kuhinjica, izobraževalna oddaja Prodajno TV okno Videospot dneva Videostrani, obvestila Prodajno TV okno Napovedujemo Strokovnjak svetuje: Predstavljanje Cesarjeva nova oblačila, gledališka predstava Regionalne novice 2 Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Napovedujemo Naj viža
Regionalne novice 3
Dober pogled, oddaja o lovcih in
lovstvu
Iz oddaje Dobro jutro Videospot dneva Videostrani, obvestila
Točka, glasb. odi Halo TV
Športni posnetki Nord. smuč., sp, smuč. skoki (M), posn.
Alp. smuč., sp, VSL (M), 2. vožnja, posn.
Točka, glasb. odd.
pop
06.00	24ur
07.00	Florjan, gasilski avto, ris.
07.15	Veseli avtobuski, ris.
07.20	Zebra Zigbi, ris.
07.35	Mašine pripovedke, ris.
07.45	Diego in prijatelji, ris.
08.00	Otroci, to smo mi, avstr. ser.
08.25	Anubisova hiša, nan.
08.45	Tv prodaja
09.00	Italijanska nevesta, nan.
09.50	Tv prodaja
10.20	Dr. Oz, am. ser.
11.15	Tv prodaja
11.30	Zdravnica malega mesta, nan.
12.25	Tv prodaja
12.40	Moja mama kuha bolje!
13.45	Usodno vino, nan.
14.50	Trdoglavci, nan.
15.45	Plamen v očeh, nan.
16.45	24ur popoldne
17.05	Italijanska nevesta, nan.
18.00	Moja maja kuha bolje!
18.55	24ur vreme
18.55	24ur, vreme
18.58	24ur
20.00	Usodno vino, nan.
21.00	Vedno priča, nikoli nevesta, am. film
23.00	Eurojackpot
23.05	24ur zvečer
23.40	Eden, am. film
01.25	24ur zvečer, ponov.
02.00	Zvoki noči
©
08.40 08.55 09.00 10.30 10.35 11.50
12.20 12.35 12.40 17.55 18.00 18.40 19.00 19.05 19.55 20.00
21.00 21.05 21.50 23.20 23.25
06.00 Na lepše 06.25 10 domačih 07.00 Najboljše jutro 09.15 Alp. smuč., sp, VSL (M), 1. vožnja,
prenos iz Kranjske Gore 10.25 Alp. smuč., sp, VSL (Ž), 1. vožnja,
prenos iz Jasne 11.15 Biatlon, sp, sprint (M), prenos iz Osla
12.40 Alp. smuč., sp, VSL (M), 2. vožnja, vključ. v prenos iz Kranjske Gore 13.30 Alp. smuč., sp, VSL (Ž), 2. vožnja,
prenos iz Jasne 14.25 Biatlon, sp, sprint (Ž), prenos iz Osla
17.50 Slovenija danes: Jurčičev podhod
19.00 Smučarjev dnenvik: Ana Drev
19.15 Infodrom
19.30 Kdo si pa ti?, 5/10
20.00 Rdeči baron, nem. film
22.05 Zvezdana
22.45 Verniki, dok. odd.
23.40 Bleščica, odd. o modi
01.10 Aritmija
00.40 Aritmični koncert - Nula Kelvina 01.55 Športni posnetki sledi Nord. smuč., sp, smuč. skoki
posn. iz Wisle 03.35 Alp. smuč., sp, VSL (M), posn. iz
Kranjske Gore 05.00 Polnočni klub: Odvetniki, ponov.
pop
24ur
Oto čira čara Želvica Lulu, ris. Chuck in prijatelji, ris. Mašine pripovedke, ris. Harold in vijolična voščenka, ris. Trgovinica za živali, ris. Wendy, ris. Lego mesto, ris. Peter Pan, ris. Transformerji, ris. Lego Star Wars, ris. Tv prodaja
Afriški žrebec, am. film Tv prodaja Koča, am. film Živeti na ves glas, am. film Na žaru - Boris Kobal 24ur vreme 24ur
Njuna družina, am. film Hanna, am. film Usodna privlačnost, am. film Zvoki noči
06.15 Duhovni utrip 06.30 Posebna ponudba 07.30 Glasbena matineja: Festival Sevqc Brežice - Violino fantastico 08.00 Slavnostni koncert
Konservatorija za glasbo in balet Ljubljana
09.15 Alp. smuč., sp, SL (M), 1. vožnja,
prenos iz Kranjske Gore 10.25 Alp. smuč., sp, SL (Ž), 1. vožnja,
prenos iz Jasne 11.40 Smučarski dnevnik: Jakov Fak 12.10 Alp. smuč. sp, SL (M), 2. vožnja,
prenos iz Kranjske Gore 13.25 Biatlon, sp, zasled. tekma (M),
prenos iz Osla 14.20 Deskanje na snegu, sp, paral. slalom, v ključ. v prenos iz Winterberga 15.30 Biatlon, sp, zasled. tekma (Ž),
prenos iz Osla 16.30 Alp. smuč., sp, SL (Ž), 2. vožnja,
posn.iz Jasne 17.20 Košarka, pokal članic, finale,
preno iz Maribora 19.15 Zlati teptači, dok. feljton, ponov. 19.50 Žrebanje Lota 20.00 Sedem dob v življenju zvezd, 1/2 20.45 Pohlep, 2/4 22.10 Vse je mogoče, ponov. (M), 23.40 Vikend paket, ponov. 00.50 Športni posnetki sledi Smučarjev dnevnik: Jakov Fak, ponov.
06.00
07.00
07.01 07.30 07.55 08.00 08.25 08.50 09.15 09.25 09.50 10.15 10.45 11.00 12.45 13.00 14.45 16.30 18.55 18.58 20.00 21.50 00.00 02.20

Prodajno TV okno Napovedujemo
Dobro jutro, informativna oddaja
Napovedujemo
Naj viža
Strokovnjak svetuje, Predstavljanje Prodajno TV okno Videospot dneva Videostrani, obvestila Napovedujemo Miš maš, Vse o žabah Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Vabimo k ogledu Popotniške razglednice, Južna Italija
Regionalne novice 3 Koncert ans. Biseri, posn. 1. dela Iz oddaje Dobro jutro Videospot dneva Videostrani, obvestila
08.40 Prodajno TV okno 08.55 Napovedujemo 09.00 Miš maš, Vse o žabah 09.40 Ustvarjalne iskrice (150)
Voščilnica za mamico 10.00 Ptuj 2015, posnetek 2. dela festivala
11.15 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 11.35 Prodajno TV okno 11.50 Videospot dneva 11.55 Videostrani, obvestila 17.40 Prodajno TV okno 17.55 Videostrani, obvestila 18.00 Cesarjeva nova oblačila, gledališka predstava Vrtca Velenje
18.40 Dotiki gora: Nepal, Bumdi -
Pančase 19.00 Videospot dneva 19.05 Videostrani,
obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 2369. VTV magazin, regionalni
informativni program 20.20 Kultura, informativna oddaja 20.25 Ans. SPEV, Po Slakovi poti 2015, 2. del
21.45 Vsak mora iskati sam svojo pot ...- pogovor s Cirilom Zlobcem 22.45 Jutranji pogovori 00.15 Videospot dneva 00.20 Videostrani, obvestila
01.05 Košarka, pokal članic, finale,
posn. iz Maribora 03.00 Alp. smuč., sp, SL (M), posn. 04.35 Zabavni kanal
06.00	Otroški kanal
07.00	Ozi bu, ris.
07.05	Vse o Rozi, ris.
07.15	Nodi v Deželi igrač, ris.
07.30	Biba se giba, ris.
07.50	PrigodeViktorja in Viktorčka, ris.
07.55	Simfonorije, ris.
08.00	Zgodbe iz školjke: Slovenske
ljudske pravljice
08.05	Zgodbe iz školjke: Šolski dan
08.40	Točka, glasb. odd.
09.30	Ne grem na koleno, dok. film
10.20	Duhovni utrip
10.35	Halo TV
11.35	Dobrojutro
14.05	Polnočni klub: Odvetniki
15.30	Ljudje in zemlja
16.25	Avtomobilnost
17.00	Halo TV
18.00	Hotel poldruga zvezdica, 1/15
18.30	Hotel poldruga zvezdica, 2/15
19.05	Olivija, ris.
19.20	Bacek Jon, ris.
19.25	Štiri ušesa sredi lesa, ris.
19.35	Prigode Viktorja in Viktorčka, ris.
19.40	Pastirček, dok. film
20.00	Zakon srca, 8/14
20.45	Scott in Bailey (IV.), 5/8
21.30	Scott in Bailey (IV.), 6/8
22.15	Butan - med mitom in stvarnostjo, dok. odd.
23.10	Spomini, pogov. odd.
00.15	Točka, glasb. odd.
01.05	Halo TV
02.05	Zabavni kanal
05.10	Točka, glasb, odd
06.00	Otroški kanal
07.00	Ozi bu, ris.
07.05	Vse o Rozi, ris.
07.15	Nodi v Deželi igrač, ris.
07.30	Biba se giba, ris.
07.50	Prigode Viktorja in Viktorčka, ris.
07.55	Simfonorije, ris.
08.00	Hrček Miha, ris.
08.05	Vetrnica: Pismo
08.10	Zgodbe iz školjke: Sladkosned
08.50	Točka, glasb. odd.
10.05	Tv arhiv
11.00	Halo TV
12.15	Dobro jutro
14.35	Slovenski pozdrav, narodnozab. odd.
16.10	Dober dan
17.00	Halo TV
17.50	Hotel poldruga zvezdica, 3/15
18.25	Hotel poldruga zvezdica, 4/15
19.00	Olivija, ris.
19.10	Bacek Jon, ris.
19.15	Štiri ušesa sredi lesa, ris.
19.20	Prigode Viktorja in Viktorčka, ris.
19.30	Studio kriškraš: Kuharski mojster
20.00	Raziskovanje neviht, dok. odd.
20.55	Nord. smuč., sp, smuč. teki, sprint, prenos iz Canmora
22.45	Primer Baader-Meinhof, nem. film
01.10	Slovenska jazz scena
02.00	Točka, glasb. odd.
02.45	Halo TV
03.45	Nord. smuč., sp, smuč. teki,
sprint, posn.
05.10	Točka, glasb, odd
^m*.	05.10 locka, glasb. odd.	_
pop pop pop
24ur, ponov.	„,„■„......... 9
06.00	24ur, ponov.
07.00	OTO čira čara
07.01	Želvica Lulu, ris. 07.55	Mašine pripovedke, ris.
08.00	Harold in vijolična voščilnica, ris.
08.25	Trgovinica za živali, ris.
08.50	Wendy, ris.
09.15	Lego mesto, ris.
09.25	Peter Pan, ris.
09.50	Lego Star Wars, ris.
10.15	Tv prodaja
10.30	Dnevnik nabritega mulca 2, am. film
12.25	Lepota ni dovolj, am. ser.
13.25	Tv prodaja
13.40	Ukradena listina, am. film
15.25	Hugo, am. film
17.45	Vrtičkanje
18.20	Polona ga žge
18.55	24ur vreme
18.58	24ur
20.00	Znan obraz izma svoj glas, v živo
22.40	Klub bralcev Jane Austen, am. film
00.40	Daleč od nje, kanad. film
02.45	Zvoki noči
08.55 09.00 09.40
PONOVITEV ODDAJ TED. SPOREDA 08.40 Prodajno TV okno Napovedujemo Miš maš, Vse o žabah
2368.	VTV magazin, regionalni informativni program Kultura, informativna oddaja Športni torek, športna informativna oddaja Strokovnjak svetuje: Načrtovanje dopusta
2369.	VTV magazin, regionalni informativni program Kultura, informativna oddaja Župan z vami, Franjo Naraločnik,
10.10 10.15
10.25
10.55
11.20 11.25
župan Občine Ljubno ob Savinji 12.25 Iz arhiva VTV: Mediafest Plitvice, 1. del
14.00 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 14.45 Prodajno TV okno 15.00 Videostrani, obvestila 17.10 Prodajno TV okno 17.25 Napovedujemo 17.30 Strokovnjak svetuje:
Predstavljanje 18.00 Ustvarjalne iskrice (149), Sovice
polnjene s sivko 18.20 Čas za nas, tabornike! 19.00 Pop corn: Balladero, Nino 20.00 Vabimo k ogledu 20.05 Naj viža, ans. Pajdaši, ans. Okej 21.20 Jutranji pogovori 22.50 Aktualno: Javni interes na področju medijev, razprava v okviru Medijske zbornice 00.05 Videostrani, obvestila
06.00 07.00 07.10 07.15 07.30 08.00 08.05 08.15 08.30 09.25 09.55 10.55 11.10 12.05 12.20 13.25 14.30 15.30 16.30 16.50 17.55 18.55 18.58 20.00 21.30 22.20 22.55 23.50 00.45 01.35 02.10
08.40 08.55 09.00 10.30 10.35
10.55 11.00 11.50 11.55 12.10 17.40 17.55 18.00
18.25 19.05 19.25 19.05 19.55 20.00
21.00 21.05
22.35 00.05 00.10
24ur, ponov. Florjan, gasilski avto, ris. Veseli avtobuski, ris. Zebra Zigbi, ris. Smrkci, ris. Maša in medved, ris. Lena Lučka, ris. Tv prodaja
Italijanska nevesta, nan. Tv prodaja Komisar Rex, nan. Tv prodaja
Zdravnica malega mesta, nan. Tv prodaja
Moja mama kuha bolje! Usodno vino, nan. Plamen v očeh, nan. Italijanska nevesta, nan. 24ur popoldne Komisar Rex, nan. Moja mama kuha bolje! 24ur vreme 24ur
Dan najlepših sanj Takle mamo, nan. 24ur zvečer Na kraju zločina, nan. Kosti, nan.
Vohun v nemilosti, nan. 24ur zvečer, ponov. Zvoki noči
Prodajno TV okno Napovedujemo
Dobro jutro, informativna oddaja Napovedujemo
2369. VTV magazin, regionalni informativni program Kultura, informativa oddaja Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Prodajno TV okno Videostrani, obvestila Prodajno TV okno Napovedujemo
Program SVIT: Enostavno in hitro testiranje, 1. del Regionalne novice 2 Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Vabimo k ogledu Župan z vami: Jože Kužnik, župan Občine Polzela Regionalne novice 3 Iz arhiva VTV: Mediafest Plitvice, 2. del
Iz oddaje Dobro jutro Videospot dneva Videostrani, obvestila
06.00 07.00 07.10 07.15 07.30 08.00 08.10 09.25 09.20 09.50 10.50 11.05 11.55 12.10 13.15 14.30 15.30 16.30 16.50 17.55 18.55 18.58 20.00 21.00 22.10 22.45 23.40 00.35 01.25 02.00
08.40 08.55 09.00 10.30 10.35
11.35 11.55 12.10 12.15 17.40 17.55 18.00
18.40 19.00 19.05 19.55 20.00
20.20 20.25 20.35 20.55 21.00
22.15 23.45 23.50
24ur, ponov. Florjan, gasilski avto, ris. Veseli avtobuski, ris. Zebra Zigbi, ris. Smrkci, ris. Maša in medved, ris. Tv prodaja
Italijanska nevesta, nan. Tv prodaja Komisar Rex, nan. Tv prodaja
Zdravnica malega mesta, nan. Tv prodaja
Moja mami kuha bolje! Jezero skrite ljubezni, nan. Plamen v očeh, nan. Italijanska nevesta, nan. 24ur popoldne Komisar Rex, nan. Moja maja kuha bolje! 24ur vreme 24ur
Usodno vino, nan. Preverjeno 24urzvečer Na kraju zločina, nan. Kosti, nan.
Vohun v nemilosti, nan. 24ur, ponov. Zvoki noči
©
05.55	Kultura
06.00	Odmevi
06.55	Dobro jutro
07.00	Poročila
07.08	Dobro jutro
08.00	Poročila
08.08	Dobro jutro
09.00	Poročila
09.08	Dobro jutro
10.00	Poročila
10.08	Dobro jutro
11.15	Vem!, kviz
11.55	Platforma
12.25	Blisk, 5/15
13.00	Dnevnik, vreme, šport
13.30	Intervju: Teofil Pančič
14.15	Prava ideja: Podjetje Zeleni hit
15.00	Poročila
15.10	Mostovi Hidak
15.40	Male sive celice, kviz
16.25	Profil: Marko Pogačnik
17.00	Poročila, šport, vreme
17.30	Turbulenca, izob. odd.
17.55	Novice
18.00	Na naši zemlji, ponov.
18.05	Sara in Raček, ris.
18.15	Simfonorije, ris.
18.20	Vem! kviz
18.55	Vreme
19.00	Dnevnik, vreme, šport
20.05	Ure na metroju, franc. film
21.55	Vreme
22.00	Odmevi, šport, vreme
23.05	Anton Cehov - leto 1890, fr. film
00.40	Turbulenca
01.05	Profil: Marko Pogačnik
01.30	Dnevnik Slovencev v Italiji
01.55	Dnevnik, ponov.
02.55	Info-kanal
TV SLO T
06.00	Otroški kanal
07.00	Ozi bu, ris.
07.05	Vse o Rozi, ris.
07.15	Nodi v Deželi igrač, ris.
07.30	Biba se giba, ris. nan.
07.50	Prigode Viktorja in Viktorčka, ris.
07.55	Emilija, ris.
08.00	Vetrnica: Samira gre drsat
08.05	Zgodbe iz školjke: Juvi
08.10	Zgodbe iz školjke: Vsak ob
svojem času
08.45	Točka, glasb. odd.
09.45	10 domačih
10.45	eRTeVe
11.05	Halo TV
12.00	Dobro jutro
14.00	Vikend paket
15.15	Biatlon, sp, posam. tekma (Ž),
prenos iz Osla
17.10	Halo TV
17.55	Hotel poldruga zvezdica, 5/15
18.25	Hotel poldruga zvezdica, 6/15
19.00	A veš, koliko te imam rad, ris.
19.10	Bacek Jon, ris.
19.15	Štiri učesa sredi lesa, ris.
19.25	Prigode Viktor in Viktorček, ris.
19.30	Srečo kuha Cmok, ponov.
19.50	Žrebanje Lota
20.00	Bučke, inform. parodija
20.20	Cas za Manco Košir
21.10	Pedalni klavir, dok. odd.
21.45	Dalibor Miklavčič - pedalni klavir
22.10	Bleščica, odd. o modi
22.40	Aritmija
23.10	Aritmični koncert -Hamo&Tribute 2 love
00.20	Točka, glasb. odd.
01.05	Halo TV
01.50	Biatlon, sp, posam. tekma (Ž),
posn. iz Osla
03.25	Zabavni kanal
05.10	Točka, glasb. odd.
pop
24ur, ponov. Florjan, gasilski avto, ris. Veseli avtobuski, ris. Zebra Zigbi, ris. Smrkci, ris. Maša in medved, ris. Lena Lučka, ris. Tv prodaja
Italijanska nevesta, nan. Tv prodaja Komisar Rex, nan. Tv prodaja
Zdravnica malega mesta, nan. Tv prodaja
Moja mama kuha bolje! Usodno vino, nan. Plamen v očeh, nan. Italijanska nevesta, nan. 24urpopoldne Komisar Rex, nan. Moja mama kuha bolje! 24ur vreme 24ur
Usodno vino, nan. Družina na kocki, am. film 24ur zvečer Na kraju zločina, nan. Kosti, nan.
Vohun v nemilosti, nan. 24ur zvečer, ponov. Zvoki noči
06.00 07.00 07.10 07.15 07.30 08.00 08.05 08.15 08.30 09.25 09.55 10.55 11.10 12.05 12.20 13.25 14.30 15.30 16.30 16.50 17.55 18.55 19.00 20.00 21.00 22.45 23.20 00.15 01.05 01.55 02.30
Prodajno TV okno Napovedujemo
Dobro jutro, informativna oddaja Napovedujemo
Župan z vami: Jože Kužnik, župan Občine Polzela
Kuhinjica, izobraževalna oddaja Prodajno TV okno Videospotdneva Videostrani, obvestila Prodajno TV okno Napovedujemo Nanovo, Kako do prve zaposlitve?
Kuhinjica, izobraževalna oddaja
Videospotdneva
Videostrani, obvestila
Vabimo k ogledu
2370. VTV magazin, regionalni
informativni program
Kultura, informativna oddaja
Športni torek
Dotiki gora: Nepal, 3. del
Napovedujemo
Iz arhiva VTV, Festival OKARINA, Ductia
Iz oddaje Dobro jutro Videospotdneva Videostrani, obvestila
©
08.40	Prodajno TV okno
08.55	Napovedujemo
09.00	Dobro jutro, informativna oddaja
10.30	Napovedujemo
10.35	2370. VTV magazin
10.55	Kultura, informativna oddaja
11.00	Športni torek
11.10	Kuhinjica, izobraževalna oddaja
11.30	Prodajno TV okno
11.45	Videospot dneva
11.50	Videostrani, obvestila
17.40	Prodajno TV okno
17.55	Napovedujemo
18.00	Ustvarjalne iskrice, Pomladni
nakit (UI 151)
18.20	Zverjasec, gledališka predstava
Vrtca Velenje, OE Lučka
18.45	Regionalne novice 2
18.50	Kuhinjica, izobraževalna oddaja
19.10	Videospot dneva
19.15	Videostrani, obvestila
19.55	Napovedujemo
20.00	Aktualno
21.00	Regionalne novice 3
21.05	Pop corn: Ditka, Clemens
22.05	Iz oddaje Dobro jutro
23.35	Videospot dneva
23.40	Videostrani, obvestila
Naš čas, 3. 3. 2016, barve: CM K, stran 21
B. marca 2016
«»SÜAS
PRIREDITVE
21
KNJIŽNI kotiček
G
Deak, Joann: Priročnik za upravljanje
■	V V • V* I
odraščajočih možganov
ml - Mladina / 39 - Etnologija
Priročnik je, zanimiv za vse bralce, mlade in stare, saj nam na zanimiv in razumljiv način prikaže delovanje naših možganov. V knjigi je podrobno opisano, kako se razvijajo in spreminjajo odraščajoči možgani med desetim in dvajsetim letom starosti, to je v času pubertete, ki je za starše in najstnike še kako pomembno obdobje. V knjigi je tudi polno primerov, ki bralcem še podrobneje predstavljajo in prikazujejo delovanje možganov. S tem pa bralec lažje razume njihovo delovanje in si lahko nazorno predstavlja procese, ki se v možganih odvijajo v različnih situacijah. Možgani, še posebej možgani mladostnikov so ranljivi in dovzetni na marsikaj, v tem obdobju si jih lahko tudi najbolj razvijamo v nasprotnem primeru, pa si jih lahko tudi uničujemo. V knjigi boste spoznali, kako si lahko svoje sive celice še spodbudite in njihovo delovanje še povečate.
Šifrer, Boštjan: Dr. Jaz - ključ za spremembo nosiš v sebi
od - Odrasli / 613.7 - Zdravo življenje
Knjiga je namenjena spreminjanju načina življenja in resnično ti da zagon, da nekaj narediš zase. Razdeljena je na tri poglavja, kjer se v prvem avtor posveča prehrani in izboljšanju le te. Bralce pa opozarja, naj ne bodo v začaranem krogu hujšanja, temveč naj začnejo delati na zdravi prehrani, ki je ključ do vsake dobre postave in dobrega počutja. Drugo poglavje je namenjeno vadbi in rekreaciji. Opisuje, da si lahko vsak najde svoj način gibanja, ki bo koristil njegovemu življenju. Če želimo napredovati, rasti in se razvijati, moramo kdaj tudi kaj spremeniti. Prvi korak je najtežji, ampak
nepoboljšljiva, ki menjuje fante kot spodnje perilo, s seboj pripelje čednega in očarljivega Noaha, za katerega pravi, da je pravi zanjo. Čaka jih teden, ki jim bo za vedno spremenil življenje. Na plano bodo začele prihajati razne skrivnosti, želje in potrebe, ki jih nihče ni pričakoval, vsem vpletenim pa bo dodobra pomešal štrene in razburkal življenje. Je pač tako, da smo navajeni tehnologije, ki nas obdaja, ko pa smo nekaj časa brez telefonov, interneta in televizije imamo več časa za razmišljanje in poglabljanje vase, kar nas pripelje do zanimivih zaključkov in lahko spremeni tudi naše življenje.
Jon Gabriel in Patricia Ronald Riba: Vitki in zdravi otroci
od - Odrasli / 613.95 - Otroci
Otroška in mladostniška debelost je vedno bolj razširjena, kar pa pesti marsikatere starše, saj vsi svojim otrokom želimo le najboljše. V knjigi nam strokovnjaka na varen in privlačen način predstavljata, kako se spopasti z otrokovo debelostjo. Žal je sodoben način življenja dostikrat nevaren za zdravje, zmogljivejša tehnologija, več virov procesirane hrane, sedeče dejavnosti, oglaševalske strategije, pomanjkanje spanja, stres, finančne težave in zmanjšan poudarek na družini. Spopadanje s preko-
ko veste, kaj želite in ste trdno odločeni, da boste svoje želje tudi uresničili, ni več ovir. Nihče ne bo ničesar spremenil za vas. Le vi veste, kaj si želite. Upajte si in svoje sanje tudi uresničite. Zadnje poglavje pa je namenjeno pozitivnemu mišljenju in delanju na sebi, na svoji samopodobi, uresničevanju želj in postavljanje ciljev. Knjiga je res odličen motivator za spremembo življenja na boljše
Matthews, Carole: Hiška ob morju
od - Odrasli / 821-311.2 - Družbeni romani
Vedno, kadar so v zgodbo vpletene tri prijateljice in njihovi partnerji lahko pričakujemo zanimivo dogajanje. Tokrat se z Grace, Ello in Flick, ki so že od nekdaj najboljše prijateljice, odpravljamo na tedenski oddih v Ellino hiško na obali Anglije. Zraven pripeljejo še svoje partnerje in kopico težav, ki jih pestijo v njihovih zvezah. Grace je edina med njimi poročena in resna za svoja leta, vendar pa sta z možem zelo odtujena in se z leti vedno bolj razhajata. Ella je kot umetnica dostikrat na različnih koncih sveta, prav tako pa njen fant, ki je slavni agent glasbenih skupin, zato je njuna zveza precej težka. Flick je lepotica, vihrava,
merno težo pa je tako za starše kot otroke stresno in naporno, včasih celo katastrofalno. Največji pomen knjige je ponuditi praktične, zadovoljive in izvedljive smernice, ki bodo pomagale otroku in bodo med procesom naredile celotno družino bolj zdravo. Preproste spremembe imajo lahko dramatičen vpliv na zdravje otroka, na te težke izzive pa je mogoče odgovoriti z uporabo načel, predstavljenih v knjigi. Starši in otroci se morajo na ta težki izziv podati skupaj pozitivno in ne z odporom.
Cvetni prah
od - Odrasli / 638.1 - Čebelarstvo
Knjiga Cvetni prah je namenjena čebelarjem in vsem, ki bi radi razumeli proces nabiranja cvetnega prahu in ustvarjanja medu. V njej je opisan način nabiranja prahu, vrste prahu, njegov pozitivni učinek in nastanek medu. Zrnca cvetnega prahu ali peloda se tvorijo v prašnicah višjih rastlin. Namenjena so spolnemu razmnoževanju rastlin in so nosilec moških spolnih celic. Pelod je proteinsko najbogatejši del rastline. Čebela je prekrita z drobnimi dlačicami, na katere se ob obisku na cvetju ujame cvetni prah. Čebele obiskujejo cvetje predvsem z namenom, da naberejo nektar, do katerega pa ne morejo, ne da bi se podrgnile ob prašnike in se tako potresle s pelodom.
Sestavine cvetnega prahu so odvisne od rastline, na kateri ga čebele nabirajo. V njem najdemo vse za človeka življenjsko pomembne (esencialne) aminokisline (arginin, histidin, izolevcin, levcin, lizin, metionin ...), razne maščobne kisline, ki jih človeški organizem ne more sintetizi-rati in vitamine: skupine B, C, D, E in K ter provitamin A.
Cvetni prah je zelo zdravilen in koristen, še več njegovih pozitivnih učinkov in njegovo uporabo, si lahko preberete v tej knjižici.
a AKOL
kdaj • kje • kaj
VELENJE
Četrtek, 3. marec
10.00 in 17.00
Ljudska univerza Velenje Predstavitev spomladanskih računalniških tečajev 13.00 Mladinski center Velenje
Središče mladih in otrok Velenje / delavnice
13.30 Dom za varstvo odraslih Velenje
Bralne urice 16.30 Visoka šola za varstvo okolja
Predavanje dr. Sarah Halvorson, iz Univerze v Montani, ZDA 18.00 Gostišče Kavčič v Šaleku
Bridge turnir 18.00 Knjižnica Velenje, preddverje Srečanje članov Gobarskega društva Marauh 19.19 Knjižnica Velenje, preddverje Predstavitev knjige Boža Repeta Milan Kučan, prvi predsednik
Petek, 4. marec
18.00 PC Standard
Štart:up večer 20.00 Rdeča dvorana Velenje
Jan Plestenjak & Oliver Dragojevic, 4. tradicionalni koncert ob dnevu žena Z glasbo za lepši jutri 21.00 Klub eMCe plac
Klubski večer - Mešano na žaru
Sobota, 5. marec
Koncert Natečaj Botečaj -predizobor
Nedelja, 6. marec
17.00 Dom kulture Velenje, velika dvorana
Cilika in Drašek, komedija 17.00 KAC, Efenkova 61 b
Stezosledci, redno mesečno srečanje
Ponedeljek, 7. marec
13.00 Mladinski center Velenje
Središče mladih in otrok Velenje / delavnice 16.00 Šolski center Velenje in MIC, Koroška 62 a
Javna predstavitev nalog Mladi raziskovalci za razvoj Šaleške doline
16.00 Knjižnica Velenje, pravljična soba
Ura pravljic v srbskem jeziku 17.00 Vila Rožle
Predavanje Marka Juhanta: Pogrešani napotki (Šola za starše -Otroci so naše največje bogastvo) 17.00 Knjižnica Velenje, študijska čitalnica
Interaktivna delavnica ob razstavah Skozi objektiv človekovih pravic: davčna pravičnost za socialno pravičnost in Na zlomljenih krilih razvoja 20.00 Kino Velenje
Filmsko gledališče: drama Carol
6.00	Odhod z Avtobusne postaje Velenje	Torek, 8. marec	
	Planinski pohod: Ratitiovec	13.00	Velenjski grad
8.00	Ploščad Centra Nova in Cankarjeva		Regionalno srečanje Dnevov
	ulica		evropske kulturne dediščine in
	Mestna tržnica Velenje		tedna kulturne dediščine 2016
9.00	Drsališče Velenje	13.00	Mladinski center Velenje
	Hokejski vikend		Središče mladih in otrok Velenje /
9.00	Dom kulture Velenje, mala dvorana		delavnice
	Gledališki seminar Vse od A o	16.00	Šolski center Velenje in MIC,
	gledališču		Koroška 62 a
10.00	Pred Centrom Nova		Javna predstavitev nalog Mladi
	Razvajaj se v mestu, modna revija		raziskovalci za razvoj Šaleške
10.00	Zbirno mesto: Stari trg 19, nad Hišo		doline
	mineralov	17.00	Vila Rožle
	Grad Turn in Škalsko jezero, pohod		Gregorjevi ptički, ustvarjalnica za
10.00	Zbirno mesto: pred glavnim		otroke in starše z Vesno Mihelak
	vhodom Hotela Paka	17.00	Knjižnica Velenje, pravljična soba
	Tematsko turistično vodenje za		Ura pravljic v angleškem jeziku
	občane: Hotel Paka	18.00	Knjižnica Velenje, preddverje
10.30	Dom kulture Velenje, velika		Predstavitev knjige Vlada Poredoša
	dvorana		Šlemunga
	Juri Muri v Afriki pleše, plesno-	19.30	Dom kulture Velenje, oder velike
	glasbeno-gledališka predstava		dvorane
	(Maksi Pikin abonma in izven)		Moj glas, moja pot - monodrama
21.00	Klub eMCe plac		Lidije Koceli za dva
Sreda, 9. marec
13.00 Mladinski center Velenje
Središče mladih in otrok Velenje / delavnice 16.00 Šolski center Velenje in MIC, Koroška 62 a
Javna predstavitev nalog Mladi raziskovalci za razvoj Šaleške doline
16.00 Društvo Novus, Družinski center Harmonija
Ptički se ženijo, ustvarjalna delavnica za otroke in družine 17.00 Knjižnica Velenje, pravljična soba
Ura pravljic 17.00 Galerija Velenje
Delavnica z Miho Cojhtrom Iterior design - izdelava low poly luči 19.19 Knjižnica Velenje, preddverje
Predstavitev knjige Saše Einsiedler Moja samopodoba je moja odločitev
ŠOŠTANJ
Četrtek, 3. marec
17.00 Mestna knjižnica Šoštanj
Ure pravljic Annick Danckers: Bela muca
Petek, 4. Marec
11.00 V spominskem parku pred OŠ KDK Šoštanj
Slovesnost ob postavitvi doprsnega kipa Petra Musija
Sobota, 5. marec
10.00 Športna dvorana Šoštanj
Elektra Šoštanj - Rogaška (U17)
19.00 Športna dvorana Šoštanj
Elektra Šoštanj - Zlatorog Laško (Liga Telemach) Nedelja, 6. marec
16.00 Športna dvorana Šoštanj
Elektra Šoštanj - Litija (U19) Ponedeljek, 7. marec
10.00 Mestna knjižnica Šoštanj Knjižni Sejem
Sreda, 9. marec
X Muzej usnjarstva Slovenije Gregorčki - odprtje razstave
18.00 Kulturni dom Šoštanj
Območno srečanje otroških folklornih skupin "Z igro in plesom
v pomlad".
ŠMARTNO OB PAKI
Četrtek, 3. marec
18.00 Hiša mladih
Tečaj ličenja - posebno lepe trepalnice
Petek, 4. Marec
18.00 Hiša mladih
Izdelajmo svoj nakit
Sobota, 5. marec
10.00 Marof
Kulinarične delavnice ''Mali kuhar'' s Tino Jan
16.00 Gasilski dom Šmartno ob Paki Občni zbor Društva upokojencev ŠoP,
17.30 Marof
Otroška predstava Grdina je mrcina (KUK Potovke) in ustvarjalne delavnice DPM ŠoP
Nedelja, 6. marec
8.00 Prostori Društva upokojencev Meritve krvnega sladkorja, trigliceridov, holesterola in krvnega pritiska
Ponedeljek, 7. marec
19.00 Sejna soba v Hiši mladih
Svetniška pisarna skupine Lista za napredek občine
Sreda, 9. marec
17.00 Marof
Kulinarične delavnice ''Mali kuhar'' s Tino Jan
19.00 Kulturni dom v Šmartnem ob Paki Koncert klape Kampanel in Me PZ ŠoP; KD ŠoP
Lunine mene
9. marca, ob 2:55, prazna luna - mlaj
Koncert ob jubileju Kolede
Leta 1971 sta se Neva in Mile Trampuš odločila, da ustanovita društvo, ki bo ohranjalo in gojilo plesno izročilo in druge folklorne prvine. Ustanovila sta Šaleško folklorno društvo Koleda, ki se po 45 letih delovanja še danes lahko pohvali s kakovostjo plesov, ki jih plešemo koledniki. V društvu je 70 aktivnih članov, ki se srečamo vsak teden, na vajah plešemo, pojemo in se skupaj veselimo.
Že septembra smo zavihali rokave in pridno začeli vaditi za koncert, ki ga pripravljajo za 45. obletnico. Imeli smo veliko dela, saj smo postavili dva
čisto nova spleta, ki bosta prvič videna prav na naši obletnici. Poleg vaj smo se dobivali v garderobi, ker smo prali, likali, vezli, šivali in pripravljali kostume za koncert. Poleg pridnih rok se lahko pohvalimo tudi s kostumsko podobo, ki se je pred kratkim povečala za nekaj novih belokranjskih kostumov.
Čas nam je skoraj prehitro minil in do prvega koncerta nas loči le še dober teden dni. Koncert ima naslov: Fantje, srečno!
Vojaški stan, Amerika - obljubljena dežela, kamor so hodili s trebuhom
za kruhom ali študij v tujini, ki jih je vodil na Dunaj ali vse do Prage. Življenjska pot mladih fantov je bila od otroštva prepletena in povezana, delili so si dobro in slabo. Pa vendar so se poti v mladosti začele križati in prišli so do razpotja. Vsak je šel po svoji poti dalje. Življenje v domači vasi pa je teklo naprej ...
Vabljeni, da nas pridete pogledat 11. in 12. marca ob 19.30 v dom kulture Velenje in skupaj z nami praznujete ta jubilej.
a Koledniki
CITY CENTER Celje
•	Četrtek, 3.3., Bio-tržnica
•	Petek, 4.3. od 14.00 dalje Kmečka tržnica
•	Nedelja, 6.3., 11.00 Pravljične urice Čudežno drevo
•	Do 19.3. Razstava in vabilo na dneve komedije
•	Vsak dan v tednu Praznujte rojstni dan, pokličite 425 12 54 ali se oglasite na Info točki Ci-tycentra.
KINO spored
v mali in veliki dvorani Hotela Paka
ALVIN IN VEVERIČKI: VELIKA ALVINTURA
Alvin and the Chipmunks: The Road Chip (ZDA), animirana pustolovščina, 92 minut Režija: Walt Becker Glasovi: Miha Rodman, Predrag Lalič, Nino Ošlak, Jernej Kuntner idr. Petek, 4. 3. ob 18.00 uri Nedelja, 6. 3., ob 16.00 - otroška matineja
POVRATNIK
The Revenant (ZDA) Pustolovska drama, 156 minut Režija: Alejandro González Iñárritu Igrajo: Tom Hardy, Leonardo DiCaprio, Domhnall Gleeson, Will Poulter, Paul Anderson, Lukas Haas idr. Nedelja, 6. 3., ob 20.15
Ponedeljek, 7. B., ob 17.00
(NE) PROFESIONALEC
The Brothers Grimsby (ZDA), + 18, komedija, 82 minut Režija: Louis Leterrier Igrajo: Sacha Baron Cohen, Mark Strong, Isla Fisher, Rebel Wilson, Gabourey Sidi-be, Penélope Cruz idr. Petek, 4. B. ob 19.45 Sobota, 5. B., ob 20.B0
UTELEŠENO ZLO
The Boy (ZDA) Grozljivka, 97 minut Režija: William Brent Bell Igrajo: Lauren Cohan, Rupert Evans, James Russell, Jim Norton, Diana Hardca-stle, Ben Robson, idr. Petek, 4. B., ob 20.00 - mala dvor.
Sobota, 5. 3., ob 20.00 - mala dvor. Nedelja, 6. 3., ob 19.00 - mala dvor.
JAKEC NAROČI BRATCA
Jack bestelt een broertje (Nizozemska) Družinska komedija, 84 minut Režija: Anne de Clercq Igrajo: Matsen Montsma, Yenthe Bos, Jelka van Houten, Georgina Verbaan, Rick Paul van Mulligen, idr. Petek, 4. 3., ob 18.30 - mala dvor. Sobota, 5. 3., ob 18.15 - mala dvor. Nedelja, 6. 3., ob 17.30 - mala dvor.
TEKAČ
Race (Francija, Nemčija, ZDA) Zgodovinska biografska drama, 134 minut Režija: Stephen Hopkins Igrajo: Stephan James, Jason Sudeikis, Jeremy Irons, Carice van Houten, Shanice
Banton, William Hurt, idr. Petek, 4. 3., ob 21.15 Sobota, 5. 3., ob 18.00
SESTRI
Sisters (ZDA), komedija, 118 minut Režija: Jason Moore
Igrajo: Tina Fey, Amy Poehler, John Cena, Maya Rudolph, James Brolin, idr. Sobota, 5. 3., ob 22.00 Nedelja, 6. 3., ob 18.00
CAROL (VB, ZDA)
Drama, 118 minut Režija: Todd Haynes
Igrajo: Cate Blanchett, Rooney Mara, Sarah Paulson, Kyle Chandler, Jake Lacy, Kevin Crowley, Nik Pajic, idr. Ponedeljek, 7. 3., ob 20.00 - filmsko gledališče
Naš čas, 25. 2. 2016, barve: CM K, stran 22
22
OBVEŠČEVALEC
"«WAS
3. marca 2016
Nagradna križanka Picadilly
RADIO VELENJE
DICADILLy
Stari trg 35, Velenje Tel: 03/5869-358 www.pizzerija-picadilly.com Vsak dan od 8. ure (razen nedelje)
PRESENETITE ŽENO, MAMO, PRIJATELJICO, POVABITE JIH ZA DAN ŽENA V PICADILLY!
Vabijo vas vsak dan na malico, kosilo ali večerjo, izberete pa lahko tudi katero od dobrot na žlico. Glede na sezono vas vedno presenečajo s s kakšno novostjo na jedilnem listu.
Slovijo po odličnih steakih in v široki ponudbi si izberite vam najljubšega, z jajcem, s poprom, po kmečko v naravni omaki, na rukoli v bal-zamični omaki, v omaki z jurčki ali z jajcem in popraženo hamburško slanino. Za prave gurmane pa dvojni beefstek.
V Picadilly vas vabijo z barvitimi okusi dobre stare italijanske kuhinje, s pizzami, štručkami z nadevi po želji, testeninami z raznimi okusi , vse pečeno v pravi krušni peči. Na skrbno izbranem jedilniku lahko najdete odlične juhe, pečenko, jedi z žara, t- bone, domačega bikca na ruko-li, zrezke in steake vseh vrst, ražnjiče iz škam-povih repkov, file skuše na žaru in pester izbor osvežilnih solat. Posebej vam priporočajo vražjo solato s perutničkami, Picadilly krožnik, solato z roastbeefom, špansko, italijansko, grško, fitnes ... Ne pozabite na priljubljeno »Picadilly lojtro » - vsako sredo!
Vse skupaj zaokrožimo s kozarčkom skrbno izbranega vina. Za poslastico si privoščite jogurtovo strnjenko s sadjem, Picadilly torto, tiramisu, panakoto, sadno kupo ali vroče sadje.
10 % POPUST ZA DIJAKE IN ŠTUDENTE!
Rešeno križanko pošljite najkasneje do 14. marca na naslov: Naš čas, d.o.o., Kidričeva 2 a, 3320 Velenje, s pripisom "PICADILLY". Izžrebali bomo tri nagrade: steak, solato Picadilly in Picadilly lojtro.
Letno poročilo o preizkušanjih pitne vode v Šaleški dolini v letu 2015
V skladu s 34. členom Pravilnika o pitni vodi (Ur. l. RS, št. 19/04 in dopolnitve) podajamo osnovne informacije o skladnosti pitne vode in podatke o številu odvzetih vzorcev na pipah uporabnikov v Šaleški dolini. Podatki se nanašajo na analize, izvedene v notranjem nadzoru v letu 2015.
V	okviru sistema kakovosti HACCP smo izvajali analize pitne vode na vodnih virih, pred pripravo vode in po njej, na vo-dohranih, vodovodnem omrežju in na pipah uporabnikov, ter daljinski nadzor nad obratovanjem vodovodnega sistema. Tako smo zagotavljali spremljanje bistvenih mikrobioloških ter fi-zikalno-kemijskih lastnosti vode in obratovalnih parametrov. Leta 2015 je bilo tako zagotovljeno nemoteno delovanje vodovodnih sistemov, varnost vodoo-skrbe in zdravstvena ustreznost pitne vode.
V	letu 2015 smo oskrbo s pitno vodo izvajali v mestni obči-
ni Velenje, občini Šoštanj in občini Šmartno ob Paki. Vodovodne sisteme smo oskrbovali iz 6 oskrbovalnih območij. V oskrbovalnih območjih Grmov vrh, R1 Velenje in Mazej se je pitno vodo pripravljalo s tehnologijo ultrafiltracije, v ostalih oskrbovalnih območjih se jo je dezinfi-
ciralo samo z minimalnimi koncentracijami prostega klora. Na celotnem vodovodnem omrežju smo odvzeli 1375 različnih mikrobioloških in fizikalno-kemij-skih vzorcev pitne vode, od tega smo na pipah uporabnikov analizirali 213 mikrobioloških in prav toliko fizikalno-kemijskih
Izjava o skladnosti pitne vode
Na osnovi izvedenih higienskih programov ter preventivnih aktivnosti, ki jih izvajamo, zagotavljamo, da je pitna voda iz vodovodnih sistemov v Šaleški dolini varna. Na osnovi rezultatov analiz in podatkov iz nadzornega sistema dokazujemo, da je pitna voda v Šaleški dolini tudi zdravstveno ustrezna in skladna z zakonodajnimi zahtevami.
KOMUNALNO PODJETJE VELENJE, d. o. o. Koroška cesta 37/b 3320 Velenje
vzorcev pitne vode. Vsi vzorci so bili zdravstveno ustrezni.
Podrobne podatke o kvaliteti pitne vode ter ostale informacije lahko uporabniki dobijo v Službi za tehnologije in nadzor (Primorska cesta 8a, Šoštanj), na spletnem naslovu www.kp--velenje.si (aplikacija Informacije o pitni vodi), preko e-pošte pitnavoda@kp-velenje.si ter na modri številki 080 80 34. Podatke vedno objavimo tudi v časopisu Naš čas in na Facebook strani podjetja.
Do 8 številk zastonj!
««WAS
Naročniki ceneje objavljajo male oglase in zahvale.
Pokličite 03/ 898 17 51
Naročilo lahko pošljete po e-pošti: press@nascas.si ali se oglasite na naslovu, Kidričeva 2a, 3320 Velenje.
J&üi
.is
yj¿¡
Gost nosvi
Gost oddaje Zdravniški nasveti bo Leopold Rezar, dr. med., spec. interne med. in pnevmologije. Tema: okužbe dihal.
ČETRTEK, 3. marca
I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Iz policijske beležnice; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 Zanimivosti; 9.30 Poročila; Nasveti olimpijskega komiteja Slovenije; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti; 18.00 Frekvenca mladih; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.
PETEK, 4. marca
I 6.00 Pozdrav in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Šport; 8.30 Poročila; 9.00 Gospodarski utrip; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Minute za kulturo; 17.00 Glasbene novosti; 18.30 Poročila; 18.00 Desetka (oddaja Šolskega centra Velenje); 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.
SOBOTA, 5. marca
I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 9.00 Skriti mikrofon; 9.30 Poročila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Minute za kulturo; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.
NEDELJA, 6. marca
I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 8.45 Današnji kulturni utrip; 9.00 Poglejmo v zvezde; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; Čestitke; Nedeljsko popoldne na Radiu Velenje; 16.00 Glasbene novosti; 16.30 Poročila; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP iz studia Radia Velenje.
PONEDELJEK, 7. marca
I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 107,8 Avto moto herca; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.
TOREK, 8. marca
I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 Vrtnarski nasveti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Naši kraji in ljudje; 18.00 Lestvica Radia Velenje; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.
SREDA, 9. marca
I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Težava je vaša, rešitev je naša; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Vi in mi; 18.00 Rock šok; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.
ONESNAŽENOST ZRAKA
V tednu od 22. do 28. februarja niso povprečne dnevne koncentracije SO2, izmerjene v avtomatskih merilnih postajah na območju mestne občine Velenje, občine Šoštanj in občine Šmartno ob Paki, nikjer presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro--g SO2/m3 zraka.
MEDOBČINSKA INŠPEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA
obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana
MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE SO2
od 22. do 28. februarja (v mikro-g SO2/m3 zraka) mejna vrednost: 350 mikro-g SO2/m2 3 zraka
Naš čas, 3. 3. 2016, barve: CM K, stran 23
3. marca 2016
«»SÜAS
OBVEŠČEVALEC
23
DEŽURNI telefon za pomoč alkoholikom.
Gsm: 031 443 365 (AA)
OPRAVIČILO
OPRAVIČUJEM se Klemnu Brložniku in Bojanu Ovčarju za izrečene besede. Stane Tepej
NUDIM
SAMI BREZPLAČNO odpeljemo staro železo, kmetijske stroje, razne peči. Golijan Miladin, s. p., Velenje. Gsm: 040 465 214.
STIKI-POZNANSTVA
ŽENITNE ponudbe za različne starosti, zahteve z vse države. Leopold Orešnik, s. p., Dolenja vas 85, Prebold, gsm: 031 836 378 ali 031 505 495
NEPREMIČNINE
V ŠOŠTANJU prodamo večjo hišo. Cena po dogovoru. Gsm: 051 624 066
ODDAM
ODDAM dvojni grob na pokopališču Podkraj - Velenje. Gsm: 041 754 699
PRIDELKI
JAJCA domače reje prodam. Gsm: 051 387 625
mali OGLASI
BUKOVA suha drva prodam. Gsm: 031 517 415
OKROGLE silažne bale, odlične kakovosti, prodamo. Gsm: 041 317 434 SENO v kockah, okrogle bale, plug motokultivator Gorenje z okroglo glavo in žganje prodam. Gsm: 051 388 874
JABOLČNIK, domači kis, borovniče-vec, medenovec in več vrst žganja prodam. Gsm: 041 687 371.
ŽIVALI
BIKCA simentalca, 130 kg težkega in seno v kockah - 2,50 evra/kom, prodam. Gsm: 031 799 476 TELIČKO simentalko, težko okoli 200
kg, prodam. Gsm: 041 462 931 RAZNO
OBRAČALNIK pajek SIP, dva vretena, prodam. Gsm: 031 542 798 ZALOGOVNIK vode in polž Feroli za peč na pelete ugodno prodam. Gsm: 041 598 985
HRAST, rezan, 30 in 50 mm ter nekaj lesa za ostrešje prodam. Gsm: 041 814 416, zvečer.
PODARIM
PSA mešančka med šarplanincem in bernskim planšarjem, starega 9 mesecev, podarim. Gsm: 040 896 588
PRODAMO poslovni prostor v centru Velenja
... Cankarjeva 2a, v velikosti 171,90 m2, kletni prostori v velikosti 72,90 m2 , leto izgradnje 1960, prenovljeno 1998, (za negostinsko dejavnost). Cena po dogovoru. Telefon: 030 316007. E-mail: bogdan.urh@gorenje.com
tel.: 03/ 897 5130, gsm: 041/ 665 223
Samostojno hišo v Pesju, K+M+1, 213 m2, adaptirano 2006, 1373 m2 zemljišča na čudoviti parceli, z vso opremo in pohištvom. ER F(150-210) kWh/m2a. Cena 199.000 evr.
3-sobno stanovanje na Goriški v Velenju, 73,7 m2, zgrajeno 2015, 1/3 nad po super ceni z garažo. ER C(35-60) kWh/m2a. Cena 95.000 evr.
vec na
1	I	m	m m	m
www.habit.si
Nagrajenci križanke »Mobtel«, objavljene v tedniku Naš čas dne 18. februarja 2016, so:
•	Jožica Kmetec, Starše 28, 2205 Starše (mobilni telefon);
•	Jana Hudomal, Ravne 181, 3325 Šoštanj (majica Mobtel);
•	Albin Nemec, Kardeljeva 7, 3320 Velenje (majica Mobtel).
Nagrajenci bodo prejeli potrdilo za dvig nagrade priporočeno po pošti. Čestitamo!
Rešitev gesla: MOBTEL ŠALEK
GIBANJE
prebivalstva
UE Velenje POROKE
Porok ni bilo za objavo.
SMRTI
Tratenšek Ivana, roj. 1920, Velenje, Šaleška cesta 18 c; Šuster Marija, roj. 1929, Velenje, Stanetova cesta 27; Jovan Ana, roj. 1926, Velenje, Črnova 24.
DEŽURSTVA
NAS CAS online www.nascas.si
www.issuu.com/nascas
ZDRAVSTVENI DOM VELENJE
OBVESTILO - Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obveščamo vas, da je tel.: 112 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 8995-478, dežurno službo pa na 8995-445.
LEKARNA VELENJE
Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na recepte, predpisane istega dne. Ob nedeljah in državnih praznikih je or-
ganiziran odmor za kosilo od 13.00 do 14.00, telefon 898-1880.
ZOBOZDRAVNIKI
(Zasebna zobna ordinacija, Efenkova 61, Velenje od 8. do 12. ure). 5. in 6. 3. - Ivan Janežič, dr. dent. med.
VETERINARSKA
POSTAJA
Šaleška Veterina, d.o.o.
Tel.: 03 8911 146, dežurni gsm 031/688-600.
Delovni čas ambulante v Velenju, Cesta talcev 35:
ponedeljek - petek od 7.30 - 18.00 sobota od 8.00 - 13.00 Delovni čas ambulante v Šoštanju, Kajuhova 13:
Začasno zaprto.

WlLNlKl DRV KROŽNE ŽAGE1 DRV
fmS T: +386 (0)3 777 14 23 051 665 566, 051 647 716 E: trgov¡na0un¡forest.s¡ www.uniforest.si
PRODAJA KMETIJSKE MEHANIZACIJE PO SISTEMU [STARO ZA NOVO!
KMETIJSKA ZADRUGA ŠALEŠKA DOLINA z.o.o., Šoštanj
03 898 49 70 www.kz-saleskadolma.si
SEMENA
VRTNIN, CVETLIC IN ZALIŠČ! V MESECU MARCU VAM VSAKO ČETRTO
PODARIMO!
Informacije: 041 813 949
STROJCKI ZA VAKUMIRANJE ^
SALVASPESA - 148,90 i-.'. DE LUKE INOX - 264,95 i
Z VAMI IN ZA VAS!
VELIKA IZBIRA PROGRAMA
BCS ^ 5, 630...) 'REVERITE ' UGODNO PONUDBO!
080 80 34
BREZPLAČNA ŠTEVILKA
ZAHVALE • OSMRTNICE V SLOVO • V SPOMIN
Lahko oddate na sedežu podjetja Naš čas na Kidričevi 2 a ob ponedeljkih med 7.00 in 16.00 in od torka do petka pa med 7. 00 in 14.30. 03 898 17 50 in nadja@nascas.si, epp@nascas.si
Profesionalno In s pleteto poskrbimo za vse potrebno ob boleči Izgubi vaših najdražllh
03 896 44 90
03 896 44 91 24 ur na dan
Plačilo na obroke
SMO EDINI, KI NA POKOPALIŠČIH PODKRAJ IN ŠKALE NUDIMO POGREDNO POKOPALIŠKE STORITVE V CELOTI:
•	prevoz pokojnika
•	ureditev dokumentacije
•	s spoštovanjem, sočutjem in po vaših željah uredimo vse potrebno za zadnje slovo
Brez dodatnih stroškov organiziramo in uredimo slovo od pokojnika pred upepelitvijo.
pokopalisce.podkraj@kp-velenje.si
Kogar imamo radi, nikoli ne umre, le zelo, zelo daleč je.
V SPOMIN
JOŽE - PEPIPOLAK
2. 3. 1928 - 3. 3. 2011
Že pet let je minilo, a za nas si še vedno tu med nami, v naših srcih. Pogrešamo te ...
Žena Štefka in hčerka Mojca z družino
Ni te več na vrtu, ne v hiši, nič več glas se tvoj ne sliši, če lučko na grobu upihnil bo vihar, v naših srcih je ne bo nikdar.
ZAHVALA
Po hudi bolezni nas je zapustila draga mama, stara mama, prababica, sestra, svakinja in teta
ALOJZIJA JAKOB
iz Podkraja 23 d, Šentilj 9. 5. 1937 - 21. 2. 2016
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in vsem, ki ste nam ob težkih trenutkih stali ob strani in pokojno pospremili na njeni zadnji poti. Iskreno se zahvaljujemo dr. Ani Zamernik, Splošni bolnišnici Slovenj Gradec - oddelek za paliativno oskrbo, Patronažni službi Velenje, kolektivu Eurograf, g. duhovniku Andreju Mazeju, govornici g. Magdi Stvarnik, pevcem, trobentaču in Pogrebni službi Usar. Hvala vsem, ki ste bili z nami.
Žalujoči vsi njeni
Naš čas, 25. 2. 2016, barve: CM K, stran 24
Smole pa nima
Ana Rotovnik je letos praznovala peti rojstni dan - Prav ta je bil njen najlepši do sedaj - Kaj in kako bo ob naslednjem, pa prepušča usodi
Tina Felicijan
Anina mama ni hotela roditi prav na datum, ki se na koledarju znajde le vsako četrto leto. Ko ji je zdravnik 28. februarja 1996 dal ricinusovo olje in ji povedal, da bo naslednji dan rodila, je protestirala. Zdravnik pa ji je odvrnil, da usoda pač ne izbira. Smolčica Ana Rotovnik iz Skor-nega je usodo sprejela in je z njo zadovoljna. S ponosom pove, da
je. Skupna praznovanja si bo zapomnila tudi po malih srebrnih obeskih z napisom smolčki in njihovo 29-ico, ki so jih dobili v dar. Jo številka spremlja tudi sicer? »V življenju si veliko pomagam s številkami. Če ne znam iz kake situacije, si rečem: prvo številko, ki jo zagledam, toliko korakov bom naredila in prišla bom do cilja.«
Letošnji rojstni dan, tisti pravi, ko se je sprostila, si ves dan vzela zase in vsako minuto uživala
>
Ana Rotovnik verjame, da je vsak nekaj posebnega.
»Začela sem se zavedati, da smo na svetu res z nekim namenom, da res ima vsak poslanstvo. Vse, kar se zgodi, se z razlogom. Ne smemo se preveč omejevati s pričakovanji in skrbmi, kaj bo. Poskusimo le živeti in jadrati proti toku. Vedno je dobro, če smo malo drugačni.«
je ena od smolčkov, kakor pravimo tistim (ne)srečnežem, ki na ta svet pridejo 29. februarja. »Navadno me ljudje malo čudno pogledajo, ko to povem. A sama mislim, da imamo smolčki posebno srečo. Roditi se ravno tega dne je bolj darilo vesolja kot kaj drugega.« Tudi drugi so ji pravili, da je rojena pod srečno zvezdo. Da ima srečo in da je srečna, pa čuti tudi sama.
Pravo praznovanje je slajše
Čeprav občutek ni bil enak, je rojstni dan praznovala vsako leto, a le za hipec. »28. februarja smo počakali na polnoč in imela sem minuto slave,« je dejala. Seveda tako praznovanje ni bilo enako, kot ob čisto pravem rojstnem dnevu. Prvega ne bo nikoli pozabila. Praznovala ga je pri štirih letih, starši pa so jo peljali v Ljubljano, kjer je Zveza prijateljev mladine Slovenije takrat prvič pripravila praznovanje za smolčke do 16. leta starosti. Zmedlo jo je, da to leto rojstni dan praznuje drugače kot običajno. »Takrat so mi skušali razložiti, zakaj. Kot otrok prej nisem razumela te koledarske posebnosti, bo prvem rojstnem dnevu pa sem to nekako dojela,« se spominja. Smolčki so se nato dobivali do leta 2008, ko so se zbrali prav vsi, tudi starejši. V Sloveniji jih je okoli 1350, to zadnje srečanje pa je nanjo naredilo poseben vtis. »Res je nekaj posebnega videti vse svoje sotrpine,« jih je v smehu postavila pod narekova-
v »najbolj izbrani in ljubi družbi do sedaj,« pa je bil njen najlepši so sedaj. Najlepše darilo ji je poklonil fant Mitja - drobno knjižico obveznih aktivnosti za zaljubljene, med katerimi sta marsikatero že lahko odkljukala.
Štiri leta bodo hitro minila. Ana je razmišljala, kaj, kako bo, ko bo spet imela rojstni dan. »Iz dneva v dan ne vemo, kaj se nam bo zgodilo. Ne vemo zagotovo, kje bomo in kam bomo šli čez eno uro,« pravi. Upala pa si je napovedati, da bo dokončala študij predšolske vzgoje. S tem, kaj bo, pa se ne želi omejevati. »Vsi načrti in skrbi so odveč. Naj bo, kar bo,« je še naprej predana usodi.	a
Mladi smo zakon
S tem geslom je potekal izobraževalni vikend za mladinske delavce Šaleške doline
Šmartno ob Paki, 26.-28. februar - Ker so v Mladinskem svetu Velenje opazili, da je v članicah in drugih mladinskih organizacije vse več mladih, ki se prvič srečujejo z mladinskim delom ter vodenjem organizacij in njihovih projektov, so pripravili tridnevno izobraževanje v Mladinskem centru Šmartno ob Paki. Dvajset udeležencev, ki bodo pridobljeno znanje praktično uporabili v svojih organizacijah in se trudili za čim večji uspeh, se je seznanjalo z metodami dela s področij projektnega menedž-menta, mednarodnih projektov in stikov z javnostjo.
»Projekt smo organizirali, da mlade izobrazimo na področjih, za katera menimo, da so slabše zastopana v velenjskih organizacijah, in hkrati pomladimo njihov kader. Osredotočili smo se tudi na aktivnosti team buildin-ga in z njimi krepili medsebojno povezanost prisotnih,« je o namenu in programu povedala predsednica Mladinskega sveta Velenje Barbara Kelher. Glavna organizatorica vikenda, ki je tudi vodila predavanje o projektnem menedžmentu, pa je o svoji delavnici povedala naslednje: »S predavanjem sem hotela udele-
Preden so se začela predavanja s posameznih področij, so mladi razmišljali o svojem znanju, veščinah
in drugih kompetencah, ki jih pri mladinskem delu lahko uporabljajo.
žencem predstaviti delo organizatorja projektov in opozoriti, na kaj morajo biti pri tem pozorni.« Namen druge delavnice, v kateri so se predvsem osredotočili na evropske projekte, je bil udeležencem predstaviti izobraževalni program Erasmus+ in vključevanje vanj. Predavateljica Melita Kovač nam je zaupala, da so posebno pozornost posvečali prijavi mednarodnih projektov in de-
lovanje v njih. Na zadnji delavnici pa so se udeleženci seznanjali z osnovami promocije in stikov z javnostjo. Predavatelj Vid Stropnik je dejal, da je želel mladim predstaviti predvsem vzdrževanje kakovostne prisotnosti na družbenih omrežjih, medtem ko se je sopredavateljica Tina Felicijan osredotočila na stike z novinarji in podajanje izjav ter osnove promocijskega dela.
Glede na pozitivne odzive prisotnih lahko sklepamo, da so velenjske mladinske organizacije pretekli vikend pridobile mnogo uporabnega znanja, ki jim bo omogočilo še boljše delovanje in spopadanje z novimi izzivi.
a Jošt Kodrič
Gasilci tudi dobri smučarji
Prvo vseslovensko tekmovanje gasilcev-smučarjev GASIL-SKI 2016 na Golteh
V organizaciji Gasilske zveze Šaleške doline Velenje (GZŠD), Gasilske zveze Slovenije (GZS) ter Smučarskega centra Golte (SCG) je v soboto, 27. februarja, potekalo na Golteh 1. vseslovensko smučanje gasilcev s tekmo v veleslalomu. Ob številni udeležbi, brezhibni organizaciji ter kljub meglenemu vremenu so bili zelo zadovoljni tako tekmovalci kot vodstva gasilskih organizatorjev. Poveljnik GZS Franci Petek je izrazil zadovoljstvo ob dejstvu, da se nihče od 176 tekmovalcev kljub kar nekaj odstopom in padcem tekmovalcev ni
poškodoval, ob možnosti prostega smučanja ter druženja v odličnem vzdušju pa je bil dosežen tudi osnovni namen. Zadovoljni ob športnih dosežkih so bili tudi organizatorji: iz GZŠD Velenje
Ob dnevu žena
Katja Mrak, prodajalka v erotični trgovini Venera Shop, se ob dnevu žena najbolj razveseli, če se moški spomni podariti cvet, »saj je to naš dan,« pravi, posebnih pričakovanj pa nima. »Niso potrebne velike pozornosti, naj pa se spomnijo na nas ob tem dnevu. Moški še nosijo rože, sicer pa je že ena vrtnica čisto dovolj. Lepo je, če imamo oboje - tako kruha kot rož. Pa ne le ob dnevu žena, ampak vsak dan.« Sicer so erotična darilca bolj aktualna ob valentinovem, a tudi ob dnevu žena se najdejo moški, ki ženski po-
darijo kaj intimnega. »Lahko je to vibrator, lahko so vaginalne kroglice. Zgodi pa se tudi, da je moškim nerodno in raje dajo ženskam denar, pa naj si same izberejo tisto, kar jim bo najbolj ugajalo. Nekatere so zelo samostojne, vedo, kaj želijo, in to povedo brez sramu, drugim pa je bolj nerodno in imajo zadržke, da bi stopile v trgovino. A v pogovoru se sprostijo in skupaj najdemo pravo stvar,« pravi Katja, ki opaža, da so ženske glede svoje spolnosti vse bolj odprte. Tudi sicer ne čuti, da bi bile ženske zadrža-
Jože Drobež in Helena Brglez
(predsednik in sekretarka) ter iz Savinjsko-Šaleške gasilske regije Janko Žuntar in Franc Ran-čigaj (predsednik in poveljnik), ki so se pridružili zaključnemu delu prireditve. Tekmovalni del, ki ga je vodila ekipa Timing-Gol-te, je potekal na smučarski progi Lahovnica z vrha dvosedežnice do Starih stanov. Tekmovanja se je udeležilo za prvo vseslovensko smučanje gasilcev zares lepo število iz 16 od 17 gasilskih regij. Z območja GZŠD Velenje le ekipi PGD Lokovica ter PGD Vinska Gora. Ob podelitvi me-
Posebno nagrado tekmujočim gasilcem je prispeval tudi SC Golte, nagrado pa je vročil Ernest Kovač.
dalj sta tekmovalcem spregovorila direktor Golte, d. o. o. Ernest Kovač ter poveljnik Gasilske zveze Slovenije Franci Petek, ki je med drugim izrazil željo, da bi se to srečanje nadaljevalo tudi v prihodnje. Najboljše uvrščeni tekmovalec iz naše okolice je bil mladinec Žak Dreu iz PGD Lo-kovica na zelo dobrem 3. mestu.
a Jože Miklavc
ne ali v slabšem položaju kot moški. »Mislim, da smo enakopravni. Ne čutim se zapostavljene samo zato, ker sem ženska. Mogoče moški, če opravlja zahtevnejše delo, prinese domov nekoliko več denarja, sicer pa mislim, da smo si enaki.«
Franci Petek, poveljnik GZS:
Ob spremljanju dogodka in vsem, kar sem videl in doživel tu na Golteh, lahko rečem, da sem vesel za vse udeležence in tekmovalce, da smo se za prvo vseslovensko smučarsko prireditev odločili za Golte, kjer so organizatorji smučarskega centra ter naši gasilski predstavniki iz Šaleške in Savinjske doline opravili dobro delo.