Terme Ptuj SAWk HOTELS S, RfSORTS Torek: Tednikov kopalni dan \ Današnji kupon za 50 % popusta lahko uveljavite v Termalnem Parku Term Ptuj vsak torek do vključno 20. decembra 2016. Kupon ne velja med zimskimi, prvomajskimi, krompirjevimi in novoletnimi počitnicami, ob praznikih ter na dan organiziranih prireditev. Kupon velja za nakup ene vstopnice, izplačilo v gotovini in nakup darilnih bonov nista možna. Drugi popusti so izključeni in se ne seštevajo. ® 02/ 7494 530 M termalni.park@terme-ptuj.si Politika Makole • Zakaj lekarna posluje z minusom in kdo ga bo poravnal O Strani 6 in 7 Ptuj, petek, 14. oktobra 2016 letnik LXIX • št. 82 Odgovorna urednica: Simona Meznarič ISSN 1581-6257 Cena: 1,20 EUR Štajrnki_m Podravje • V ptujskem KGZ zvonijo po toči www.tednik.si ■Stajerskitednik I Stajerskitednik Kmetijstvo Slovenija • 100 milijonov evrov škode zaradi lubadarjev O Stran 9 Ljudje in dogodki Hajdina • Aleks in Tim z velikim srcem O Stran 16 Kronika Podravje, Slovenija • Število krvodajalcev se zmanjšuje O Stran 24 Šport Nogomet • V primeru zmage na +8 O Stran 11 Rokomet • Serija poškodb v Ormožu se kar nadaljuje O Stran 12 Zakaj bodo kmetje ob denar V začetku tedna smo na spletni strani Štajerskega tednika prvi poročali o težavah na ptujski kmetijski svetovalni službi. Okrog 30 kmetov je ves dan in še pozno v noč na sedežu Kmetijsko-gozdarskega zavoda (KGZ) Ptuj čakalo svetovalca Uroša Neudauerja, ki jim je pripravljal vloge za prijavo na razpis za naložbe v kmetijska gospodarstva. A čakali so zaman. Več na straneh 2 in 3. m/fih Foto: CG in MZ Aktualno * V Podravju za dobrih devet milijonov evrov škode po pozebi S Strani 2 in 3 Ptuj * Kdo bo nova direktorica mestne uprave O Stran 3 Podravje * Bo ministrova obljuba o gradnji hitre ceste obveljala? O Stran 4 NAROČITE STAJERSKITEDNIK IN PRIDOBITE NAGRAD* Niste naročnik Štajerskega tednika, a t to radi postali? Potem je sedaj pravi čas, saj smo za vas pripravili privlačno nagrado .S^mfe TEDNIK % RADIOPTUJ 89,8-9e,2-l04,3 2 Štajerski Aktualno petek • 14. oktobra 2016 Podravje • Zakaj bodo kmetje ob naložbeni denar Rebernišek že napovedal reorgani V začetku tedna smo na spletni strani Štajerskega tednika prvi poročali o težavah na ptujski kmetijski svetovalni službi. čakalo svetovalca Uroša Neudauerja, ki jim je pripravljal vloge za prijavo na razpis za naložbe v kmetijska gospodarstva. V ponedeljek, 10. oktobra, ob polnoči se je iztekel rok za oddajo vlog na dva javna razpisa za področje kmetijstva, oba naložbene narave. »Za kandidiranje na omenjena razpisa smo na območju KGZ Ptuj imeli zelo velik interes kmetij. Največ kmetij je iskalo pomoč izključno pri enem svetovalcu, ki se je zaradi preobremenjenosti psihično zlomil in na koncu potreboval zdravniško pomoč. Izdelava in oddaja tovrstnih vlog je izredno zahtevna (pri- praviti je treba poslovni načrt, ekonomske preračune ...), vezana je na osebni certifikat svetovalca, ki je z izdelavo vloge začel ter jo na koncu zaključi z elektronskim podpisom. Zaradi tega v nastali situaciji teh vlog niso mogli zaključiti drugi svetovalci. Na celotnem zavodu smo v roku izdelali in oddali skupno 94 vlog. Zaradi višje sile ocenjujemo, da je ostalo za okrog 40 začetih in nezaključenih vlog. Vodstvo KGZ Ptuj si bo prizadevalo storiti vse, Foto: Črtomir Goznik Direktor KGZ Ptuj Andrej Rebernišek: »To je zadnji razpis, za katerega smo vloge izpolnjevali na takšen način. Primorani bomo uvesti protokol, ki bo bolj režimske narave. Natančno bomo določili notranje roke, ki se jih bodo morali držati tudi kmetovalci. Mi brez dokumentacije, ki nam jo izroči vlagatelj, ne moremo izvajati dela in pripravljati vloge.« Uvodnik Centralizacija na račun podeželja? Medtem ko smo bili v zadnjem času v tem koncu Slovenije tako rekoč že vajeni vladnih obiskov, ki razen obilo sladkih besed in praznih obljub niso prinesli nič konkretnega, je zadnji obisk ministra za infrastrukturo Petra Gašperšiča že pravo presenečenje. Pa ne bi rekla, da gre ra vno za presenečenje. Upam si namreč trditi, da si po skoraj dveh desetletij opozarjanj, številnih zahtevah, celo peticiji - če pri tem spregledamo neenotno nastopanje naših županov - še en minister pa ja ne bi upal stopiti pred tukajšnje oblastnike brez zagotovila po izgradnji že težko pričakovane »hitre« ceste Ptuj-Ormož, ki so jo - mimogrede - pred leti začeli graditi dvakrat. Očitno se vladnim možem v naši prestolnici vendarle malce svita, da županom Podravja zaradi diskriminatornega odnosa države potrpljenje počasi pojenja. Po zagotovilu ministra naj bi tako začeli gradnjo prvega odseka hitre ceste od Ormoža do Gorišnice, in to konec prihodnjega leta. Gradnja bi tako potekala ravno v zadnjem letu mandata zdajšnje vlade. Naključje?Najbrž ne... Vseeno pa ne morem mimo tega, da je obljubljeni začetek gradnje hitre ceste, vredne okoli 28 milijonov evrov, le kaplja v morje v primerjavi s 300 milijoni evrov, ki jih je vlada Mira Cerarja ob letošnjem vladnem obisku podarila Ljubljani. Precej glasne so špekulacije, da naj bi prestolnica ta sredstva dobila, da bi lahko v finančni perspektivi 2014-2020 potegnila večji del sredstev, ki jih bo iz proračuna Evropske unije (EU) prejela Slovenija. Medtem ko bi črpanje evropskih sredstev večine občin, predvsem na periferiji, ostalo na nuli, saj s premajhnimi občinskimi proračuni ne bi uspeli zagotoviti lastnega deleža. Centralizacija Ljubljane bi se tako še bolj okrepila, podeželje, kjer že tako ni strategije regionalnega razvoja, pa še dodatno osiromašilo. Glede obljubljene hitre ceste, ki je vse prej kot hitra, pa upam le, da ne gre še za eno potegavščino več. Monika Levanič Vprašanja o zapletu, ki smo mu bili v ponedeljek priča na Ptuju, smo naslovili na Kmetijsko-gozdarsko zbornico Slovenije (KGZS) kot ustanoviteljico KGZ Ptuj, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP) ter na Agencijo Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja (ARSKTRP). Odgovore navajamo v nadaljevanju. KGZS: »Ker vse okoliščine glede zapletov pri oddaji vlog še niso povsem jasne (recimo med drugim, v kakšni vlogi je bil sodelavec: ali kot predstavnik zavoda ali svojega podjetja), težko damo kakršenkoli komentar. Smo sicer zaskrbljeni, vendar upamo, da se bodo stvari razpletle v korist kmetov.« ARSKTRP: »Agencija lahko odloča le o vlogah, ki so oddane v skladu s pogoji javnega razpisa, saj se le na osnovi oddane vloge lahko začne formalni upravni postopek odločanja o njej. To pomeni, da o vlogah, ki na Agencijo niso bile oddane, ne moremo odločati. Rok za oddajo vlog je bil natančno predpisan, Agencija ni pristojna za odločanje o morebitnem izrednem podaljšanju roka in o podobnih ukrepih. Pristojna je za odločanje o vlogah, ki so oddane v skladu s pogoji javnih razpisov, ne pa tudi za objavo in določanje rokov za javne razpise Programa razvoja podeželja.« MKGP: »O težavah smo bili obveščeni v ponedeljek pozno popoldan. Žal je bilo za kakršnokoli ukrepanje, ki je sploh mogoče in v naši pristojnosti, prepozno. Ministrstvo še vedno ne razpolaga s celostnimi informacijami, zato se do dogodka ne more podrobneje opredeliti. Sicer pa je konkretni razpis že bil podaljšan in se pričakuje, da bo tak razpis ponovno objavljen že v letu 2017.« Andrej Rebernišek in Peter Pribožič iz KGZ Ptuj napovedujeta, da bodo še to jesen: oktobra za širše vodovarstveno območje (ena, dva, tri) in Slovenija, Podravje • Uradno ocenjena škoda po pozebi 44 milijonov V Podravju za dobrih devet Končna ocena škode na kmetijskih pridelkih, večletnih nasadih in kmetijski opremi od tega kar petina, 8,8 milijona evrov, samo v podravski regiji. Pozeba, ki je med 25. in 30. aprilom letos prizadela našo državo, je škodo povzročila predvsem v sadovnjakih in vinogradih, pa tudi na poljih. Skupna ocena škode, s katero se je pretekli teden seznanila Vlada RS, znaša 43.958.889 evrov, od tega je škoda na kmetijskih pridelkih ter večletnih nasadih ocenjena na kar 43.489.694 evrov. Poškodovanih naj bi bilo vsega skupaj 766.046 arov površin. Ocena škode na kmetijski opremi pa znaša nekaj manj kot 470.000 evrov. Dodajamo še, da so iz ocene škode izločena žita in travniški sadovnjaki. Pri oceni škode pa so upoštevana tista kmetijska gospodarstva, ki imajo več kot hektar prizadetih primerljivih kmetijskih površin. Kot je še razvidno iz zbirnika ocenjene škode v kmetijstvu po regijah, je pozeba najbolj prizadela severovzhodni del države. Največjo škodo je utrpela vzhodno štajerska regija, in sicer za 13.471.886 evrov, sledi podravska regija z 8.812.633 evri ter posavska regija, kjer je škoda ocenjena na 8.263.191 evrov. Precejšnja škoda je bila povzročena tudi v pomurski (6.305.735 evrov) in zahodno štajerski regiji (5.907.520 evrov). Izmed 105 občin, ki sta jih je prizadela aprilski mraz in sneg, je največjo škodo na kmetijskih površinah utrpela občina Krško, in sicer za 4.496.309 evrov. Le nekaj de-settisočakov je manjša škoda v občini Ormož; znaša namreč kar 4.431.061 evrov. Na tretjem mestu je občina Maribor s približno 3,7-milijonsko škodo, sledijo Brežice z dvomilijonsko škodo. Milijonske škode so za- Ocenjena škoda v kmetijstvu zaradi aprilske pozebe po regijah Regiji I Škoda (€) I Površina (ar)||ŠTViOg Dolenjska regija 54.187,16 1.994,96 33 Gorenjska regija 87.668,48 1.101,16 7 Koroška regija 31.825,42 287,06 2 Ljubljanska regija 135.983,70 1.558,46 9 Notranjska regija 419.061,74 15.981,83 164 Podravska regija 8.812.633,93 231.301,57 1059 Pomurska regija 6.305.735,74 157.744,25 774 Posavska regija 8.263.191,46 144.980,14 1085 Vzhodno štajerska regija 13.471.886,42 131.253,34 628 Zahodno štajerska regija 5.907.520,55 79.843,83 620 SKUPAJ: 43.489.694,60 766.046,60 4381 beležili še v občinah Kungota (1.894.299), Žalec (1.874.479 evrov), Sevnica (1.713.121), Šentjur (1.501.786), Pesnica (1.488.491), Slovenska Bistrica (1.475.990), Ljutomer (1.412.120), Gornja Radgona (1.293.876), Moravske Toplice (1.163.889) in Hoče-Slivnica (1.119.666). Sicer pa je aprilska pozeba povzročila škodo v vseh občinah Spodnjega Podravja z Bistriškim. Poleg občin Ormož in Slovenska Bistrica, kjer je sicer škoda večmilijonska, so med najbolj prizadetimi občinami v naši okolici še: občina Ptuj (963.186 evrov), Sveti Andraž v Slov. goricah (875.276), Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Drago Slameršak. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-3435. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorna urednica: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Jože Šmigoc, Eva Milošič, Monika Levanič. Lektorica: Lea Skok Vaupotič. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralmk@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02 ) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Megamarketing d.o.o.: (02) 749 34 27 . Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si. Cena izvoda v torek in petek 1,20 EUR. Celoletna naročnina: 124,06 EUR, za tujino v torek 112,25 EUR, v petek 114,45 EUR. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 60. a členom (ZIPRS 1314-A) Zakona o DDV (Uradni list 46/2013, z dne 29. 5. 2013). Vir: MO petek • 14. oktobra 2016 Aktualno Štajerski 3 zacijo dela svetovalcev Okrog 30 kmetov je ves dan in še pozno v noč na sedežu Kmetijsko-gozdarskega zavoda (KGZ) Ptuj A čakali so zaman. novi razpisi za naložbe v kmetijska gospodarstva predvidoma objavljeni novembra za hribovito območje, kamor sodijo tudi Haloze. da bi za nastalo situacijo našli ugodno rešitev za kmete. V teku sta temeljita analiza stanja in iskanje rešitev,« so v sredo v sporočilu za javnost navedli na KGZ Ptuj. »Toliko vlog, kot jih je nameraval urediti svetovalec Uroš Neudauer, je fizično nemogoče obdelati. Mi niti nismo imeli točnih podatkov, koliko kmetij se je obrnilo na njega. Kmete, ki so ga v zadnjih 14 dneh iskali, smo usmerjali na njihove svetovalce, ki so zadolženi za določena območja oz. podro- čja. Problem je bil, da niso želeli, da jim vlogo obdela njihov svetovalec. Dotično so želeli oz. zahtevali, da jim vlogo pripravi svetovalec Neudauer. Dobesedno so ga okupirali. Je pa res, da je bil razpis odprt tudi v času spravila pridelkov in smo oboji, kmetje in svetovalci, imeli še vrsto drugega dela,« je povedal vodja ptujske kmetijske svetovalne službe Peter Pribožič. Direktor KGZ Ptuj Andrej Rebernišek je pojasnil, da so bili kmetje z vlogami, ki jih je pripravljal Neudauer, zelo zadovoljni: »Predhodno je bil zaposlen na agenciji za kmetijske trge. Poznal je vsebine, mi smo bili z njegovim delom zadovoljni, opravljal ga je odlično. Z njim kot zaposlenim nismo imeli nobenih težav.« Kot dodaja Rebernišek, so doslej za podobne razpise z obstoječim kadrom na KGZ Ptuj pripravili in oddali med 30 in 40 vlog. »Tokrat je bil izjemen naval in ugotavljamo, da z obstoječim kadrom v roku tega ne bi uspeli realizirati. Žal nisem vedel, koliko dela in vlog si je naložil sodelavec Neudauer. Vseskozi mi je zagotavljal, da bo delo opravljeno. Absolutno sem mu zaupal. Res je, da smo tudi na enem izmed minulih razpisov še zadnji dan delali vsi skupaj do 22. ure, vendar se je takrat vse normalno uredilo. V ponedeljek zvečer je bila na KGZ Ptuj v pripravljenosti celotna ekipa. Čakali smo, da bi mu pomagali. Še danes točno ne vemo, kaj se je zgodilo. V sredo smo imeli s sodelavci razširjeno sejo kolegija, v prihodnje bomo opravili temeljito analizo, zakaj je šla situacija v nepravo smer. Treba bo razčistiti vse okoliščine, da bomo prišli do jasnih dejstev,« je še dodal direktor KGZ Ptuj Rebernišek. Mojca Zemljarič Foto: MZ evrov milijonov evrov škode zaradi posledic aprilskega mraza in snega znaša nekaj manj kot 44 milijonov evrov, Juršinci (777.492), Lenart (550.981), Zavrč (423.312), Videm (334.704), Podlehnik (286.216), Cirkulane (151.355), Dornava (118.522) ter Destr-nik (103.760). Škodo, manjšo od 100.000 evrov, pa so zabeležili v občinah Sveta Trojica v Slov. goricah (95.074), Cerkve-njak (88.427), Žetale (73.668), Sveta Ana (66.745), Majšperk (64.633), Sveti Tomaž (59.102), Poljčane (52.331), Središče ob Dravi (41.383), Hajdina (41.211), Trnovska vas (34.368), Benedikt (30.605), Gorišnica (23.665), Starše (11.852), Ma-kole (10.627), Markovci (9.036) in Kidričevo (674). Monika Levanič Ocenjena škoda v kmetijstvu po občinah v Podravju I Škoda (€)||Površina (Ar)||Št. vlog Po uradnih podatkih je največjo škodo utrpela vzhodno štajerska regija, in sicer za 13.471.886 evrov, sledi podravska regija z 8.812.633 evri. Med posameznimi občinami pa je največ škode nastalo v občinah Krško (4.496.309 evrov) in Ormož (4.431.061 evrov). Posnetek je nastal v vinogradih podjetja P&F v času pozebe. BENEDIKT 30.605.41 303.60 6 CERKVENJAK 88.427.90 1.059.08 11 CIRKULANE 151.355.45 5.993.80 69 DESTRNIK 103.760.35 2.428.87 25 DORNAVA 118.522.61 1.619.23 12 GORIŠNICA 23.665.89 983.00 16 HAJDINA 41.211.83 315.34 5 JURŠINCI 777.492.95 13.183.37 97 KIDRIČEVO 674.15 31.60 1 LENART 550.981.28 4.321.51 27 MAJŠPERK 64.633.08 1.021.45 21 MAKOLE 10.627.50 90.72 2 MARKOVCI 9.036.91 210.83 5 ORMOŽ 4.431.061.00 131.470.82 482 PODLEHNIK 286.216.18 12.979.29 68 POLJČANE 52.331.60 420.92 8 PTUJ 963.186.81 16.811.02 37 SLOVENSKA BISTRICA 1.475.990.10 13.890.68 53 SREDIŠČE OB DRAVI 41.383.39 1.436.31 28 STARŠE 11.852.39 82.87 1 SV. TROJICA 95.074.67 726.72 6 SV. ANA 66.745.20 761.99 9 SV. ANDRAŽ 875.276.23 7.325.90 30 SV. JURIJ 96.227.26 927.24 17 SV. TOMAŽ 59.102.49 1.399.17 24 TRNOVSKAVAS 34.368.95 1.221.22 9 VIDEM 334.704.95 13.401.53 66 ZAVRČ 423.312.42 18.388.62 47 ŽETALE 73.668.32 1.080.20 17 Občina Foto: P&F Vir: MO Ptuj • O kandidatu za direktorja mestne uprave Izbrana naj bi bila Andreja Komel Mestna občina (MO) Ptuj je ta teden na svoji spletni strani objavila obvestilo o uspešno končanem javnem natečaju za izbor direktorja občinske uprave. MO Ptuj je po odhodu Vlaste Stojak razpis za prosto delovno mesto objavila 14. septembra, kandidati so vloge lahko oddali do 29. septembra. »Na javni natečaj za položaj direktorja občinske uprave smo prejeli štiri prijave,« so povedali na MO Ptuj, kjer imena o izbrani kandidatki javno in uradno zaradi varovanja osebnih podatkov še ne morejo predstaviti. »S sklenitvijo pogodbe o zaposlitvi bo izbrana kandidatka postala javna uslužbenka in takrat ni več zadržkov za posredovanje tovrstnih podatkov.« Neuradno smo izvedeli, da naj bi bila za direktorico uprave MO Ptuj izbrana Andreja Komel, ki ji direktorska funkcija ni tuja. Med drugim je bila direktorica izvoza v Perutnini Ptuj, direktorica za trženje, finance in splošne zadeve v družbi P&F Jeruzalem Ormož, začasno je vodila tudi Pomurske mlekarne. Vodenje Pomurskih mlekarn je prevzela s funkcije predsednice nadzornega sveta, po odpoklicu tedanje direktorice. Lani se je Komelova potegovala za funkcijo direktorice občinskega podjetja Javne službe Ptuj, a ni bila izbrana, saj je na položaju Alen Hodnik. Letos je postala članica sveta zavoda Vrtca Ptuj. Nadomestila je Martina Mlakarja, sicer tudi vodjo svetniške skupine ZA Ptuj v ptujskem mestnem svetu. Mlakar je bil predsednik sveta zavoda Vrtca Ptuj, Komelova je potem postala članica, ne pa tudi predsednica organa. Andreja Komel je tudi vodja županove strokovne skupine za energetiko na MO Ptuj in članica Manager kluba Ptuj, ki ga je dolga leta vodil sedanji ptujski župan Miran Senčar. Čeprav na MO Ptuj uradno o imenu izbrane kandidatke za direktorico mestne uprave še ne govorijo, pa so svojo odločitev o izbiri utemeljili takole: »Na podlagi izkušenj in menedžerskih sposobnosti ter strokovnih znanj se je v izbirnem postopku izbrana kandidatka izkazala kot najbolj strokovno usposobljena za to delovno mesto.« Mojca Zemljarič 4 Štajerski V središču petek • 14. oktobra 2016 Podravje • Delovna zaščitna oblačila za podjetja niso majhen strošek Tri podjetja letno približno milijon evrov Delovni inšpektorat je lani zabeležil več kot 9.300 delovnih nesreč. K zmanjšanemu številu nesreč ali k omilitvi poškodb pa je strošek delovnih oblačil v podjetjih Elektro Maribor, Talum in Impol. Osebna varovalna oprema je oprema, ki jo uporabljajo delavci pri delih, pri katerih se ni mogoče izogniti tveganjem za varnost in zdravje. Ta oprema varuje delavca pred nevarnostmi na delovnem mestu in v delovnem okolju (hrup, prah, plini), so v uvodu pojasnili v Talumu. In v Skupini Talum, ki zaposluje več kot 1200 ljudi, zaposleni prejmejo od spodnjega perila, delovnih majic, zaščitnih oblek, brezrokavnikov do zimskih oblačil. »Prav tako zaposleni dobijo še preostalo zaščitno opremo, kot so čevlji, rokavice, očala, obrazni ščiti, čelada itd. Vso osebno varovalno opremo (delovne obleke, perilo ...) operemo v pralnici na območju Taluma, tako da zaposleni s tem nimajo stroškov,« so pojasnili v kidriče-vskem podjetju. Dodali so, da so v sistem osebnega varstva poleg osebne varovalne opreme zajeti še izdelki za osebno higieno zaposlenih, brezplačni osvežilni napitki ter vzdrževanje in pranje osebne varovalne opreme. Letni stroški varovalne osebne opreme in vzdrževanja znašajo 715.000 evrov ali nekaj manj kot 600 evrov na zaposlenega. Za čiščenje in vzdrževanje zaposleni Elektra Maribor skrbijo sami Družba Elektro Maribor za nabavo osebne varovalne opreme letno nameni približno 150.000 evrov. »Oprema se razdeljuje 600 zaposlenim, skladno z izdelano izjavo o varnosti z oceno tveganja,« so odgovorili z mariborskega distributerja električne energije. Vrednost delovnega oblačila oziroma osebne varovalne opreme tako na osebo znaša približno 250 evrov. Zaposleni prejmejo kompletno osebno varovalno opremo, in sicer zaščitne delovne obleke (zimska, letna), zaščitne delovne čevlje, zaščitne delovne škornje, zaščitne dežne obleke, zaščitne delovne bunde, rokavice . Do nove osebne varovalne opreme pa so upravičeni, ko se nošena oprema iztroši v taki meri, da nima več varovalne funkcije, so pojasnili v Elektru Maribor. Za čiščenje oziroma vzdrževanje osebne varovalne opreme zaposleni skrbijo sami, za kar prejmejo ustrezna čistilna in impregnacijska sredstva. V Impolu za delovna oblačila 500 evrov na zaposlenega V slovenjebistriški družbi Impol letni strošek delov- nih oblačil znaša približno 400.000 evrov. »Delovno opremo nabavljamo za vse zaposlene, ki delajo v proizvodnih procesih, kar na lokaciji v Slovenski Bistrici pomeni približno 800 zaposlenih. Osebna varovalna oprema, ki jo morajo zaposleni v družbah skupine Impol uporabljati na posameznih delovnih mestih, je določena na podlagi ocen tveganj. Ob zaposlitvi vsak zaposleni dobi zaščitne čevlje, delovno obleko, bombažno majico s kratkimi rokavi in rokavice. Ker pa so na vsakem delovnem mestu zaposleni izpostavljeni različnim tveganjem, je temu primerno določena tudi vrsta osebne varovalne opreme,« so povedali v Impolu. To pomeni, da nekateri potrebujejo le usnjene rokavice, spet drugi podložene, varilske, nitrilne rokavice ... ali gradbeniško, livarsko, varilsko ali zgolj varovalno kapo. Prav tako se glede Sp. Podravje • Napovedi o gradnji hitre ceste od Ormoža do Markovcev Bo ministrova obljuba obveljala? V tem tednu je na temo gradnje hitre ceste Ptuj-Ormož na terenu potekal razširjeni sestanek ministra za infrastrukturo Petra Gašperšiča. Minister si je ogledal traso bodoče hitre ceste, nato pa so s predstavniki lokalnih skupnosti in regijskega odbora stranke SMC, predstavniki Darsa, župani in sodelavci iz resorjev za infrastrukturo, okolje in prostor razpravljali o možnostih gradnje ceste. Minister Gašper-šič napoveduje, da bi gradnjo v Ormožu lahko začeli prihodnje leto. »Danes je bil dosežen dogovor, da se cesta na delu, kjer je umeščena v prostor, začne graditi, navezali bi jo na obstoječo cesto skozi Markovce in Spuhljo do Ptuja. To bi bila začasna rešitev. Seveda pa je treba potem vložiti vse napore, da se čim prej v prostor umesti še manjkajoči odsek med Mar-kovci in Ptujem,« je povedal minister ter pojasnil, da bodo najprej začeli graditi odsek od Ormoža do Gorišnice, za katerega je v večjem delu že izdano gradbeno dovoljenje. »Za gradnjo tega odseka bo treba zagotoviti ustrezna sredstva. Na vladi nameravamo sprejeti ustrezni poroštveni zakon, ki bo Darsu omogočil zadolžitev. Dars mora nato projekt uvrstiti v svoje letne načrte. Gradnja tega odseka ceste je umeščena tudi v strategijo razvoja prometa in nacionalni program izgradnje cestne infrastrukture. Od danes naprej so načrti za gradnjo hitre ceste zelo resni, cesta ni več v pogojniku. Za manjkajoči del med Markovci in Ptujem pa bo treba doseči še umestitev v prostor.« Član uprave Darsa, zadolžen za tehnično področje, Vili Žavrlan je po sestanku dejal: »Odseka Ormož-Gorišnica in Gorišnica-Markovci lahko začnemo graditi sorazmerno hitro. Za gradnjo bi s poroštvom države najeli kredit. Odseka je treba umestiti v Darsov investicijski načrt za prihodnja leta, država pa mora sprejeti poroštveni zakon. Ko bodo zagotovljena sredstva, bomo izvedli javni razpis za izbiro izvajalcev del. Ocenjujemo, da bi gradnja obeh odsekov stala okrog 28 Minister Peter Gašperšič se je v Gorišnici sestal s predstavniki občin, po katerih je speljana trasa bodoče hitre ceste od Ormoža do Ptuja. milijonov evrov. Upam, da je ocena še prava, izračunana je bila pred leti. Za odsek Ormož-Gorišnica bo treba prevetriti projektno dokumentacijo ter pregledati, ali so morebiti potrebne kakšne novelacije. Če bodo zagotovljena finančna sredstva, bi se gradnja teoretično lahko začela prihodnje leto.« Kaj pa praktično? »Tudi praktično, a šele proti koncu leta. Še enkrat: ključni pogoj je zagotovitev finančnih sredstev. Dokler ne bodo zagotovljena, na Darsu ne moremo začeti nobenega postopka.« O možnostih gradnje hitre ceste so se na torkovem sestanku z ministrom pogovarjali župani občin Markovci, Gorišnica in Ormož (Milan Gabrovec, Jože Kokot in Alojz Sok), podžupan mestne občine Ptuj Go-razd Orešek, podžupan občine Zavrč Janko Lorbek ter predstavniki lokalnih in regijskega odbora stranke SMC. Predstavniki lokalnih skupnosti so s pogovori in obljubami, ki jih je dal minister Peter Gašperšič, zadovoljni. Veseli jih, da bi se gradnja od Ormoža proti Markovcem lahko začela. Kot so pojasnili, pa bo treba rešiti še vprašanje umestitve ceste v prostor med Markovci in Ptujem. Za ta odsek si prizadevajo za južno različico. Mojca Zemljarič V Talumu letno namenijo za delovno obleko in zaščitno opremo na enega Majšperk • Čakajoč evropska sredstva Poplavna varnost Okoljsko ministrstvo na območju Majšperka od Stogovcev do Koritnega že več let načrtuje in napoveduje izgradnjo protipoplavnih nasipov. Lani so napovedali, da naj bi se k izvedbi projekta pristopilo letos. A gradnja nasipa se še ni začela, odvisna naj bi bila od evropskih sredstev. »Okoljsko ministrstvo načrtuje izgradnjo visokovodnega nasipa pod cesto Majšperk-Breg, dolžine 700 metrov, ki bo preprečeval poplavljanje zaselka hiš pod cesto s spodnje strani, in visokovodnega nasipa nad cesto Majšperk-Breg, dolžine 400 m, ki bo protipoplavno zaščitil zaselek pod cesto in posledično zavaroval tudi cesto. Glede na traso nasipov bo oddaljenost od Dravinje zelo različna, od minimalne pri mostu na Breg, kjer bo ta znašala približno 20 metrov, do maksimalne, približno 400 m, pri zahodnem nasipu,« so potek nasipa opisali na okoljskem ministrstvu. Ocenjena vrednost gradbenih del po projektantskem proračunu znaša okrog 450.000 evrov brez DDV. K temu je treba prišteti še strošek odkupa približno 230 arov zemljišč. »Odkupljena so vsa zemljišča, razen enega, ki je v razlastitvenem postopku. Celotna vrednost zemljišč znaša okoli 235.000 evrov,« so odgovorili na ministrstvu. Kdaj se bo gradnja nasipa, ki naj bi zagotovil varnost poselitvenih območij in prevoznost ceste Majšperk-Breg, začela, še ni znano. Na okoljskem ministrstvu so povedali, da je gradnja nasipa kohezijski projekt, ki se bo financiral iz regionalnega kohezijskega sklada. »Projekt je v začetni fazi, trenutno teče postopek za pripravo vloge za možnost črpanja kohezijskih sredstev, zato Direkcija RS za vode natančnejšega termina še ne more podati,« so še dejali. (MV) Foto: MZ Foto: MOP petek • 14. oktobra 2016 V središču Štajerski 5 za delovna oblačila lahko pripomorejo tudi delovna oblačila. Preverili smo, kakšen zaposlenega 600 evrov, v Impolu 500, v Elektru Maribor pa 250 evrov. na delovni proces razlikujejo delovne obleke. Nekateri potrebujejo le delovni plašč, drugi varilski jopič, obleko za delo s kemikalijami ... »V obratih, kjer izmerjena raven hrupa presega 85 dB, se zaposlenim za zaščito sluha izdelajo še individualni glušniki. Katero varovalno opremo je pri določenem opravilu treba uporabljati, je zavedeno v navodilih za delo in varno delo. Samo uporabo predpisane osebne varovalne opreme redno preverjajo nadrejeni.« Glede izrabe delovnih oblačil in varovalne opreme pa so v Impolu povedali: »Delovna obleka, zaščitni čevlji se menjujejo na 12 mesecev. Rok uporabe individualnih glušnikov je pet let. Preostala varovalna oprema se glede na stanje zamenjuje po potrebi. Za pranje oblek je sklenjena pogodba z našim invalidskim podjetjem, vendar se vsi za to ne odločijo, temveč sami perejo svoja oblačila. Za to niso nagrajeni.« Mojca Vtič Spodnje Podravje • Projekt E-cikliraj Novi zbiralniki za odpadno elektroniko in baterije Družba Zeos bo v okviru projekta Gospodarjenje z e-odpadki (E-cikliraj) na številnih lokacijah po Sloveniji namestila več kot 500 zbiralnikov za oddajo odpadnih elektronskih naprav in opreme ter odpadnih baterij. 18 so jih v minulih dneh postavili na območju mestne občine (MO) Ptuj. »Vrednost projekta je 1,8 milijona evrov, sofinancirata ga EU in Ministrstvo za okolje in prostor (program Life). Projekt je petletni, začeli smo ga v letu 2016, končali ga bomo leta 2020. Zbiralniki so namenjeni oddaji manjših elektronskih naprav, razen televizorjev, monitorjev in sijalk. Postavljeni bodo v ekoloških otokih in večjih trgovskih centrih. Ulične zbi- ralnike v Velenju in okolici smo po treh mesecih prvič izpraznili. V njih smo zbrali dobre štiri tone e-odpadkov in odpadnih baterij,« je povedal direktor družbe Zeos Emil Šehic. Zbiralnike za območje MO Ptuj so namenu uradno predali v CERO Gajke. »Z veseljem smo se tudi na našem območju pridružili projektu, ki bo občanom Na Ptuju so nove zbiralnike namenu predali (z leve) začasni direktor uprave MO Ptuj Janez Merc, direktor JS Ptuj Alen Hodnik in direktor družbe Zeos Emil Šehic. omogočil korak naprej pri ločenem zbiranju odpadkov. Kot izvajalec obvezne gospodarske javne službe se trudimo, da bi bil delež e-odpadkov in odpadnih baterij čim nižji. Verjamemo, da nam bodo novi namenski zabojniki pri doseganju tega cilja pomagali,« je povedal Alen Hodnik, direktor Javnih služb G S) Ptuj. Dogodka v centru CERO Gajke se je udeležil tudi v. d. direktorja uprave MO Ptuj Janez Merc in med drugim povedal: »MO Ptuj podpira vsak dodatek v organiziranem zbiranju odpadkov, ki zmanjšuje splošne in kosovne odpadke ter povečuje tisti del odpadkov, ki jih je možno predelati in ekonomsko izkoriščati.« V prihodnjih dneh bodo ulične zbiralnike za odpadno elektronsko opremo in naprave v sodelovanju z družbama Saubermacher Slovenija in Čisto mesto Ptuj namestili še v slovenjegoriških občinah in občinah Sp. Podravja. V CID-u pa bodo organizirali delavnico z nazivom E-odpadki in naše okolje. Mojca Zemljarič Skupina Talum: Pregled stroškov varnosti in zdravja pri delu - SKUPNO Leto Osebna varovalna oprema Osebna higiena Osvežilni napitki Vzdrževanje in pranje osebne varovalne opreme Skupaj Plan 2016 440.000 € 29.500 € 138.000 € 275.000 € 882.500 € 2015 371.025 € 23.654 € 133.827 € 254.377 € 782.883 € 2014 324.427 € 27.165 € 110.138 € 217.393 € 679.123 € 2013 314.335 € 28.563 € 125.413 € 217.901 € 686.212 € Foto: Mojca Vtič Stroški za osebno varstvo po zaposlenem Leto Osebna varovalna oprema Osebna higiena Osvežilni napitki Vzdrževanje in pranje osebne varovalne opreme Skupaj Plan 2016 366 € 25 € 115 € 229 € 735 € 2015 314 € 20 € 113 € 215 € 662 € 2014 297 € 24 € 100 € 199 € 620 € 2013 304 € 27 € 121 € 210 € 662 € Promocijsko ^por^Jilo ■m IZI MESEC - oktober 2016 Na izi prihranite Ponudnik telekomunikacijskih storitev izimobil predstavlja cenovno privlačen paket vezave izimesec - z njim boste za nizko ceno zakupili ugoden paket enot, prilagojen vašim potrebam. Ker je poraba storitev povsem v vaših rokah, ker je brez vezave in cenovno nadvse ugodna, boste s tem paketom razumno zmanjšali mesečne stroške telefonskih storitev. Porabite toliko, kot plačate? Preverite. Statistični podatki kažejo (vir: izračun narejen po podatkih Statističnega urada RS in poročilih AKOS-a za prvo trimesečje 2016), da je v prvem trimesečju letošnjega leta povprečni uporabnik v Sloveniji porabil manj kot 570 enot mobilnih storitev na mesec, povprečen mesečni strošek za mobilno telefonijo pa je bil v letu 2015 kar 21 eur na posameznega uporabnika (vir: podatki Mediane za leto 2015). Povprečno plačujemo torej več, kot dejansko porabimo. Na spletnem naslovu www.izimobil.si/poraba lahko hitro in enostavno preverite, ali ste tudi vi med tistimi, ki bi lahko za mobilno telefonijo plačali manj. Paketi izimesec - za tiste, ki želite nadzor nad porabo S paketi izimesec se enostavno vnaprej odločite, koliko želite plačati za mobilno telefonijo. Najmanj- ši paket, paket izimesec S, ponuja 1500 enot na mesec, ki jih seveda porabite tako, kot želite vi - po svoje, in sicer za samo 6,90 EUR mesečno. Mobilni račun polnite preko SMS-a, plačujete pa lahko tudi preko bančnega trajnika brez vezave! Da bo poraba mobilnih storitev izimesec kar najbolj preprosta, lahko svoj račun polnite preko SMS sporočil in ga plačate tudi preko bančnega trajnika. Mobilni račun se vam napolni takoj, plačujete pa vedno za nazaj, enkrat mesečno, direktno z bančnega računa na dan, ki ga izberete sami. Na tak način lahko polnite kadarkoli, 24 ur na dan in kjerkoli (tudi v tujini). Tudi če sami niste izimobilov uporabnik, lahko s SMS-sporočilom polnite mobilne račune do šestim uporabnikom izimobila. Poleg te storitve in preostalih klasičnih načinov polnjenja (z vrednostnim bonom, ki ga lahko kupite praktično povsod: v trgovinah, trafikah, na pošti, na bencinskih servisih) lahko mobilni račun polnite tudi preko izimobilove spletne strani. Vse to brez vezave, in seveda na izi. Več informacij najdete na www.izimobil.si ali brezplačni številki 080 88 11. Foto: MV Foto: MZ 6 Štajerski TEDNIK Politika petek • 14. oktobra 2016 Makole • Odnose med občino in lekarno zagrnila temna senca » Če ni strank, tudi prihodkov ni. To velja Makolska enota Lekarne Slovenska Bistrica že vse od odprtja posluje negativno. Izgubo je na podlagi podpisane pogodbe ska Bistrica z direktorjem Brankom Gajškom na čelu storila več, zato tudi na zadnji seji niso podali soglasja k imenovanja Lani je imela lekarniška podružnica Makole 12.365 evrov izgube, letos do konec avgusta ta znaša 10.711 evrov. »Del teh izgub smo že kompenzirali z našim dobičkom iz drugih enot, del pa je še odprt,« je najprej poudaril direktor Gajšek. Dodal je, daje občino že pred ustanovitvijo podružnice opozarjal na njeno ekonomsko neupravičenost. Pojasnil je, da Lekarna Slovenska Bistrica zaradi pričakovanih negativnih poslovnih rezultatov ni bila zainteresirana za odprtje makolske enote. »Noben od elementov ni nakazoval pozitivnega poslovanja - ne število prebivalcev, ne število receptov, ne predviden znesek nakupov v lekarni. Naj spomnim, da je bila pred leti v Makolah že odprta lekarniška podružnica. Kot kon-cesionar jo je imel v lasti sedanji predsednik Lekarniške zbornice Slovenije. Žal so bila vrata odprta zgolj nekaj mesecev, saj jih je zaradi negativnega poslovanja hitro zaprl!« In s tem so bili odgovorni na občini, ki so podpisali pogodbo o pokrivanju izgube v podružnični lekarni, seznanjeni. Pogodbo o pokrivanju morebitne izgube je podpisal takratni župan Alojz Gorčenko, sedaj svetnik. Lekarna je namreč, kot je bilo slišati na seji občinskega sveta, vložila približno 120.000 evrov v obnovo občinske stav- be. Gre za dobiček lekarne, ki po razdelilnem ključu pripada občini. Brez tega prispevka občina investicije ne bi mogla izpeljati, kar so priznali tudi svetniki, ki so odločali v prejšnjem mandatu. Brez zagotovila, da bo občina pokrivala izgubo, pa svet zavoda Lekarne Slovenska Bistrica in tudi Občina Slovenska Bistrica ne bi pristala na odprtje podružnice v Makolah. »Že pred odprtjem lekarne smo napovedali izgubo. Celo večjo, kot jo imamo sedaj, a se je takratni župan, gospod Gorčenko, strinjal z njenim pokritjem, zavedajoč se, da smo pač javni zavod in se bo že nekako rešilo ... Naše utemeljitve smo takrat naslovili tudi na občinski svet Makol, ki je vseeno podal soglasje. Torej je bilo strinjanje tudi na tej ravni. Sedaj je nekdanji župan član občinskega sveta in nas zato sploh ne presenečajo takšne razprave in obračanje krivde na nas. Zagotovo je to najlažje. Odmislijo in pozabijo se vse iskrene besede, dogovori, uradno podpisani dokumenti, za nas pa ni pomembno!« Gajšek: »Storili smo vse, kar je možno« A svetniki in tudi župan so mnenja, da bi lahko Lekarna Slovenska Bistrica naredila več, da bi zmanjšala izgubo. »Ni nam vseeno, ali je lekarna odprta ali ne, ker izgubo krije občina. Že sam sem dvakrat doživel, da sem nameraval v lekarno, pa je bila ta zaprta,« je na zadnji seji povedal župan. Na prejšnji pa je dejal, da izgubo lekarna ustvarja z neodgovornim vedenjem: »Ob tem pa bi še mi morali pokriti izgubo, to je perverzno.« Zanimalo nas je, ali je Lekarna uvedla kakšne ukrepe, da bi obrnila negativni trend poslovanja. Na vprašanje nam je Gajšek odgovoril: »Bom pa jaz vas vprašal - katera lekarna v Sloveniji s tako malo prebivalci in tako malo predpisanimi recepti v bližnji ambulanti lahko posluje pozitivno? Mi smo s postavitvijo oznak, obveščanjem in ureditvijo lepih prostorov, prilagajanjem delovnega časa z zdravnico, nakupom opreme in zdravil, namestitvijo izkušene magistre farmacije itd. naredili vse, kar je možno. Vsi vemo, da če ni strank, tudi prihodkov ni. To velja tako za trgovine, gostilne kot tudi za lekarno. Prebivalcev in predvsem pacientov je enostavno v Makolah premalo, da bi lahko ob takem poslovanju, ki nam ga narekuje zakonodaja in glavni plačnik - ZZZS, lekarniška podružnica preživela. To vedo vsi strokovnjaki farmacevtske stroke v Sloveniji. Benedikt • Še z druge izredne seje Kaj bodo modernizirali in gradili Na drugi izredni seji je svet občine Benedikt potrdil programa modernizacije cest in izgradnje kanalizacije za prihodnji dve leti. Po tem, ko je občinski svet na septembrski redni seji z dnevnega reda umaknil točko Program modernizacije občinskih cest v letih 2017 in 2018, saj je svetniška skupina Slovenska ljudska stranke (SLS), ki ima v občinskem svetu večino, predlagala umik z dnevnega reda, češ da bodo oba programa pripravili sami, so na izredni seji ponovno odločali o tem, katere ceste bodo modernizirali v prihodnjih dveh letih. Na mizi so tokrat imeli dva predloga - predlog župana in svetniške skupine SLS. Poleg tega pa so imeli še pobudo krajanov Vinogradniške poti s prošnjo o asfaltiranju le-te v prihodnjem letu. »Predlagam, da danes sprejmemo kompromis, da mojemu programu dodamo še cesto, ki ste jo vi predlagali -Štajngrova smer Drago Šauperl v dolžini 150 m in tako zadovoljimo ene in druge. Dejstvo pa je, da ne moremo sprejeti progra- ma SLS v takšnem vrstnem redu, ker smo dali naprej tiste ceste, za katere ni treba urediti veliko dokumentacije - torej ceste, ki so danes že odmerjene in jih lahko jutri začnemo modernizirati. Ker če vemo, kakšni so postopki odmere geometra in pisanja pogodb, bi se lahko zgodilo, da nam drugo leto investicija ne bo šla skozi in je ne bomo smeli delati, če za neko cesto ne bomo zbrali vseh pogodb pravočasno,« je pojasnil župan Milan Gumzar. Prihodnji dve leti za ceste 240.000 evrov Svetnik Igor Repič je podvomil, da je predviden odcep Vinogradniške poti geodetsko odmerjen in lastniško urejen. Eden izmed krajanov naj bi mu namreč zagotovil, da ni tako. A župan je vztrajal pri svojem, to pa podkrepil tudi z dokumenti. Svetniki so naposled našli sku- pni jezik in sklenili, da gredo prihodnje leto v modernizacijo dveh cest, Trotkova - smer Aldecoa v dolžini 410 metrov in Drvanja-Hobot-Froleh v dolžini 790 metrov, če bodo pravočasno pridobili potrebno dokumentacijo, v nasprotnem primeru pa Vinogradniška pot v dolžini 460 metrov. Če bodo za cesto Drvanja-Hobot-Froleh pravočasno pridobili dokumentacijo, pa bodo Vinogradniško pot modernizirali čez dve leti. Poleg te v letu 2018 nameravajo zgraditi še dva cestna odseka, in sicer Stara Gora - smer Škrlec v dolžini 430 metrov in Štajn-grova - smer Drago Šauperl v dolžini 150 metrov. V letu 2018 pa nameravajo pripraviti še projektno dokumentacijo za cesto Drvanja-Bačkova-Froleh v dolžini 1530 metrov, medtem ko bi dela začeli naslednje leto. Župan je predvidel tudi sredstva za Zupan in svetniki so le našli skupni jezik glede izgradnje cest in kanalizacije za naslednji dve leti. modernizacijo cest. Po oceni bi izvedba programa modernizacije cest 2017 stala 129.900 evrov, leta 2018 pa 113.900 evrov -skupno torej 243.900 evrov. Ceste nameravajo financirati izključno na osnovi 23. zakona o financiranju občin. Pri tem pa je še dodal: »Če ne bomo mogli zbrati sredstev, se lahko zgodi, da bo kakšna cesta izvisela ali pa bomo modernizirali celo kakšno več, če dobimo ugodne pogoje za izvajanje del.« Pod streho program izgradnje kanalizacije Svetniki so v nadaljevanju potrdili še program izgradnje kanalizacije v letih 2017 in 2018. Prihodnje leto se bodo tako lotili izgradnje kanalizacije Štajngrova v dolžini 1500 metrov in kanalizacije Sveti trije kralji v dolžini 1300 metrov. Leta 2018 pa bodo zgradili kanalizacijo Benediški vrh v dolžini 1600 metrov. Po programu bi za izgradnjo omenjenih kanalizacij potrebovali 40.000 evrov okoljskih dajatev letno, omrežnino v višini 25.000 evrov za vsako leto ter prispevke za nove hišne priključke (računajo na tisoč evrov za hišni priključek). Monika Levanič Foto: ML petek • 14. oktobra 2016 Politika Štajerski 7 za trgovine, gostilne in tudi za lekarne! « med zavodom in občino dolžna pokrivati slednja. A župan Franc Majcen in svetniki so mnenja, da bi lahko Lekarna Sloven-Gajška za direktorja Lekarne Slovenska Bistrica. FOTO: Milan Sternad Verjetno pa bi bilo hitro jasno in logično tudi marsikateremu gospodarstveniku.« Na Zg. Polskavi izdanih štirikrat več receptov kot v Makolah Pojasnil je, da v štirih urah v povprečju obravnavajo le 30 receptov, povprečni bruto promet brez recepta pa je v tem času okoli 116 evrov. »Ne vem, kdo bi lahko ob tem preživel in posloval pozitivno. Mi ne moremo dvigniti cen naših storitev, saj nam vrednost točke določa zakonodaja, ne moremo dvigniti marže, ker bi potem izstopali iz slovenskega povprečja in bi ljudje kupili še manj, ne smemo oglaševati zdravil in promovirati večjega nakupa zdravil zaradi stroge zakonodaje... Moramo pa imeti zaposlenega magistra farmacije, moramo imeti določeno velikost prostorov, v njih določene aparature in vzdrževati določeno temperaturo, tako da ne moremo varčevati, že zaradi zakonodaje ne, ki je žal nestrokovnjaki ne poznajo. Mi ne moremo zahtevati od zdravnice, da piše več receptov, ne moremo ji pošiljati več pacientov. Za primerjavo, imamo podobno podružnico tudi na Zgornji Polskavi, s podobnim delovnim časom. Ta posluje s pozitivno ničlo, predvsem na račun večjega števila receptov (tudi štirikrat več kot v Makolah), ki jih napiše zdravnica v sosednji ambulanti,« je izpostavil Gajšek. In nadaljeval, da ob sedanji zakonodaji in številu strank ni mogoče zagotoviti pozitivnega poslovanja. »Tega vam tudi nihče drug ne bo, ki se vsaj malo spozna na lekarniško poslovanje. Če pa je kdo nasprotnega mnenja, bi veljalo še enkrat poizkusiti z razpisom koncesije. Mogoče bi bil pa kakšen zasebnik bolj iznajdljiv, če se že meni, da je sedanje vodstvo lekarne, s pomočjo 14 magistrov farmacije, ki delamo kot kolektiv, nesposobno. Lahko zagotovim, da bi Lekarna Slovenska Bistrica z veseljem prepustila vse prostore v nadaljnje upravljanje koncesionarju, saj konec koncev vse skupaj zahteva veliko truda in nenehno prilagajanje. Med drugim moramo zdravila iz Makol večkrat seliti v druge enote, da ne zapadejo, prilagajati se moramo delovnemu času farmacevtke, ki pride v Bistrico iz Makol ravno takrat, ko imamo že drugih delavcev dovolj zaradi prekrivanja izmen, jo tudi nadomeščati v času odsotnosti itd.« Mojca Vtič Naključje ali izsiljevanje? Glede zaprtih vrat lekarne je direktor lekarne Branko Gajšek povedal, da je delovni čas usklajen s prejšnjim županom občine Makole. »Če bi imeli lekarno odprto več časa, bi bilo samo še več stroškov. Smo pa predlagali občini Makole, naj predlaga drugi, za njih boljši delovni čas. Pa nismo dobili odgovora. Če zdravnica ne dela, poskušamo samo zaradi varčevanja tudi mi zapreti lekarno, saj je takrat obisk tako rekoč ničen. Ne vem, kje so še odprte lekarne ali tudi trgovine, če ni strank, ki bi v njej kupovale? Tudi nam takšen štiriurni delovni čas ne ustreza in bi z veseljem imeli odprto osem ur na dan in s tem stalno zaposlenega enega farmacevta, ki bi lahko po željah tudi dežural. Vendar na žalost nimamo plačnika, v lekarnah zavoda pa tudi vedno manjše presežke. Ni nam pa jasno, zakaj se nihče ne vpraša, kako to, da pa zdravnica lahko zapre ordinacijo, oz. kar tako spreminja urnik. A smo resnično samo mi tisti, nad katerimi se lahko vsak znaša in nas izsiljuje, ki ima vsaj malo moči odločanja?« Pred zadnjo sejo makolskega občinskega sveta je namreč Lekarna Slovenska Bistrica z občine prejela v podpis predlog z že pripravljenim tekstom, da sklep o pokrivanju izgube, k čemur se je zavezala Občina Makole, iz pogodbe umaknejo. »Naključje ali izsiljevanje? Takšnih postopkov smo sicer že vajeni, da se poskuša po domače pritisniti na nas, vedoč da bo kmalu potrebna potrditev direktorja ... Res prijazno in korektno! Žal nismo pravi naslov in tega ne moremo storiti brez glavne ustanoviteljice, tudi če bi želeli. Kako bomo naprej, je še prerano komentirati, saj bomo počakali na pravno mnenje. Zopet imamo dodatno delo in stroške. Vsekakor pa se morata čim prej sestati obe občini in doreči, kako s tem naprej. Sam imam podporo kolektiva, sveta zavoda in tudi Občine Slovenska Bistrica kot največjega ustanovitelja. Kakorkoli se bo primer razpletel, je eno zagotovo, daje padla senca na naše odnose in naše nadaljnje delo v podružnici Makole.« Dodal je, da se je kolektiv trudil po svojih najboljših močeh, da bi enota v Makolah zaživela. »Marsikdaj smo v drugih lekarnah zaradi pomanjkanja kadra trdo garali, pa smo vseeno poslali enega farmacevta v Makole ... Lahko si mislite, da pa potem takšno dojemanje našega dela za kolektiv ne more biti stimulativno,« je sklenil Branko Gajšek. Foto: MV Slovenija • Opozorila sindikata SKEI o panožnih kolektivnih pogodbah Ukinitev bi pomenila nižanje pravic delavcev Iz Sindikata kovinske in elektro industrije Slovenije (SKEI) prihajajo glasna opozorila o neodzivnosti delodajalcev za pogajanja o kolektivnih pogodbah dejavnosti. »Smo v pogajanjih za tri kolektivne pogodbe dejavnosti: ele-ktro industrijo, kovinsko industrijo ter kovinske materiale in livarne. Te tri panoge na območju Slovenije pokrivajo približno 90.000 zaposlenih. Vsebina, dogovorjena v kolektivni pogodbi, ima učinek na vse zaposlene. Se pravi, ne samo za člane, temveč za vse, ki so zaposleni v dejavnosti. Letos smo pri pogajanjih naleteli na oviro, zlasti na področju kovinske industrije in kovinskih materialov. Zato je izvršni odbor SKEI odločil, da bomo pogajanja zaostrili. Čim širši krog zaposlenih v dejavnostih, ki jih zastopamo, želimo seznaniti, da zaradi zastoja pogajanj oz. nepripravljenosti delodajalcev na pogajanja praktično stojijo tudi njihove plače. Zahteve, ki smo jih zastavili v pogajanjih, niso nerealne. Ne govorimo o dvigu plač za 20 odstotkov, ne zahtevamo, da se povečanje dobičkov prelije v plače. Doseči poskušamo samo dvig najnižjih plač. Predlog za dvig plač v elektro industriji je dobrih sedem odstotkov, za livarne 4,9 in kovinsko industrijo pol odstotka. Realno gledano je stanje v kovinski industriji v primerjavi z drugima panogama res nekoliko slabše,« je nedavno ob srečanju s člani in vodstvom ptujske regijske organizacije sindikata SKEI povedala predsednica Lidija Jerkič. Kot je opozorila v nadaljevanju, bi lahko ignoriranje pogajanj pomenilo prikriti namen delodajalcev, da v prihodnje k tovrstnim razgovorom sploh ne bi več pristopili. To bi vodilo v padec panožnih kolektivnih pogodb in s tem že pridobljenih pravic za delavce: »Prišlo bi do drastičnega padca pravic zaposlenih v panogah elektro in kovinske industrije: od nižanja pravic pri letnem dopustu do izrednih dovoljenj za odsotnost z dela, izplačila jubilejnih nagrad, višine regresa za letni dopust... Sklepamo lahko, da je motiv delodajalcev, da se izogibajo pogajanjem, dejansko nekaj drugega kot pa trenutna zahteva za nekajodstotno povišanje plač. Obstaja bojazen za dolgoročni padec vseh pravic, ki jih delavcem zagotavlja pano-žna kolektivna pogodba. Stvar je zelo resna. Delodajalci sicer trdijo, da to ne drži. Ampak po-čakajmo, kaj se bo zgodilo do 15. novembra. Če bomo do takrat sklenili tarifne priloge o povišanju osnovnih plač h kolektivni pogodbi, potem jim velja verjeti. V nasprotnem primeru govorijo s figo v žepu.« Mojca Zemljarič »Praksa, kaj se dogaja, ko delodajalci ocenijo, da za pogajanja o panožnih kolektivnih pogodbah ni več interesa, je že poznana. Za nekatere dejavnosti kolektivnih pogodb več ni oziroma so bile odpovedane. Interes delodajalcev je prenesti pogajanja na nižji, neposredni nivo - da se delodajalec o pravicah in obveznostih zaposlenih pogaja sam. V takšni situaciji je delodajalec absolutno močnejši pogajalec kot pa v primeru, ko se predstavniki delodajalcev na ravni panoge pogajajo s sindikati kot predstavniki delavcev,« pravi Jerkičeva in dodaja: »Izkušnje kažejo, da ko smo pogajanja o kateri izmed pravic iz nacionalnega prenesli na nižji nivo v podjetja (podjetniške kolektivne pogodbe), so delavci v relativno kratkem času že pridobljene pravice izgubili. Enostavno je pravica iz podjetniške kolektivne pogodbe izginila ...« Predsednica sindikata SKEI Lidija Jerkič poudarja, da ukinitve panožnih kolektivnih pogodb v dejavnostih, ki jih zastopajo, ne bodo dopustili. Foto: MZ 8 Štajerski Podravje petek • 14. oktobra 2016 Zetale • 17. občinski praznik Življenjski standard v Zetalah je najvišji doslej Te dni v Zetalah, eni najmanjših in demografsko najbolj ogroženih slovenskih občin, s številnimi prireditvami obeležujejo 17. občinski praznik. Kljub težavam, predvsem finančnim, razloge za slavje imajo. Župan Žetal Anton Butolen pravi, da je bilo preteklo leto z investicijami izjemno bogato: največja med njimi je bila izgradnja večnamenske dvorane Žetale (stala je 1.087.487 evrov, od tega jih je 741.179 prispeval Evropski sklad za regionalni razvoj), uredili so še zbirni center v Dobrini, sanirali plaza na lokalnih cestah Žetale-Vabča vas in Dobrina-Varvasela ter v sklopu čezmejnega projekta DE-PARK obnovili Pušnikovo domačijo. Okoli 94 tisočakov so namenili za investicijsko vzdrževanje občinskih cest. Nova finančna perspektiva (2014-2020) investicijam ni naklonjena, meni župan: »Od tod tudi ogromna razlika med lanskim in letošnjim proračunom. Lanskega smo realizirali v višini 2.147.309 evrov, saj smo osnovna sredstva z uspešnim črpanjem evropskih sredstev več kot podvojili. Letošnji proračun je sprejet v višini 1.326.942 evrov.« Razočaran je tudi nad razpletom zgodbe o haloškem zakonu: »Upam vsaj, da so edini ukrepi, ki so iz te zgodbe nastali na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, našim kmetovalcem v korist. Odzive preostalih ministrstev še čakamo.« Največja težava so ceste Kljub vsemu bodo letos za investicije namenili več kot 400.000 evrov. Največja med njimi je sanacija plazu na lokalni cesti Žetale-Vabča vas na lokaciji Pulko (vrednost investicij je 177.122 evrov), zgradili bodo most v Jesenici, modernizirali tri odseke javnih poti, porušili dotrajan objekt v bivšem obratu Olge Meglič v Dobrini ter sofinancirali izgradnjo Osnovne šole dr. Ljudevita Pivka. Pripravljajo tudi dokumentacijo za KRODO Krópfl Adolf s.p., Žetale 36, Žetale TEL.: 02/ 769 10 41, GSM: 031 675 486 Ob občinskem prazniku občine Zetale želimo vsem občankam, občanom ter strankam lepo praznovanje. Tudi v prihodnje bomo poskrbeli, da bodo vaše prireditve potekale nemoteno tudi v slabem vremenu. Ugoden in kvaliteten najem šotorov, odrov, pagod, streh in stojnic različnih dimenzij. Zupan Zetal Anton Butolen je razočaran nad mačehovskim odnosom države do najrevnejših in demografsko ogroženih občin: »Če Ljubljana in okolica potrebujeta milijone, jih potrebujejo tudi Haloze!« gradnjo fekalne kanalizacije za del naselij Žetale in Čermožiše, za gradnjo odprtega širokopasovnega omrežja v konzorciju osmih občin ter za čezmejna projekta DE-PARK 2 in Halo, si za bike. Največja težava, s katero se v Žetalah spopadajo, so občinske ceste. Butolen pojasnjuje: »Skoraj 90 kilometrov občinskih in 30 kilometrov gozdnih cest na zahtevnem haloškem terenu je izredno težko vzdrževati; letos bomo za to namenili 109.018 evrov. Skoraj tretjina občinskih cest je še vedno makadamskih. Drugi večji problem so plazovi.« Veseli ga, da je vlada po katastrofalnem letu 2014, ko se je večina starih plazov aktivirala, sprožili pa so se novi, po več kot desetih letih ponovno zagotovila sredstva za sofinanciranje sanacije plazov. »Nerazumljivo je, da se bodo prilivi v državni proračun v primerjavi z letom najhujše krize 2013 povečali za 1,3 milijarde evrov, povprečnine za občine pa bodo manjše kot v letu 2013!« meni župan. Opozarja, da najhujše breme krize nosi najrevnejši sloj prebivalstva, med občinami pa so najbolj prizadete prav najrevnejše in demografsko ogrožene, torej tudi Žetale. V občini živi manj kot 1.500 ljudi, njihovo število se nenehno še zmanjšuje, čeprav v nekaterih letih beležijo več priselitev kot odselitev. Spodbudno pa je, da se število otrok, rojenih po letu 2010, bistveno povečuje. Župan Žetal vsem občankam in občanom želi prijetno praznovanje 17. občinskega praznika: »Naj nam dejstvo, da bi lahko bilo boljše, kot je, ne zamegli dejstva, da družbeni standard v Že-talah še nikoli ni bil na takšnem nivoju, kot je danes. Kljub vsem težavam se imamo česa veseliti, zato vas vabim, da se udeležite osrednje prireditve ob 17. občinskem prazniku in 26. kostanjevega piknika, da skupaj nazdravimo preteklim dosežkom in naberemo moči za nadaljnje delo.« Eva Milošič Spoštovane občanke in spoštovani občani! Ob občinskem prazniku občine Žetale vam iskreno čestitam in vas vabim na osrednjo slovesnost, v soboto, 15. oktobra 2016, ob 17. uri v večnamenski dvorani v Žetalah. Po slovesnosti sledi 26. kostanjev piknik z ansamblom Haloški črički. Župan občine Žetale Anton Butolen l.r. Slavje bo trajalo še do nedelje Občinski praznik v Žetalah vsako leto praznujejo tretjo soboto v oktobru, zaradi zniževanja stroškov pa so ga povezali s tradicionalnim kostanjevim piknikom. Župan Anton Butolen se spominja, da je praznovanje v najboljših letih trajalo tri dni: »V zadnjih letih splošne krize so se prihodki drastično zmanjševali, stroški pa so se tudi zaradi strožjih novih predpisov zviševali. Zato smo se letos odločili, da praznovanje dodatno racionaliziramo: ne bomo postavili šotora, ampak bo praznovanje potekalo v novi večnamenski dvorani in ob njej.« Ob prazniku so pripravili številne športne in kulturne prireditve, gozdarsko tekmovanje, srečanje z občani, krvodajalsko akcijo, predajo defibrilatorja itd., danes pa bodo organizirali kostanjev piknik za otroke in operativno vajo Prostovoljnega gasilskega društva Žetale. Jutri se bo občinski svet sestal na slavnostni seji, osrednja prireditev ob občinskem prazniku bo ob 17. uri v večnamenski dvorani v Žetalah, sledil bo še kostanjev piknik z ansamblom Haloški črički. Praznovanje bodo s sveto mašo, srečanjem starejših občanov in 20-letnico delovanja Strojnega krožka Žetalanec sklenili v nedeljo. Foto: EM Starše • Za umiritev hitrosti prometa Prikazovalnik hitrosti pri osnovni šoli Občina Starše je v okviru prizadevanj za večjo prometno varnost občanov, med katerimi so najbolj ranljivi prav otroci, v naselju Starše pri OŠ Starše in vrtcu Naj-dihojca skupaj s podjetjem Sipronika in Zavarovalnico Triglav postavila prikazovalnik hitrosti »Vi vozite« MHP50. Glavni cilj je počasnejša vožnja v okolici šol in vrtcev, kjer so najbolj izpostavljeni predvsem najmlajši pešci. OŠ Starše in vrtec Najdihojca sta v bližini prometno zelo obremenjene in nevarne regionalne ceste Maribor-Ptuj (relacija Mari-bor-Zlatoličje), ki jo dnevno prevozi približno 3.300 udeležencev. Povečana previdnost voznikov na omenjenem odseku je nujna, saj je na tem delu ceste veliko otrok. Občina je zato na razpis Sipronike in Zavarovalnice Triglav za sofinanciranje postavitve omenjenega prikazovalnika hitrosti prijavila prav omenjeno lokacijo. Župan občine Starše Bojan Kir-biš je dodal: »Lokacijapri osnovni šoli in vrtcu je nevarna tudi zato, ker je ob samem vstopu v naselje Starše, kjer se nekateri vozniki ne držijo omejitev hitrosti. Verjamemo, da se bo s prikazovalni- kom hitrosti bistveno zmanjšalo tveganje za nesreče in izboljšala prometna varnost.« Uroš Skuhala, direktor OE Maribor Zavarovalnice Triglav je pojasnil: »Želimo si, da bi vozniki upoštevali omejitev hitrosti in s tem omogočili večjo varnost prebivalcev in obiskovalcev občine. Še posebej je pomembno, da umirimo promet v bližini šole in vrtca, kjer je vsak dan veliko otrok. Zato smo tudi podprli postavitev prikazovalnika »Vi vozite« na šolski poti.« Prikazovalnik je del vseslovenskega projekta Skupaj umirjamo promet, v katerem bo ob sofinanciranju največje slovenske zavarovalnice 19 slovenskih občin aktivno umirjalo promet v bližini šol, vrtcev in na šolskih poteh. Podatki, zbrani s šestih že postavljenih sistemov iz projekta Skupaj umirjamo promet (v Staršah, Bohinjski Bistrici, Dolu pri Ljubljani, Dobre-polju, Grosupljem in Sodražici), kažejo, da se je v 10-dnevnem obdobju merjenja povprečna hitrost vozil na kritičnih lokacijah zmanjšala za 2 km/h. Meritve so pokazale, da se je pri podobni prometni obremenitvi pred postavitvijo prikazovalnika in po njej hitrost vozil najbolj znižala v Staršah. Povprečna hitrost je tako nižja za 3 km/h, najvišja izmerjena hitrost pa za 8 km/h. Pri tem najbolj izstopa upad števila izrazitih prekoračitev hitrosti (za več kot 10 km/h), ki je nižje za približno 20 odstotkov. ZT Foto: ZT petek • 14. oktobra 2016 Kmetijstvo Štajerski 9 Slovenija, Podravje • Letos bo zaradi lubadarja posekanih več dreves kot lani Lubadarji povzročili za 100 milijonov evrov škode Lubadarji tudi letos ogrožajo slovenske gozdove. Lani je obseg poškodb presegel pričakovanja, saj je bilo zaradi lubadarjev posekanih 1,8 milijona m3 dreves, letos naj bi bila ta številka še višja. Skupno je bilo zaradi lubadarjev letos posekanih že blizu 1,2 milijona m3, po predvidevanjih pa bo skupni posek zaradi lu-badarov presegel dva milijona m3. Po podatkih Zavoda za gozdove Slovenije je bilo do konca septembra za posek označenih 1,75 m3 z lubadarji napadenih iglavcev, največ v gozdnogospodarskem območju Ljubljana in Postojna. Dobršen del največjih količin za posek označenega drevja zaradi lubadarjev se ujema z območji žledoloma iz leta 2014 in s predeli, kjer je učinek suše še toliko večji. Smrekov lubadar je trenutno tisti, ki povzroča največ poškodb na smreki, je navedlo ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Razvoj smrekovega lubadarja je dodatno pospešilo tudi segrevanje ozračja, visoke temperature namreč pospešijo razvoj lubadarjev, hkrati pa oslabijo vitalnost smrek, kar je skupaj z razpršenimi poškodbami po vetru pomenilo večjo prehramb-no kapaciteto za lubadarje, je pojasnila Marija Kolšek, pristojna za področje varstva gozdov na Zavodu za gozdove. »Strokovnjaki tako ocenjujejo, da je ogrožena kar tretjina gozdov, nastala škoda pa naj bi že presegala 100 milijonov evrov,« so zapisali v Novi Sloveniji. Napad podlubmkav v letu 201G Evidentirane koliilne iglavcev za posek zaradi napada podlubnlkov v letu 2016 po GGE v nft3/ha Evidentirana lesna masa iglavcev po GGE v m3/ha I do 0,24 "^0,25 do 0.49 0,50 do 0,99 1,00 do 1.49 1,50 do 2.49 2.50 in več ® Zavod gozdov« Slovenije. 31. avgust 2015 Foto: Zavod za gozdove Slovenije Največje poškodbe lubadar povzroča na območju največje poškodovanosti v žledolomu iz leta 2014, v katero Podravje ne sodi. V letu 2015 je bilo na območju OE Maribor odkritih za 65.000 m3 dreves napadenih z lubadarji, letos do začetka septembra pa 36.000 m3. Letošnji napad je na OE Maribor tako močnejši kot lani, količine napadenih dreves pa so precej manjše kot na OE Tolmin (166.000 m3), OE Bled (185.000 m3), OE Kranj (117.000 m3), OE Ljubljana (373.000 m3) in OE Postojna (199.000 m3). Širjenje je mogoče preprečiti le s posekom Glavni ukrep za preprečevanje širjenja in zatiranje lubadarjev je posek, so jasni na zavodu. »Skoraj edini in najbolj učinko- vit ukrep je pravočasen posek in uničenje zalege lubadarjev pod lubjem napadenega drevesa, preden izleti nova generacija lubadarjev, vsi drugi ukrepi, kot so npr. uporaba fitofarmacevt-skih sredstev, med katera spadajo tudi feromonske pasti, so lahko le spremljevalni ukrepi. Ker je gozd občutljiv naravni ekosi-stem, z uporabo fitofarmacevt- skih sredstev lahko ogrozimo biotsko ravnovesje v njem. Ta sredstva uničujejo tudi koristne organizme, zato se v primeru lubadarjev praviloma ne uporabljajo v gozdnih sestojih, ampak v izjemnih primerih na začasnih deponijah lesa in na lesnih skladiščih. Uporaba feromonskih pasti nima bistvenega vpliva na zmanjšanje številčnosti lubadar- jev. Po podatkih raziskav se vpa-sti lahko ulovi le do 10 % populacije. Zato so pasti v prvi vrsti namenjene kontroli številčnosti in razvoja smrekovih lubadarjev in ne uničevanju.« Posek zaostajal v državnih in zasebnih gozdovih Da zagotovimo pravočasen posek in uničenje lubadarjev izven gozda, je pomembno, da z lubadarji napadene smreke čim prej odkrijejo in seveda pravočasno začnejo sečnjo napadenih dreves. A kot so ugotovili na zavodu za gozdove, je v poletnih mesecih posek z lubadarji napadenih dreves zaostajal za potrebami tako v državnih kot v zasebnih gozdovih, podobno kot v letu 2015. Tako v povprečju realizacija sanitarnega poseka drevja v povprečju v letu 2016 do konca septembra znaša 59 %. Osrednja težava pri tem pa je lastniška in parcelna razdrobljenost. »V Sloveniji je 75 % gozdov v zasebni lasti, 22 % gozdov je v lasti države ter 3 % v lasti občin. Zasebna gozdna posest je zelo razdrobljena, saj povprečna posest obsega okoli 2,5 ha in še ta je nadalje razdeljena na več med seboj ločenih parcel. Zasebna gozdna posest se še naprej deli, saj se povečuje število lastnikov gozdov. Po podatkih Zavoda za gozdove Slovenije je tako v Sloveniji že 313.000 gozdnih posesti, ki jih ima v lasti kar 461.000 gozdnih posestnikov. »Takšna velika razdrobljenost, število lastnikov in solastnikov gozdov, otežuje strokovno delo in optimalno izrabo lesa v zasebnih gozdovih, pa tudi zmanjšuje odzivnost pri nujni izvedbi del v gozdovih. Za izvedbo potrebnih varstvenih del pri sanaciji žarišč lubadarjev so namreč odgovorni lastniki gozdov. Za veliko večino zasebnih posesti gozdovi niso gospodarsko zelo pomembni, kar prav tako zmanjšuje njihovo odzivnost. Lastniki takih posesti večinoma niso vajeni dela v gozdu, tudi niso vajeni organizirati izvedbe potrebnih del v gozdu. Nasprotno pa so nekateri lastniki zelo vestni in se držijo rokov. Več vestnih lastnikov je med tistimi, ki posedujejo večje in strnjene gozdne posesti. Večje strnjene gozdne posesti omogočajo lažje, kakovostno, strokovno in bolj ekonomično gospodarjenje z gozdom,« je še povedala Marija Kolšek. Mojca Vtič Prlekija • »Miholov« sejem v Veržeju Sejem rokodelstva, domačih izdelkov in kulinarike V Veržeju so zadnjo nedeljo v septembru že petič pripravili tradicionalno sejemsko prireditev »Miholov« sejem, ki je privabil številne obiskovalce. Na predstavitvi rokodelstva, domače kulinarike in lokalnih izdelkov je sodelovalo 50 ponudnikov iz celotne Slovenije. Na pestro založenih stojnicah se je predstavilo 23 pomurskih rokodelcev ter 14 rokodelcev iz devetih rokodelskih centrov (RC) Slovenije. Na sejmu je bilo udeleženih tudi 13 stojnic z lokalnimi proizvajalci in pridelovalci hrane ter vina kakor tudi društev in interesnih združenj. Sicer pa gre za specializiran rokodelski sejem, kjer so udeleženci le prejemniki certifikata Art&Craft Slovenija. Na prireditvi so razglasili tudi rezultate ocenjevanja Prleške tunke. V kategoriji ljubiteljskih, netržnih proizvajalcev je zlato priznanje prejela tunka Janje Petovar iz Bunčanov, srebrni priznanji sta dobila izdelka Anite Sever s Cvena in Jožeta Rautarja mlajšega iz Veržeja, bronasti pri- znanji pa izdelka Anice Osterc in Marice Legen iz Bunčanov. Med tržnimi, certificiranimi pridelovalci je najžlahtnejše priznanje prejel Danijel Vargazon s Cvena, srebro je pripadlo podjetju Panvita Mir iz Gornje Radgone in Marjanu Ko-roši iz Križevcev, bron pa Kmetiji Sever s Cvena. Glede na doseženo število točk je letošnja absolutna zmagovalka tiinka Janje Petovar. NŠ 15!/ mesec na izi čez mesec o za 6,9 € 1500 MB/MIN/SMS/MMS t> @ (p www.izimobil.si ★ * * * ★ IZIMOBIL DELUJE V MOBILNEM OMREŽJU TELEKOMA SLOVENIJE Sejemski utrip Foto: NS 10 Štajerski Kultura petek • 14. oktobra 2016 Slovenija • Izid pesniške zbirke Verz se obnese tudi kot plačilna valuta Na festivalu Ptujske zgodbe o kavi so javnosti prvič predstavili prav posebno pesniško zbirko z naslovom Trenutek, ki je vanj ujeto vse. Lična knjižica še diši po tiskarskem črnilu in ... kavi. Letos 21. marca, na svetovni dan poezije, je dunajska pražarna kave Julius Meinl že drugič organizirala mednarodno pobudo Plačaj z verzom. Na ta dan so v kavarnah in lokalih v 34 državah po vsem svetu kavoljubci namesto po denarnici segli po svinčniku in kavo plačali s pesnitvijo. Iniciativi se je pridružilo okoli pol stotnije slovenskih lokalov, med njimi Best Bike Caffe na Ptuju in Gams Club v Slovenski Bistrici. V enem dnevu se je tako nabralo okoli 100.000 verzov uveljavljenih in priložnostnih poetov, samo v Sloveniji okoli 5.700. Bogato bero stvaritev je pregledal pisatelj in pesnik Feri La- Trenutek, ki je vanj ujeto vse Foto: EM Knjižico bo od 25. oktobra dalje mogoče listati, brati in z verzi dopolnjevati v vseh lokalih, ki so se marca pridružili iniciativi Plačaj z verzom. Verzi mi ne grejo, vse rime se podrejo. Plačala bom to kavo, računov 'mam čez glavo. Niki & Nika, Kroštola, Koper inšček, najboljše pa uvrstil v pesniško zbirko Trenutek, ki je vanj ujeto vse: »Nastala je velikanska, pravzaprav komaj še pregledna pesniška zbirka. Imel sem srečo, da sem jo lahko listal. Ljudje so prihajali na kavo različno razpoloženi, z različnimi pogledi na svet - od tistih, ki so si želeli le brezplačne kave, do tistih, ki so zapisali vrhunsko poezijo.« V cve-toberu najboljših se je znašla tudi pesem neimenovane pesnice, ki je kavo plačala na Ptuju. Najbrž gre za prvo pesniško zbirko, ki je nastala v enem samem dnevu, nekateri pa so prav tega dne napisali prvi verz v svojem življenju ... Lainšček je prepričan, da pesniški vzgib v sebi nosi prav vsak. Zato je zadnjih nekaj listov v knjižici praznih, čakajočih na sveže verze, ki bodo nastali ob kavi. Knjižica bralca vabi: »V vsakem trenutku se skriva nekaj lepega, neskončno tvojega. Naj te skodelica kave navdihne, da ta občutek preliješ v poezijo.« Eva Milošič Ptuj • Vitrina meseca v dominikanskem samostanu Lackov spomenik pred panoramo Haloz in dravskim nabrežjem Na četrti vitrini meseca v ptujskem dominikanskem samostanu je dr. Marjeta Ciglenečki predstavila idejne načrte arhitekta Branka Kocmuta za ureditev spominskega (danes Sončnega) parka. Jožeta Lacka so leta 1951 razglasili za narodnega heroja, leto zatem pa je ptujska Zveza borcev pri kiparju Jakobu Savinšku naročila izdelavo njegovega bronastega spomenika. Leta 1953 je Mestni odbor Zveze borcev NOB Ptuj na Zavod za spomeniško varstvo Ljudske republike Slovenije naslovil vlogo za postavitev Lackovega spomenika in ureditev grobnice padlih borcev v parku pred ptujskim muzejem, vlogi pa priložil tudi idejni načrt arhitekta Branka Kocmuta. Ta predvideva, da bi Lackov spomenik stal na tlakovani ploščadi ob obzidju nad Dravo, pred panoramo Haloz in dravskim nabrežjem. Ciglenečkijeva pojasnjuje: »Do spomenika naj bi vodila tlakovana pot, vrste dreves pa bi zastirale pogled na nekdanje zapore in na dominikanski samostan. Grobnico padlih borcev in Foto: CG Idejne načrte za ureditev današnjega Sončnega parka, ki jih hrani Zgodovinski arhiv na Ptuju, je predstavila dr. Marjeta Ciglenečki z mariborske Filozofske fakultete. talcev druge svetovne vojne je zarisal kot krožno ploščad blizu vhoda v nekdanjo dominikansko cerkev. V travnate površine naj bi postavili več spomenikov iz rimskega lapidarija.« Načrtov niso uresničili; kasneje so kip nameravali postaviti pred načrtovani kulturni dom, a se je Kocmut odločil za Slovenski trg. »Odločitev je bila urbanistično drzna, a likovno nadvse uspešna. Kulturnega doma Ptujčani še vedno nismo zgradili, bronasta figura Jožeta Lacka pa je ob družbenih preobratih na začetku devetdesetih let postala moteča. Leta 1992 so jo iz vrveža mestnega središča prestavili v tišino starega pokopališča,« pravi Ciglenečkijeva. Z zadnjo od letošnjih vitrin meseca so dominikanski samostan do aprila prihodnje leto (razen ob prireditvah) za obiskovalce zaprli. Eva Milošič Ptuj • Koncert KD ljudskih pevk Jezero Večer ljudske pesmi, glasbe in plesa V Domu krajanov Budina-Brstje je 8. oktobra potekal že tradicionalni jesenski koncert KD ljudskih pevk Jezero, s katerim so njegove članice proslavile 12-letnico delovanja. Oder so si delile s svojimi pevskimi, glasbenimi in plesnimi prijatelji: ljudskimi pevci DU Turnišče, hišnim ansamblom DU Markovci, ljudskimi pevkami KD Skorba, FS KD Rogoznica, ljudskimi pevkami Liikaricami iz Dornave, Urbančan-kami TD Destrnik ter ljudskimi godci in pevci KD Simona Gregorčiča Velika Nedelja. Skupaj z drugimi ljubitelji ljudske pesmi in glasbe so preživele še en lep večer, ki je prinesel veliko veselja, dobrega razpoloženja in pozitivne energije. V skupini ljudskih pevk Jezero pojejo: Rozika Bolcar, Milica Čuš, Marjana Mohorko, Milica Cimer-man, Silva Kajtezovič (mentorica) Foto: Črtomir Goznik Ljudske pevke Jezero nastopajo že 12 let. in Ana Šori (vodja), ki se je zahvalila za vso podporo, da lahko delujejo, pevskim prijateljem, da so se odzvali vabilu ter mentorici Silvi Kajtezovič, da se trudi in vztraja skupaj z njimi. Izjemno ponosne so, da so v letu 2015 za svoje petje prejele zlato priznanje za dosego državne ravni, letos pa srebrno priznanje za doseganje regijske ravni. Še naprej se bodo trudile, da se bo slovenska ljudska pesem ohranila in širila med ljudmi. Posebej pa so se zahvalile voditelju koncerta Marjanu Nahberger-ju, brez katerega si svojih koncertov ne morejo zamisliti. MG me/a1; Tednikova knjigarnica Tudi taka so otroštva Minil je teden otroka. Po deželi so se vrstile prireditve, ki so jih vrli odrasli pripravili za najmlajše. Hmm, sem še iz tistih časov, ko smo nenehno poslušali, da so otroci naše največje bogastvo. Pa po-mišljam, kakšno bogastvo pomenijo mladi zdaj? V tej deželi, kjer potrebujemo botrstva za lepši jutri otrok, kjer se mukotrpno zbirajo sredstva za bolj zapletena zdravljenja otrok, kjer je za osnovno šolanje nujna krepka denarna podpora staršev, kjer nekateri osnovnošolci hodijo v šolo v naravi, na izpopolnjevanje v tujino, na zaključne izlete in plese ... Nekateri, izbranci, ki so imeli to srečo, da so bili rojeni gmotno uspešnim. Mnogo osnovnošolcev ne gre nikamor. Nekaterim osnovnošolcem ni dano ob kulturnem dnevu z avtobusom v osrednje gledališče, ali celo v ne tako oddaljeno knjižnico po knjižni dar v okviru projekta Rastem s knjigo, ki ga ukazuje država. Ker ni denarja za šolski prevoz. Črnogledost? Ne. Enostavno ne razumem države, ki dopušča razlikovanje osnovnošolcev zaradi denarja! In prosim vas lepo - tiste trapaste reklame s srečnimi družinami, ki si zjutraj mažejo rjavi čokoladni namaz na kruh, ali pa se veselijo ob koščku rjave ploščice z belo kremo po sredi, ali se odpravljajo vsi srečni in puhteči od zadovoljstva na izlet v novem avtu!? Le kdo pade na tako cenene finte? Že kdo, si mislim, če ne teh trapastih reklam ne bi bilo! V resnici so bila otroštva nekoč, tako kot danes, vse kaj drugega, kakor mislimo in predstavljamo odrasli - kljub najboljšim željam in zmožnostim skrbnikov in vseh udeležencev v otroških življenjih. Kako je lahko spomin na otroške dni bridek, kako lahko odrasla oseba zaceli rane iz mladih dni, kako doživlja in čustvuje otrok, opisuje veliko avtorjev. Tokrat bi vam rada, cenjeni bralci, priporočila knjigo ruskega avtorja Pavla Sanajeva (1969, Moskva), ki je tudi filmski režiser in je pričujočo knjigo kratkih zgodb Pokopljite me za šprajc napisal pri svojih šestindvajsetih letih. S tem pisanjem je v bistvu izvedel terapijo in se odrešil posledic mučnega otroštva. Kot je zapisano na zadnji platnici, avtobiografsko zgodbo opisuje osemletni deček, ki živi pri starih starših, kjer naj bi ga pustila sebična mati. Knjiga se je desetletje obdržala med najbolj branimi v Rusiji, prodana je bila v milijon izvodih, po njej pa je bil leta 2009 posnet film. Pokopljite me za šprajc je prevedla Lijana Delak za Cankarjevo založbo, knjiga obsega nekaj čez 200 strani in je razdeljena na naslednje zgodbe, oziroma kratka poglavja: Kopanje, Jutro, Malta, Bel strop, Lososoti, Park kulture, Rojstni dan, Železnovodsk, Pokoplite me za šprajc, Zdraha in Kugica. Naj vas izbrani odlomek, kjer fantič pripoveduje o grozi, ko ga je babica kopala, zapelje k branju celotnega dela: . Poskušam vstati, a pajkice se za nekaj zataknejo in spet padem. »Se boš izživljal nad mano, prekleta gnida?!« »Saj se ne izživljam!« »Tvoja mati mi je nekoč rekla: Z njim vama bom vrnila milo za drago. Toliko da veš, vsi mi dol visite, sama vam bom vsem vrnila milo za drago. Ti je jasno?!« Megleno sem razumel, kaj pomeni »milo za drago«, in sem kdove zakaj sklepal, da me bo babica utopila v kadi. S to mislijo sem stekel k dedku. Ko je ta slišal mojo domnevo, seje zasmejal, jaz pa sem ga vseeno prosil, naj bo pozoren. To me je pomirilo in odšel sem v kopalnico, prepričan, da bo, če me babica začne utapljati, vdrl dedek s sekirico za meso, kdove zakaj sem sklepal, da bo vdrl prav s to sekirico, in se lotil babice. Potem bo telefoniral mami, ona bo prišla in ji vrnila milo za drago. Medtem ko so se mi po glavi podile take misli, je babica dajala dedku zadnja navodila glede grelnika. Treba ga je bilo odnesti takoj po tistem, ko je zaploskala. Zadnje priprave so končane, dedek je dobil navodila, jaz ležim v vodi, katere temperatura je 37,5, babica pa stoji zra- Knjigo priporočam starejšim osnovnošolcem in odraslim. Liljana Klemenčič Rokomet Serija poškodb v Ormožu se kar nadaljuje Strani 12 Nogomet Dravaši in Zvrčani po zmago Stran 12 Tenis Vidovič na Otočcu potrdil št. 1 Stran 13 Plavanje Petnajst osebnih rekordov ptujskih plavalk Stran 13 K-l Golob zmagal, Pungaršek izgubil Stran 14 Strelstvo Sašo Stojak in Ptujčani z dvojno zmago Stran 15 Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Tadej Podvršek, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gonc, Janko Bez-jak, Milan Zupanc, Franc Slodnjak, Silva Razlag, Janko Bohak, Vesna Osterc, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič tednik íPoíluiajti naí na íu¿toun¿m íjitzíu! RADIOPTUJ tut a/ttetcc www.radio-ptuj.si E-mail: sport@radio-tednik.si Nogomet • Reprezentanca Slovenije Pokazali odnos, ki smo ga pogrešali Oktobrski tekmi kvalifikacij sta ljubiteljem nogometa na sončni strani Alp znova pričarali nasmeške na obraze. Štiri točke z dvobojem proti Slovakom in Angležem sta domala sanjski dosežek, čeprav je bil dosegljiv tudi popoln izkupiček. A tudi z doseženim ni razočaran praktično nihče. Po zasluženi zmagi proti Slovakom (1:0, Kronaveter) so Slovenci presenetili še Angleže in jim odščipnili točko (0:0). Angleži so sicer pravi specialisti za kvalifikacije: v zadnjih treh kvalifikacijah za velika tekmovanja (EP, SP) namreč niso izgubili niti enega srečanja, to se jim je nazadnje zgodilo pred sedmimi leti, v kvalifikacijah za SP 2010 leta 2009 proti Ukrajini. Izbranci Srečka Katanca pa so bili tako blizu zmagi . .. Bezjak ali Iličič sta bila sama pred vratarjem Anglije Hartom, ta je še izjemno posredoval po strelu Kurtiča z glavo (žogo je odbil v preč- ko), Kurtič je ob tem zadel še stativo . Vse skupaj je na igrišču znova izgledalo tako, kot v časih največje nogometne evforije v Sloveniji, ko so se naši nogometaši uvrščali na evropsko in svetovna prvenstva. Igralci so na igrišču znova puščali zadnje atome moči, kljub številnim prejetim udarcem in praskam so tudi v zadnjih minutah pretili igralcem iz najmočnejše lige na svetu. Največja sprememba je bila ta, da je vajeti igre v svoje roke prevzel tisti, ki je za to tehnično najbolj sposoben - Josip Iličič. Ta je v prejšnjih kvalifikacijah kazal bolj kot ne zanj (pod) povprečne predstave, z redkimi vložki izjemnih potez. Tokrat se je dvignil visoko iz sivine povprečja in je bil pravi vodja, za seboj pa je potegnil tudi celotno ekipo. A Iličič ima ob sebi prav tako sposobne soigralce, ki dajejo upanje tudi za prihodnost: Jan Oblak je eden najboljših vratarjev sveta, Roman Bez-jak in Benjamin Verbič sta s svojimi tekaškimi sposobnostmi igralca prihodnosti, Rene Krhin je pokazal novo kakovost, Boštjan Cesar in Valter Birsa sta kot najstarejša igralca ekipe s svojim odnosom vzor mlajšim . Ostaja odprto vprašanje, kaj je Slovence združilo, da so tokrat borbenost dvignili za dve stopnji. Je bila to odsotnost Kampla in »afera«, povezana s tem, ali pa je bila enostavno prelomna prigarana točka v zaključku tekme proti Litvi? V končni fazi sploh ni pomembno, le da je do tega prišlo . Naslednja preizkušnja čaka Slovence v novembru, ko se bodo pomerili z Malto v gosteh. Že sedaj jo lahko z veseljem pričakujemo . Srečko Katanec, selektor Slovenije: »Če tokrat ne bi bil zadovoljen, nekaj ne bi bilo v redu z mano. Čestitke fantom, mislim, da je točka prigarana, mogoče smo si za- služili tudi nekaj več. Po stoodstotnih priložnostih smo si zaslužili kaj več, a nismo imeli sreče, da bi šla žoga v gol. Čestitke še enkrat, za odnos do dresa, zgarali so tekmo, čestitke vsem, tistim, ki so igrali, in tistim, ki niso. Vsi so del moštva in so na celotnih pripravah oddelali, kot so morali. Pokazali so odnos, kot ga že dolgo nisem videl. Fantje so dobili neko nagrado in zadovoljstvo.« Jasmin Kurtič, igralec Slovenije: »Enkrat ti gre, enkrat ne. Pri nas je vedno dobro vzdušje v slačilnici, vedno smo bili enotni in to prihaja na plan. Igramo dobro, se borimo, si ustvarjamo priložnosti, česar je mogoče prej primanjkovalo. Ampak fantom lahko zdaj le čestitam, tudi selektorju in njegovemu štabu, opravili so odličen posel. Ne smemo pa ostati na tem, moramo gledati naprej, saj so kvalifikacije še dolge.« JM, sta Nogomet • Reprezentanca U-19 Remi z vodilnimi premalo za kvalifikacije Reprezentanca Slovenije U-19 je na Češkem odigrala kvalifikacije za evropsko prvenstvo leta 2017. Slovenci so nastopili v skupini s Francozi, Čehi in Estonci, med izbranci selektorja Igorja Benedejčiča pa sta bila tudi Timi Max Elšnik in Dejan Petrovič. Mladi Slovenci so za uvod remi-zirali z aktualnimi mladinskimi evropskimi prvaki Francozi (1:1), v 2. krogu so minimalno izgubili z gostitelji (1:2), v zadnjem krogu pa so visoko ugnali Estonce (5:0). Štiri osvojene točke vseeno niso bile dovolj za napredovanje v elitni krog kvalifikacij, kamor sta se uvrstili ekipi Francije (7) in Češke (6). JM Na Češkem ja zaigral tudi Dejan Petrovič. Nogomet • 1. SNL V primeru zmage na +8 Po reprezentančnem odmoru se bo s tekmami 13. kroga nadaljevalo prvenstvo v 1. ligi. Ekipe so premor zvečine izkoristila za regeneracijo po naporni seriji tekem in za mini priprave pred naslednjimi napori. Znova bodo najbolj obremenjene ekipe, ki so se prebile med osem najboljših v Pokalu Slovenije - te že v torek in sredo čakajo prve tekme četrtfinala. Konec tedna bo največ oči ljubiteljev nogometa znova uprtih v Stožice, a tokrat bosta v soju žarometov najboljši slovenski ekipi: na sporedu je t. i. »večni slovenski der-bi« med Olimpijo in Mariborom. Razlika med ekipama na vrhu lestvice znaša štiri točke v prid Ljubljančanov, zato bo pritisk večji na strani vijoličastih. Vsekakor obet za dobro predstavo. V spodnjem delu lestvice je prav tako na sporedu zelo pomembna tekma: med sabo se bosta merili 9. in 10. uvrščena ekipa, Aluminij in Radomlje. Razlika med letošnjima novincema v prvoli- gaški druščini znaša 5 točk, Kidričani bi v primeru zmage Radomljanom pobegnili na velikih 8 točk prednosti. Najpomembnejša doslej »Za nas je to zelo pomembna tekma, v tej sezoni morda celo najbolj pomembna doslej. Če zmagamo se bomo namreč od njih 'odlepili', sicer se bodo oni priključili nam. Na treningih delamo vse, da bi kar najbolje pripravljeni pričakali soboto, ko seveda ciljamo na zmago,« je o sobotnem srečanju dejal trener Aluminija Bojan Špehonja. Ta je imel med premorom v načrtu prijateljsko srečanje z Brunšvikom, a je zaradi dežja in razmočenega igrišča odpadla: »Delali smo po normalnem programu, čeprav smo imeli težave z odsotnostjo igralcev zaradi bolezni. Do srede se je stanje že popravilo in do sobote pričakujem optimalno pripravljenost ekipe.« V prvem srečanju teh dveh ekip v sezoni je bil izid v Radomljah neodločen. »Sam sem kot trener vodil dve tekmi proti Radomljam, obakrat neodločeno (spomladi v 2. ligi 1:1, jeseni v 1. ligi 2:2, op. a.). Če v tem iščem nekaj pozitivnega, potem je to zagotovo dejstvo, da smo bili obakrat veliko boljši v polju, lahko celo rečem, da smo jih obakrat na-digrali. Zavedam se, da je vsaka tekma poglavje zase, tudi iz psihološkega vidika. Ostajam optimist, pričakujem zmago,« je o tem povedal Špehonja, ki se zaveda pomanjkljivosti svoje ekipe, predvsem neučinkovitosti: »Na treningih smo več delali na situacijah v zaključku napada in na koncentraciji pri strelih. Vsekakor si tudi sami zelo želimo doseči zadetek, prihajamo v priložnosti, le še kanček sreče si želimo.« Nekaj besed je kidričevski strateg za konec pogovora 1. SNL, 13. krog: Aluminij - Kalcer Radomlje, sobota, 15. 10, ob 15.00 v Kidričevem Foto: Črtomir Goznik Ekipi Aluminija in Radomlja v soboto čaka drugi letošnji prvoligaški dvoboj - na prvem sta se razšli z remijem. Dodatno vrednost ekipe rdečih je zagotovo Lovro Cvek (na fotografiji). namenil še tekmecem: »Med sezono so že menjali trenerja, a kolikor poznam Žilnika vem, s kakšno postavitvijo bodo nastopili. Zadnje treninge bomo zato izkoristili za nekatere taktične podrobnosti posebej za to tekmo.« Cvek: »Pričakujem borbeno tekmo« Med igralci, ki lahko pomenijo dodano vrednost ekipe Aluminija, je zagotovo Lovro Cvek. Nekdanji mladinski reprezentant Hrvaške se je Kidričanom priključil med sezono, doslej je le dvakrat začel v začetni enajsterici. Pred tekmo z Radomljami je povedal: »Potrebne bo veliko previdnosti, saj so Radomljam na lestvici res zadnji, a nimajo tako slabe ekipe. Pričakujemo borbeno tekmo z obeh strani, vsekakor pa si želimo osvojiti vse tri točke, s katerimi bi našim tekmecem ušli na varnejšo prednost. To bi nam dalo tudi določeno mirnost v boju za obstanek, potem bi lahko pogledovali tudi proti tekmecem pred nami. Na treningih delamo marljivo, dajemo vse od sebe, zato dobro pripravljeni pričakujemo sobotno tekmo.« Jože Mohorič 12 Štajerski Šport petek • 14. oktobra 2016 Rokomet • 1. A DRL Rokomet • Mlajše selekcije Serija poškodb v Ormožu se kar nadaljuje Poraz in zmaga ptujskih rokometašev Rokometaši Jeruzalema že petnajst let zapovrstjo nastopajo v elitni druščini, vendar se ne spomnijo, da je katero leto, kot leto 2016, minilo v znamenju tako velikega števila poškodb. Smola z zdravjem je že v sezoni 2015/16 oddaljila Ormožane od uvrstitve v Ligo za prvaka in kot kaže, tudi letos ne bo drugače. Spisek poškodovanih ali obolelih v tem trenutku, četrtkov trening, zgleda naslednji: Bojan Čudič, Rok Žuran, Dominik Ozmec, Danijel Mesaric, Jaša Rajšp, Boštjan Žižek Cvetko, Nejc Zidarič: "Na zadnji tekmi proti Ribnici smo ostali brez Žurana, Ozmeca in Mesarica. Še vedno je bolan Rajšp, ki pa upam, da bo ozdravel do sobotne tekme z Dobovo in nam vsaj malo pomagal. Tudi ostali fantje vlečejo rahle poškodbe. Jure Kocbek še ni v pravi formi po vrnitvi iz bolniške, ki je trajala več kot pol leta. Kapetan Čudič trenira, vendar še ni dobil zelene luči za nastop na tekmah. Poškodbo gležnja vleče Tilen Kosi, tudi prvi strelec ekipe Gregor Ocvirk trenira po posebnem programu. Težko je sestaviti trening, kaj šele ekipo za tekmo. Igralni krogi ter točke kar gredo mimo nas in znova nas čaka težka sezona. Kje in zakaj smo se zamerili "Fortu- ni zdravja", mi ni jasno," je s knedlom v grlu pripovedoval trener Saša Prapotnik. Po zasluženem porazu proti Ribnici (22:31) je zdaj v soboto, 15. oktobra, ob 19. uri na vrsti gostovanje pri Dobovi: "Naš naslednji nasprotnik je sestavil zelo kompaktno ekipo, ki lahko meša štrene tudi ekipam iz vrha naše lige. Dobo-va je do zdaj imela težak razpored, vendar je kljub temu doma suvereno premagala Krko in Izolo ter slavila na neugodnem terenu na Ptuju. V gosteh se je močno upirala Ribnici, mogoče je do sedaj bil presenetljiv njihov poraz v Škofji Loki, ampak kot kaže, je Loka letos v odlični formi. Dobova je glede na naše težave s poškodbami favorit, kar pa še ne pomeni, da potujemo iz Ormoža v Dobovo na izlet. Naš cilj na tej tekmi bo, da pustimo srce na igrišču in se borimo po svojih najboljših močeh. Na vsaki tekmi pošljemo vsaj enega novega Nogomet • NK Drava in Zavrč Oboji po zmago, upajo na srečo Nogometaši Drave si zelo želijo prekinit serijo petih tekem brez zmage, dobro priložnost za to bodo imeli proti ekipi Brda. Gre za tekmeca »po meri«, ki je do sedaj zbral točko več od Ptujčanov, ki pa so jih na domači tekmi premagali (4:2). Na začetku prvenstva so štirje doseženi zadetki kazali na dobro strelsko formo, ki je nato splahnela. Dravaši so si sicer na skorajda vsaki tekmi pripravili kup priložnosti, a je zatajila realizacija. Morda se jim »odpre« ravno v Brdih. Tisto, kar pa v tej sezoni ne odlikuje »modrih«, je njihova obramba. Ta je na vseh dosedanji tekmah dovolila tekmecem, da so dosegli vsaj zadetek, statično povprečje kaže celo na to, da so prejeli 2,7 zadetka na tekmo. Varovanci Simona Sešlarja morajo to na gostovanju na Primorskem popraviti, vsekakor pa gredo na najbolj oddaljeno gostovanje na zmago. Visoko zmago so med tednom dosegli z nepopolno postavo v Pokalu MNZ Ptuj, ko so s 7:1 premagali Markov-ce. Novo, še pomembnejšo, si želijo proti kakovstnejšemu tekmecu v soboto, ko zaradi poškodbe najverjetneje ne bo mogel igrati pomemben člen ekipe Blaž Lovenjak. Njegovo pozicijo zadnjega veznega bo verjetno zasedel eden od dvojice Matevž Ku-kovec - Rok Romih, ki sta nadarjena mlada igralca. Te mladosti in nadarjenosti imajo Ptujčani v tej sezoni precej in morda jim bo prav razigranost tokrat prinesla zmago. David Breznik Zavrčane v soboto čaka gostovanje pri ekipi, ki so jo v letošnji sezoni edino premagali - Veržej. Od takrat se je v obeh moštvih marsikaj spremenilo: beli niso nadgradili Foto: Črtomir Goznik Kdo od Ormožanov bo potoval v Dobovo zaradi zdravstevnih težav zaenkrat še ni znano. mladega igralca v ogenj in tako bo tudi tokrat," je še pred gostovanjem v Dobovi povedal trener Ormožanov. Prav zanimivo bo videti, s kakšno zasedbo bodo Ormo-žani odpotovali na tekmo 7. kroga, saj je zdravje na prvem mestu. Bo treba dati času čas in potrpeti, da vsi fantje zacelijo svoje poškodbe in potem dati vse od sebe ter kreniti po nove točke in čim hitrejši obstanek v ligi. UK Kadeti RK Drava Ptuj Kadeti RK Drava Ptuj so v minulem tednu odigrali dve ligaški tekmi in bili polovično uspešni. V prvi so sredi tedna visoko premagali ekipo RK Pomurje (67:17). V soboto so morali priznati premoč sosedom iz Ormoža, kjer so izgubili 27:23. Na tekmi proti Ormožu so Ptujčani vlogo favorita prepustili gostiteljem, a bi jo z malo sreče in več zbranosti lahko odločili tudi sebi v prid. KADETI, SKUPINA VZHOD 1. GORENJE VELENJE 2. SLOVENJ GRADEC 2011 3. JERUZALEM ORMOŽ 4. DRAVA PTUJ 5. MARIBOR BRANIK 6. POMURJE 7. MOŠKANJCI - GORIŠNICA 8. FUŽINAR RK Ormož - RK Drava 27:23 (18:15) RK JERUZALEM ORMOŽ: Aleš Zemljič, Žan Toplak 4, Niko Sovič 3, Ivan Belec 3, Teo Šulek 3, Gašper Hebar 6, Žan Firšt-Še-ruga, Anže Notersberg 4, Tobi Torič 3, Aljoša Munda 1. Trener: Mladen Grabovac. RK DRAVA PTUJ: Luka Lazič, Jure Kovačič, Aljaž Kampuš, Juliano Staš Štampar, Matej Šilak 9, Žiga Godicelj 9, Jaka Pšajd, Tilen Forštna- 0 10 rič, Luka Planine, Žan 1 8 Simonič 1, Luka Ivani- 1 8 ševič, Žan Lovrenčič 2, 2 6 Miha Nikl 1, Tomaž Po-2 4 gelšek 1. Trener: Sašo 4 2 Petek, pomočnik tre- 4 0 nerja David Verdenik. 5 0 David Breznik Judo • 2. kolo 1. SJL Foto: Črtomir Goznik Dravaši želijo prekiniti niz petih tekem brez zmag takrat prikazanega, Veržejci pa se v zadnjem času, tudi na račun nekaterih novih igralcev počasi dvigujejo in bodo kot takšni še kako nevarni. Velja tudi omeniti, da na klopi Prlekov sedi nekdanji strateg belih Zlatko Gabor -Ziko, ki si je Haložane v živo ogledal tudi prejšnji petek, ko so Zavrčani remizirali z Ankaranom. Ravno ta tekma je kazalnik, da beli znajo in zmorejo, sploh v prvem delu je bila podoba Haložanov nadvse obetavna. Zavrč mora vršiti pritisk na domačine že od začetka tekme, obenem pa skušati čim prej zadeti, kar jim sicer težko uspeva. Ob morebitnem hitrem golu bi bilo nedvomno lažje, res pa je, da je marsikaj odvisno tudi od tekmeca. Tudi Veržeju voda pošteno teče v grlo in sigurno bodo Gaborjevi varovanci storili vse, da bi na »tekmi leta« točke ostale doma. Mateo Monjac se je v Zavrč vrnil na začetku letošnje sezone, tokrat pa proti Veržeju pričakuje napet dvoboj: »Pričakovanja na tekmi z Ver-žejem so povezana z zmago. Nujno rabimo zmago in tri točke, kajti remijev imamo že dovolj. Verjamem, da smo sposobni zmagati, kar bi si glede na nekaj zadnjih tekem tudi zaslužili. Le nekaj sreče nam manjka v sami konici napada, da bi zadeli. Dali bomo vse od sebe in verjamem, da nam bo v Veržeju uspelo.« tp Impol v Bistrici se do dveh zmag Z drugim krogom se je v sredo nadaljevala letošnja 1. slovenska judo liga. V Slovenski Bistrici so domači judoisti Impola ugnali Gorišnico s 7:0 in Bežigrad s 4:3 in imajo tako pred nadaljevanjem že štiri zmage. Branilci naslova iz Šiške, ki so v uvodnem krogu vknjižili dva poraza, so tokrat doma v Ljubljani dvakrat zmagali. Bežigrad je v Bistrici Go-rišnico ugnal s 6:1. Šiška, ki je lani v Slovenski Bistrici v polfinalu najprej s 4:3 premagala Bežigrad, v finalu pa z enakim izidom še branilce naslova, ekipo Impola iz Slovenske Bistrice, in tako prišla do prve lovorike v zgodovini, je tokrat doma s 7:0 ugnala Ljutomer in s 4:3 še mariborski Branik Broker. Slednji je bil od Ljutomera boljši s 5:2. Turnir treh ekip je potekal tudi v Celju v panožnem centru na Ostrožnem, kjer so se merili judoisti domačega Sankakuja, Olimpije in slove-njgraškega Acrona. Korošci so dvakrat zmagali, s 6:1 so razorožili gostitelje, s 4:3 pa Olimpijo, z enakim izidom je bila Olimpija boljša od Celja. Tekme tretjega kroga bodo 26. oktobra, četrtega kroga pa 2. novembra, kjer bo znan tudi gostitelj zaključnega turnirja - zmagovalec rednega dela prvenstva. Na ekipnem državnem prvenstvu za leto 2016 lahko nastopajo borci letnika 2001 in starejši. Rekord po številu naslovov prvaka lige si lasti Impol, ki je bil doslej najboljši štirinajstkrat. sta ODMEVI IZ ŠPORTA ^ f vsak ponedeljek med 09.00 in 10.00 z Jankom Bezjakom. ŠPORTNE NOVICE vsak dan ob 13.10 Da boste na tekočem o domačih in svetovnih športnih dogodkih poslušajte RADIO PTUJ. RADIOPTUJ 89,8 °98,£° 1043 r www.radio-ptuj.si 0 0 0 0 0 0 0 0 petek • 14. oktobra 2016 Šport, šport mladih Štajerski 13 Tenis • Mastersi Vidovič na Otočcu potrdil št. 1 Blaž Vidovič (TK Terme Ptuj) je v kategoriji U-14 slavil na zaključnem turnirju sezone na Otočcu. Na Otočcu so pretekli teden potekali mastersi v kategorijah U-14, U-16 in U-18. TK Terme Ptuj je imel najmočnejša orožja v ognju v konkurenci U-14, kjer je bil Blaž Vidovič med fanti 1. nosilec in glavni favorit za zmago. V vseh omenjenih kategorijah so na Otočcu igrali praktično vsi najboljši v svojih kategorijah. V vsaki kategoriji je nastopilo po 12 igralk ali igralcev. Bowling • Podjetniška liga Igor Vidovič rešil moško čast ... Peti krog ni postregel z obetavnimi rezultati, saj so bili rezultati precej nižji od siceršnjega povprečja lige. Edini so se čez mejo 2700 podrtih kegljev povzpeli igralci Tamesa. Zaradi nižjih rezultatov so bili dvoboji posledično bolj izenačeni. Dve srečanji, ki ju lahko štejemo med derbije, sta se končali z remijem: Tames - SKEI in Dokl gostinstvo - Talum. Za vodilno ekipo je to drugi remi v sezoni. Tretji derbi je pripadel ekipi VGP Drava, ki je prva v sezoni zadala poraz ekipi Gostišče Iršič in ji preprečila celo morebiten skok na vrh. Po začetnem zaostanku 0:2 so bili v nadaljevanju tokrat proti Elektru Maribor prepričljivi igralci ekipe Radio-Tednik, najvišjo zmago kroga pa so zabeležila dekleta iz ekipe Tiskarna Ekart. Zanje je to že druga zaporedna zmaga. Blizu zmage je bila tudi njihova članica Karolina Kekec, ki je med posamezniki z odličnim rezultatom 757 na koncu osvojila 2. mesto! Moško čast je vendarle rešil član Tamesa Igor Vidovič ... 1. DOKL GOSTINSTVO 5 2548 32 2. GOSTIŠČE IRŠIČ 5 2607 9 2 3. BOWLING CENTER PTUJ 4 23 4. VGP DRAVA 5 2602 21 5. ELEKTRO POLANEC 4 20 6. SKEI PTUJ 5 2581 20 7. TISKARNA EKART 5 2472 19 8. TAMES 5 2706 18 9. SAUBERMACHER SLO. 5 2088 18 10. RADIO-TEDNIK PTUJ 4 2403 17 11. TALUM 4 2537 16 12. DAMOSS 4 1923 16 13. ELEKTRO MARIBOR 5 2232 10 14. RESTAVRACIJA PAN 4 9 15. NOVO PRODAJA 4 2081 4 Najboljši posamezniki 5. kroga: 1. Igor Vidovič (Tames) 780, 2. Karolina Kekec (Tiskarna Ekart) 757, 3. Branko Kelenc (VGP Drava) 722, 4. Dušan Iršič (Gostišče Iršič) 718, 5. Jože Vaupotič (VGP Drava) 712, 6. Robert Kurež (Dokl gostinstvo) 703, 7. Silvo Pre-dikaka (SKEI Ptuj) 699, 8. Dušan Lozinšek (Da-MoSS) 689, 9. Joži Mo-horič (Radio-Tednik Ptuj) 673, 10. Robert Šegula (Tames) 672. Strašek, izgubila je Nina Pliberšek. Prve tri so nato v četrtfinalu klonile proti trem nosilkam - po vrsti proti leto starejšim tekmicam. V kategoriji U-16 je iz TK Terme Ptuj nastopil Gašper Bezjak (letnik 2000), ki je v prvem krogu v »internem dvoboju« ugnal Filipa Jeffa Planinška (ta trenira na Ptuju), v drugem pa je bil boljši 2. nosilec Miha Velički (ŽTK Maribor). Zmagovalci v vseh kategorijah so prejeli darila v vrednosti 500 evrov, ob tem pa še prestižno vstopnico za finale Davisovega pokala, v katerem se bosta v Zagrebu merila Hrvaška in Argentina. Mastersi, Otočec: fantje U-14: četrtfinale: Vidovič (1.) - Emeršič-Potoč-nik (ŽTK Maribor) 6:2, 6:0; polfinale: Vidovič (1.) - Ve-trih (Šentjernej) 6:2, 6:0; finale: Vidovič (1.) - Jurjev-čič (LTC, 2.) 4:6, 6:0, 6:3. Dekleta U-14: 1. krog: Gorinšek - Tušek (ŽTK MB) 6:0, 6:1; Lončarič - Zucchia-ti 7:6(5), 6:2; Strašek - Volk (ŽTK MB) 6:4, 6:3; Pliberšek - Milič (Domžale) 3:6, 2:6; četrtfinale: Gorinšek - Lo-vrič (Domžale, 1.) 6:3, 2:6, 0:6; Lončarič - Belinger (Šport plus, 3.) 6:7(5), 2:6; Strašek - Bubek (N. Gorica, 4.) 2:6, 4:6. finale: Lovrič (1.) - Klevi-šar (2.) 6:1, 6:1. Fantje U-16: 1. krog: Bez-jak - Planinšek (ŽTK MB) 6:3, 6:3; četrtfinale: Bezjak - Velički (Branik, 2.) 3:6, 2:6; finale: Peruš (S. Gradec, 1.) - Krstulovič (ŠTK Velenje) 7:6(5), 5:7, 2:6. Rola še drugič z ničlo proti Tiafou Blaž Rola (206. na ATP) nadaljuje z igranjem na mini ameriški turneji, kjer se vrstijo močni challenger turnirji. Blaž v tem trenutku enostavno ne najde tiste igre, s katero se je vzpenjal med najboljšo stoterico igralcev na svetu, ob tem ima še precejšnjo smolo z žrebom. Tako je bilo tudi v Fairfiel-du v Kaliforniji, kjer poteka 100.000 dolarjev vreden turnir. Žreb je Blažu že v 1. krogu namenil najmočnejšega možnega tekmeca, 1. nosilca Francesa Tiafoa (100.). 18-letni Američan je eden izmed vzhajajočih zvezd ameriškega in svetovnega tenisa in je Blažu prekrižal pot že prejšnji teden na turnirju Stocktonu (1. krog: 6:3, 5:7, 3:6). Tiafoe je na koncu turnir v Stocktonu tudi osvojil, do zmagoslavja pa je oddal le en sam niz - tistega proti Blažu v 1. krogu ... V Fairfieldu mu to ne bo uspelo (izpadel v 2. krogu), kljub temu pa je bil previsoka ovira za 26-letnega Ptujčana. Prvi niz je bil zelo izenačen, v podaljšani igri pa je odločil mini break Ti-afoa pri rezultatu 6:6. Kljub nizu zaostanka je Blaž dobro odprl drugega in z breakom povedel 3:1. A to je bilo praktično vse, saj je Američan nanizal pet zaporednih iger (dva breaka) in vpisal zmago 6:7(6), 3:6. JM Blaž Vidovič je pričakovanja upravičil, a se je moral za zmago v finalu proti 2. nosilcu, Ljubljančanu Niku Jurjevčiču, močno potruditi. Po izgubljenem prvem nizu se je zbral in se prebil do prestižne zmage. Najštevilčnejše zastopstvo je imel ptujski klub v kategoriji deklet U-14. V prvem krogu so bile uspešne Tara Gorin-šek, Taja Lončarič in Nika Plavanje • Tekmovanje v Kranju Petnajst osebnih rekordov ptujskih plavalk REZULTATI 5. KROGA: Talum - Dokl gostinstvo 4:4, Gostišče Iršič - VGP Drava 3:5, Radio-Tednik Ptuj - Ele-ktro Maribor 6:2, DaMoSS -Saubermacher Slovenija 5:3, SKEI Ptuj - Tames 4:4, Novo prodaja - Tiskarna Ekart 1:7. Tekma Restavracija PAN - Bowling center Ptuj je prestavljena. Prosta je bila ekipa Elektro Polanec. Prvo letošnje tekmovanje v zimski sezoni 2016/17 v zaprtem 25-m bazenu je v soboto pripravil PK Zvezda. V Kranju je bila udeležba zelo dobra, saj je bilo prijavljenih 338 tekmovalcev iz 14 slovenskih klubov, nastopili so tudi plavalci iz Avstrije, BiH, Hrvaške, Madžarske, Italije, Makedonije, Srbije in Slovaške. Šlo je za zelo kakovosten miting, na katerem so iz PK Terme Ptuj pod vodstvom trenerja Igorja Sternada tekmovale Sara Lampret, Tina Au-belj, Gaja Plohi, Viktorija Rihtarič in Klara Benko. Peterica plavalk je opravila kar 21 startov, pri tem pa odplavala kar 15 osebnih rekordov. Najuspešnejša je bila Klara Benko, saj si je s časom 37,94 sekunde na 50 metrov prsno priplavala bronasto medaljo. Tudi preostale plavalke so dosegle nekaj dobrih uvrstitev, njihov nastop v Kranju pa kaže na dobro delo v ptujskem plavalnem klubu. David Breznik Judo • Pokal Dupleka • - ■ h H Plavalke PK Terme Ptuj so na začetku zimske sezone nastopile na mednarodnem mitingu v Kranju. Na blazinah mladi iz štirih držav Najboljši posamezniki v skupnem seštevku: 1. Branko Kelenc (VGP Drava) povprečje 188,6, 2. Gegor Miložič (Dokl gostinstvo) 179,9, 3. Črtomir Goznik (Radio-Tednik Ptuj) 179,5, 4. Dušan Iršič (Gostišče Iršič) 178,8, 5. Marko Šamperl (DaMoSS) 177,8, 6. Mitja Kramberger (Saubermacher Slovenija) 175,4, 7. Grega Tuš (Elektro Polanec) 174,8, 8. Igor Tuš (Elektro Polanec) 174,8, 9. Zvonko Čerček (Talum) 174,1, 10. Miran Haladeja (SKEI Ptuj) 174,1. RAZPORED 6. KROGA, ponedeljek, 17. 10., ob 19.00: Saubermacher Slovenija -Radio-Tednik Ptuj, Talum - Tiskarna Ekart, Bowling center Ptuj - VGP Drava, SKEI Ptuj -Gostišče Iršič; torek, 18. 10., ob 19.00: Elektro Polanec -Dokl gostinstvo, Restavracija PAN - DaMoSS, Tames - Novo prodaja. Prosta je ekipa Elek-tro Maribor. JM Na 16. mednarodnem turnirju občine Duplek v judu je bila v ospredju mladostna energija. Tekmovanje je Judo klub Duplek organiziral v Mariboru, kjer se je v štirih starostnih kategorijah borilo 244 tekmovalcev iz 36 klubov iz Hrvaške, BiH, Avstrije in Slovenije. Pod vodstvom trenerk Silve Čuš in Urške Urek je imel Judo klub Drava Ptuj številčno zasedbo, tekmovanje pa je štelo tudi za slovenski pokal za starostni kategoriji U-12 in U-18. Tretje mesto je pri U-15 v kategoriji do 66 kg osvojil Filip Laura. Pri U-12 so bronaste medalje dobili Alen Plošinjak, Ana Vidovič, Lana Gašpar in Lara Hercog. Edino zmago je tokrat v Dupleku za JK Drava v U-10 osvojila Žanet Polanec v kategoriji do 30 kg. Pri najmlajših je bil drugi Taj Sle-dič, medtem ko so tretja mesta osvojili Vid Krajnc, Staš Pevec in Tilen Ivančič. V ekipnem seštevku so Ptujča-ni osvojili končno 7. mesto. David Breznik Rezultati članov JK Drava: U-18: Rene Kloar (-66 kg) 7. mesto, Luka Šlamberger (+90 kg) 7. mesto in Nika Šlamberger (+70 kg) 4. mesto U-15: Jaša Dajčman (-46 kg) 4. mesto, Aljaž Ajdič (-50 kg) 5. mesto, Luka Caf (-50 Mladi člani JK Drava so na Pokalu Dupleka nastopili s številčno zasedbo. kg) 7. mesto, Filip Laura (+66 kg) 3. mesto in Jure Vogrin (+66 kg) 5. mesto U-12: Luka Horvat (-38 kg) 9. mesto, Tilen Arnuš Roka-vec (-50 kg) 5. mesto, Alen Plošinjak (-55 kg) 3. mesto, Angelo Jarc (-50 kg) 7. mesto, Ana Vidovič (-36 kg) 3. mesto, Lana Gašpar (-44 kg) 3. mesto, Jaka Založnik (+55 kg) 7. mesto, Teo Šibila (+55 kg) 7. mesto, Lare Hercog (-52 kg) 3. mesto, Taja Potočnik (+52 kg) 5. mesto in Nejc Fuks (+55 kg) 9. mesto U-10: Žanet Polanec (-30 kg) 1. mesto, Ana Tetičkovič (-28 kg) 4. mesto, Vid Krajnc (-26 kg) 3. mesto, Taj Sledič (-29 kg) 2. mesto, Teo Kosta-njevec (-31 kg) 5. mesto, Teo Škrofič (-33 kg) 5. mesto, Urban Tetičkovič (-37 kg) 5. mesto, Staš Pevec (-37 kg) 3. mesto in Tilen Ivančič (-50 kg) 3. mesto Štiri medalje za go-rišniškejudoiste Na Pokalu Dupleka je JK Gorišnica imel na blazinah štiri tekmovalce, ki so vsi v svojih kategorijah osvojili medalje. Med mlajšimi deklicami je brez borbe zmagala Nika Murk, 2. mesti sta med mlajšimi deklicami osvojili Lara Bezjak in Katarina Bezjak. Pri mlajših dečkih je bil Domen Bezjak tretji. Vsi trije mladi judoisti so za srebrni in bronasto medaljo vknjižili dve zmagi in poraz. 14 Štajerski Šport,šport mladih petek • 14. oktobra 2016 Nogomet • Pokal MNZ Ptuj Favoriti brez težav V sredo so bile odigrane tri izmed štirih tekem četrt-finalnega tekmovanja v pokalu MNZ Ptuj. Favoriti so bili uspešni in niso dovolili presenečenj. Bistričani, ki letos igrajo zelo dobro, so premagali li-gaškega tekmeca iz Stojncev. Domačini so povedli na začetku srečanja, gostje pa so se v igro vrnili v začetku nadaljevanja. Odločitev o zmagovalcu je padla deset minut pred koncem tekme, ko je zadel Hrušman. Ptujska Drava je v Markovcih po prvem delu igre vodila le 1:2, nato pa v nadaljevanju le unovčila znanje in boljšo fizično pripravljenost ter borbenim domačinom zabila še pet zadetkov. Nobenih težav pa ni imel Zavrč, ki je gostoval na Pragerskem in ki je vse dvome o zmagovalcu odpravil že v prvem polčasu. Na tekmi je blestel kapetan Zor-ko, ki je dosegel »hattrick«. Srečanje med Vidmom in Ormožem bo odigrano prihodnjo sredo. Rezultati četrtfinala pokala MNZ Ptuj: Kety Emmi Bistrica - Stojnci 2:1 (1:0); strelci: 1:0 PolegekZ, 1:1 S. Meznarč 50., 2:1 Hrušman 80.; Markovci - Drava Ptuj 1:7 (1:2); strelci: 0:1 Bašic 18., 1:1 Bratkovič 21., 1:2 Kajtazi 25., 1:3 Torra 69., 1:4 Kurež 73., 1:5 Romih 77., 1:6 Bašic 83., 1:7 Romih 88.; Na tekmi Zavrča je blestel kapetan Zorko (na fotografiji) Pragersko 75 - Zavrč 0:5 (0:4); strelci: 0:1 Zorko 17., 0:2 Zorko 28., 0:3 Zorko 36., K-1 • Tekmovanje v Avstriji Golob zmagal, Pungarsek izgubil Weiz je v soboto gostil borilno tekmovanje Warriors Destiny 3, na katerem sta iz Kluba tajskega boksa Ptuj nastopila Aleš Golob in Timi Pungaršek. Mlada borca sta nastopila v K-1 in sta s svojima borbama dostojno predstavila Slovenijo. V kategoriji do 75 kg je Golob prikazal vse svoje znanje in v njegovem drugem profesionalnem dvoboju na noge spravil celotno dvorano - brez dvoma je imel nastop večera. Slavil je povsem zasluženo proti izjemno trdemu in precej izkušenejšemu 30-le-tnemu Michalu Gaziku iz Slovaške, ki ima za seboj že kar nekaj profesionalnih dvobojev. Golob je odlično opravil svojo borbo, saj je dominiral v vseh treh rundah, tekmec je bil večkrat na robu knock-outa. S tem je pokazal, da je v odlični formi pred evropskim prvenstvom, kamor bo Košarka • Ligi U-13 in U-15 Košarkarji Drave pokazali svoj talent Košarkarski klub Drava je v soboto v športni dvorani Gimnazije Ptuj pripravil 2. krog 2. slovenske lige U-13 za fante, na katerem so ob gostiteljih igrali še ekipi KK ECE Celje in KK Sani Ptuj. Najbolj zanimivo je bilo srečanje med ptujskimi ko- lektivoma, v katerem so Dra-vaši pokazali svojo kvaliteto in visoko zmagali (79:14). Košarkarska šola Sanija Beči-roviča, ki je sklenila dogovor o sodelovanju s KK Ptuj, je visoko izgubila tudi s Celjem (4:69), medtem ko so igralci Drave s Celjani večino tekme vodili (pred zadnjo četrtino +9), na koncu pa predvsem zaradi spornih sodniških odločitev izgubili za točko (36:37). Po tem tekmovanju čakata štiri ekipe, ki igrajo v skupini C, še dva kroga tekmovanja, najboljši dve se bosta uvrstili Ekipa KK Drava U-13 s trenerjem Dušanom Lubajem 0:4 Justinek 41., ag., 0:5 Mar-ciuš 83. tp odpotoval čez štirinajst dni (prvenstvo bo 22. oktobra v Splitu na Hrvaškem, op. a.). Tudi drugi ptujski adut Pungaršek, ki je prav tako nastopil v kategoriji do 75 kg, je svoj nastop začel zelo solidno, vendar je moral zaradi poškodbe ušesa v tretji rundi predati dvoboj Marku Milanoviču. Srb velja za trdega tekmeca, ki ima za seboj že nekaj profesionalnih obračunov. Za prvi profesionalni dvoboj lahko zapišemo, da ga je Pungaršek do prekinitve oddelal več kot odlično. Vsekakor lahko oba borca pohvalimo za res srčne in dobre nastope, s katerimi sta tokrat v Avstriji pokazala, da sta na pravi poti in da bosta v prihodnosti igrala eno izmed vidnejših vlog na sceni profesionalnih dvobojev. David Breznik v nadaljevanje. Zaenkrat kaže najbolje Celjanom in Dravi. Uspešna je bila tudi selekcija U-15 KK Drava, ki je premagala KK Borut Besedic Maribor z rezultatom 75:50. Najboljša igralca pri Dravi sta bila v U-13 Vid Vidovič in v U-15 Vid Kozel. KK Drava Ptuj (U13): Jan Benko, Vid Vidovič, Luka Drahush, Jan Rebernišek, Tjaš Ciglar,Taj Kante, Tjaž In-tiliar, Vasja Koren, Boris Lo-zinšek, Jan Jaki, Darvin Ben-čevič Vauda, Rok Dokler, Jure Janžekovič, Mark Tavčar, Erik Van Pevcin, Jure Fras, Nejc Rijavec KK Drava Ptuj (U15): Jan Benko, Jernej Denac, Rok Dokler, Luka Drahush, Tjaž In-tihar. Jan Jaki, Gal Jeza, Luka Jeza, Taj Kante, Tilen Kopitar, Vasja Koren, Blaž Kovačič, Vid Kozel, Boris Lozinšek, Jan Rebernišek, Aljoša Sija-nec Mlakar, Timi Valenčič, Vid Vidovič, Nik Vrbnjak KK Sani Ptuj (U13): Nik Čelik, Tjaš Ciglar, Filip Fras, Filip Gašparič, Lan Jurčevič, Aljaž Kelc, Anej Kirbiš, Tim Malhanič, Blaž Mislovič, Enej Mlakar, Neno Mulec, Blaž Pi-šek, Lazar Rakovič, Nejc Rozman, Mattia Vergara David Breznik Športni napovednik Nogomet •! SNL PARI 13. KROGA - PETEK ob 20.00: Gorica - Krško; SOBOTA ob 15.00: Aluminij - Kalcer Radomlje; SOBOTA ob 17.00: Domžale - Rudar; SOBOTA ob 20.30: Olimpija - Maribor; NEDELJA ob 16.55: Celje - Koper. 2. SNL PARI 11. KROGA - PETEK ob 15.30: Krka - Brežice Terme Čatež; SOBOTA ob 15.00: Farmtech Veržej - Zavrč, Brda - Drava Ptuj, Ankaran Hrvatini - Triglav Kranj; NEDELJA ob 15.00: Zarica Kranj - Roltek Dob. 3. SNL SEVER PARI 9. KROGA - SOBOTA ob 14.00: Maribor B - Videm; SOBOTA ob 15.30: S. Rojko Dobrovce - Šmarje pri Jelšah, Mons Claudius - Dravograd, AjDAS Lenart - Fužinar Ravne Systems; SOBOTA ob 18.00: Korotan Prevalje - Rogaška; NEDELJA ob 15.30: Šmartno 1928 - ZU VIL Brunšvik, Šampion - Dravinja. SUPERLIGA PARI 8. KROGA - SOBOTA ob 15.00: Hajdina - Kety Emmi Bistrica, Gerečja vas - Skorba, Bukovci - Cirkulane; NEDELJA ob 15.00: Središče ob Dravi - Stojnci, Podvinci Betonarna Kuhar - Apače. 1. LIGA MNZ PTUJ PARI 8. KROGA - SOBOTA ob 15.00: Rogoznica - Tržec, Pragersko - Gorišnica, Leskovec - Markovci; NEDELJA ob 15.00: Ormož - Dornava, Boč Poljčane - Podlehnik. 2. LIGA MNZ PTUJ PARI 7. KROGA - SOBOTA ob 15.00: Zgornja Polskava - Lovrenc, Slovenja vas - Hajdoše, Polskava avtoprevozništvo Gro-belnik - Grajena; NEDELJA ob 15.00: Majšperk - Oplotnica. VETERANSKE LIGE MNZ PTUJ VETERANI 35 VZHOD: PARI 7. KROGA - PETEK ob 17.00: Podvinci - Tržec, Grajena - Dornava, Borovci - Markovci; PETEK ob 18.00: Podlehnik - Gorišnica. VETERANI 35 ZAHOD: PARI 7. KROGA - PETEK ob 17.00: Spodnja Polskava - Pragersko, Leskovec - Gerečja vas; Tekma Hajdina - Lovrenc je bila odigrana v četrtek. VETERANI 40: PARI 7. KROGA - PETEK ob 16.30: Videm -Zgornja Polskava; Tekmi Hajdoše - Pohorje Oplotnica in Majšperk - Ormož sta bili odigrani v četrtek. 2. SML PARA 10. KROGA - NEDELJA ob 15.30: Drava Ptuj - Kety Emmi Bistrica, Malečnik - Zavrč. 2. SKL PARA 10. KROGA - NEDELJA ob 13.30: Drava Ptuj - Kety Emmi Bistrica, Malečnik - Zavrč. Rokomet • 1. A DRL (m) 7. KROG: Dobova - Jeruzalem Ormož (SOBOTA ob 19.00); Urbanscape Loka - Drava Ptuj (SOBOTA ob 20.00) 1. B DRL (m): 5. KROG: Krško - Moškanjci Gorišnica (SOBOTA ob 19.00). 2. DRL (m): 2. KROG: Jadran 2009 Hrpelje Kozina - Velika Nedelja (SOBOTA ob 19.00) Odbojka • 2. DOL VZHOD (ž): par 2. kroga: Mozirje - ŽOK GSV Zava Ptuj (SOBOTA ob 19.00). Namizni tenis • 1. SNTL (ž): par 2. kroga: Vesna - Ptuj (SOBOTA ob 17.00). 2. SNTL (ž): PAR 2. KROGA: Preserje - Cirkovce (SOBOTA ob 10.00); Ljubljana - Cirkovce (SOBOTA ob 16.00). 2. SNTL: PAR 2. KROGA: Ptuj - Prebold (SOBOTA ob 10.00). Kegljanje • 2. SKL VZHOD (ž) PAR 2. KROGA - SOBOTA ob 13.30: Drava Ptuj - Ruše (Kegljišče Deta centra na Ptuju) Kasaške dirke v Ljutomeru Ljutomerski hipodrom bo v nedeljo, 16. 10., še predzadnjič letos gostitelj kasaških dirk. Na sporedu bo pet točk, kjer bo nastopilo 38 konjev iz štirih kasaških sredin - Ljutomera (28), Ljubljane (5), Šentjerneja (4) in Lenarta (1). V rejski dirki se bo šesterica triletnih ljutomerskih kasačev pomerila na 2100 metrov, osrednja dirka pa bo namenjena spominu na legendarnega rejca in voznika Ludvika Slaviča starejšega, z nastopom desetih 3- do 14-letnih slovenskih kasačev. David Breznik, NŠ petek • 14. oktobra 2016 Šport, šport mladih Štajerski 15 Šah Šahovsko društvo Ptuj na kar treh frontah Jesen je čas tekmovanj šahovskih klubov in društev v članskih državnih ligah Šahovske zveze Slovenije - vse od tretje lige do najvišje, državne lige. V tretji državni igi vzhod-zahod ni omejitve števila ekip, v vseh drugih višjih ligah pa ima pravico nastopa le po deset ekip. Šahovsko društvo Ptuj bo nastopilo v kar treh. Da bi nastopilo čim več rednih članov, so se v vodstvu ŠD Ptuj na čelu s predsednikom MM Danilom Pola-jžerjem odločili, da v 3. ligi vzhod nastopata dve ekipi. Ena pod nazivom »ŠD Ptuj 3 - veterani« in druga »ŠD Ptuj 3 - mladina«. Zmagovalna ekipa napreduje v 2. državno ligo vzhod za leto 2017, prve tri ekipe pa prejmejo pokale. V tej ligi so že odigrali šest krogov od devetih, po katerih je v vodstvu ekipa ŠD Ptuj 3 - veterani, kar je manjše presenečenje. Ptujski vete- rani so štirikrat zmagali, po enkrat igrali neodločeno in enkrat izgubili, najboljši pa je Ciril Kužner s 5,5 točke. ŠD Ptuj 3 - mladina je z osvojenimi 11,5 točke na 14. mestu med dvajsetimi sodelujočimi ekipami, najboljša pa sta Naj Pivec in Amalija Skok s po 3,5 točke. V drugi državni ligi vzhod, kjer je ekipa ŠD Ptuj 2 po začetnem izhodišču na 6. mestu, po odigranih treh krogih zaseda 7. mesto, najboljši posameznik pa je Karel Žajde-la s polnim izkupičkom. Tudi iz te lige zmagovalec napreduje v višji rang tekmovanja, in sicer v prvo državno ligo vzhod za leto 2017. Že ves čas samostojne Slovenije ŠD Ptuj izredno uspešno nastopa v najvišjem ran-gu tekmovanja, državni članski ligi, katere zmagovalec se uvrsti na evropski klubski pokal. Predsednik Danilo Po-lajžer je tako moral zelo do- Nogomet Predstavitev programa vadbe v regijskem centru Prejšnji četrtek, 29. septembra, je na Mestnem stadionu na Ptuju potekal praktični izpopolnjevalni seminar za nogometne trenerje. Tema seminarja, ki ga je organiziralo DNT Ptuj, je bila Predstavitev programa vadbe v regijskem centru za selekcije U-13 in U-12. Seminar sta vodila Primož Jelen in Goran Sentič, trenerja NZS - programa Regijski centri MNZ, ob pomoči trenerjev Centra MNZ Ptuj Gorazda Černila, Draga Preloga, Boštjana Zemljariča, Simona Matoša in Boštjana Krajnca. Demonstratorji so bili mladi nogometaši U-13, udeleženci Regijskega centra MNZ Ptuj. Seminar je udeležencem prinesel 10 točk za izdajo licence v tekmovalnem letu 2017/18, udeležilo pa se ga je 80 trenerjev Društva nogometnih trenerjev (skupno je v društvo včlanjenih 160 trenerjev, od tega jih ima 120 potrjeno licenco za treniranje v sezoni 2016/17). tp, jm Nogomet • Mlajše kategorije 1. SML; 9. KROG: Aluminij - Noga Triglav 0:1 (0:0); strelec: 0:1 Bajrič (90.). 1. SKL; 9. KROG: Aluminij - Noga Triglav 3:0 (2:0); strelci: 1:0 Rogina (14.), 2:0 Jelen-ko (21.), 3:0 Mesarič (48.). 1. SML in 1. SKL - skupna lestvica: 4. KETY EMMI BISTRICA16 8 2 6 26 5. DRAVA PTUJ 16 7 4 5 25 6. NORKA GT JARENINA18 6 5 7 23 7. MB TABOR 18 7 2 9 23 8. DRAVINJA 16 6 3 7 21 9. ZAVRČ 18 6 1 11 19 10. MALEČNIK 16 4 3 9 15 1. MARIBOR 14 11 2 1 35 2. DOMŽALE 14 10 4 0 34 3. BRAVO PUBLIKUM 16 7 5 4 26 4. KOPER 16 7 3 6 24 5. NOGA TRIGLAV 16 7 3 6 24 6. KRŠKO 18 6 6 6 24 7. INTERBLOCK 18 6 6 6 24 8. ALUMINIJ 18 6 2 10 20 9. GORICA 18 5 5 8 20 10. KRKA 14 6 2 6 20 11. OLIMPIJA LJUBLJANA14 4 6 4 18 12. RUDAR VELENJE 16 4 5 7 17 13. VOC CELJE 16 3 3 10 12 14. ŠAMPION 16 2 4 10 10 2. SML, 2. SKL - vzhod, skupna lestvica: 1. BREŽICE1919 18 9 3 6 30 2. FARMTECH VERŽEJ 16 9 2 5 29 3. MURA 16 9 1 6 28 bro razporediti igralce, da bo imel dovolj kakovostnih za ta najvišji nivo tekmovanja, ki se s prvimi tremi krogi začne 14. oktobra v Miklavžu na Dravskem polju. Kakor hitro namreč posameznk odigra vsaj eno partijo v katerikoli ligi, ni več mogoč prehod v drugo ligo. Vrstni red 2. DL vzhod po treh krogih: 1. ŠD Ra-denska-ŠS Ljutomer 13,5 (6), 2. ŽŠK MB3 10,5 (5), 3- ŠK Črna 10,5 (4) ... 7. ŠD Ptuj 2 8,5 (2) itd - nadaljevanje konec oktobra. Vrstni red 3. DL vzhod po šestih kolih: 1. ŠD Ptuj 3 - veterani 17,5 (9), 2. ŠD Destrnik 117 (10), 3- ŠD Šentilj pri Velenju 14,5 (9) ... 14. ŠD Ptuj 3 - mladina 11,5 (5) ... 17. ŠD Destrnik II 10 (3) itd - nadaljevanje sredi novembra. V štajerska kadetska liga Od Ptujčanov najboljša Naj Pivec in Pia Kramberger iz OŠ Ljudski vrt Ptuj V organizaciji ŽŠK Maribor se je s 1. krogom začela štajerska kadetska liga za šolsko leto 2016/17, v kate- Foto: Črtomir Goznik Naj Pivec ri bo do konca šolskega leta odigranih še devet turnirjev. Na prvem je iz 35 osnovnih šol od Dravograda do Murske Sobote v treh starostnih kategorijah skupaj sodelovalo 92 učenk in učencev, največ -po deset - iz OŠ A. Besednjaka Maribor in OŠ Ljudski vrt Ptuj, slednja je bila tudi edina s ptujskega območja. Najmočnejše zastopstvo so imeli Ptujčani v najstarejši kategoriji do 15 let, kjer so med 26 udeleženci, letniki 2002, 2003, 2004 in 2005, nastopila štiri dekleta in trije fantje. V skupni razvrstitvi je bil najboljši Naj Pivec na 7. mestu, takoj za njim se je na 8. mesto uvrstil Vid Čabrijan, na 14. mestu v skupni razvrstitvi pa je bila Pia Kramberger, kar ji je prineslo 2. mesto med dekleti. Posamezniki so nastopili prvič, kar je pomembno za nabiranje prepotrebnih izkušenj in gotovo se jim bo v prihodnje pridružilo še več mladih iz nekaterih ptujskih osnovnih šol, ki so nastopale že v prejšnjih letih, in morda še iz katere nove. Rezultati U9 (21): 1. Gašper Drevenšek (2008) 6,5 točk, OŠ A. Besednjaka MB, 2. Enej Čurič (2008) 5,5, OŠ J. Padežnika MB, 3. Jure Kumin (2008) 5, OŠ III M. Sobota itd. Rezultati U12 (45): 1. Anej Bizjak (2006) 7 točk, OŠ J. Dalmatina Krško, 2. Matic Nareks (2006) 6, OŠ Petrov-če, 3. Tadej Dimec (2005) 5, OŠ Šmarje ... 33. (5. med dekleti) Zala Kramberger (2007) 3 ... 38. Tevž Vargič (2007) 2 ... 40. (7. med dekleti) Ema Vidovič (2007) 2, vsi OŠ Ljudski vrt Ptuj itd. Rezultati U15 (26): 1. Gregor Boc (2002) 6 točk, OŠ B. Polančičev MB, 2. Jaka Juvan (2002) 5,5, OŠ Neznanih talcev Dravograd, 3. Urban Štern (2004) 5, OŠ Tišina ... 7. Naj Pivec (2003) 4,5 ... 8. Vid Čabrian (2002) 4 ... 14. (2. med dekleti) Pia Kramberger (2003) 3, 5 ... 22. (4. med dekleti) Iva Vidovič (2003) 2,5, 23. (5. med dekleti) Kaja Tomasini (2002) 2,5 ... 25. (6. med dekleti) Zala Veselič (2002) 1,5 in 26. Matic Damiš (2003) brez točk, vsi OŠ Ljudski vrt Ptuj. Silva Razlag Strelstvo • 2. Pokal občine Juršinci Sašo Stojak in Ptujčani z dvojno zmago Minulo nedeljo je v organizaciji Strelskega društva Juršinci na strelišču v Kidričevem potekal 2. Pokal občine Juršinci v streljanju z zračno pištolo, ki se ga je udeležilo 30 tekmovalcev iz osmih ekip. Med posamezniki je s 573 krogi prvo mesto osvojil 21-letni Ptujčan Sašo Stojak in na drugem mestu ugnal dve leti mlajšega reprezentančnega kolega Jožeta Čepra iz Vremščice s 566 krogi. Tretje mesto si je s 565 krogi priboril državni prvak iz leta 2015, Konjičan Cvetko Ljubic, ki je pred začetkom strelske sezone 2016/17 okre- pil gorenjsko ekipo iz Železnikov. V ekipni razvrstitvi so 2. Pokal občine Juršnci osvojili Ptujčani s 1676 krogi, ki so nastopali v postavi Sašo Stojak, Zlatko Kostanjevec in Majda Raušl. Drugo mesto so z osmimi krogi zaostanka za zmagovalci osvojili strelci Jožeta Kerenčiča iz Miklavža pri Ormožu, v postavi Boštjan Simonič, Simon Si-monič in Miran Miholič. Bronasto ekipno odličje pa so si s 1657 krogi priborili domačini iz Juršincev v postavi Ludvik Pšajd, Mirko Moleh in Rok Pučko. Simeon G one Rezultati Zračna pištola posamezno: 1. Sašo Stojak, PTU 573; 2. Jože Čeper, VVB 566; 3. Cvetko Ljubič, LŽE 565; 4. Boštjan Simonič, JKM 562; 6. Simon Simonič, JKM 559; 7. Ludvik Pšajd, JUR 558; 8. Mirko Moleh, JUR 557; 10. Zlatko Kostanjevec, PTU 552; 11. Majda Raušl, PTU 551; 12. Miran Miholič, JKM 547; 14. Rok Pučko, JUR 542; 15. Matevž Mohorko, KID 541; 16. Žan Bogša, JKM 539; 20. Alojz Trstenjak, JKM 528; 22. Jurček Lamot, KID 522; 24. Marijan Petek, KID 504; 27. Žan Habjanič, JKM 488 Ekipno: 1. SK Ptuj 1676; 2. SD Jožeta Kerenčiča 1 1668; 3. SD Juršinci 1657; 4. SD Dušana Poženela Rečica 1637; 5. SD Kidričevo 1567; 6. SD Jožeta Kerenčiča 2 1555; 7. SD Štefana Kovača Turni-šče 1487; 8. SD Varstroj Lendava 1433 LIGA U-15 VZHOD 10. krog: Kety Emmi Bistrica - Gerečja vas Hajdina 2:7, Drava Ptuj - Šampion 0:1, Rudar Velenje - Aluminij 0:2, Celje - Dravinja 2:1, Šmartno 1928 - Krško 0:2, Maribor -Vipoll Veržej 2:0, Mura - Dra-vograd-Avto Grubelnik 3:1. 1. MARIBOR 10 10 0 0 50:2 30 2. CELJE 10 9 0 1 35:5 27 3. ALUMINIJ 10 8 1 1 26:7 25 4. KRŠKO 10 8 0 2 32:13 24 5. ŠAMPION 10 7 0 3 31:14 21 6. RUDAR VELENJE 10 5 2 3 20:10 17 7. MURA 10 5 1 4 20:19 16 8. GEREČJA VAS 10 4 1 5 23:23 13 9. VIPOLL VERŽEJ 10 4 1 5 16:17 13 10. DRAVOGRAD 10 1 2 7 12:33 5 11. DRAVA PTUJ 10 1 1 8 9:35 4 12. DRAVINJA 10 1 1 8 17:45 4 13. EMMI BIST. 10 0 3 7 11:38 3 14. ŠMARTNO 10 0 1 9 1:42 1 JM Foto: SD Juršinci Ekipni zmagovalci 2. Pokala občine Juršinci z organizatorji turnirja, z leve: Darko Pavlin, Simon Simonič, Miran Miholič, Zlatko Kostanjevec, Sašo Stojak, Majda Raušl, Ludvik Pšajd ml. in Mirko Moleh. 16 Štajerski Ljudje in dogodki petek • 14. oktobra 2016 Hajdina • Varnost na prvem mestu KriZisce v Gerecji vasi odslej varnejše Na enem bolj nevarnih in obremenjenih križišč v Gerečji vasi so minuli teden postavili nov, inovativen opozorilni sistem COPS@road, ki s pomočjo svetlobnih signalov voznike v realnem času opozarja na potencialno nevarnost trka. Občina Hajdina je v sodelovanju z Zavarovalnico Triglav in podjetjem Aktivna signalizacija Ko-run (A.s.K) na enem izmed križišč dosegla izboljšanje prometne varnosti, tako je prepričan hajdinski župan Stanislav Glažar. Križišče v Gerečji vasi so opremili z opozorilnim sistemom COPS@road, ki s pomočjo svetlobnih signalov udeležence v prometu pravočasno opozarja, da se približujejo nevarnemu križišču. Po podatkih policije so sicer na tem v zadnjih petih letih zabeležili le tri prometne nesreče, a realno, z materialno škodo, naj bi jih bilo bistveno več, vsaj 10 nesreč na leto. Problem naj bi predstavljalo predvsem dejstvo, da gre za dolgo ravnino stranske ceste, na kateri vozniki ne zaznajo pravočasno, da se približujejo prednostni cesti. To pomanjkljivost naj bi s sistemom COPS@road odpravili oz. povečali prometno varnost voznikov. Kot pojasnjujejo v podjetju Aktivna signalizacija Korun, gre za opozorilni sistem, ki predstavlja modularni nabor aktivnih prometnih znakov, individualno prilagojenih glede na posebnosti posameznega križišča. »Z uporabo množice detektorjev sistem zazna približevanje udeležencev križišču iz več smeri ter jih z rumenimi utripalci na kontrastni tabli opozarja na nevarnost trka v realnem času. Na križišču v Gerečji vasi so postavl- Križišče v Gerečji vasi odslej varnejše zaradi opozorilnega sistema COPS@road. jene štiri enote sistema s senzorji in svetlobnimi prikazovalniki. Kadar se po stranski cesti križišču približuje prometni udeleženec, ga rumeni utripalci začnejo opozarjati na približevanje križišču. Če se sočasno na prednostni cesti proti križišču prav tako giblje vozilo, pričnejo utripalci enote na prednostni cesti opozarjati voznika na potencialno nevarnost trka. Enoti na prednostni cesti prav tako opozarjata voznike v primeru prekoračitve hitrosti. Enote sistema COPS@road medsebojno brezžično komunicirajo, sistem pa je povezan z nadzornim strežnikom, ki mu posreduje statistične podat- ke o prometu (gostota prometa, hitrost vozil itd.), ki so dostopni odgovornim prek spleta. Enote sistema na križišču v Gerečji vasi se napajajo na sončno energijo,« je poudaril Peter Korun in ob tem izpostavil pomembno dejstvo, da gre za opozorilni sistem, ki nikakor ne nadomešča semaforja in ne določa prednosti. Da se v občini zelo trudijo z različnimi ukrepi zagotavljati kar najboljšo prometno varnost občanov in da je to pomemben korak k temu, pa je povedal Glažar. »Veseli smo priložnosti za pridobitev sofinanciranja za postavitev opozorilnega sistema COPS@road na tem križišču v Gerečji vasi. Verjamemo, da bo odslej to križišče varnejše za vse prometne udeležence,« je še dodal župan občine Hajdina. »Seznanjeni smo z dejstvom, da je bilo na križišču v Gerečji vasi v zadnjih nekaj letih več nesreč in da je na tej lokaciji treba izboljšati prometno varnost. Da bi to zagotovili, smo podprli postavitev sistema COPS@road v občini, kjer tudi poslujemo,« je povedal direktor območne enote Maribor Zavarovalnice Triglav Uroš Skuhala. Na Ptuju tak sistem že deluje, in sicer na podvozu na Čarmanovi ulici. Dženana Kmetec Ptuj • Graški župan na obisku Župana tudi o načrtih koncerna Magna V sredo sta se sestala župana Siegried Nagi in Miran Senčar. A\ MAGNA STEYR Foto: http://wirtschaftsblatt.at/ Govorila sta o različnih možnostih sodelovanja med mestoma, beseda pa je nanesla tudi na načrte mednarodnega avtomobilskega giganta Magna, ki je že dolgo prisoten v Gradcu, da del proizvodnje vzpostavi tudi v Podravju. Senčar je gostu po sprejemu v mestni hiši predstavil staro mestno jedro in grajsko dvorišča, nato pa sta se sprehodila še do dominikanskega samostana in ptujske knjižnice. Kot je dejal ptujski župan, je šlo za spoznavni obisk med njima, saj se mora Ptuj povezovati ne le z manjšimi, pač pa tudi večjimi mesti, in Gradec je več kot desetkrat večji od Ptuja. Nagl ga je ob tem povabil na povratni obisk, kamor bodo odpotovali z ekipo iz različnih mestnih zavodov in podjetij. Po Senčarjevih besedah se Gradec ne ubada s pomanjkanjem denarja, kot se Ptuj, ga pa pestijo druge težave. Če s Ptuja namreč ljudje odhajajo, pa v Gradec prihajajo v velikem številu in imajo zato že precej težav v prometu. Ker precej slovenskih delavcev dela v tamkajšnjih podjetjih, predvsem v Magni, med drugim razmišljajo tudi o tem, kako bi jih pripravili v to, da k njim ne bi več tako množično potovali z avtomobili, pač pa z organiziranim prevozom. V tem smislu razmišljajo o dodatnih avtobusnih ali železniških linijah. O Magni pa župana nista govorila le v tej zvezi, pač pa sta se dotaknila tudi možnosti, da omenjeni koncern v Sloveniji postavi novo tovarno. Kot je zdaj povedal tudi Nagl, Magna o tem resno razmišlja, saj potrebuje 3000 novih delavcev, ki jih pri njih že težko najde. (sta) Ptuj • 20 let izhajanja Ptujčana Tudi Ptujčan se »stara« Glasilo Ptujčan, ki smo ga v svoje poštne nabiralnike prejeli že 229-krat, letos obeležuje 20. obletnico izhajanja. V tem času se je izmenjalo precej oblikovalcev vsebin, zadnjo korenito spremembo pa je Ptujčan doživel pred natanko letom dni, ko je vajeti prevzela nova urednica Barbara Ferčič. »V dobrih 20 letih, odkar Mestna občina Ptuj izdaja medij Ptujčan, se je ta iz skromnih, a pogumnih začetkov razvil v profiliran sodoben časopis, ki so ga Ptujčani vzeli za svojega in ki vsak mesec prinaša zanimive vsebine, aktualne v Mestni občini Ptuj. V 229 številkah, ki so izšle doslej, je Ptujčan doživel tudi nekaj korenitih sprememb, zadnjo večjo natanko pred letom dni, ko je občane pozdravil tako vsebinsko kot oblikovno preno- vljen časopis,« pravi Barbara Fer-čič, urednica glasila Ptujčan in predstavnica za odnose z javnostjo na ptujski občini. Njena želja je ljudem preko zanimivih člankov in spremljajočih fotografij približati pestro in razgibano dogajanje na Ptuju, obenem pa ponuditi tematske pogovore s Ptujčani, ki so in še pomembno zaznamujejo dogajanje v najstarejšem slovenskem mestu. O tem, kako dojemajo Ptujčana in kakšne spremembe je ta doživljal na svoji poti, so se minuli teden pogovarjali tudi nekdanji uredniki in novinarji, ki so in še soustvarjajo glasilo. Za njih je župan MO Ptuj Miran Senčar pripravil prav poseben sprejem, odprta pa je bila tudi razstava najboljših naslovnic Ptujčana v dveh desetletjih. Pomemben delež fotografskega gradiva v občinskem glasilu Ptuja prispeva tudi fotograf Štajerskega tednika Črtomir Goznik. Dženana Kmetec Za sedanje in nekdanje ustvarjalce glasila Ptujčan so na ptujski občini v petek pripravili sprejem. Hajdina • Osnovnošolca z velikim srcem Pridna Aleks in Tim Sodeč po številkah se naša zavest o tem, kako lahko z zbiranjem navadnih zamaškov nekomu pomagamo, bistveno izboljšuje. Dokaz za to sta tudi osnovnošolca Aleks in Tim Lah, bratranca, ki sta s pomočjo sorodnikov in prijateljev v nekaj mesecih zbrala skoraj tri tone zamaškov. Več kot jasno je, da zavest o potrebnosti in smiselnosti dobrih dejanj otrokom vcepimo že zelo zgodaj. Staršem dveh osnovnošolcev, bratrancev Lah, je to očitno odlično uspelo. Desetletni Aleks Lah je učenec OŠ Breg, ki je zamaške začel zbirati pred dvema letoma. Takrat je bil izjemno uspešen, zato je s tem nadaljeval in k temu pritegnil še osemletnega bratranca, Tima Laha, učenca OŠ Videm pri Ptuju. Veliko zaslugo, da sta deč- ka sploh začela zbirati zamaške, pa imata njuna stara starša, ki sta jima pri zbiranju tudi pridno pomagala. V le nekaj mesecih sta Aleks in Tim zbrala skoraj tri tone; Aleksovi zamaški so tehtali skupaj kar 1700 kg, več kot tono pa je uspelo zbrati tudi osemletnemu Timu. Zbrana sredstva od prodaje zamaškov bosta oba namenila šolama, ki ju obiskujeta. Kot je pojasnil Robert Murko, ravnatelj OŠ Videm pri Ptuju, bodo sred- stva dali v šolski sklad. Ta denar je namenjen pokritju stroškov za različne dejavnosti otrok iz socialno šibkih družin. Zbirajo pa na šoli tudi rabljene tonerje in star papir. „Na ta način spodbujamo tako ekološko ozaveščenost, nezanemarljiv pa je seveda tudi zelo dober namen," pravi Murko, ki dodaja še en podatek, in sicer da so pri dobrodelnih zadevah najaktivnejši učenci prve triade. Dženana Kmetec Foto: Tatjana Mohorko Bratranca Tim Lah (levo) in Aleks Lah sta zbrala zajeten kup zamaškov, ki so ga ponosno postavili pred hišo Lahovih na Pobrežju. Foto: CG petek • 14. oktobra 2016 Ljudje in dogodki Štajerski 17 Cirkulane • Trgatev modre kavčine pri sveti Ani Kjer ni bilo pozebe ali toče, je haloška vinska letina odlična Društvo vinogradnikov in sadjarjev (DVS) Haloze je v sodelovanju z Društvom gospodinj Cirkulane, Turističnim društvom Cirkulane in občino Cirkulane pri sveti Ani nad Borlom pripravilo trgatev modre kavčine. Na Velikem Vrhu so letos natrgali 28 »put« belega in rdečega grozdja, kar dvakrat toliko kot lani. Potomka najstarejše trte pri sveti Ani je letos dala 27 kilogramov grozdja (lani 18), najtežji grozd pa je tehtal kar 1.130 gramov. Skrbnik trte Zvonko Arne-čič pravi, da je letošnja vinska letina dobra: »Ker je grozdje primerno dozorelo, ni bilo toliko gnilobe kot včasih, pa tudi sladkorna stopnja grozdja je bila kar dobra. Tudi naša modra kavčina je letos imela obilen pridelek, saj jo je toča, ki je klestila nedaleč stran, zaobšla. Nekaj težav smo imeli z insekti, trto smo morali tudi zaščititi pred ptiči.« Vino, ki ga pridelajo iz grozdja modre kavčine (potomke najstarejše trte in trt v društvenem učnem vinogradu), stekleničijo za poslovna in protokolarna darila, vsako leto pa za kletarjenje izvolijo drugega kletarja. V učnem vinogradu, ki so ga na Velikem Vrhu posadili pred dobrimi štirimi leti, je 350 trt 40 različnih sort. Gospodar vinograda Franc Ambrož pojasnjuje, da ima prav vsak trs svojo številko in oznako sorte, dodaja pa: »V takšnem vinogradu je težko delati, ker se sorte različno razvijajo.« V DVS Haloze imajo delo skozi vse leto, pravi predsednik društva Edi Hojnik: »Po martinovem, 13. novembra, bomo pri sveti Ani pripravili blagoslov mošta oz. vina in pospravili klopotec. Po tem bomo organizirali še delavnice, na katerih bomo kletarjem svetovali glede nege vina in jim pomagali pri pripravah na tradicionalno ocenjevanje vin na Ptuju.« Trgatev na Velikem Vrhu so, kot se spodobi, sklenili s harmoniko in pogostitvijo. Eva Milošič Ormož • Sedma vaja članic GZ Ormož Gasilke pogasile požar Minulo soboto se je približno 25 gasilk iz Gasilke zveze Ormož uspešno spopadlo z ognjem, ki je zajel objekt na Hardeku. Okoli pol treh popoldne je Regijski center za obveščanje aktiviral domače društvo PGD Hardek, ker je zagorelo v enem izmed objektov v bližini gasilskega doma. Požar se je hitro širil, zato so gasilke na pomoč poklicale še sosednji društvi PGD Miklavž pri Ormožu in PGD Ključarovci. Na kraju dogodka so najprej poiskale hi- drant in potegnile cevi. Gasilke z izolirnimi dihalnimi aparati so vstopile v objekt ter hitro našle požarišče in ga pogasile. Na srečo je šlo le za operativno vajo, in sicer že 7. vajo članic GZ Ormož, ki so jo pripravili ob mesecu požarne varnosti. Na vaji so poleg PGD Hardek sodelovala še društva PGD Miklavž pri Ormožu, Klju- čarovci, Senešci, Žerovinci in Loperšice. Takšne vaje so po besedah poveljnika Gasilske zveze Ormož Tončka Lisjaka izjemnega pomena za praktično preverjanje pripravljenosti gasilcev ter posledično odpravo morebitnih pomanjkljivosti. Po njegovi oceni je bila vaja odlično izvedena. Monika Levanič mm ■M Foto: ML Gasilke GZ Ormož so uspešno izvedle gasilsko vajo. Sv. Andraž • Dnevi odprtih vrat kulture Pestro dogajanje v občini skozi prireditve in razstave Od 2. do 7. oktobra 2016 je bilo v naši občini pestro. V sklopu projektov »Dnevi odprtih vrat kulture in kulturne dediščine« in »Ljubezen do maternega jezika« se je zvrstilo kar nekaj prireditev in razstav, ki so jih pripravila lokalna društva. V nedeljo, 2. oktobra, se je začelo s trgatvijo potomke stare trte na trgu pred cerkvijo, nadaljevalo v Večnamenski dvorani Vito-marci s krajšim kulturnim programom ob odprtju razstave ob 125-letnici ustanovitve Bralnega društva ter odprtjem novega čebelarskega muzeja v Etnološkem muzeju Hrgove domačije. Razstave ob dnevih odprtih vrat kulture so bile na 8 različnih lokacijah in v 12 različnih prostorih po občini. Foto: arhiv občine 7. oktobra sta bila v Večnamenski dvorani še kulturna prireditev in literarni večer v organizaciji Kulturno-umetniškega društva Vitomarci in DU Sv. Andraž. Občina Sveti Andraž v Slovenskih goricah Ptuj • Dan OŠ Mladika Kako napolniti mestno jedro Ob letošnjem dnevu Osnovne šole Mladika so se učenci, skupaj s starši in zaposlenimi na šoli, podali na iskanje zakladov po Ptuju. Učenci so se skupaj s starši in učitelji podali na iskanje zakladov po mestu. Dan Osnovne šole Mladika, ki je sovpadel s tednom evropske kulturne dediščine, je letos potekal ravno v znamenju tega. Ker so želeli pripraviti nekoliko drugačno praznovanje, so se v četrtek podali na potep po mestu. Zbrali so se na šolskem dvorišču ter se odpravili na iskanje zakladov mesta Ptuj. Okrog 900 otrok in spremljevalcev se je razdelilo v skupine, vsaka pa si je izbrala znamenitost, se o njej poučila, nato pa odpravila na ogled. V vlogi vodnikov so se sprehodili po ulicah in trgih Ptuja in tudi staršem predstavili znamenitosti najstarejšega slovenskega mesta. „Tokratni dan šole smo izvedli nekoliko drugače in pokazali, da Ptujča-ni ne smemo samo jamrati in da lahko z malo volje ptujske ulice napolnimo brez problema. Nas se je na potep po mestu podalo skoraj 900 in prav lepo smo se imeli," je vtise tokratnega 114. dneva OŠ Mladika povedal ravnatelj Bogomir Širovnik. Dženana Kmetec Foto: EM Foto: CG 18 Štajerski Nasveti petek • 14. oktobra 2016 Zdravstveni nasveti Pravice in dolžnosti pacientov na področju zdravil Zakon o pacientovih pravicah določa temeljne pravice pacientov v zdravstvenem sistemu, predvsem pa kakovostno, primerno, enakopravno in varno zdravstveno oskrbo, ne glede to, ali je izvajalec javni zavod ali zasebnik. Tako za izvajalce kot za paciente postavlja temelje sistema in delovanja še Zakon o zdravstveni dejavnosti ter Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, na področju oskrbe z zdravil pa Zakon o zdravilih in Zakon o lekarniški dejavnosti. Zakonov in podzakonskih aktov je seveda še veliko več. Iz vseh teh predpisov bom v nadaljevanju poskusila opozoriti na nekatera dejstva, ki so najpomembnejša na področju oskrbe z zdravili. Zakonodaja zelo jasno loči, kaj je zdravilo in kaj prehransko dopolnilo, za laike pa razlika ni tako očitna. Še zlasti ne, ker mnoge reklame z obljubo ozdravitve zavajajo, ko prehran-skim dopolnilom pripisujejo lastnosti zdravil. Zdravilo je vsaka snov ali kombinacija snovi, ki je pripravljena in namenjena za zdravljenje in preprečevanje bolezni. Varnost in učinkovitost zdravil sta dokazani v postopku razvoja zdravila in s kliničnimi raziskavami. Z uvedbo sistema medsebojno zamenljivih zdravil smo veliko slišali o originalnih (inovativnih) zdravilih in generičnih zdravilih. V čem je razlika? Za inovativna zdravila evropski predpisi štejejo tista zdravila, za katera predlagatelj pridobi dovoljenje za promet na osnovi popolne dokumentacije, ki jo pridobi z ustreznimi študijami. Največkrat to pomeni zdravila z novimi učinkovinami. Za inovativna zdravila velja obdobje zaščite podatkov skladno z veljavnimi predpisi na področju farmacevtske zakonodaje. Po izteku tega obdobja lahko družbe predložijo vlogo za izdajo dovoljenja za promet z zdravilom za generično zdravilo. Generično zdravilo je zdravilo, ki ima enako kakovostno in količinsko sestavo učinkovin(e) in farmacevtsko obliko kakor referenčno (inovativno) zdravilo. Predlagatelj lahko pridobi dovoljenje za promet z generičnim zdravilom, čeprav nima popolne dokumentacije, na osnovi rezultatov posebnih preizkušanj (bioekvivalečne študije) pa mora predložiti dokaz, da je generično zdravilo bistveno podobno zdravilu, za katerega je že izdano dovoljenje za promet. Generična zdravila se uporabljajo v enakem odmerku za zdravljenje istih bolezni ter so varna in učinkovita. Kar je za uporabnika zdravil pomembno - proizvodnja inovativnih in generičnih zdravil, shranjevanje in distribucija potekajo po enakih standardih kakovosti. Za Slovenijo lahko trdimo, da dovoljenje za promet zagotavlja kakovost, varnost in učinkovitost zdravila ter predstavlja osnovo, da zdravnik lahko to zdravilo predpiše, farma- cevt v lekarni pa izda z navodilom o pravilni in varni uporabi. V lekarnah nekatera zdravila izdelujemo sami. Magistralno zdravilo je zdravilo, ki ga je zdravnik predpisal na recept za točno določenega pacienta. Izdelava magistralnih zdravil je zahtevna in zanjo potrebuje lekarna posebno opremo in naprave ter kader. Glede na predpisovanje in izdajanje ločimo zdravila na recept in zdravila brez recepta. Zdravila, ki se predpisujejo na recept, so dostopna samo v lekarnah, prav tako velik del zdravil brez recepta. V preteklosti je bilo v lekarnah najpomembneje priskrbeti pravo zdravilo pravočasno. Danes se s storitvami in svetovanjem usmerjamo k pacientom, saj je med njimi vedno več takšnih, ki uporabljajo več zdravil sočasno, ki težko spremljajo svojo terapijo, vedno več je pacientov, ki uporabljajo zdravila z zahtevnim načinom ali režimom uporabe, vedno več je pacientov, ki poskušajo manjše zdravstvene težave odpraviti sami in potrebujejo nasvet strokovnjakov v lekarni. Pacientu lahko pripravimo osebno kartico zdravil (zapis vseh zdravil na recept, brez recepta, prehranskih dopolnil z napisanim namenom uporabe, načinom uporabe in vsemi pomembnimi opozorili), izvedemo pregled uporabe zdravil (razgovor s svetovanjem z namenom razreševanje težav, povezanih z zdravili), zdravnik pa ima možnost, da pacienta napoti na farmakoterapijski pregled (pregled uporabljanih zdravil in vse zdravstvenem dokumentacije z namenom razreševanje težav pri zdravljenju z zdravili). Razvrščanje zdravil na recept ali brez recepta je v pristojnosti agencije za zdravila (JAZMP). Vlogo poda proizvajalec. Praviloma so med zdravila brez recepta uvrščena zdravila z majhno možnostjo nastanka neželenih učinkov. Na recept lahko zdravnik predpiše, v skladu s svojimi pristojnostmi, zdravila, ki so pravica iz zdravstvenega zavarovanja in so razvrščena na pozitivno ali vmesno listo. Veliko je namreč zdravil, ki imajo t. i. omejitve predpisovanja. To v praksi pomeni, da jih zdravnik lahko predpiše (in farmacevt izda) za samo določene bolezni, nad nekimi vrednostmi laboratorijskih parametrov ipd., nekatera zdravila pa lahko predpisujejo samo zdravniki določenih specialnosti. Primer: isto zdravilo lahko zdravnik predpiše na zeleni recept, če je namenjeno zdravljenju pasavca, in mora ga predpisati na beli recept, če je namenjeno zdravljenju herpesa na ustnici. Zdravila, razvrščena na negativno listo, niso pravica iz zdravstvenega zavarovanja. Strošek teh zdravil pokrivajo nekatere police prostovoljnih zavarovalnic. Kljub temu pa vseh zdravil, ki jih mora zdravnik predpisati na beli recept, ni možno v lekarni kupiti brez recepta. Tak primer so npr. antibiotična mazila. Pri predpisovanju zdravil na recept velja še nekaj pravil, in sicer: • Zdravnik lahko predpiše zdravilo za največ tri mesece (za urejene kronične bolnike, pri uvajanju zdravljenja pa za en mesec). • Magistralna zdravila imajo rok uporabe največ en mesec in za takšno obdobje jih zdravnik tudi predpiše. • Urejenim kroničnim bolnikom lahko zdravnik predpiše obnovljiv recept z veljavnostjo največ eno leto od datuma predpisa zdravila. Na obnovljiv recept pacient zdravilo dviguje vsake tri mesece (nekatera zdravila pa vsaki mesec). • Od dneva predpisa zdravila mora pacient v lekarni dvigniti zdravilo v roku enega meseca, antibiotik v roku tri dni in zdravila s psiho-tropnimi učinkovinami (npr. zelo močni analgetiki) v roku 5 dni. • Količina. Za predpisovanje zdravil na recept (beli ali zeleni obrazec) mora zdravnik uporabiti predpisane obrazce oziroma zdravilo predpiše kot elektronski recept. Recept mora biti pravilno predpisan, v nasprotnem primeru magister farmacije zdravila ne more oziroma ne sme izdati. Zdravilo, ki je predpisano na recept, lahko zavarovana oseba prevzame v katerikoli lekarni v Republiki Sloveniji, ki ima z zavodom sklenjeno pogodbo. Ob izdaji zdravila mora farmacevt podati pacientu natančna in razumljiva navodila za varno in učinkovito uporabo. Spoštovani pacienti, če vam nismo povedali vsega, kar vas o zdravilih zanima, vprašajte! Darja Potočnik Benčič, mag.farm., spec., Lekarne Ptuj Tačke in repki . Ježki, kako jim lahko pomagamo Kot že nekaj let zapored bom tudi v današnjem veterinarskem prispevku napisal nekaj o ježkih, o njihovem ■ ■ ■ V ■ ■ ■ v ■ ■ m prezimovanju in naši morebitni pomoči pri tem. Ježek je zelo koristna žival, je vsejed, hrani se predvsem z najrazličnejšimi insekti, hrošči, črvi in drugim mrčesom. Mrzli zimski čas jež prespi. Spat se odpravi, ko se zunanja povprečna dnevna temperatura zniža na 8 do 10 stopinj Celzija. Ko spi, mu metaboli-zem izkorišča podkožno maščobo in tako lahko preživi v spanju tudi nekaj mesecev. Ko se zbudi, je ves shujšan in takoj začne iskati hrano. Zelo pomembno je, da si pred nastopom zime ježek preskrbi dovolj hrane in si tako ustvari dovolj veliko zalogo podkožne maščobe za preživetje zime. V hude težave lahko zabrede, če se zbudi zaradi premalo zalog maščobe prehitro in zaradi snega zunaj ne more do hrane. Odrasli ježki so težki od 1 do 1,5 kg. Se pravi, če najdemo konec oktobra oz. na začetku novembra ježka, ki je težak čez 1 kilogram in živahen, ga pustimo pri miru, saj verjetno opravlja še zadnje obhode, preden se bo skril v brlog in pogreznil v zimsko spanje. Če pa kasneje v novembru naletimo na ježka, ki tava naokrog, lahko posumimo, da je nekaj narobe in je potreben pomoči. To so povečini ježki, ki niso našli ustreznega prezimovališča, oziroma so preslabo prehranjeni, da bi preživeli zimski spanec. Takim ježkom lahko učinkovito pornaga-mo, seveda če smo pripravljeni to storiti. Takega ježka vzamemo v hišo oz. v toplo stanovanje in ga Foto: Črtomir Goznik Emil Senčar, dr. vet. med. hranimo, dokler si ne opomore. Hranimo ga s kuhanim na koščke narezanim mesom, hrenovkami, posebno klobaso, sirom, suhim kruhom. Zelo pripravni pa so mačje konzerve in mačji briketi. Ježek rad pije mleko, čeprav je nevarno, da bo dobil drisko, za to ga razredčimo z vodo, dovolj pa je tudi sveža voda. Rad ima tudi jagodičevje, grozdje, mehko in sladko koščičasto sadje. Pripravimo mu škatlo, v kateri izrežemo odprtino, da lahko pride po hrano. V škatlo mu damo stare cunje, v katere se čez dan zakoplje, saj čez dan spi. Ponoči pa se rad sprehaja po prostoru, ki mu ga namenimo. Pri tem zna biti prav duhovit pri svoji radovednosti. Taki ježki se navežejo na človeka in se mu pustijo čohljati in božati, ne da bi se zvili v klobček. Če je Vprašanja v zvezi z nego in zdravjem hišnih ljubljenčkov pošljite na naslov: nabiral-nik@radio-tednik.si ali po pošti na: Uredništvo Štajerskega tednika, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj, za Tačke in repke. ježek na toplem v stanovanju in ima hrane na pretek, se lahko zgodi, da ne bo prespal zime, temveč bo aktiven celotno obdobje. Če pa želimo, da ježek zimo prespi, ga odnesemo v prostor med 5 in 15 stopinjami, npr. v kletne prostore, Prav tako mu pripravimo škatlo s cunjami ali senom, kjer se bo skril in spal. Kljub temu mu moramo nastaviti nekaj hrane in vode in seveda občasno preveriti, kaj se z ježkom dogaja. Če se pojavijo kakršne koli težave, npr. izcedek iz nosu, driska, paraziti..., se posvetujemo z veterinarjem. Ko se začnejo topli spomladanski dnevi, odnesemo ježka v naravo, vstran od cest, nekje na obrobju gozda in ga izpustimo. Vsem ljubiteljem narave in živali sporočam, da lahko v zimskem času prinesejo najdenega ježka na Veterinarsko bolnico Ptuj, kjer ga bomo oskrbeli, ali se obrnejo na gospo Adelo Šilak, ki prijazno in strokovno že vrsto let skrbi in prezimuje ježke na ptujskem območju. Pokličete jo lahko na tel. 040830621. Emil Senčar, dr. vet. med. Foto: osebni arhiv Cezanjevci • Projekt On the Move Spodbujanje otrok h gibanju in zdravi prehrani Vrtec v Cezanjevcih, v bližini Ljutomera, je bil izbran v projekt On the Move. Gre za projekt, ki se izvaja v šestih državah, v Sloveniji pa sta poleg vrtca iz Cezanjevcev vključena še vrtca iz Murske Sobote in Moravskih Toplic. »Izraz On the Move pomeni, da smo v akciji, v gibanju, v prenesenem pomenu pa, da smo na potezi. Na potezi smo tako, da skrbimo za svoje zdravje in za zdravje svojih otrok. Zato smo v sklopu projekta v Sloveniji pripravili gibalne vaje, zraven pa bodo tudi kulinarične delavnice in družinska srečanja,« je dejala Silva Ne-meš iz Centra za zdravje in razvoj Murska Sobota, koordinatorica On the Move Slovenija. Center za zdravje in razvoj Murska Sobota tako vsak ponedeljek in četrtek v vrtcu Cezanjevci z otroki starimi od 4 do 6 let, izvaja športne/gibalne/kulinarične programe, s čimer se bo spodbujalo otroke h gibanju in zdravi prehrani. Uvodni dan so med drugim opravljali meritve, na podlagi katerih bodo za otroke pripravili programe vadbe. NŠ Foto: NŠ V vrtcu Cezanjevci izvajajo športne/gibalne/kulinarične programe za otroke, stare od 4 do 6 let. petek • 14. oktobra 2016 Za kratek čas Štajerski 19 3790 IZBRANEC, POSVEČENEC ODSLUŽENEC ZELENA BARVA CEPIČ (STAR.) SREDNJEAMERIŠKA DRŽAVA SKLADATELJ ADAMIČ ČASOVNI TERMIN ERNA MUSER PREBIVALEC GOMILSKEGA PRERAŠČANJE EVROPSKI VELETOK NADJAZ ŠTEFKA KUČAN RIMSKI PODPORNIK UMETNOSTI PRŠEC, PRŠAVICA SUICID JOK, PLAČ VLADNI PREPIS IZBRANO OBLEČEN MOŠKI KAMION KIPER MANGAN VIR, POREKLO MASTNO ČREVO, REKTUM ZADNJI DEL LETALA VZDEVEK PEVCA ZORANA PREDINA BAKHOV VZGOJITELJ IRANSKI DENAR DIAPOZITIV KORUZNI STORŽ FR. KOLES. DIRKA PISATELJ TWAIN ČLAN ZVEZE NARAKS MERJASEC ŠPORTNO MOŠTVO GEOLOŠKA DOBA PLETENA KOŠARA UŽITNA GOBA MEHČANJE KOŽE KAREL ULEPIČ USEKO-VALNIK, USEKAČ NAŠ ALPSKI SMUČAR (MATIC) SILOVIT TROPSKI VRTINČAST VIHAR NAŠ PISATELJ (JOSIP) GORSKI VZPON IZ BESEDE RUTA VIOLINA 1 UGANKARSKI SLOVARČEK: EILAT = luka v Izraelu, tudi Eilath, EMERITUS = odsluženec, GRAMATOM = masa v gramih, MECENAS = rimski podpornik umetnosti, RIAL = iranski denar, SILEN = Bakhov vzgojitelj, ŠEKEL = denar v Izraelu, VLAT = koruzni storž. iNvvis vam avnais Nwiao aanvis oiwiEsn amvviviAiao 'WIAOlOdOl 'IATIVIAI 'IAIV31 'dVZ3AZ 'NI 'VIO "IVId 'N3TIS 'd3d 'NIAI MlNOnVGdd 'NV3333 'dOIAIOIAIVS 'Sdd 'SVN333IAI '093d3dnS 'Vlld310Z3 'lAIOlVIAIVdD '33VI3S 'VNIld '1V1I3 'VfOdd :ouABJopoA 3MNVZIHM 3! A3IIS3H Destrnik • Blagoslov kapele Slovesno v vurberski župniji V Jiršovcih, občina Destrnik, je bila minulo soboto majhna slovesnost; vurberški župnik Avguštin Lah je namreč blagoslovil »Gajzerjevo« kapelo, ki sodi v župnijo Vurberk. Zanimivost za to župnijo je, da obsega kraje kar v štirih občinah. Poleg dela Jiršovcev, Ricinj, je del vurberške župnije tudi Gomila iz občine Destrnik, Prodni Vrh, del Rogoznice je v občini Lenart, Krčevina pri Vurberku in Grajenščak sta v MO Ptuj, Vurberk, kjer je sedež župnije, pa je v občini Duplek. Kapela je bila izgrajena sredi 19. stoletja. Zob časa jo je že pošteno načel in krajani iz Jiršovcev in Grajenščaka so se odločili, da jo obnovijo. Vrednost obnove ocenjujejo na več kot 2.000 evrov, 450 jih je prispevala občina Destrnik, 1.350 so jih zbrali s prispevki krajanov, preostanek pa je v opravljenih prostovoljnih delovnih urah in materialu, ki so ga podarili donatorji. Poslikava pa je delo domačina iz sosednje Krčevine, Marjana Špinglerja. Kapela v Jiršovcih je posvečena devici Mariji, nekoč so bile vsak dan v maju pred njo »šmar-nice«, druženje ljudi z molitvijo in petjem, kot temu času pravijo katoličani. To se je z leti opustilo, ostaja pa še vedno blagoslov jedi ob veliki noči. Janez Toplak Blagoslovitve kapele v Jiršovcih se je udeležil tudi Vladimir Vindiš, župan občine Destrnik. Vurberk • Obnova kulturnega doma Boljši časi za delo društev Na veliko veselje krajanov Vurberka in okoliških prebivalcev se je občina Duplek le odločila za obnovo kulturnega doma. Kot investitor vzdrževalno-ob-novitvenih del so sanacijo objekta razdelili v dve fazi, prvi del je bil izveden v lanskem letu, drugi pa poteka prav v tem času. V okviru prve faze prenove v minulem letu, za kar je občina namenila več kot 50.000 evrov, je bilo zamenjano stavbno pohištvo, v celoti so bili odstranjeni vlažni ometi in namesto njih izvedeni sušilni, odstranjena je bila tudi lesena stenska obloga, v celoti je bila prenovljena električna instalacija, urejene so bile nove sanitarije ter v celoti prenovljena notranjost dvorane in hodnik. O nadaljevanju in poteku sanacije kulturnega doma na Vur-berku pa nam je Natalija Jakopec, direktorica občinske uprave Du-pleka povedala: »Izvedbo druge faze prenove smo začeli letos v maju, ko smo pristopili k obnovi internega vodovodnega omrežja in dogradili manjkajoči kanalizacijski sistem (tako meteornih kot tudi fekalnih vod), ki se zaključuje na ustrezni BMČN. Navedena investicijsko-vzdrževalna dela je bilo treba izvesti pred načrtovano sanacijo fasade na kulturnem domu, sočasno pa so potekala dela tudi v večstanovanjskem objektu, ki se stika z objektom, v katerem je kulturni dom na Vur-berku,« pravi Natalija Jakopec. V septembru so na kulturnem domu začeli rušitvena dela (prizidek, betonske plošče ob prizidku, podest ob objektu, rušenje dodatno izvedenega parapeta), izvedli so demontažo vertikalnih in horizontalnih žlebov, lesenega napušča, odstranitev betonskega balkona in odbijanje preperelega fasadnega ometa. Sogovornica pojasni, da bo sedaj sledila sanacija fasadnih sten z nanosom sušilnih ometov in prepojitev zidu s hidrofobnosilikonsko tekočino ter izvedba novega fasadnega opleska s paropropustnimi silikatnimi barvami; ureditev odvoda vod s strehe, dobava in montaža horizontalnih in vertikalnih žlebov. Na občini načrtujejo, da bodo sanacijska dela končana v začetku naslednjega meseca. O vrednosti obnovitvenih del in virih financiranja kulturnega doma na Vurberku pa Jakopčeva pojasnjuje: »V občinskem proračunu smo za izvedbo celotne investicije (vodovodne instalacije, izgradnja kanalizacije in sanacija fasade) v tem letu planirali lastna sredstva v višini 100.000 EUR.« Janez Toplak Foto: Janez Toplak Obnovitvena dela kulturnega doma so v polnem teku. Foto: JT 20 Štajerski Doma in po svetu petek • 14. oktobra 2016 Piše: Dani Zorko • Islandija (6.) Pingvellir in Gulfoss Avto je na Islandiji res nepogrešljiva stvar. V enem dnevu lahko obiščeš veliko stvari, za katere bi z javnim prevozom zapravil nekaj dni. Druga stvar so agencije, ki ponujajo oglede nekaterih atrakcij, cene pa so veliko višje od najema avta. Kljub temu pa se jim zaradi obilice turistov na otoku za posel ni bati. Mesto zborovanja prvega parlamenta na svetu Od gejzirjev sem se odpravil proti slapovom, imenovanim Gulfoss, ki donijo le kakšnih petnajst kilometrov naprej. Serija nekaj slapov se je izoblikovala v kanjonu reke Hvita, poleg splošnih dimenzij višine in širine pa je impresiven tudi podatek o količini pretoka, ki znaša kar 140 m3/s. Tudi tam je bilo veliko obiskovalcev, ki so na vsakem robu iskali najrazličnejše položaje za fotografije, ki so jih potem sproti nalagali na družbena omrežja. Slapovi so dostopni praktično do roba, kjer pa se zaradi močnega hrupa ni mogoče pogovarjati. Celovit prizor je res impresiven, vendar sem v nadaljevanju potovanja naletel še na kopico takšnih in drugačnih slapov, da mi na koncu niso več izgledali nič kaj navdušujoče. Ob nekem vzponu sta me presenetili mlajši Irki, ki sta me prosili, da ju fotografiram. Ja, seveda, z veseljem. Izjemno sta bili veseli usluge, a sem ju le povprašal, zakaj pa ne uporabljata teleskopske palice za telefon. Odrezavo sta mi v en glas odgovorili, da je to za mehkužce, ki se potem samo bahajo po facebooku in da tiste slike niso primerne za lep spominski album. Res sem bil prijetno presenečen nad razmišljanjem najstnic, ki sta se mi na koncu še lepo zahvalili. Foto: Dani Zorko Slapovi Gulfoss in njihov ovtar Foto: Dani Zorko Kanjon reke Hvita Pot proti Pingvellirju je polna naravnih lepot ob cesti, zato sem se vsake toliko ustavil. Najbolj mi je bil všeč vulkanski krater KeriS, ki je star zgolj nekaj tisoč let, v premeru pa meri približno 270 metrov. Poseben je zaradi tega, ker po pobočju raste ogromno rastlinja, kar kaže na to, da je zemlja v tem predelu polna mineralov. Zanimivo je bilo to, da je pred majhnim parkiriščem stal kiosk, kjer je en poba pobiral simbolično vstopnino. To mi je bilo nenavadno, ker so načeloma vse naravne znamenitosti zastonj. Pojasnil mi je, da leži krater na zasebni zemlji in si lastniki pač na ta način lahko privoščijo ta inkasantski vložek. Ta je pa dobra, imeti svoj privatni vulkan, četudi ne deluje več ... Nacionalni park Pingvellir je prava paša za oči. Gre za dolino, prepleteno z jezeri, samo ime pa v grobem pomeni 'prostor za zborovanja'. Na tem mestu je bilo namreč leta 930 prvo srečanje parlamentarnega odbora na svetu, kjer so razpravljali o pomembnih točkah države. Ta letna srečanja so se ohranila do leta 1798, poglavarji iz preostalih regij pa so do sem morali potovati tudi 17 dni. Poleg zgodovinskega pomena ima park tudi obsežno zgodbo, kar se tiče same narave, gospodarstva in kulture, saj so se poleg starodob-nih 'politikov' na tem območju izmenjevala mnenja in izkušnje tudi iz teh dejavnosti. V parku sem prebil vse popoldne, saj je raziskovalnih poti ogromno, tako da se množica ljudi kar nekam porazgubi. Med strmimi klifi in številnimi vodotoki so poti resnično zgledno urejene in označene, sredi vodnega parka pa so ena prvih cerkva na Islandiji in nekaj hišk, ki so namenjene čuvajem in oskrbnikom, v eni pa naj bi svojo poletno rezidenco imel tudi predsednik vlade Islandije. Seveda brez posebnega luksuza. Poleg cerkvice je tudi manjše pokopališče, verjetno za duhovnike, ki so tu službovali. Mahnil sem jo na vrh, da bi se lažje razgledal, ko je za oven (21.3. - 20.4.) Zvezde vam bodo prinesle paleto izzivov. Zelo vam bo naklonjena oseba nasprotnega spola. Sreča vas bo spremljala tako v ljubezni kot pri poslovnih odločitvah. Modro bo, da boste upoštevali diplomacijo. Odvečno energijo boste uporabili pri športnih aktivnostih v naravi. tu bik Foto: Dani Zorko mano prisopihalo nekaj kolesarjev z velikimi količinami prtljage. Ker so ubrali isto smer potovanja kot jaz, sem jih kasneje še večkrat srečal po poti, kjer smo se veselo pozdravili. Bili so Francozi in so se odločili prekolesariti celotno državo, kar bi po najkrajši verziji znašalo okoli 1.300 kilometrov, v praksi pa precej več. Tudi Francozi so po svoje ekstremisti, tako kot Slovenci, zato sem jim res vsakič potrobil, ko sem jih videl. Na vrhu šele vidiš, kako prostrano je območje. V daljavi se je videla tudi modrina Pingvallava-tna, največjega naravnega jezera na Islandiji, ki se generira seveda s pomočjo ledenikov in iz katerega je mogoče brez težav piti vodo. Hvaležno sem si napolnil plastenke, hkrati pa sem uzrl nekega ribiča, ki je pravkar vlekel manjši komad na suho. Kot sem izvedel, so ribiške karte za večino ribolovnih območij smešno poceni, zato tudi ne preseneča, da iz celinske Evrope prihaja sem vse več ribičev. Že pred časom sem ugotovil, da mi za lovljenje rib manjka potrpljenja, tako da sem na možakarjevo prigovarjanje, naj poskusim, hitro našel izgovor. (21.4. - 20.5.) V vašo bližino bodo prihajali zanimivi ljudje. Spremljala vas bo sreča in ugodne priložnosti. Sprostitev boste našli ob harmonični glasbi in pogovorih. V ljubezni bo nadvse romantično in polno dogodivščin. Na delovnem mestu ne bodite pretirano trmasti in štela bo srednja dvojčka (21.5. - 20.6.) Srčni izvoljenec vam bo ogledalo, če vam bo omenjeno všeč ali ne Teden bo prinesel mnogo čustvene skladnosti in stabilnosti. Prijetno bo na delovnem mestu. Mnogo bo nekega raziskovanja in odkrivanja novih dogodivščin. Kocke usode se bodo zasukale v vašo korist. rak (21.6. - 22.7.) Intuicija vam bo v pomoč. Notranja moč bo zelo pomembna na delovnem mestu. Šteli bodo in izmenjava mnenj. Obiskala vas bo vila kreativnosti in vam podarila paleto navdiha. Romantično in polno skladnosti bo v ljubezni. Polna Luna (nedelja) prinaša navdih. m^ , lev T/9r (23.7. - 22.8.) Rdeča nit tedna bo trma. Odkrili boste, na kaj ste lahko ponosni in kaj boste morali spremeniti. Dom bo oaza sredi puščave. Druženje zanimivih ljudi ne bo samo poučno, ampak tudi zelo zanimivo. Nenavadna sreča na delovnem mestu bo nagrada za pravilne in modre odločitve. ik devica J§ (23.8. - 22.9.) Sprostila vas bo narava. Mnogo boste na poti in med ljudmi. Prijetno bo na delovnem mestu. Jasno je, da boste kos vsem obveznostim in nalogam. Popaziti bo treba, da bodo vaše misli svetle in zanimive. Trenutki sreče in ugodnosti se bodo odvijali na področju tehtnica ! (23.9. - 23.10.) 1 Magnetična energija bo prinesla nove izzive. Ugoden čas bo za poslovne odločitve. Modro bo, ade da boste naredili selekcijo in ugo- -s tovili, kdo vašo pomoč potrebuje. "§ Obdajali vas bodo ljudje, ki vam ;g vlijejo poguma. Pretirano tehtanje JS bo označevalo ljubezen - štele bodo odločitve. škorpijon H (24.10. - 22.11.) Notranji nemir bo posledica stresa. Vračali se boste v preteklost. Odgovore na svoja vprašanja najdete v globini svoje duše. Vsekakor vas bodo spremljale tudi resnost, O doslednost in povečana odgovornost. Delovne obveznosti boste izvajali premišljeno in štela bo tudi dodatna previdnost. strelec ------- R : f (23.11. - 21.12.) Simbolika življenja bo v vašem primeru vrtiljak sreče. Spremljala vas bo paleta ugodnosti in nenavadnosti. Odkrili boste, kaj morate še spremeniti in na kaj ste lahko Q ponosni. V ljubezni bo primerno, da boste povedali svoje mnenje. Vaša zaupnica bo narava in športne aktivnosti na prostem. kozorog (22.12. - 20.1.) S Odločno se boste soočili s tistim, kar ste odlašali. Zadeve bo treba pogledati iz svetlega zornega kota. Previdnost bo štela na delovnem mestu. Staro se bo končalo in tako se odpira tisto, kar bo novo in K drugačno. Trenutki sreče se bodo v C «V vodnar (21.1. -18.2.) O Pred vami je teden. V ospredju bosta trma in odločnost. Oboje vam bo koristilo in skozi to boste lahko našli tudi osebno srečo. Pričakovati je kreativni navdih. Svobodo boste pogrešali v p ljubezni. Jesenska narava bo imela v sebi moč preobrazbe in čarobnost rn&l ribi <@f (19.2. - 20.3.) Brezpogojna ljubezen ( vam bo dala krila. Teden, ko boste iskali bližnjice in lažje poti. Primerno bo, da boste rekli bobu bob. ■ Odkriti bo treba neko posebno srečo v ljubezni. Prijetnosti se bodo nadaljevale v pogledu službe. Iskali boste : nova znanja in se ukvarjali s filozofskimi načeli. , Foto: Dani Zorko Vodni park, Pingvellir petek • 14. oktobra 2016 Poslovna in druga sporočila Štajerski 21 AMMKA PONUDBA W [MtiMmM S PONOSOM OBVEŠČAMO DAJENAŠA PRAGERSKA SALAMA NA LETOŠNJI AGRI DOBILA ZLATOMEDALJO! C V PONUDBI TUDI: ODOJEK V CELEM ALI RAZSEKU 3,97C/KG, PREK. SV. MESNATE KOSTI 98 CENTOV, _JUNEČJA REBRA 3,88 C/KG, ZORJEN ROZBIF IN SE MNOGO VEČ..._ KUPUJTE DOBRO IN POCENI, KUPUJTE V MESNICAH FINGUŠT. Tel.: 02/80-39-150 Grand Hotel Primus Terme Ptuj M à _ IM Kulinarično razvajale v frrand Hotelu Primus Brunch »Kulinarični Dunai« Kledelia, 23.10.201,12.00 - 15.00 Cena brunch-a: 19,00 €/osebo, otroci do 12 let 10,00 €/osebo (otroci do 4 let brezplačno) V času od 12.00 do 15.00 bo organizirana animacija za najmlajše. Rezervacije: ® 02/ 7494 506 M hotel.primus@terme-ptuj.si Prireditvenik Petek, 14. oktober Sobota, 15. oktober 08:00 Žetale, večnamenska dvorana, 17. praznik občine Žetale in 26. kostanjev piknik Žetale 2016 - otroški kostanjev piknik, Žetalska slikanica 09:00 Slovenska Bistrica, gasilski dom, Dan odprtih vrat PGD Slovenska Bistrica, 09:00 Šmartno na Pohorju, gasilski dom, Dan odprtih vrat PGD Šmartno na Pohorju, 14., 15., in 16. oktober med 9.00 in 15.00 10:00 Kidričevo, zbirni center, postavitev uličnih zbiralnikov za zbiranje E-odpadkov in odpadnih baterij 10:00 Ptuj, ptujsko jezero, pred ornitološko opazovalnico, slavnostno odprtje ornitološke opazovalnice 16:00 Slovenska Bistrica, kleti vinogradnikov, mošt in kostanji v deželi vina Ritoznojčan 16:00 Slovenska Bistrica, restavracija Sodexo, srečanje starejših krajanov in krajank, 16:00 Poljčane, dom športa in kulture, srečanje starejših krajanov in krajank 16:00 Ormož, MCO, delavnica kaligrafije 17:00 Slovenska Bistrica, CDUO, Grajska 13, vodenje po razstavah z akademsko slikarko Karin Lavin 17:00 Benedikt, vrtec, odprtje novega vrtca v Benediktu 17:00 Slovenska Bistrica, prostori Centra domače in umetnostne obrti, pristava gradu, vodenje po razstavi Nazaj v prihodnost 18:00 Žetale, Kočice 61 b, Gastro, 17. praznik občine Žetale in 26. kostanjev piknik Žetale 2016 -operativna vaja PGD Žetale, ogled Kočic iz ptičje perspektive z gasilske avto lestve 18:00 Vitomarci, večnamenska dvorana, dramski večer Knjižnica na vasi 19:00 Ptuj, galerija Gema, Grajska 4 , odprtje razstave Lade Cerar Di(Y)amonds! v tej zanimivi likovni tehniki. Muzejski vikend je namenjen družinam z otroki, starimi več kot 4 leta, in je brezplačen. 10:00 Slovenska Bistrica, grajski park, Tek in hoja za upanje 10:00 Slovenja vas, rekreativno kolesarjenje po občini Hajdina 11:00 Gorišnica, gasilski dom, jesenski piknik združenja multiple skleroze 12:00 Žetale, večnamenska dvorana, 17. praznik občine Žetale in 26. kostanjev piknik Žetale 2016 - kuhanje žetalskega lonca 16:00 Slovenska Bistrica, kleti vinogradnikov, mošt in kostanji v deželi vina Ritoznojčan, od 16.00 do 20.00 17:00 Kicar, dvorana gasilcev, 15. jubilejni mednarodni koncert Starih prijateljev iz Kicarja, KD Rogoznica 17:00 Žetale, večnamenska dvorana, 17. praznik občine Žetale in 26. kostanjev piknik Žetale 2016 -osrednja prireditev, po proslavi kostanjev piknik z ansamblom Haloški črički 17:00 Kicar, v dvorani gasilcev, 15. jubilejni mednarodni koncert Starih prijateljev iz Kicarja, KD Rogoznica 19:30 Ptuj, Mestno gledališče, predstava Čudežna terapija, za abonma Premiera in izven 20:00 Jeruzalem, Vinski hram Brenholc, Večer prleške knjige in vina 22:00 Slovenska Bistrica, Mladinski center KŠSB, Bistriška noč ljubezni s skupino Nude Nedelja, 16. oktober 09:00 Destrnik, Jiršovci 24, domačija Lovrec, kurentova trgatev 09:00 Leskovec, pred gasilskim domom, 7. gasilski boj Leskovec 2016 10:00 Ptujski grad, Slike na steklu, Muzejski vikend za družine, Pokrajinski muzej Ptuj-Ormož vabi otroke in starše na Muzejski vikend Slike na steklu, ki bo v soboto, 15. oktobra 2016, od 10. do 16. ure,na ptujskem gradu. Nekoč so kmečka stanovanja krasili na steklo naslikani nabožni motivi, ena najlepših stvaritev ljudske umetnosti. Na Muzejskem vikendu si bomo ogledali muzejsko zbirko slik na steklu, nato se bomo še sami preizkusili 10:00 Trnovska vas, športno igrišče, 18. praznik občine Trnovska vas - medvaški turnir v nogometu 11:00 Cerkvenjak, pred Tušakovo vilo, kulturna prireditev Ljubezen na vasi, v sklopu projekta Ljubezen do maternega jezika, ogled muzejske zbirke Feliksa Rajha 11:30 Žetale, večnamenska dvorana, 17. praznik občine Žetale in 26. kostanjev piknik Žetale 2016 - srečanje starejših občanov, srečanje starejših občanov ob 11.30, ob 10.00 maša v župnijski cerkvi 14:00 Žetale, Kočice 61 b, Gastro, 17. praznik občine Žetale in 26. kostanjev piknik Žetale 2016 - 20 let Strojnega krožka Žetalanec 15:00 Majšperk, cerkev sv. Miklavža, srečanje cerkvenih pevskih zborov dekanije Dravsko polje Ponedeljek, 17. oktober 18:30 Slovenska Bistrica, Knjižnica Josipa Vošnjaka, odprtje razstave Igraj se z mano NAROČITE ŠTAJERSKI TEDNIK IN PRIDOBITE NAGRADO Niste naročnik Štajerskega tednika, a bi to radi postali? Potem je sedaj pravi čas, saj smo za vas pripravili privlačno nagrado. Do nagrade ste upravičeni novi naročniki, ki pred tem StCtjCfSki TEDNIH vsaj 6 mesecev niste bili naročeni na Štajerski tednik in ^^ RADIOPTUJ se zavežete, da boste naročnik ostali vsaj eno leto. as,8.98,2.104,3 NAROČILNICA ZA Štajerski čitaiersRi TEDNIK Ime in priimek:. Naslov: _ Pošta: _ Davčna številka:. Telefon:_ Datum naročila: Podpis: _ S podpisom potijujem naročilo Štajerskega tednika do pisnega preklica, vendar za najmanj 12 mesecev. Hkrati potrjujem, da zadnjih 6 mesecev nisem bil/-a naročnik. Naročnino bom piačeval/-a mesečno po položnici. RADIO TEDNIK Ptuj, «...o. Osojnikova cesta 3 2250 Ptuj POSTATI NOVI NAROČNIK ŠTAJERSKEGA TEDNIKA SE IZPLAČA -vsi, ki se boste v času trajanja akcije naročili na Štajerski tednik, boste prejeli prijetno toplo in razkošno mehko odejo ter vzglavnik Dormeo Warm Hug. Nov set odeje in vzglavnika Dormeo Warm Hug bo hitro postal vaš najljubši spremljevalec v hladnejših dneh, saj ponuja prav vse: prijetno toploto ter razkošen in izjemno udoben objem. Ta prijeten in trendovski set v trenutku ustvari udoben kotiček za počitek in je na voljo v kombinaciji dveh barvnih odtenkov, ki se prilegata vsakemu prostoru. V njegovo mehko udobje se boste zaljubili že pri prvem objemu! S SKLENITVIJO NAROČNIŠKEGA RAZMERJA PRIDOBITE TUDI DRUGE UGODNOSTI: 20 brezplačnih prilog s koristnimi nasveti vsak petek prejmeteTV-prilogoTV OKNO -48 barvnih strani TV-sporeda in zanimivosti iz sveta glasbe in filma 20-odstotni popust pri naročilu malih oglasov v Štajerskem tedniku • Avtobus zvestobe (izbrani izleti po ugodnejših cenah) • praktična darila za nove in obstoječe naročnike • ekskluzivne kupone ugodnosti za obstoječe naročnike POSTATI NAROČNIK ŠTAJERSKEGA TEDNIKA SE RESNIČNO IZPLAČA! www.tednik.si tednik@tednik.si 22 Štajerski FEDNIK Poslovna in druga sporočila torek • 18. oktobra 2016 0d:00 Kronika iz občine Gori ¿niča 09:00 Oddaja iz Slovenskih Goric 10:30 Utrip iz Ormoža 11:30 Polka in Majolka 12:30 Ujemi sanje 14:00 Video sirarn 15:00 Italijanska trgovina - v živo 16:00 Oddaja i z Slovenskih Goric 20:00 Gorl$nioa;60 let zavoda RS za Šolstvo 21:00 Utrtp iz Ormoža 22:00 Glasbena oddaja PROGRAMSKI NAPOVEONIK »oi n> epieinlh slranth HWH.liplV.ll 108:00 ŠKL-ponovitev 08:30 Ptujska kronika 09:00 Hajdina - Spravilo koruze 11:00 Oddaja Iz občine Videm 13:00 Oddaja Iz občine Dornava 15:00 Gorišnica:60 let zavoda RS za Šolstvo 17:00 Oddaja iz občine Hajdina 18:30 Oddaja iz Slovenskih Goric 20:00 Starše - Pozdrav jeseni | 21:30 Video strani Uredništvo: www.siptv.si 02 754 00 30; inFo@siptv.si Marketing: 02 749 34 27; 031 627 340 SIP TV OS OOOddaja iz občine Marsovci 09:00 Ptujska kronika 09:30 ŠKL 10:00 Oddaja Iz Slovenskih Goric 11:30 Video strani 15:00 Italijanska trgovina - v živo 18:00 Prireditev na OŠ Majšperk 20:00 Markovci - Popotniška oddaja 21:00 Ujerni sanje 22:30 Polka in Majolka program V ZWO tudi preko spleta www.siptv.si 08:00 Oddaja iz občine Videm 10:00 SKL 10:30 Ptujska kronika 11:00 Polka in majolka 12:00 Ujemi sanje, Video strani 15:00 Italijanska trgovina - v živo 18:00 Oddaja iz občine Videm 20:00 Markovci - Popotnika oddaja 21:00 Markovci - Oddaja iz preteklosti Silver ine -Naše gore Štumf— www.silverline.si Oporne kompresijske nogavice SILVERLINET -ti w S POKLIČITE NA 27,90 EUR 080 30 25 Ugodna ponudba za bralce Štajerskega tednika ^e\ež bo^ ¿¿j*** Bojan Arnuš, s. p. Nova vas pri Ptuju 76a, 2250 Ptuj Tel.: 02 78 00 550 NOVO! NOVO! KREDIT NA PRODAJNEM MESTU DO 4.000 EUR BREZ KUKA. UGODNI LEASINGI DO 7 LET, PRODAJA VOZI L I Znamka Letnik Cen® Oprema Barva ford fusion 1.616v fresh 2007 4.180,00 € prvi last. kov. sv. modra citroen c5 2.0 hdisxlimuzina 2004 2.790,00« avt.deu. klima kov. srebrna audi a31.8 2000 2.350,00« serv. knjiga kov. srebrna volkswagen bora 1.6 basis 2000 1.790,00« klima kov. srebrna volkswagen beetle 2.01 1999 1.990,00« servovolan kov. črna renault megane cabriolet 1.9 dci privilege 200s 3.990,00« avt. klima kov. Črna RENAULTCLI01.216V GT 20th ANIVERSARY 2010 5.150,00« prvi ust. kov. siva citroen cs 2.0 hdi tandence 2011 9.400,00« prvi last. kov. Črna opel astra 1.7 cdti active 2013 11.000,00« 52.255 prev. kov. siva renault laguna 1.9 dci gt expression 2005 3.200,00« avt. deu. klima kov. srebrna renaultcli01.216vgt expression 2011 5.700,00« 75.099 prev. kov. srebrna mercedes-benz a180 cdi classic 2010 8.800,00« 99.368 prev. kov. siva opel 7 sede2ev zafira 1.816v enjoy 2006 4.400,00« prvi ust. kov. siva volkswagen pol01.2 comfortline 2002 1.890,00« servo voun kov. viola seat cordoba 1.41sevario 1999 1.190,00« klima kov. srebrna suzuki swift1.3gs 2005 3.390,00« prvi ust. kov. t. zelena volkswagen caddy 1.6tdi furgon 2014 9.900,00« prvi ust. bela fiat brav01.6 jtdmultijet 2009 4.990,00« serv. knjiga kov. siva renault scenic ij dci authentique 2004 2.990,00« klima kov. b0rd0 opel meriva1.416v essentia 2006 3.690,00« serv. knjiga kov. siva PRED NAKUPOM VOZILA MOŽEN PREVENTIVNI TEHNIČNI PREGLED. Hajdoše 22,2288 Hajdina (ob glavni cesti Ptu| - Maribor), GSM: 031 341 092 041 500 760 'AVTOMOBILI VOZILA Z GARANCIJO. ^Ji^r^n^r^fe mrnam O ODKUP, PRODAJA O MENJAVE VOZIL O UGODNA FINANCIRANJA (DO 7 LET BREZ POLOGA) O UGODNA ZAVAROVANJA lüWliHWißJII OPR. BARVA AUDI A4 MULTTTRONIK 2,0 TDI 2013 17.990 1.LASTNIK ODUČEN VeČ BARV ŠKODA YETI 2,0 TDI CR DPF 4X4 2012 13.490 1 .LASTNIK ODLIČEN MODRA HONDA CMC1,4i LS KUMA 2003 1.990 LEPO OHRANJEN SV. MODRA METAUC MERCEDES BENZ C RAZRED 2004 5.490 LEPO OHRANJEN ČRNA BMW 520D TOURING 2012 20.990 1.LASTNIK USNJE VEČ BARV CITROEN C4 GRAND PICASS01,6 HDI AVT.KLIMA 2009 6.490 1.LASTNIK ODUČEN RDEČ RENAULT CU01,5 DCIAVTOM.KUMAALU 15 COL 2006 1.990 1.USTNIK ODUČEN SREBRNA NISSAN QASHQAI 2007 8.000 1.LASTNIK ODUČEN ČRNA HYUNDAAI SANTA FE 2,2 CRDi 4X4 2006 6.990 ODLIČEN 4X4 SVETLO MODRA MAZDA 5 2005 3.990 SLOVENSKI -MOD. 2006 SV. MODRA METAUC CITROEN XSARAPICASS01,8i16v 2003 1.990 1 USTNIK SLOVENSKI SREBRNA OPEL INSIGNIA 2.0 CDT1 COSMO 2013 10.990 1.USTNIK ODUČEN VEČ BARV PEUGEOT 5008 2,0 HDI 2012 10.990 1.USTNIK ODUČEN SREBRNA AUDI 03 2,0 TDI 2012 21.490 1.LASTNIK ODUČEN BEU VW PASSAT 1,9 TDI VARIANT 1999 1.490 LEPO OHRANJEN ZELENA VW PASSAT 2.0 TDI VAR. NOV MODE DSG MENJALNIK 2011 11.300 1.LASTNIK TOP OPREMA VEČ BARV VW GOLF PLUS 1,6 TDI 2011 8.990 1.LASTNIK ZLATA Štajerski TEDNIK Vso zalogo vozil najdete na: www.topavtomobili.si GOTOVINSKI ODKUP VOZIL - IZPLAČILO TAKOJ © PISANA ■ ZABAVNA • AKTUALNA NEDELJA 16. oktober 8:00 Glasbena osmica (tuja), pon, 8:30 SKL S03E02 PETEK 14, oktober 8:00 Glasbena osmica [tuja), pon. 8:30 Kuhinjica, pon. 10:00 C 10:30 Okrogla miia z bivšimi qimnazijci, pon. 11:10 Dnevnik TV Maribor 12:00 Ptujska kronika, pon. 12:25 Čista umetnost - oktober, pon. 12:45 Glasba Z3 vse, pon. 13:15 Mura Raba S0TE14 13:35 Sekvenca, pon. 13:55 Videostrani 17:35 Kuhinjica 18:00 Ptujska kronika 18:25 Komunalno podjetje Ptuj., pon. 18:40 Charlie Chaplin tam Street 19:05 Glasbena osmica (slo,), pon. 19:40 Ptujske zgodbe o kavi, pon. 20:00 Ptujska kronika, pon. 20:25 Koncert skupine Infected 22:15 Ptujska kronika, pon. 22:40 Komunalno podjetje Ptuj, pon. 22:55 Videostrani SOBOTA 15. oktober 8:00 Glasbena osmica (slo,), pon. 8:30 Koncert skupine Infected, pon. 10:20 Sport(no): Mina MartoviČ, pon. 10:55 Povabilo na kavo: Petra Greiner, pon 10:25 Glasba za vse, pon. 12:00 Pregled tedna 12:25 Charlie Chaplin Easy Street, pon, 12:50 Cista umetnost - oktober, pon. 13:10 Sekvenca, pon 13:30 Videostrani 17:35 Kuhinjica 18:00 Pregled tedna, pon. 18:25 Setcienca 18:40 Glasba Z3 vse 19:20 Sport(no): Mina Markovič, pon. 20:00 Ptujska kronika, pon, 20:25 Koncert skupine Infected, pon. 22:15 Pregled tedna, pon. 22:40 Glasbena osmica (tuja), pon. 23:15 Videostrani 8:55 Sola, da se ti zrola: OS Brezno Podvleka 9:35 Koncert skupine Infected, pon, 11:25 Sekvenca, pon. 11:40 Pogled nazaj, pon. 12:00 Pregled tedna, pon. 12:25 Gostilna »Pr Francet« 13:25 Videostrani 16:10 Regi Gorisnica, pon. 17:15 Kuhinjica 18:00 Ptujska kronika, pon. 18:25 Pogled nazaj 18:45 Glasbena osmica (slo.), pon. 19:15 Glasba la vse, pon. 19:45 Sekvenca, pon. 20:00 Pregled tedna, pon. 20:25 Koncert skupine Infected, pon. 22:25 Ptujska kronika, pon. 22:50 Charlie Chaplin Easy Street, pon. 23:15 Videostrani PONEDELJEK 17, oktober 8:00 Glasbena osmica {slo.) pon. 8:30 Pregled tedna, pon, 8:55 SKL S03E02, pon. 9:20 Sok da se ti zrok OS Brezno Podvleka 10:00 Koncert skupine Jnfected, p>on, 10:50 Film Campus, pon 12:00 Pregled tedna, pon. 12:25 Minuta za MS MOP, pon, 13:40 Videostrani 17:35 Kuhinjica 18:00 Ptujska kronika, pon. 18:25 Glasbena osmica (tuja), |oon, 18:55 Povabilo na kavo: Petra Greiner, pon. 19:25 Sport(no): Mina Markovič, pen 20:00 Pregled tedna, pon. 20:25 Koncert skupine Jnfected, pon, 22:15 Ptujska kronika, pon. 22:40 Obzornik TV Dravograd 23:25 Sekvenca, pon, 23:40 Videostrani Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo. Družba Radio-Tednik Ptuj skupaj z Občino Markovci in Osnovno šolo Markovci vabi na prireditev OTROCI POJEJO SLOVENSKE PESMI IN SE VESELIJO, Z nami bodo peli slovenske narodne ali zabavne pesmi učenci Osnovne šole Markovci, Vidimo se v četrtek, 20. oktobra, ob 18.00 v športni dvorani Osnovne šole Markovci. Pridite vsi, ki želite preživeti prijetne trenutke v družbi najboljših, v družbi otrok. Vstop je prost. ^ 1 PILOT v.radio-ptuj.si mtw Hü (sp^ai BAGS SMORE SMORE Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo. Družba Radio-Tednik Ptuj skupaj z Občino Zreče in Osnovno šolo Zreče vabi na prireditev OTROCI POJEJO SLOVENSKE PESMI IN SE VESELIJO. Z nami bodo peli slovenske narodne ali zabavne pesmi učenci Osnovne šole Zreče. Vidimo se v sredo, 19. oktobra, ob 18.00 v Večnamenski dvorani pri Termah Zreče. Pridite vsi, ki želite preživeti prijetne trenutke v družbi najboljših, v družbi otrok. "i PILOT Vstop je prost. ŠušmM www.radio-ptuj.siwww.tednik.si faM üh BAGS SMORE SMORE Ptujska televizija PET/ T: 02 590 880 28, info@petv.tv, www.petv.tv MALE OGLASE, OSMRTNICE, OBVESTILA in RAZPISE LAHKO NAROČITE ZA TORKOVO IZDAJO DO PONEDELJKA ZJUTRAJ DO 9. URE, ZA PETKOVO IZDAJO DO ČETRTKA ZJUTRAJ DO 9. URE na tel. številki 02 749 34 10, faks 02 749 34 35 ali na elektronski naslov ¡ustina.lah@radio-tednik.si, za večje objave predhodno pokličite. PETKOV VEČER Bodite nocoj V družbi oddaje Z glasbo do srca z dO na radiu Ptuj z Marjanom www.radio-tednik.si www.tednik.si tednik@tednik.si petek • 14. oktobra 2016 Oglasi in objave Štajerski 23 Mali oglasi STORITVE IZKOPI vseh vrst in planiranje, saniranje plazov, izgradnja malih čistilnih naprav in priključki, kanalizacija, fekalna in meteorna, preboji cestišč, polaganje tlaka in asfaltiranje. GMG Elmont, d. o. o., Žnidaričevo nabrežje 12, 2250 Ptuj, tel. 041 648 255, 031 648 255. ODKUPUJEMO hlodovino jelše, hrasta in oreha. Možno na panju. Plačilo takoj. G.o.z.d-bio-les, Vlado Medved, s. p., 041 610 210. PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovino ter zelo kakovostne smrekove pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Horvat - drva, Moškanjci 1 d. Tel. 051 667 170. PVC-OKNA in vrata, fasade ter izvedba predelnih sten, spuščenih stropov in izdelava mansardnih stanovanj - ugodno. Sandi Cvetko, s. p., Lešnica 52, Ormož, telefon 041 250 933. Servis pralnih, sušilnih, pomivalnih strojev, TV LCD-aparatov, elektronike, storitve na terenu, odvoz dostava. Popravilo elektronskih naprav Jurič, s. p., 041 631 571. UGODNO prodamo drva, smrekove pelete in brikete z dostavo. Prodamo tudi kurilno olje Petrol brez stroškov dostave. Tel. 031 444 154. Semine -SMMS. UGODNO: vse iz inoxa, ograje - deli, okovja za kabine, cevi, vijaki, dimniki, litoželezni kamini, gorilniki na pelete. Ra-mainoks, d. o. o., Kopališka 3, Kidričevo, tel. 02 780 99 26, www.ramainox.si. OKNA, ROLETE, ŽALUZIJE, KO-MARNIKI, ugodne cene. Janez Belec, s. p., Trnovska vas 50, tel. 041 884 841; janez.belec@ gmail.com. UGODNO jeklena strešna stenska kritina od 5,5 € + DDV/ m2. Mail: info@lindap.si www. lindap.si. Tel. 041 444 397. FASADE - IZOLACIJSKE iz stiro-pora - volne. V prednaročilu popusti. Barvanje fasad, zaključni ometi, pomoč pri subvencijah, vsa notranja slikopleskarska dela. Jože Voglar, s. p., Zabovci 98, telefon 041 226 204. POLAGANJE kamna, robnikov, rezanje žive meje, košnje, čiščenje parcel, kleti, podstrešja - tudi z odvozom, v letu 2017 različne ugodnosti, Srečko Turk, s. p., Muretinci 44 a. Telefon 031 733 1 12. KMETIJSTVO ŽAGA PTUJ odkupuje vse vrste hlodovine, tudi embalažno - topol, lipo, jelšo, brezo, lahko na panju. Nudi žagan les, letve, morale, drva za kurjavo, izdelavo in prodajo peletov plus in sekancev. Tel. 041 403 713. PRODAM pašno telico simentalko, brejo v 9. mesecu. Telefon 757 5051. PRODAM kosilnico Gorenje Muta generalno obnovljeno s frezo ali brez nje in Akne motor, cena po dogovoru. Tel. 051 376 732. PRODAM žagan les za ostrešje, letve, tramove, deske - možnost dostave. 1 kubik = 125,00 EUR Tel. 031 649 201. Pila-les, d. o. o., Bezenškovo Bukovje 7, 3213 Frankolovo. PRODAM izločene plemenske svinje po 1,10 € za kg. Telefon 041 905 857. PRODAM brzoparilnike (alfe). Tel. 030 929 205. NESNICE v začetku nesnosti, rjave, sive, črne, cepljene, prodajamo vsak dan od 8. do 17. ure. Perutninarstvo Jožica Soršak, s. p., Podlože 1, Ptujska Gora. PRODAM dva bikca in eno teličko, si-mentalce, težke okrog 150 kg, stare 3 mesece. Tel. 031 532 785. PRODAM grozdje na brajdah: kvinton, jurka. Tel. 041 441 643. PRODAM 60 arov koruze na njivi in cele orehe. Tel. 051 637 990. PRODAM teličko simentalko, staro 1 mesec. Telefon 041 259 016. NEPREMIČNINE BLIZU Term na Ptuju prodam več gradbenih parcel. Tel. 041 646 662. TRISOBNO stanovanje na Ptuju v drugem nadstropju prodam, menjam za manjše ali oddam z možnostjo odkupa. Tel. 051 240 314. EI št. 2015180-182-13743 (Javne službe Ptuj). DOM IN STANOVANJE ODDAM 1,5-sobno opremljeno stanovanje na Ptuju (centralno ogrevanje, internet). Telefon 041 428 673. V NAJEM damo opremljeno garsonjero na Volkmerjevi cesti. Telefon 031 503 142. RAZNO PRODAM starinsko spalnico iz leta 1927, restavrirano, in koncertni klavir iz leta 1903. Telefon 070 270 130. Štajerski TEDNIK v digitalni knjižnici: www.dlib.si Mestni kino Ptuj Petek, 14. oktober: 17:00 Kubo in dve struni; 19:00 Dekle na vlaku; 21:00 Kapitan fantastični. Sobota: 15. oktober: 10:00 Kino vrtiček; Mun, varuh lune in filmska ustvarjalnica Čarobna luna; 17:00 Kubo in dve struni; 18:50 Kapitan fantastični; 21:00 Sedem veličastnih. Nedelja: 16. oktober: 17:00 Kubo in dve struni; 18:50 Kapitan fantastični; 21:00 Dekle na vlaku. KUPIMO traktor, traktorsko prikolico in druge kmetijske priključke. Telefon 041 358 960. NESNICE, rjave, grahaste, črne, pred nesnostjo. Vzreja nesnic Tibaot, Babin-ci 49, Ljutomer, tel. (02) 582 14 01. PRODAM bio gnojilo - konjski gnoj, 60 kg v vreči, vreča 7 €, na 10 vreč 1 l bučnega olja. Tel. 02 720 81 08 ali 031 273 577. PRODAM pašno telico simentalko, brejo 9 mesecev. Telefon 031 497 125. PRODAM 60 prašičev, težkih 30 do 60 kg, in merjasca, težkega 350 kg. Tel. 040 764 020. PVC okna, vrata, senčila ABA PTUJ GSM: 041 716 251 www.oknavrata.com Spomin je svetloba, ki dušo obliva, spomin je ljubezen, ki v srcu prebiva. SPOMIN 12. oktobra mineva leto žalosti, ko te je huda bolezen iztrgala iz naše sredine, naša najdražja hčerka, mamica, partnerka, sestra, botra, nečakinja in prijateljica Klavdija Rožmarin IZ NOVE VASI PRI MARKOVCIH 34 Hvala vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njenem preranem grobu, ji prižgete svečo in poklonite cvet. Tvoji najdražji Že 5 let te ni, a spomin še živi na vse lepe dni, ko smo skupaj bili. ZAHVALA 13. oktobra mineva pet let, odkar nas je zapustil dragi oče, tast in dedek Jožef Merc POVODNOVA ULICA 10, IZ PTUJA Hvala vsem, ki postojite z lepo mislijo ob njegovem mnogo preranem grobu in mu prižigate svečke. S hvaležnostjo sin Zvonimir z družino Kako dnevi in meseci tečejo ... Dragi ati. Znova je dan, ko ti prinesem rožico in svečko in ti povem, kako zelo, zelo te pogrešam. Čas je ne rani, ostala je z nami misel hvaležna na te. SPOMIN 14. oktobra mineva 10 let, odkar nas je mnogo prezgodaj zapustil naš ljubljeni Zvonko Frangež IZ SP. JABLAN 3 Ostaja nam dragocen spomin na ljubljeno osebo, ki nas uči živeti naprej. Hvala vsem, ki prižigate svečke na njegovem grobu, prinašate cvetje in ga ohranjate v lepem spominu. Tvoja Gabrijela z mamico in ostalo sorodstvo Program TV Ptuj Sobota ob 21:00, nedelja ob 10:00: Naj viža stoletja, 1. del, izbor najlepših narodno-zabavnih viž prejšnjega stoletja; nastopajo: Štirje kovači, Fantje treh dolin, Ansambel bratov Poljanšek, ansambel Nagelj, Vitezi polk in valčkov, Ansambel Franca Miheliča, ansambel Slapovi, ansambel Gašperji. Pred male ekrane vas vabi Televizija Ptuj, Videoprodukcija Tinček Ivanuša. 5 WILLIAMS Zg. Hajdina 129b, Hajdina, Tel / Fax: 02 78 11 761 Gsm: 041 626 075, 041 345 711, 051 626 075 E-mail: info@williams si TRGOVINA Z DIA ORODJEM, REZANJE Z DIA VRVJO, PREBOJI. DIAMANTNO REZANJE. HIAB PREVOZI. ASFALTIRANJE CEST. DVORIŠČ Prodamo ali damo v najem Raičeva ulica 6, 2250 Ptuj Uporabna površina - 470,45 m2 Dvorišče - 442 m2, 10 parkirišč Informacije: Radio-Tednik Ptuj, d.o.o., 02/ 749 34 10 Skromno si živela, v življenju mnogo pretrpela. Nihče ne ve, kaj si si takrat želela. Tam zdaj mirno spiš, a v naših srcih še živiš. ZAHVALA V 85. letu se je ustavilo srce naše drage mame, tašče in tete Matilde Flajšman IZ RIMSKE PLOŠČADI 16 Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom, g. župniku Jožetu Škofiču za darovano sveto mašo in cerkveni obred, govorniku Srečku za izrečene besede slovesa, pevskemu zboru, godbeniku za odigrano Tišino, darovalcem cvetja, sveč ter darovalcem za svete maše in izražena ustna ter pisna sožalja. Hvala vsem, ki ste jo pospremili na zadnji poti in nama stali ob najtežjih trenutkih ob strani. Žalujoča hčerka Marica z možem Janezom Zaman je bil tvoj boj, zaman vsi dnevi tvojega trpljenja, bolezen je bila močnejša od življenja. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega sina, atija in dedija Štefana Horvata IZ DRSTELJE 14 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sodelavcem, prijateljem in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani in nam izrekli ustna in pisna sožalja. Zahvaljujemo se za darovano cvetje in sveče, tolažilne besede in izrečena sožalja. Posebej hvala njegovi osebni zdravnici Raheli Simonič za lajšanje bolečin. Hvala vsem, ki ste našega dragega Štefana pospremili k zadnjemu počitku. Žalujoči: mama Nežka, hčerka Sabina z možem Darkom, vnuk Tadej z Mihaelo in Alen Kralj ZAHVALA V 81. letu se je ustavilo srce našemu očetu, dediju, pradediju in stricu Juriju Perneku IZ VELIKE VARNICE 18 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem za izrečena ustna in pisna sožalja, za darovane sveče, cvetje in za sv. maše. Hvala vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili k večnemu počitku. Zahvaljujemo se g. župniku za opravljen obred, govorniku Janku Kozelu in pevcem. Žalujoči njegovi najdražji Srce tvoje več ne bije, bolečin več ne trpiš, nam pa žalost srce trga, solza lije iz oči, dom je prazen in otožen, ker te več med nami ni. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, ata, tasta, dedka, brata in strica Franca Čuša IZ BRATISLAVCEV 42 15. 4. 1945-7. 10. 2016 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje, sveče in svete maše. Posebno hvala g. župniku Cirilu Čušu za lepo opravljen obred, pevcem za zapete žalostinke, govorniku za lepe besede slovesa, PGD Polenšak, DU Polenšak in pogrebnemu podjetju Mir. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči: žena Marjeta in vsi njegovi www.tedni k.si Slovenija, Podravje • Na področju preskrbe s krvjo smo samozadostni Letno s krvodajalstvom zberemo 45.000 litrov krvi Zaloge krvi so se letošnje poletje zaradi občutno povečanih potreb znova močno zmanjšale. Znižane so bile namreč celo na tridnevno zalogo, kar se ni zgodilo že več let. V Sloveniji imamo dolgo in uspešno tradicijo krvodajalstva. Začetki transfuzijske dejavnosti segajo v leto 1945, medtem ko je organizirano, prostovoljno in neplačano krvodajalstvo pod okriljem Rdečega križa Slovenije od leta 1953, je pojasnila strokovna direktorica Zavoda RS za transfuzijsko medicino Polonca Mali: »Lahko se pohvalimo z dobro razvitim krvodajalstvom, dobro zgrajenim sistemom krvodajalstva, zadostnim številom krvodajalcev in visoko pripravljenostjo ljudi za dajanje krvi ter s sodobnimi pristopi pri komuniciranju s krvodajalci. S številom krvodajalcev se Slovenija uvršča v evropsko povprečje, najpomembnejše pa je, da smo na področju preskrbe s krvjo samozadostni. To pomeni, da v celoti pokrivamo potrebe lastnega zdravstva po krvi.« Na leto zberemo 45.000 litrov krvi, kar pomeni, da se letno odzove okoli 100.000 krvodajalcev. Za zagotavljanje ustrezne krvi bolnikom pri nas potrebujemo v povprečju okoli 350 do 400 krvodajalcev na delovni dan. »Trudimo se, da imamo sedem- do desetdnevne zaloge. To je okoli 2500 enot krvi. Seveda pa so zaloge krvi spremenljive in odvisne predvsem od porabe krvi in števila odvzemov krvi,« razloži strokovna direktorica Pri tem je še dodala, da so potrebe po krvnih skupinah različne. Običajno pa potrebujejo največ Krvodajalcu pripada prost dan Na Zavodu RS za transfuzijsko medicino pa smo še preverili, kaj točno pripada darovalcu krvi. Kot so pojasnili, Zakon o delovnih razmerjih, ki je začel veljati januarja 2003, določa, »da ima delavec pravico do odsotnosti z dela zaradi darovanja krvi na dan, ko prostovoljno daruje kri. V tem primeru izplača delodajalec nadomestilo za plačo delavcu v breme zdravstvenega zavarovanja«. To torej pomeni, da krvodajalcem pripada en prost dan, katerega stroške pokriva obvezno zdravstveno zavarovanje. Število prijav krvodajalcev 1 2011 1 1 2012 1 1 2013 1 1 2014 1 1 2015 1 115.089 109.502 105.237 100.408 99.972 H . Foto: Črtomir Goznik tistih krvnih skupin, ki jih je tudi v populaciji največ. To sta krvi skupini A in 0 (krvno skupino A ima približno 40 % ljudi, 0 38 %, B 15 % in AB približno 7 %). Največji porabniki krvi so bolniki z raznimi hematološkimi in onkološkimi obolenji, velike količine krvi pa potrebujejo tudi pri operacijah in presaditvah ter ponesrečencih s težjimi poškodbami. Število krvodajalcev se zmanjšuje Sicer pa število krvodajalcev v zadnjih petih letih upada. Namreč leta 2011 je bilo 115.089 prijav krvodajalcev, lani že 13 % manj, okoli 99.900. Strokovna direktorica pa pri tem miri, da nižanje števila prijavljenih krvodajalcev sovpada z manjšo potrebo in porabo krvi. Darovalci krvi pa so še posebej iskani v poletnih mesecih. Zaloge te življenjske tekočine so bile namreč letošnje poletje znižane celo na tridnevno zalogo, kar se ni zgodilo že več let. »Zaradi občutno povečane porabe krvi so zaloge krvi letos čez poletje vztrajno padale. Bile so znižane celo na tridnevno zalogo, kar se ni zgodilo že več let. Za dvig zalog krvi smo morali izvajati različne aktivnosti, kot so dodatno vabljenje in klicanje krvodajalcev, usklajevanje dodatnega vabljenja z Območnimi združenji RK na terenskih akcijah, krvodajalce smo vabili preko družbenih in ostalih medijev. Zaradi izjemnega odziva krvodajalcev smo zaloge krvi hitro vzpostavili,« je razložila strokovna direktorica. Pri tem je še poudarila, da je uravnavanje zalog krvi zelo kompleksno: »Zaloge krvi niso odvisne samo od krvodajalcev in zbrane krvi, ampak tudi od porabe krvi. Ta je nepredvidljiva tako po potrebnih količinah komponent krvi kot po krvnih skupinah. V primerih prilagajanja večjim potrebam po krvi se poleg rednih krvodajalskih akcij organizirajo še dodatne krvodajalske akcije, večkrat si pomagamo z usmerjenim klicanjem krvodajalcev (npr. po manjkajočih krvnih skupinah) in kot skrajni ukrep uporabljamo poziv krvodajalcem v medijih. Za transfuzijsko službo pa ne predstavlja problema samo pomanjkanje krvi, temveč tudi kopičenje zalog, saj imajo komponente krvi določen rok trajanja. V teh pri- VIR: Zavod RS za transfuzijsko medicino merih ukrepamo tako, da na krvodajalskih akcijah sprejemamo omejeno število krvodajalcev ali krvodajalsko akcijo preložimo.« Sicer pa je za pridobivanje in zagotavljanje zadostnega števila krvodajalcev zadolžen RK Slovenije, ki je tudi nacionalni organizator krvodajalskih akcij. Transfuzijska služba pa je zadolžena za zbiranje, predelavo, testiranja ter oskrbo s krvjo in krvnimi pripravki. »Pri zagotavljanju ustreznih in optimalnih zalog krvi se naloge RK Slovenije in transfuzij- NAPRAVA ZA GLEDANJE SKOZI ZID ■ OKNO OKNA-VRA TA-GAR. VRATA I\/\I 'OHS„,,., Hardek 34g, 2270 ORMOŽ www.naitors.si Tel.: 02 741 13 80; mobi: 031 793 204; -BREZPLAČNO SVETOVANJE -BREZPLAČNE IZMERE -BREZPLAČNA PONUDBA -STROKOVNA VGRADNJA -TEHNIČNO DOVRŠENI IZDELA ZELO l/GO, ske službe prepletajo, saj je prilagajanje trenutnim potrebam po krvi in uravnavanje zalog kompleksna naloga, ki zahteva stalno spremljanje in ukrepanje vseh sodelujočih pri preskrbi s krvjo,« še izpostavi strokovna direktorica Polonca Mali. Monika Levanič Primanjkuje krvne skupine 0 negativna Na spletni strani »daruj kri« smo v grafu Grafični prikaz stanja zalog krvi po krvnih skupinah (epruvete) zaloge krvi te dni opazili, da je zaloga krvne skupine 0 negativna in B negativna pod potrebno, a nad kritično količino. »V Sloveniji se poslužujemo različnih oblik organiziranja krvodajalcev. Osnovna oblika organiziranja krvodajalcev so redne krvodajalske akcije, ki so vnaprej planirane za celo leto in za vso Slovenijo glede na predvidene potrebe zdravstva po krvi. Dobro sestavljen plan rednih krvodajalskih akcij je prvi pogoj pri zagotavljanju zadostnega števila krvodajalcev in s tem optimalne zaloge krvi,« poudarja strokovna direktorica Zavoda RS za transfuzijsko medicino Polonca Mali. Foto: Črtomir Goznik Pomaranča Hotel in restavracija Ob Dravi 3 a, Ptuj ★ ★★ Napoved vremena za Slovenijo V oktobru burja, mraz, ignuarja sončen čas. 3/9 www.pomaranca.si Danes bo v vzhodnih krajih delno jasno, drugod bo pretežno oblačno. Sredi dneva in popoldne bo predvsem v zahodni Sloveniji občasno deževalo, ob morju lahko tudi zagrmi. Najnižje jutranje temperature bodo od 3 do 7, na Primorskem okoli 10, najvišje dnevne od 9 do 16, ob morju do 19 stopinj C. Obeti V noči na soboto se bo ob morju okrepil jugo. soboto bo spremenljivo do pretežno oblačno. Padavine, deloma plohe in nevihte, bodo že zjutraj zajele zahodne kraje in se dopoldne postopno razširile nad večji del Slovenije. Popoldne bodo oslabele in do večera večinoma ponehale. V nedeljo bo pretežno oblačno, le na zahodu se bo popoldne delno zjasnilo.