iNSKI * /i List za slovenski narod v Ameriki in glasilo K. S. K, Jednote. S©, številka | , Joliet» Illinois, Sl. junij» leta 1907 Letnik XVI PRED POROTNIKI, Ker je pravda silno zapletena, se počasi razvija in bo trajala še tedne in tedne. ORCHARDOVA PISMA SOPROGI. Rojak Max Malich, “boss” iz Globe-villa, ;spet omenjen. Boise, Tdaho, 19. jun. — Državnemu pravilniku se je včeraj posrečilo, predložiti porotnikom zelo važen dokaz proti Wm. D. Haywoodu v pravdi zaradi umora bivšega guvernerja Steunenberga, namreč štiri pisma, iz katerih je razvidno, da se 'je Haywood jeseni 1905 udeleževal posvetovanj o načrtu, ki je imel namen, drugo soprogo Orchardovo .speljati' na krivo sled glede bivališča njenega soproga. Orchard je namreč prisegel, da je ob tem času izvršil več zločinstev po naročilu voditeljev federacije. Ponarejena pisma. Proti ugovoru zagovornikov je smel Orchard pripovedovati, da mu je v začetku poletja 1905 Haywood sporoči), da hoče gospa Orchard — ki je stanovala v Cripple Creeku — vedeti od njega (Haywooda), kje se nahaja njen soprog. On, Orchard, je potem predlagal, da napiše več pisem, napačno datiranih, katera riaj potem a-gentje federacije odpošljejo gospej Orchard. Napisal je dve pismi in ju datiral iz San Francisca. Ti dve pismi sta prišli posredovanjem nekega Paddy Mullaneya v Cripple Creeku v roke gospej Orchard. Potem je napisal pismo, datirano iz Nome, Alaska. Neki organizator federacije, -ki je po opravkih potoval v Nome, je vzel pismo s sabo in je tam izročil pošti. Pesek V oči gospej Orchard. Orchard je najprej pogledal in spoznal pristnim pismo, katero je pisal Playwood gospej Orchard in v katerem pravi, da že dlje časa ni prejel ni-kacega poročila “od Orcharda, bivajočega v Alaski. Zagovorništvo je poskušalo zaplesti Orcharda v zvezi s pismi v protislovja, a ni imelo sreče. Orchard je tudi trdil, da sta Pettibone in Moyer vedela o zvajajočih pismih. Orchard je potem izpričal, da je pisal Pettibonu za sto dollarjev, ki jih je tudi dobil z nekim nedopisanim pismom vred. Max Malich. Zagovornik Richardson je nato izpraševal Orcharda glede izpovedi še-sterih prič, med katerimi je bil Max Malich, “boss’ iz Globevilla, denver-skega predmestja, kjer žive zaposlenci Globe-tppilnice. Kakor smo zadnjič poročali, je Orchard prisegel, da je Malich iztuhtal'načrt, razstreliti glo-villski “boarding house” in s hišo vred 150 “skabov". Mr. Richardson je vprašal, ali m Orchard rekel Malichu v globevillski prodajalnici, da namerava usmrtiti guvernerja Steunenberga, če ima (Orchard) tudi viseti v 24. urah, češ, ako bi ne bilo Steunenberga, bi bil on (Orchard) milijonar, z $200 dohodkov na dan. , , , , . Orchard je zanikal, da je sploh kdaj kaj tacega rekel. , (Zagovorništvo je namreč od začetka trdilo, da9 dolarjev. islanik je dostavil, da je pred šti-leti ameriška vlada kitajski obla, v dokaz prijateljstva Združ. v do Kitaja znižati odškodnino, ,ride prava prilika. Ta dokaz p.ri-jstva Združ. držav prištedi torej ski državi več nego 12 milijonov rjev in dokaj obresti. ;tne obleke dobite pri Chuliku ja->0 ceni, 25 procent popusta. Sedem rudarjev usmrčenih. Scranton, Pa., 18. jun. — V John-son-rudniku št. 1 pri Priceburgu je danes vsled dveh eksplozij rudniških plinov storilo smrt sedem rudarjev in dva druga sta hudo ranjena. Vsled prve eksplozije je bil ranjen samo en delavec, a kmalu nato je sledila druga, hujša eksplozija, ki je zahtevala sedem človeških žrtev in pokvečila enega delavca. Žrtve so: Wm. Weisner, 30 let star; Fr: Burdock, 24 let star; Walter Kilcavage, 28 let star; 'John Dimion, 25 let star; Mike Šiniski, 19 let star. Neki rudar je bil tako strašno okrnjen, da ga ni možno spoznati. Navadno dela 150 mož v rudniku, ker pa še ni znano, koliko jih' je zapustilo rudnik ¿e pred eksplozijo, je lahko mogoče, da je število žrtev večje,, nego mislijo doslej. Novica o eksplozijah se je hitro razširila po vasi Priceburg, rudarskem selišču baš severno od Scrantona, ftt na stotine žensk, otrok in drugih sorodnikov se je zbralo pred jamo. Razburjenost je bila velikanska." 5 delavcev mrtvih. Williamsport, Pa., 18. jun. — Pet delavcev je bilo danes usmrčenih vsled eksplozije v oddelku za žolico-ali zdriz (gelatin) “Sinnemahoning Powder Manufacturing”-kompanije v Sin-nemahoningu, Pa. Samo kose trupel so našli. Schmitz odžupanil. San Francisco, Cah, 17. jun. — Župan Schmitz je bil danes odstavljen iz službe in sicer zato, ker se nahaja v kaznilnici. Ta odredba je prvi korak državnega pravdnika in njegovih zadnjikov v izvajanju njihovega načrta, odkrižati se vseh dvomnih poštenjakov, ki se še nahajajo v mestnih službah, Schmitz-ovo mesto prevzame supervizor Gal-lagher, ki pa ostane samo toliko časa v službi, kakor bo potrebno, da se več mestnih uradnikov spoka iz njihovih služeb in imenuje naslednike. Potem pojde tudi Gallagher po potj vseh nezvestih uradnikov in eden od novo-imenovancev bo nadomestni župan. San Francisco, 19. jun. — Mestnemu svetu (board of supervisors) je izsiljevanja krivim spoznani župan Eugene Schmitz iz svoje ječe poslal pisanje, v katerem izjavlja, da je še vedno župan, ker je v to sposoben in voljan. Umakniti se nikakor noče. Njegovi zagovorniki odpošljejo prošnjo na višje sodišče zaradi poroštva, katero hoče dati, da ga izpustijo, nakar’ namerava spet zasesti županski stolec — začasno. Trupla prihajajo na dan. Norfolk, Va., 18. jun. — Doslej je bilo najdenih osem trupel od 6 pomorskih kadetov in 5 mornarjev, ki so storili smrt v noči od 10. na 11. t. m. nekje med razstavnim nabrežjem v Jamestorvnu in bojno ladijo “Minnesota”, vkrcano v Hampton Roads. Novico d tej za mornarico največji izgubi izza španske vojne je bil poslal pomorskemu departmentu admiral Evans'šele čez,več ur, ker je up|al, da se utopljenci rešijo. Kadetje in mornarji so se vračali v. čolnu z razstave, pa so ob viharju zadeli ob neki parnik in se pogreznili v morje. Torpe-dovke so neprestano iskale ponesrečencev od tiste usodne noči. Železniške nesreče. Spokane, Wash., 19. jun. — Železniška nezgoda se je danes pripetila blizu Spokane mostu na Spokane & International-železnici. Osem potnikov je bilo ranjenih. Izprva se je govorilo, da je bilo mnogo potnikov u-smrčenih. Columbus, O., 18. jun. — Ekspresni vlak št. 19 Big Four-železniee se je prevrnil čez nasip. Kurjač je mrtev in mnogo potnikov je ranjenih. Trinidad, Colo., 17. jun- — Osebni vlak št. 8 Santa Fe-železnice je skočil s tira blizu Earla, 20 milj vzhodno od tu, vsled česar je bilo 18 oseb hudo ranjenih in 15 manj, a 3 so smrtno ranjene. ■ , Mirovna konferenca. Haag, 15. jun. — Danes je bila tu otvorjena druga mirovna konferenca. Otvoril je konferenco g. Nelidov, ruski delegat, z zatrditvijo, da sta splošni mir in popolna razorožba začasno še nemogoča. Ruski državnik je poudarjal pozneje, da upa na boljše reševanje bodočih razpornih vprašanj. V svojem govoru je nadalje zelo hvalil predsednika Roosevelta in Andrew Carnegieja. Govor so odobravali vsi delegatje, posebno Američani. Haag, 19. jun. — Sedaj so zbrani vsi delegatje. Današnja seja je trajala samo eno uro. Izvoljenih je bilo četvero glavnih odborov. Določil se je poslovni vspored za nadaljnje seje. Delegatje so izročili svoje poverilnice. ZBOR RAZPUŠČEN. Ker ni hotel izročiti 55 svojih članov zarotnikov proti carju in za republiko. POSLEDICA VOJAŠKI UPORI. Državno nasilje razburilo posebno vse napredne kroge. Petrograd, 14. jun. — Prvi minister Stolypin je danes zahteval v državni poslanski zbornici, naj ta izključi vse člane socialdemokraške stranke, 55 po številu, in dovoli dejati v zapor 16 voditeljev izmed njih, ki so obtoženi zarote v svrho prekucije in ustanovlje-nja republike. Minister je dostavil, da bo parlament takoj razpuščen, če se poslanska zbornica ne podvrže. Brž kone se ne bode. Petrograd, i6. j itn., ob dveh zj, — Car Nikolaj je pravkar podpisal ukaz. ki razpušča dumo in sklicuje novo dumo na dan 14. novembra. Novi poslanci bodo voljeni pod novo volivno postavo, ki nižje; ozir. neizobražene ljudske sloje skoro popolnoma izključuje od državnozborskih volitev. Petrograd, 16. jun. — Razpust dume pomenja državno nasilje,-druzega imena ne zasluži vladno ravnanje. Raz pust je v nasprotju s takozvanimi temeljnimi postavami, ki jih je ob otvoritvi prve dume car sam slovesno razglasil. Po teh temeljnih postavah se n. pr. volivne postave ne smejo izpre-minjati brez dovolitve državnega zbora. Nazadnjaki opravičujejo razpust s trditvijo, da pod sedanjimi razmerami ni možno vzdržati parlamenta, ki bi se trudil s krono vred, rešiti Rusijo iz krempljev anarhije in terorizma. Prebivalstvo mirno molči vsled strogih opreznih naredeb. . Odesa razburjena. Odesa, 17. jun. — Vest o razpustu dume je tukajšnje naprednjake kar o-mrtvila, ker se jim niti sanjalo ni, da se utegnejo od carja tako težavno izsiljene privolitve z enim udarcem spet odvzeti. “Zveza pravih Rusov”, t. j. nazadnjakov pa je vest navdušeno sprejela in danes proslavlja razpust dume z godbo in razobešanjem zastav. Nad 300 oseb je bilo tu aretiranih izza razpusta dume, in med aretiranci so trije profesorji, voditelji raznih radikalnih strank in cele družine 2 otroci vred. Zarota med mornarji. Sebastopol, 17. jun. — Ko je včeraj podadmiral Viren v brzojadrniku križal Črno morje in se je neka torpe-dovka pod poveljstvom lajtnanta Ru-žeka vadila v streljanju, se je torpe-dovka naenkrat obrnila in je streljala na brzojadrnik. Lajtnant Ružek in njegovi trije mlajši tovariši so bili prijeti pod obtožbo, da so poskušali, brzojadrnik pogrezniti. Strahovlada prorokovana. Petrograd, 18. jun. — Neki bivši policijski uradnik je izjavil, da je kmalu pričakovati strahovlade teroristov. Prorokoval je tudi velike upore po deželi. Kolodvori so pod vojaškim nad zorstvom. Med kozaki' in delavci je včeraj prišlo do spopada. Policija je aretirala deset izmed 55 socialdemokratov, katerih izročitev je bil zahteval prvi minister Stolypin. Uporni vojaki. Petrograd, 18. jun. — Vsled razglasa o razpustu dume se je danes uprl del saperskega bataljona v Kijevu. Celi bataljon je bil nato razorožen in dejan v zapor. Neki carju zvest častnik je bil med bojem usmrčen. Krvav spopad v Kijevu. Petrograd, 19. jun. — Podrobnosti o puntu saperskega bataljona v Kijevu kažejo, da je bil upor šele zatrt po krvavem spopadu o polnoči zadnji ponedeljek med uporniki in carju zvestimi četami, 'pri katerem je bilo kacih 70 mož usmrčenih ali ranjenih. Upor je bil nameravan v zvezi s političnim generalnim štrajkom kot odgovor vladi na državno nasilje. Železnice, brzojavi in pošte bi imele biti prizadete. A revolucijonarno vodstvo v Petrogradu je za to pot odložilo vse demonstracije, za kar se pa vročekrvni saperji niso zmenili. O polnoči dne 17. junija je na gotovo znamenje 500 mož zapustilo svoja ležišča. Razorožili so straže, se naglo oblekli, zgrabili za svoje orožje, vlomili orožarno, vzeli patron, odkorakali na vežbališče in ustrelili v zrak. Prihitel je drug bataljon in prišlo je do boja, ki je trajal več minut. Med padlimi je bil kapitan Akulov. Uporniki so bili večinoma prijeti, ostali so utekli v skrivališča. Vsi pridejo pred vojno sodišče. Nemir v južni Franciji. Pariz, 19. jun. — Po današnjih poročilih iz mesta Narbonne, je položaj na južnem Francoskem nevarnejši nego kdaj poprej. Blizu železnic je bil najden dinamit, ponekod so bile želez-nične tračnice odtrgane, brzojavne žice prerezane, a uporni vaščani in vinogradniki se pripravljajo, dažzgrade barikade. Vstanek v Narbonnu in drugih krajih se je znatno razširil. Pariz. 18. jun. — Namera vlade, nastopiti proti hujskačem v južni Franciji sodnijskim potom, je povzročila danes živahno razpravo v poslanskih zbornici. Po burnih prizorih se je ko-nečno posrečilo vladi dobiti zaupnico, in sicer z veliko večino proti 254 glasom. Narbonne, 18. jun. — V vinskih .0-krajih je razburjenost velika, ker je baje dejan v zapor Marcellan Albert, vodja upornih vinogradnikov. Nov slovenski duhovnik. St. Paul Seminary, Minn., 16. jun.— Dne 12. junija je bil posvečen v tukajšnjem semenišču v mašnika č. g. Ivan Gruden. Svojo prvo sv. mašo je pel danes, to je dne 16. junija, v St. Paulu v cerkvi sv. Bernada, kjer župnikuje Rev. A. Ogulin. Nadalje je tudi več Slovencev prejelo subdijakonat. Prihodnje leto se nam obeta devet slovenskih novih maš pač nekaj izvanrednega v zgodovini slovenskih Amerikancev. ‘Baragovec.’ Državni zbor otvorjen. Dunaj, 17. jun. — Prvi avstrijski par lament ali državni zbor, ki je bil izvoljen na temelju splošne volivne pravice, je bil danes otvorjen. Na tisoče ljudi je bilo zbranih pred državno zbor nico, da pričakajo dohoda poslancev, ki so nosili cvetice v gumbnici, tako označajoč svojo stranko in narodnost. Janez Kaker prenočil v jolietski ječi. ZAPORNO POVELJE PROTI JANEZU MOLEKU. SPET BO PELA BATINA. Jolietski šerif je pripeljal v sredo popoludne Janeza Kakerja, urednika Glas Svobode v Joliet, kjer je prenočil v ječi. Drugi dan je bil stavljen pred sodnika ter izpuščen pod varščino $500.00 do dneva obravnave. Zastopal ga je advokat Saltiel, kateri je tudi isto podpisal. Dne 21. tega meseca bodo pripeljali tudi M. V. Kondo iz chicaške ječe v Joliet, kjer se bo moral zagovarjati pred porotnim sodiščem radi častikraje. Pri tej tožbi je zanimivo to, da se Kaker sedaj izgovarja, češ, da ni om kriv, da je bil priobčen oni nesramni, in lažnjivi dopis zoper čast in poštenje Rev. F. S. Šušteršič in Rev. Joha Kranjec, ampak Ivan Molek, kateri ga je prisilil, da je moral istega priobčiti. Sedaj ko jim teče voda v grlo se izgovarjajo jeden na druzega, a ne bo šlo dolgo. Sodnik bo že dognal, kdo je krivec in potem bo zopet neznansko zapela batina, katere so se že itak privadili. Državni pravdnik v Jo-lietu je odločil, da se ima aretirati tudi Ivan Molek, na katerega zvrača Janez Kaker vso krivdo. Telegrafisti za štrajk. New York, 19. jun. — Glavni izvr-ševalni odbor zveze telegrafistov se je odločil za štrajk zoper Western Union, ozir. proti tej in Postal' Tele-graph-kompaniji. Pričakuje se, da bo štrajk začet v osmih ali desetih dneh. Vročina v Chicagi. Chicago, 111., 18. jun. — Velika vročina, ki je bila včeraj tu, da je proti 3. uri kazal toplomer 91 stopinj, je povzročila več smrtnih slučajev in mnogo obolenja. Za vročino je umrlo 6 moških in 1 ženska. Chicago, 111., 19. jun. — Tudi včeraj je tukaj bila neznosna vročina. Vse prebivalstvo je takorekoč umiralo pod pripekajočim solncem, a res umrlo za vročino je 5 moških, obolelo pa vse-polno ljudi. Anarhisti zborujejo. Rim, 18. jun. — Anarhistom tukaj je policijska oblast dovolila, obdrža-vati kongres, ki sedaj zaseda. Mnogo delegatov se ga udeležuje. Poslopje, ki se v njem vrši kongres, je zunaj ozaljšano s črnimi in rdečimi zastavami. Pravkar objavljeni vspored obsega potrditev, da imajo anarhisti tudi nalog pobijati vero, ki predstavlja velesilo, kakor vlada in kapital. Vabilo na naročbo. Naši cenj. čitatelji so naprošeni, da širijo naš list med svojimi prijatelji posebno v tem burnem času ko se bojujemo za naše svete pravice, podedovane od naših dedov — za obstanek naše sv. vere med slovenskim narodom. Zatorej, vsaki, ki je pravi Slovenec in se še vedno zaveda naj, ko prečita list da istega citati svojim prijateljem in sosedom, ki niso še naročniki našega lista ter jim ga obenem priporoča in jim pomaga se naročiti, ker to je delo, katero si moramo šteti v sveto dolžnost, da širimo med narodom berilo, ki nam bodi v poduk v tem burnem času. Naš- list je, kot izprevidi vsak tre-znomisleči rojak, edini brušeni meč v tej deželi, ki se bojuje in brani naše svete pravice, da nam jih ne izrujejo sovražniki naši. Zatorej rojaki sedaj je čas da se zavedate in širite tak list med prijatelji. Vsak nov naročnik je nov vojak, ki bode nam vsem pomagal v tem boju do zmage. Onim gg. naročnikom, katerim je naročnina že potekla tem potom naznanjamo, da naj isto v kratkem času ponove, kajti list izdajati je žrtvovanje obilo denarja in ni mogoče istega nikomur pošiljati brezplačno, zatorej bomo morali list ustaviti onim, ki so zaostali z predplačilom. Upamo, da nam naši dosedanji so-trudniki in čitatelji “A. S.” ostanejo še nadalje zvesti in nas podpirajo v svoji moči, da se vresniči želja vseh treznomislečih rojakov. Upravništvo. Glas Svobode pred porotniki. II. Dvanajstero porotnikov je pretekli teden pri sodnijski obravnavi spoznalo krivim Martin Konda, in drugih dvanajsterih porotnikov Janeza Kakerja, da sta po pošti razpošiljala ne: sramno in nečisto čtivo. Konda je prekršil ameriške postave s tem, da je po pošti pošiljal knjižico Žrtev razmer. Kaker pa Glas Svobode. Ker je pa "žrtev razmer’’ bila tiskana tudi v Glasu Svobode, zato lahko rečemo, da je nad Glasom Svobode 24 porotnikov izreklo svojo sodbo. Kaj se to pravi in kaj to pomeni, to bomo razjasnili prihodnjič. Danes so nam v mislih nekateri zanimivi prizori iz sodne dvorane, ki so vredni, da se zabeležijo. * * * 1. Na vprašanje "koliko časa ste v Ameriki”, je Martin Konda odgovoril: Devetnajst let. Na nadaljnje vprašanje "kaj ste počeli v starem kraju”, je 1 Konda odgovoril: v šolo sem hodil. I Ker mnogi Belokranjci dobro vedo, da •Konda gimnazije znotraj še videl ni, po ljudskih klopeh je pa samo par let hlače trgal, zato bi Konda bolj po pravici odgovoril, če bi rekel: Pastir sem bil od mladih nog. V starem kraju sem pasel krave in koze (kakor vsak kmečki otrok po tamošnji navadi, ali ne? Op. st.), v Ameriki sem v začetku pasel na Wild West ovce; zadnja leta sem pa pasel v Chicagi ži-valico, ki ni ne krava ne koza, ne ovca, ampak nekaj drugega; to je živalica, vsled katere sem danes tukaj pred vami. — 2. ) Da je berilo Glasa Svobode res umazano in nečisto, to je izrekel sodnik brez vsakega pomisleka. Sodnik je v angleščini prestavljene dele iz Svobode nekaj časa porotnikom na glas čital. Naenkrat se ustavi ter pravi: I cannot read further, because I see some women in the court. (Ne morem dalje brati, ker vidim nekaj žensk v dvorani.) Sodnik torej ni hotel žaliti nežnih čuvstev ženske narave z umazanim branjem. Ve žene slovenske in dekleta! kaj bi si pač sodnik mislil o tistih zastopnicah nežnega spola, ki ta list redno prebirajo, so nanj naročene in ga plačujejo!? 3. ) Da ima Martin Konda v Chicagi dobro ime, to je pričalo pred sodnikom pet mož, vsi — Čehi. lined teh petih mož ni nobeden doma iz Pueblo, Colo., ampak vsi iz Chicage, 111. Na vprašanje, če so naročniki Glasa Svobode, je vseh petero mož odgovorilo, da niso. Če bi bili priče naročniki lista in če bi list poznali, ne verjamemo, da bi bili prišli pričat v prilog Kondovega dobrega imena, ker bi iz lista večkrat lahko spoznali, da je Kon da nesramen tat dobrega imena katoliških duhovnikov. 4. ) Kondov advokat Goetting je rekel: "Pomislite, gospoda, da je Konda eden najbolj razumnih in najboljših mož slovenskega naroda, ker je bil izvoljen za tajnika Narodne Jed-note, ki šteje nad 3000 članov.” Nato ni nihče nič rekel; sodnik si je pa gotovo mislil: Če je izmed 3000 mož najboljši ta, ki piše take nesramnosti, kakšnih mora šele biti ostalih 2999. 5. ) Kakerjev advokat, Žid, Saltiel je rekel: "Res je, da je stvar v Glasu Svobode za naše ameriško uho umazana in nečista; ampak vprašanje je, če je ravno ta stvar umazana in nečista tudi za uho slovenskega naroda. Vsak narod ima svoj značaj in pojme o sramežljivosti. Japonci se ne spotikajo nad tem, nad čemur se spotikajo, Američani itd. Zato pa Glas Svobode za ta tuji narod morda ni umazan. Pomislite, da je Mr. Kaker še le malo časa v Ameriki; on pač pozna svoj narod, ne pozna pa značaja Amerikancev. Zato je on — nedolžen." Z drugo besedo je žid Saltiel hotel reči: Greenhorn Kaker je pisal za Slovence, ki so sami divjaki v Ameriki. Pustite ga torej, ker je nedolžen! — Ta advokatova beseda bi Kakerja skoro rešila. A ker je sodnik vedel, da je bil Kaker v starem kraju — učitelj, in ker so porotniki videli v dvorani par duhovnov, ki so izšli iz tega naroda, potem je pa advokatov zagovor izgubil vso veljavo. Advokat Saltiel, vi ki ste hoteli pred poroto naš narod ponižati, zapomnite si, da Slovenci nismo divjaki, da smo sinovi kulturnega naroda slovenskega, ki ima za sramežljivost najmanj toliko čuta kakor kak amerikanski. žid, če ne več. Po pravici je sodnik Landis pošteno zafrknil tega advokata s pikro opazko: Nihče ne more tega pisanja zagovarjati, razun tisti, ki je sam na tako nizki stopinji morale kakor je list. 6.) Advokat Saltiel je porotnike spominjal na nepreskrbljene otročiče Kakerjeve in pri teh besedah razločno zajokal. Ne vem, ali je Židu advokatu bolj pri srcu krščeni ali nekršče-ni otrok Kakerjev, le toliko se spominjam, da smo vsi pri tem prizoru gledali v tla in se čudom čudili mehkemu srcu advokata, kakor bi imel dan za dnevom opraviti z angelčki in poštenjaki, ne pa z lopovi in tatovi in razbojniki. Kaj je pač Kaker takrat občutil v svojem srcu, ko je videl, dar se celo judom smili? Vredno si je zapomniti: Solze juda so tekle za kristjana Kakerja. In duhovni?! 7-) Govor Saltielov je napravil glo bok vtis na navzočega slovenskega socialista Frank Petriča, ki je zastopnik za Glas Svobode in Proletarca. V svoji ginjenosti se ni mogel premagati in je z rokami zaploskal koncem govora. Revež pa ni slutil, da je s tem dejanjem padel v — ajmoht. Sodnik Landis ga pokliče, vpraša po njegovem imenu in koliko časa je v Ameriki, nazadnje pa pravi: ker ste še malo časa v Ameriki, vas ne bom poslal v zapor, ampak kaznovani ste z globo $25.00, ker ste s ploskanjem motili sodno dvo rano. In pokorno in vdano je revolu-cijonarni Petrič stopal za svojimi trinogi in šele potem, ko je odštel $25, je zopet zagledal beli dan. Ne solze, ne ploskanje, ne vpitje advokatov, in ne težko nafehtani in še težje zasluženi kranjski denar, ki ga je pogoltnil lakomni jud—nič ni pomagalo. Porotniki so vstali s sedežev, zapustili sodno dvorano in se posvetovali sami za se, zaprti v posebni sobi. In vr nili so se kmalu s kosom papirja v roki, na njem so pa bile zapisane besede; Martin Konda — found guilty (spoznan krivim)— in 12 podpisov starih ameriških mož. In drugič je zapustilo drugih dvanajst porotnikov dvorano, in zopet so se po par minutah vrnili nazaj s papirjem v roki: John Kaker — found guilty (spoznan krivim) in 12 podpisov resnih Američanov. In siti celodnevnega sedenja smo hitro zapustili dvorano in šli na piosti zrak. Nad kupolo pošte pa je plapolala ameriška zastava, kakor bi venomer klicala: Hurrah for Uncle Sam!! ---------------■ .«Cii * 'i Blagoslovljenje treh novih zvonov. Chisholm, Minn., 17. jun. — Prihodnjo nedeljo, dne 23. junija bo tukaj slovesno blagoslovljenje treh novih zvonov ob treh popoldne. K tej slovesnosti so povabljena vsa kat. društva naše fare. Društveniki se zbirajo ob dveh v svojih dvoranah in pridejo v paradi v cerkev ob treh. Dva duhovnika iz bližnjih far bosta prišla; eden bo pridigoval v slovenskem, drugi v angleškem jeziku. Slovenske gospodinje bodo ovenčale nove zvonove. K tej slovesnosti so uljudno povabljeni vsi Slovenci, ki stanujejo v Chisholm in okolici: rojaki iz Hibbinga, Buhla, Virginije, Eveletha in Sparte; poslednji lahko pridejo z vlakom do-poludne na Hibbing. Pridite številno, veselite se z nami, kajti veliko veselje se je nas prevzelo. Prisrčen pozdrav vsem rojakom. Rev. John Tscholl. IZ SLOVENSKIH NASELBIN. Joliet, 111., 19- ju«- — Prvi P.ravi P°' fctni dan je prišel zadnjo nedeljo in prinesel veselje in srečo tisočerim ljudem pod milim nebom. Cestne kare so “ronale” na vse kriplje in vetrove. Vsi parki in senčnati gaji po naši okolici so bili podobni mravljiščem, tako je v njih mrgolelo mladih in starih zastopnikov obojega spola. Ej, lepo, najlepše je na zeleni travici pod šotori košatih velikanov, kadar zlato soln-čece preveč pripeka. Toplomer je poskočil zadnjo nedeljo na 85 stopinj, in «prav velikansko je te dni povpraševanje — po kranjskem popu. —- Dan 4, julija se bliža. Župan Cro-nin in policijski načelnik sta že izdala odredbo, po kateri je prepovedano prodajati nevarna strelila, nabita z dinamitom in sličnimi prahi; pa kupovati in rabiti take nevarne pihalnike in pokalice je seveda tudi prepovedano. Vprašanje je samo, vkoliko se bo upoštevala ta prepoved. Predobro poznamo našo nadepolno mladino in vemo, da daje duška svojemu “patrijo-tizmu” najrajši s treskajočimi “fire-erackerji’' in to nele na rojstni dan ameriške neodvisnosti, marveč že dni »n tedne poprej. I kaj pa č’mo! stroji za pometanje cest, -kot so v Washingtonu uvedeni že več let, in sicer iz varčnih vzrokov. To bi pa bil-malo prehud udarec za cestne pometače, te pridne starčke, ki si v potu svojega obraza služijo vsakdanji kruhek. Ali ni mogoče “šparati" v drugih mestnih izdatkih? — Netjak nemškega cesarja je po čudnem slučaju zašel v jolietsko policijsko kletko. Dični sorodnik Viljemov se imenuje grof Hermann von Arnheim in je baje sin princa Vogels-heimer von Hohenzollern. Včeraj, to je v torek ga je neki policaj našel ležečega ob železnični progi in odpeljal v pristojni kočiji na policijsko postajo, kjer se je neznanec predstavil pod omenjenim imenom. Morda je reveža zdelala vročina ali pa vvhiska, kajti dišal je baje po njej grozno. Dokler se ‘'grof” popolnoma ne strezni (in to ne bo tako brž, pravijo), ostane njegova zgodovina uganka. — Rojak, kdo te gotovo ozdravi v slučaju bolezni? Dr. Ivec! Kajti najboljši zdravnik v Jolietu je dr. Ivec, 711 N. Chicago St., N. W. Phone 1012, Chicago Phone 2202. — Ali se, prijatelj, pripravljaš na piknik, ki ga prirede naša slovenska podporna društva v korist cerkvi sv. Jožefa na slavni dan četrtega julija? Pač upamo, da, saj drugače niti misliti ni; vendar opozarjamo nanj, da ne prideš morda vendarle v zadrego. Natančnejši program ali vspored velike parade in veselice nam še'ni znan. — “Gospod, teci mi pomagat!” je naslov molitvenim bukvam, ki jih je bolnikom spisal Jak. Peregrin Pavlič, knez in škof krški. Vezane v usnje, i zlato obrezo stanejo s;imo poc. Dobiti so v zalogi knjigarne Am. Slo-v.enca. vsled neprevidnosti se je pripetila v Rockdalu v nedeljo popoludne. Na skupnem stanovanju je bilo zbranih več rojakov, med njimi Jožef Koltar in Valentin Pirc. Zadnji je baje čistil svoj revolver. Pa nenadno je ena patrona eksplodirala in krogla je zadela Koltarja ob levem boku in mu prodrla v notranjost. Ranjenec bi bil izkrvavel, da ga niso tovariši brž za silo obvezali. Nato je bil prepeljan v bolnišnico sv. Jožefa, kjer so mu kroglo odstranili. Operacija je trajala nad petnajst minut. Obstreljenec je srečno prestal strašne bolečine. Upati je, da okreva. Kakor povedano, se je nesreča pripetila samo vsled neprevidnosti. — Charles Podnar, 6 let stari dečko, ki je padel v kanal in utonil začetkom zadnjega tedna, še ni najden. Nekateri so baje videli njegovo truplo, ko je v ponedeljek zjutraj splavalo čez Jez ob Jackson mostu, a policijska preiskava ni zasledila ničesar. — Srebrni jubilej, ki ga je obhajalo društvo sv. Alojzija št. 21. W. C. U. zadnjo nedeljo s slavnostnim piknikom, je privabil v Theiterjev park nad Kjoldrugi tisoč ljudi vseh narodnosti. Parade se je udeležilo tudi slovensko društva sv. Martina št. 80 iste unije. Župan Cronin je imel lep nagovor v parku, kjer se je vršila prelepa vese-selica v naj lepšem redu. — Jolietski zvezni kolodvor (union depot) bode sredinjal štiri železnice: Michigan Central, Rock Island, Alton in Santa Fe. Prvi dve železnici križata zadnji dve skoro v pravokotih; da se tako križišče napravi resnično varno, je seveda treba skrajno popolne sestave tirov, in zato inženirji že toliko časa izdelujejo in spopolnjujejo ko-uečni načrt za zvezni kolodvor. — Umrl je v nedeljo zjutraj prof. H. C. Rolf, dolgoletni organist nemške katoliške cerkve sv. Janeza in učitelj v župnijski šoli istega imena. — Rockdalski župan Davis Brunner Je bil zatožen in kaznovan, ker je imel zadnjo nedeljo odprt svoj satun. — Cirkus Barnum & Bailey priredi dve predstavi v našem mestu prihodnji četrtek, dne 27. t. m. Kakor znano, je ta cirkus eden izmed največjih, in najboljših na svetu. — Dovršeni so baje načrti za novo elektrarno, ki jo zgradi Economy Light & Power Co. ob jezu št. 2 blizu Channahona. Nova tovarna z /opremo vred bo stala baje nad milijon dolarjev. Poslovala bo v zvezi z elektrarno nad jezom št. 1 ob Jackson cesti in zalagala Rockdale s cestno razsvetljavo, ki se tam uvede. Ensley, Ala., ir. jun. — Tukaj v tem kraju je izbruhnil štrajk za zboljšanje plače. Vsi “apredarji” in mašinisti so zaštrajkali. In vsi mašinisti so dobili “ogenj" ali ves svoj denar. In apredarji morajo čakati in se ne zna, koliko časa bode trajal štrajk. Naznanjam, da je tukaj huda vročina, ali vsejedno so prijetni večeri s komarji in mušicami. Pozdrav! Martin Fink, Box 573. Scottdale, Pa„ 10. jun. — Tukaj na Valley Works se dela dobro in zasluži $2 do $3 na dan. Tu nas je 10 družin kranjskih, pet ima svoje hiše, pet pa ne. Če je tukaj kaka gospodinja bolna, ne dobi naše sorte dekleta za služkinjo, če je ravno 5 dolarjev na teden plače. Delo se dobi povsod v jami ali pa v fabriki. Za mesec julij bo primanjkovalo kacih 500 mož za delo v novi tovarni. Fabrik je tu več, n. pr. velika pleharna, “roll mill”, “copper factory”, plavž itd. Izučeni delavci služijo tudi po $4 in $5. Pozdrav! Anton Koželj Westmoreland Co., Box 363. Ironwood, Mich., 18. jun. — Cenjeni urednik, prosim za sprejem mojega dopisa, ker redkokedaj se sliši dopis iz naše naselbine in tudi sedaj naznanjam rojakom širom Amerike žalostno vest. Nagla in nenadna smrt nam je pobrala 2 rojaka. Prvi je bil Alojz Pentak. Zdrav in vesel se je bil podal na delo dne 13. junija v rudnik Newport Mining Co. kjer je bil uposlen že čez dve leti za “keč tendarja”. Ranjki je ravno mislil vspenjačo nakladati z rudo, ali po neprevidnosti strojevodje je ranjki zgubil najlepšo dobo svojega življenja. Strojevodja je prezgodaj vzdignil v-spenjačo, in ranjki je padel dvesto petinšestdeset čevljev v globočino. Groza je bilo pogledati, in kadar smo ranjkega na površje spravili, je marsikatero oko bilo solzno. In dne 15. junija smo ga spremili k večnemu počitku. Troje društev se je udeležilo spre voda: društvo sv. Lovrenca št. 77. N. H. Z., h kateremu je ranjki pripadal, in društvo sv. Janeza Krst. št. 20. K. S. K. J. in tretje društvo je bilo podporno delavsko društvo. Veličasten sprevod se je pomikal od hiše z godbo na čelu. Ranjki tukaj zapušča enega brata in več sorodnikov, v starem kraju pa žalujočo vdovo in dva nedorasla otroka. r* Drugi je John Marenčič zapustil to solzno dolino dne 16. junija. Ranjki je bolehal že okolo šest let in je bil nesposoben za delo. Tukaj zapušča žalujočo vdovo in tri nedorasle otroke. Bodi jima tuja zemlja lahka! Pet. Vardijan. Calumet, Mich., 14.- jun. — Zakonsko zvezo sta minulo soboto sklenila v slovenski cerkvi g. Matija Čikada od Planine na Notranjskem in gdč. Manja Prijatelj iz Mirne peči. Ženitova-nje se je vršilo pri And. Urbasu na Yelow Jacketu. — Po kratki bolezni je včeraj umrla Frančiška Plaveč, nekdaj soproga Iv, Plavca, ki ima svojo hišo na Lake View. Pokojna je bila doma iz Ribnice in je bila stara 63 let. Pred kakimi sedmimi leti sta se z možem ločila, .-..2 jo i'. Ja. kot samotarka na 101— 7. cesti. — Danes, to je v sredo 19. junija slavi naše mesto'. 53. obletnico .“tvoje ustanovitve, torej je bilo ustanovljeno Jeta 1852. Takrat je mesto štelo samo pet ward, šesta je bila dodana Peta 1855. in sedma 1. 1877. — “The Buckeye Foundry Co.” v Rockdalu je opustila izdelovanje ga-zotinskih strojev in bode v bodoče izdelovala avtomobile za neko chicaško tvrdko. V to svrho sedaj prenarejajo tovarno. — Župan Cronin namerava predlagati mestnemu zboru, da se nakupijo — Delo na Keweenaw Central železnici urno napreduje. Položiti hočejo svojo progo iz Mohavvka na Calumet in podaljšati sedanjo črto od Mandana do Empire. Tračnice za novo progo se nahajajo na Mohawku že od lanskega leta. — V okrajih Houghton in Keweenaw že dva tedna divjajo gozdni požari, ki so napravili veliko škode zlasti okoli Seneca in Alimeek v Keweenaw. Naselbina Ahmeek je bila sama v nevarnosti in ljudje so že hoteli zapustiti svoje hiše. K sreči je začelo v ponedeljek deževati, kar je deloma o-mejilo ogenj, ki pa na nekaterih mestih še zmerom tli in treba je le večjega prepiha, pa se lahko na novo razširi. Na enem kraju je bila okrajna cesta popolnoma zablokadirana, ker je ogenj preskočil na drugo stran in ustavil ves promet. Na Calumet so morali hoditi po dolgih ovinkih.,Kako o nastali požari, ni gotovo. Tiajveč jih povzroče zanikrni delavci, ki zakurijo ogenj in ga pri odhodu ng_ pogasijo. Gl. Pueblo, Colo., 8. jun. — Tukajšnji večerni dnevnik “Sun” prinaša v svoji torkovi izdaji sledeče: “Predlagano je bilo pri sinočnej mestni seji, od alder-mana šestega okraja Math Mayerja in isto potrjeno, da naj policijski povel-nik McCaffety skrbi, da se postava, ki zapoveduje odstranitev deklet izza bar strogo izpolnjuje. Mr. Mayer pravi, da je med inozemskimi gostilničarji navada, da imajo po salonih mlada dekleta, ki plešejo z možmi. Mr. Mayer misli, oziroma je gotov da se s tem mori telo mladih' deklet. Pravi, da ta stvar se mora enkrat za vselej popolnoma odpraviti. Rekel je tudi: “Ako ti gostilničarji ne morejo izhajati in obdržati gostilne, ker kvarijo zdravje in karakter mladih deklet, tedaj naj pa zaprejo svoje gostilne. Jaz bodem nadaljeval s tem začetkom in meni ni popolnoma nič mar, kaj kdo poreče. Jaz sem se s tem bavil že pred volitvijo in hočem nadaljevati s tem še posebno zato, ker z mano držijo nele Amerikanci ampak tudi nekateri tujezemci. — Delo na John Roitzovem poslopju bode skoro dogotovljeno. Sedaj bode to poslopje eno najlepših na vzhodnem Bessemeru. SI. N. HRANA. Jemo da živimo; dobro zaužite tečne jedi store potrebne snovi za sestav in vzdržavanje fizične moči. Če Vam jed ne diši, Vaša moč se hitro zgubi,. ter postanete žrtev raznovrstnih bolezni. Gubitek slasti ni sam po sebi bolezen, je znak oslabljenje živcev želodac, kateri nadzirajo željo po hrani. Kadarkoli izgubite prirojeno željo po hrani, spomnite se, da J želodčni Cleveland, O., 16. jun. — V četrtek večer je umrla v mestni bolnici 20 letna gospa Marija Gorup, doma iz Litije pri Savi. — V isti bolnici je umrl 261etni rojak Karl Zaman, ki je bil doma nekje iz Štajerskega. — Poroke pri fari Žal. M. Božje: Fran Ogrin iz Vrhnike z Marijo Krašovec iz Vrhnike, Janez Marolt iz Bloške police z Marjeto Špeh iz Bloške police; France Blatnik iz Žužemberka z Marijo Macarol iz Sadinje Vasi pri Žužemberku; Alojzij Žura iz Bele cerkve z Ano Šah iz Češče Vasi pri Novem mestu; Jožef Brožič iz Ze-munja pri II. Bistrici z Ido Vidrich iz Gorenje Brnice; Anton Zaviršek iz Višnje gore z Nežiko Rot iz Studeru ca; Frančišek Fabec iz Rateč pri Košani z Marijo Zalokar iz Bele cerkve. — Petnajst gostiln v Collinvvc ki stojijo med progo Bratenahl in Not tingham bodo morali tekom eneg; meseca zapreti. Tako je odredil col linvvoodski župan Slierman na peticijo, ki so jo temperenclerji podpisali predložili. N. D. *** ,«1», /trn ««t», r±, A rfr, ,«K /t% A ej», A ¿fr. /fr» •J.1 iJJ.5 *4? *57 lV lV & ❖ ❖ ❖ ❖ A slabem želodcu, neprebavnosti, <+» želodčnem katara, pline in krče v želodcu, pokvareno prebavo, zgago ali enake bolezni ozdravili so s uživanjem istega. Eden sam Vam da dokoz o krepilnih vspesih tega zdravila. Cena 50c in $1. užit v dozah v kratkem časi pri jedi donese vam odločno zaželjeni uspeh. Jej priznana i|tina, da stoji to zdravilo na čelu vsih krepčujočih zdravil. Napravljen je iz najčistejših prvin; zdravina svojstva istih so presušena teri budijo želodec k normalni delavnosti. Došlo nam je stotine dopisov od za-J hvalnih rojakov, ki so Severov Želodčni Grenčeč poskušili in se izrezujejo* pohvalno o njem. Bolniki bolni na & ❖ ❖ ❖ “Vaš Želodčni Grencec je dragoceno in zelo dobro zdravilo za slabi želodec. S pomočjo tega sem zdaj zdrav. Zahvaljujem se najhvaležne-je.” J. Kopeckv, Stoneham, Tex. “Z veseljem Vam naznanjam, da so me Vaša zdravila popolnoma ozdravila. Vaš Želodčni Grenčec in življenski Balzam so izvrstna zdravila”. Josip Rada, 024 Madeir st., Baltimore, Md. “Poskušal sem Vaš Želodčni Grenčec ter uspešno. Nekoliko doz rešilo me je mojega želodčnega katara.” C. F. Rost, Chamois, Mo. Dobiva se v vseh lekarnah. Zdravniški svet zastonj. t A f I IEOAR RAPIDS IOWA' w. 1 r. RA CO. 1 POZOR! POZOR! Bliža se sezona piknikov in vrtnih veselic, ko bo zopet žeja pritiskala na suha grla. Skrbeti je treba, da se tej stiski korenito odpomore. In s čim pač? Najboljša odpomoč je slovenski pop ki ga izdeluje znana slovenska tvrdka Joliet Slovenic Bottling Co. 913 N. Scott Street, Joliet, 111. Chicago tel. 2272, N.W.480. Ob nedeljah N. W. 344. Kranjski pop je najizvrstnejša pijača proti žeji, bolj okusna in hladilna nego katerakoli druga. Pokusite ga rojaki in rojakinje in prepričani boste, da trdimo zgolj resnico. Nadalje izdeluje ista družba raznovrstne sladke pijače v steklenicah, ki so vredne vsega pri-poročua. Rojaki podpirajte domače podjetje in držite se gesla; SVOJI K SVOJIM! ................. POTREBUJEMO nad šestnajst let starih de k letza učenje operirati, šivalne stroje. Dobra plača, lahko delo. Vprašajte v uradu SWEET, ORR & CO., N. Chicago St., Joliet, 111. Iz Adlešič, i. jun. — Našim rojakom v Pittsburgu, ki so nam poslali za prekrivanje kapelice žal. Matere božje na Vrhovcih 124 K, naznanjam s tem, da smo kapelico že prekrili s plehom. Vse delo skupaj je stalo 108 K 60 h. Za o-peko. s katero je bila kapelica do zdaj pokrita, pa smo dobili 8 K 70 h. Ostalo nam je torej 24 K 10 h. Za ta znesek sym pa naročil v Ljubljani za kapelico še lepo svetilnico. Sedaj je kapelica prav lepa. Tribučanom iz Pittsburga, ki so nam poslali koncem 1. 1905 med drugimi novci tudi še 100 K za 2 križa v Tribučah, naznanjam, da drugega križa pri Jurišču še zdaj nisem dal postaviti in sicer zato ne, ker je 50 K premalo za križ, ako hočem narediti kaj lepega. Vsaj je stal oni križ blizo šole skupaj 73 K. Denar za križ pa sem naložil v Črnomaljski hranilnici, da se kaj več nabere, ali pa če dobimo še kaj podpore zanj, da bo lepši. Tribučanom tudi še naznanjam, da dobi Tribuška cerkev okoli Male maše nov zvon, namestu sedanjega malega, ki je počil že pred par leti. Zvonar bo vzel malega v račun, doplačali pa bodo Tribučam še nekaj čez 300 K, ker bo večji od sedanjega. V nedeljo 26. maja imeli smo v Dolenjcih cerkveno proščenje. Sv. opravilo je opravil č. g. Jož. Lilek, vpoko-jen župnik iz Črnomlja. Ljudi je bilo prav veliko, posebno še iz Kuniške fare. Letina kaže dozdaj bolj slabo. Sadja bo prav malo, sliv nič. pač pa kaže grozdje do zdaj,nenavadno lepo. A: Bahor naznanjam, da na pismo ne morem odgovoriti, ker nimam naslova. Vse rojake lepo pozdravljam. Ivan Šašelj. Zahvala. Tem potom se podpisani rojaki iskreno zahvaljujemo vsem onim rojakom, ki so se odzvali na naš poziv za pomoč ob zadnji veliki povodnji meseca marca t. 1. Darove so doposlali sledeči rojaki: Iz Rock Springs, Wyo., je poslal g. Valentin Stalik svoto $18.45, a darovali so: $1.50 Val. Stalik; po $1.00, M. Keržišnik, A. Justin, John Novak, J. Demšar, Jos. Lero, J. B. Boyri, dr. E. 3. Munaj, Al. Prosek; po soc, Joe Berta, Fr. Keržišnik, Fr. Demšar. A. ičamoveš, A. Fortuna, Val. Luznar, kenard Potočnik, M. Frilih, P. An-lerson, A. Dolenc; 30C, John Jereb; io 25C, J. Košir, L. Demšar, J. Demšar L Oblak, Fr. Cukali, L Tern, J. Je-;enko, A, Dolenc, Joe Culkan, L. Bo-:ovičar, Fr. Meden, Johana Benedi- čič, Joe Pavič, Ig. Jez, Ant. Sedej, And. Lubij, Fr. Cegnar; po 20c, Joe Šuštar, Pavel Oblak. Iz Ely, Minn., darovalo društvo Sokol S. N. P. J. svoto $7.00, doposlal g. John Teren. Iz Huntington, Ark., poslala Anton Medved in Martin Povetz svoto $6.45, a darovali so: $1.00, Anton Medved st.; po 50c, Fr. Spendal, Anton Medved ml. in Joe Dim; po 25c, Fr. Prašnikar, M. Povetz, John Valentin st., John Valentin ml., John Fritzer, Joe Fritzer, Al. Medved, Jessie Medved, Melhior Čečko, Martin Pucel, Sam Valenčič, Louis Kerhlikar, Fr. Supan, Fr. Žitnik, John Pucel; 15c, Mike Valentin; 5c, Al. Zore. Iz Keota, Mo., darovala Frank Capuder $1.50 in Fr. Golob 50c. Iz Renton, Wash., poslal Matija Po-“ terbin $4.25, a darovali so: po 50c, Jakob Liskar, Ant. Rosenstein, John Lamprečnik, Simon Pečnik, John Pečnik, Fr. Pečnik; po 25c, Fr. Kerlin, M. Poterbin, Joe Blaž, Mat. Strnad, Rud. Pečnik. Iz La Salle, Ind., daroval Val Po-tisek $r.oo. Iz Bridgeville, Pa., daroval Rev. Jos. Zalokar $5.00. Iz Chicage, 111., daroval Frank Gri-lec $1.00. Iz Madison, Pa., poslal Ant. Krova -nja $1.00. Skupaj smo prejeli svoto $46.15. Vsem imenovanim darovalcem se še enkrat toplo zahvaljujemo ter še posebej gg. nabiralcem za njih trud, ter kličemo's hvaležnim srcem: Bog stotero povrni! Wheelingcreek, Ohio, 12. jun. 1907. John Kovačič, Post Lansing, O., Box 101, John Matkovič John Smerekar, Frank Hočevar, Jos. Princ, Jurij Seršen, Frank Sadar. Pozor, rojaki! Kadar potrebujete v notarsko področje spadajočega dela, kakor uradnega potrdila ali podpisa, raznih prošenj, pooblastila i. t. d, obrnite se na rojaka, ki Vam najhitreje, najceneje in najbolje postreže. JOSIP KLEPEC, javni notar, v uradu Amerikanskega Slovenca. Največja sreča. Ni ga slajšega občutka nego je zavest, da smo pomagali svojemu bliž-njiku, da smo koga napravili srečnega, Ja smo komu rešili življenje. Vedno se spominjamo tistega trenotka z za-iovoljstvom. Kako hitro vsakdo sko-:i na pomoč nesrečnežu, kako red mu da svbj najboljši svet in pomaga v stiski! V bolezni vsi radi pomagamo, ampak eno dejstvo bi morali pomniti, da bodi naš svet preudaren, da ne škodimo več nego koristimo. V boleznih želodca in črev bi morali svetovati samo Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino, ker vedno pomaga. Kajti hitro razgreje telo in da nove moči prebavilom. Hrano se potem la- hko uživa, in bržko je hrana užita in popolnoma prebavljena, bolezen iz*-gine. Daj ga tistim, ki potrebujejo mpči, slasti, zdrave barve, krepkih živcev in čiste krvi. V lekarnah. Jos. Triner, 799 S. Ashland Ave., Chicago, Ako hočete kupiti dobre kovčekc (trunks) pojdite k Chuliku, ker sedaj jih razprodaja po ceni. IZ STARE DOMOVINE. — V Ameriko z ljubljanskega južnega kolodvora se je odpeljalo dne 26. mala 100 Makedoncev in 40 Hrvatov. — Misijon v ljubljanski stolnici. Povodom dvestoletnice posvečenja ljubljanske stolnice se je vršil nemški misijon. Vodili so ga 00. jezuiti in sicer trije sloveči cerkveni govorniki p. Viktor Kolb, ki je s svojim krasnim govorom na zadnjem katoliškem shodu na Dunaju povzročil ustanovitev časnikarskega Pijevega društva,ki šteje že blizu 100,000 članov, dalje p. Henrik Abel, znani dunajski apostol, kateri ima največ zaslug za krščanski preporod Dunaja in ki je že pred več leti govoril v majniku v ljubljanski stolnici ter p. Emil Volbert iz Trsta, ki je bil tudi že znan Ljubljančanom. —Kočevje, 28. riTaja. V Nemški Loki je včeraj udarila strela v cerkev. Cerkev je pogorela. — Uboj ali nesreča? Iz Domžal z dne 27. maja se poroča: Včeraj zjutraj okolu 4. ure je našel Franc Dimeč, posestnik iz Štude na študovski "gmaj ni” blizu Št. Pavla, nezavestnega 25 let starega krojača, po domače Antoniča iz Pešate pri Sv. Jakobu ob Savi. Dimeč je šel hitro po ljudi v vas, da so ga prepeljali v hišo g. Jakoba Gerčar-ja, kjer pa se ni nič več zavedel in opoludne izdihnil. Ljudje so zapazili da ima milic na glavi dve veliki rani. Kdo so zločinci, se še ne ve gotovo, to bode že preiskava dokazala. Prepeljali so mrliča v mrtvašnico na Goričico. — Za novo šolo v Spodnji Šiški so dne 28. maja ob 3. uri popoludne položili temeljni kamen. — Novo “Sokolsko društvo” “Belokranjski Sokol” se je osnovalo v Metliki. — Samoumor. Iz Krškega se poroča: Za krškim starim gradom ob obali Save so našli 23. maja nekega 24 let starega Antona Remer mrtvega. Bil je doma iz Štajerskega ter pilštanjski rojak. Nesrečnež si je spustil svinec iz samokresa naravnost v glavo ter na mestu preminul. Pokopali so ga tiho brez zvonenja in brez duhovnika. — Cigansko vprašanje na • Dolenjskem. Ker postaja ciganska nadloga v novomeškem okraju čimdalje resnejša, je župan občine Šmihel-Stopi-če gospod Zurc pred kratkim sklical zaupne može k posvetovanju, kako v okom priti tej tej nadlogi. — Umrl je dne 22. maja zvečer ob 12. uri v bolnici usmiljenih bratov v Kandiji upokojeni župnik Zamide, roj v Kočevju 1. 1852. — Požar v Gor. Ločni. Med silnim treskanjem ob nevihti v ponedeljek 24. maja popoludne je treščilo v dvojak-kozolec posestnika Martina Kosa v G®r. Ločni pri Novem mestu. Visoko dvigajoči rujavkasti dim je kmalu a-larmiral celo okolico. Poročevalec piše: Z napeto pozornostjo sem sledil pripravam požarne brambe pred odhodom na pogorišče. In priznati moram: vso čast in priznanje novomeški požarni brambi! Komaj smo z gg. Bergmanom in Mikuličem opazili prvi pojav požara, je prihitel gospod Malo-vic z novico: V Gorenji Ločni gori! In kakor bi trenil je bil g. Bergman že pripravljen na odhod in v nekaj minutah je odhitela, kolikor je bilo treba, tudi požarna bramba pod poveljstvom gospoda Ogoreutza na lice požara. Ognjegasci so obrnili vso pozornost na bližnja poslopja in z vztrajno napetimi močmi vso nevarnost v kratkem času onemogočili. Kozolec je bil skoraj nov in je baje veljal cez 3000 kron. — Osebna vest. Na lastno prošnjo je po 4oletnem službovanju umirovljen g. sluga deželne vlade Jernej Križaj — Dunaj, 28. maja. Cesar je podelil deželnemu poslancu Viljemu Pfeiferju red železne kronp III. vrste. — Odlikovanje vrlega učitelja. Iz Šmartna pri Tuhinju se poroča: Občinski odbor je imenoval soglasno našega vrlega učitelja in vodjo gospoda Frančiška Zore, ki deluje med nami že od leta 1857, za častnega občana. Diplomo mu je izročil gospod župan Janez Slapnik. — Poročil se je v Kamniku mag. pharm. g. Milan Močnik z gospodično Edo Orožnovo, hčerjo notarjevo. — Poročil se je g. M. Drachsler, 'blagajnik “Kreditne banke}’jf* gospodično Ivo Trtnik iz Trnovega. — Javna telovadba telovadcev “Slovenske krščansko-socialne zveze” in “Blaž Potočnikove čitalnice” je dne 26. maja popoludne v “Unionovi dvorani ob veliki udeležbi donesla najobil-nejše priznanje mladim, spretnim telovadcem. Vse vaje je številna četa telovadcev ob zvokih društvene godbe izvajala z največjo točnostjo ter za to žela burno pohvalo. Tudi v tej točki kršč. organizacije se je pokazalo, da j pričeto delo krepko napreduje. Navzočih je bilo tudi mnogo zastopnikov raznih sl. društev iz dežele. Gorjanski fantje so prihiteli v goste v narodni noši. IdV m; v d — Prijet vojaški begun. Dne 20. maja je pobegnil iz Pulja mornar Franc Dolak, ki je-.prišel.še istega, dne-mimo neke gorilne >na Planini,« kjer je stalo kolo lesnega potnika Ivana Biancheti-ja. Dolak se ni dolgo premišljal, se vsedel'na kolo in 'odpeljal naprej. Na Glincah je hotel kolo prodati mehaniku Jožefu Pleškotu za 40 K. Ker pa je bilo kplo več vredno, je Pleško zadevo ovadil orožništvu, katero je Do-laka aretovalo in izročilo pristojni o-blasti. I — V petek si je izmislil, v nedeljo se je pa oženil. Tako hitro se še kmalu ni kdo oženil, kakor gospod Ludovik; Uovski, lastnik’ pekarije itd. v Novem mestu. V petek 24. maja se je zglasil v kapitelju. Na vprašanje, kako je z nevesto, je blajč dejal, da še ne ve gotovega. Pa je morala biti že zadovoljna, v sobotp namreč se je zgla sila doma v Mokronogu, v nedeljo dö-poludne po duhovnem opravilu sta bila vse trikrat na oklic,u in jur pozneje — poročena. Nevesta' "gospodična ;Še-tina je hčerka žijanega kovača v Mokronogu. — Jubilejni denar. 'Wiener Aben-post” poroča: IJpvpdora bqlftnipc' vladanja cesarja bojlo kovali jubilejni denar, med drugim Se bo" koval poseben zlat denar po 100 K. Radi zakonodajnega pooblaščenja za kovanje tega Jdeparja ; bo predložen državnemu zboru takoj po otvoritvi tozadevni zakonski načrt. — Angleški časnikarji na Kranj-skemso se v petek 24. maja peljali mimo Ljubljane. Dne 5. junija so prišli angleški časnikarji v Bohinj.Dne 6. junija je bil izlet k Savici po Bohinjskem jezeru, ob 2. uri popoldne iih Dobravo, odkoder potem skozi Vintgar na Bled, kjer je bil koncert “Glasbene Matice”, Zvečer je bila razsvetljava jezera, petje po jezeru in skupna večerja. — Radi razpečavanja ponarejenih bankovcev. Dne 27. oktobra 1906 je bil v krčmi Marije Babnik v Ljubljani.- aretovan zoletni' Anton Maglizza, ki je hotel v družbi 30 letnega Ivana Košiča spečati ponarejen 2okronski bankovec. Maglizza in Košič sta bila spila polič vina, a račun sta hotela plačati z rečenim bankovcem. Krčmarica je pa spoznala, da je bankovec ponarejen in dala pozvati redarja. Ko je redar prišel, se je Košiču posrečilo pobegniti, dočim je bil Maglizza 'aretovan. A tudi Košič ni dolgo užival svobode: aretovan je bil na kolodvoru Južne železnice ob svojem prihodu v Trst dne 29. oktobra. — Pri Maglizzi so našli 114 ponarejenih 2okronskih bankovcev. Vsled aretovanja teh dveh, je tržaška policija dognala, da se nahaja tam večja družba razpečevalcev takih falzifikatov, katere je izdeloval neki Ivan Pizzighella, bivajoč v Veroni v Italiji. Pizzighella je bil leta 1899 v Trentu obsojen na 7 let težke ječe radi ponarejanja bankovcev. To kazen je prestal v kaznilnici v Gradiški. Ž njim je bil v ječi tudi 4iletni Amadej Catturani, ki je bil leta 1900 v Rovinju obsojen radi goljufije na 3 leta težke ječe, Iz tega znanstva Cat-turanija s Pizzighellom je nastala cela družba razpečevalcev — osem po številu — ki so sedanji toženci: že imenovani' Košič, Maglizza in Catturani ter sgletni Vincenc Martinis, 39letni Abraham'"Tarolli, 29letni Donat Barnaba, 37letni Josip Suppa in 35letni Ivan Zotter. Šli so v Verono k Piz-zighellu dvakrat: prvikrat'niso dobili nič, a drugič jim je PizzfgJS’eUa dal 142 ponarejenih 2okronsklh Tfankovcev. 'Sami vinarji..,Znani kupčevalec s konj.v-Rrfgelj iz Kändije, je, prodal, na zadnjem konjskem semnju v Ljubljani dva-izvanredffp- visoka koftja s pogojem, Aä;a mui;kupec zahtevano vsoto pošlie^lif .pošti: Kupec jeudržal besedo, toda napravil je, tudi. dobro šalo. Dne J 20. maja je prejel K*d|;elj sede m^fci 1 q g rani Ov t eTalČ' ža v o j j. j v katerem je bila ona kupna vsota' v samih vinarjih. 'Koliko časa .je Rogelj prešteval te vinarje, ni povedal, pač pa je ponujal vinarje v zameno skoro vsem-trgovcem in obrtnikom v Kandiji. — Krasnega planinskega orla v raz-sežju 205 cm je vjel zadnjič nad Konj-šico v lovu gospoda Frana Ahačiča iz Tržiča v past lovec Josip Meglič, vulgo Adam iz Loma. Že pred tremi tedni je dobil v snegu ostanke srnjakove, katerega je orel raztrgal. Nastavil je tam past iii. s£daj se je ropar vjel. / % f \ , — P$yjsan’j.e! v poštni službi. Poštni kontroloF g.'-Anton Gregorčič v Ljub7 ljarii je’imenpvan za višjega poštnega kontrolorja v Gorici. — Višji poštni upravitelj v Pulju postane ljubljanski poštni kontrolor g. Ivan Vidmar. —Tatinski čevljar. Jožef Jeglič, čevljar v Ribnem, je v Golmajerjevi gostilni iz omarice izmaknil 23 kron, katere je dala shraniti Golmajerjeva prodajalka. Jeglič je izvršil tatvino med tem ko je bil sam v sobi. Obdolženec se je izrazil: “Če enega niso videli, ni treba obstati.” Zato je dejanje tajil, Ker je pa bil Jeglič zaradi tatvine že večkrat kaznovan, sedel bo pol leta v težki ječi. — Nestrpna vozniki. Hlapec ‘Krance Završnik in Jakob Hribernik iz Vir-mažev sta vozila gnoj. Ko sta prišla preko tira državne železnice, sta bili obe prečnici zaprti. Ker le" ni bilo čuvaja odpret, sta Završnik iri došli posestnik Porenta obe prečnici prežagala. Dobila sta zato však po 14 dni zapora. , — Lov na postrvi. Že zaradi lovske tatvine predkaznovani Jakob Urh, užit kar iz 'Srednje vasi, je z dvema tovarišema v-'potoku Ribnica, katerega ¡ima v najemu Friderika Stoehr,. nalovil 9 in pol kg postrvi, vrednih 57 K. Za kazen je dobil pol leta težke ječe. — Tri krone sta hotela imeti. Ko sta se dne 8. februarja t. 1. brata in posestnika sirih Jiirij in Blaž Škerjanec iz' Šentjurske gore peljala na saneh, srečala sta na cesti med Šentjursko goro in Poženikom posestnika Janeza Kotnika in Lovr. Podjeda, se je brez povoda lotil Blaž Škerjanec slednjega. Ko mu je Kotnik na pomoč priskočil, planila sta oba brata s palicami na njega. Kotnik je zbežal, a obdolženca sta ga dohitela in udrihala s palicami po njem, rekoč, da pred ne odnehata, dokler njima ne da tri krone. Ko'jima je pa izplačal eno krono, sta ga .pustila; Jurij, bo sedel za to dva meseca, brat Blaž pa .šest tednov v ječi, - .„ ... ,i — Znat' se mora. Pried, kratkim sta sedela v neki gostilni dva gosta in igrala na karte niarjaš. Bogatejši izpo-četka ni imel sreče, mko.;da je drugi, ki je imel v žepu. le pgr Icpajcarjev, vedno dobival. Ko je imel slednji nekaj desetic v žepu je postal tako drzen, da je dajal nasprotniku skoro pri vsaki igri kontro. Sedaj se je pa sreča obrnila .zopet na deugo.stran tako, da je prejšnji pričel zgubovati in izgubovati in kmalu je bil žep popolnoma prazen. Toda igral je naprej, češ, bom že plačal. In dobil je zopet boljše'karte, dal '‘kontro”, nasprotnik nazaj in tako je šlo do'vrhunca. Zgubil je oni s praz-fiim žepom. Sedaj je pa' nasprotnik zahteval denar in’ ko se je prepričal, da nima niti cvenka v žepu, ga je malo pošegetal z 'beračem in mu pokazal pod nos nekaj desetakov. “Koga bo to,” se je odrezal-praznožepi, “bomo kmalu videli kdo ima več, prinesem vam jih polno pest,” nato je vzel klobuk in smuknil skozi gostilniška vrata. Natakarica iri gost' pa še danes čakata na bogatega igralca. — Čuden pojav. V Gornji Vrtojbi živi osemindvajsetletni Avguštin La-šič. kateri že štiri leta z nikomur nič ne govori. Nič ne more delati, v eno-mer pa hodi po vasi okolu. Jesti ne vpraša nič. Pripravijo mu pa domačini jedila ob določeni uri na določenem mestu, kjer potem sam jemlje. Ako ga je kdo nagovoril, se nasmiha, ali nič ne pogleduje, se ne ustavlja, ampak krevsa dalje počasi. Cigareto jemlje, ako mu jo je kdo ponudil, pak se tudi ustavlja in gleda v stran. — Bil je pa pred štirimi leti postaven, čvrst, vesel fant. A obolel je in iz te bolezni se je izcimilo to čudno stanje. Iz prejšnjega postavnega fanta je zdaj skoraj sama senca, skelet, da oko rosi vsakemu, ko 'ga vidi vlačiti se tako okolu. — Trst, 29. maja. Dne 31. t. m. praznuje društvo za pogozdovanje Krasa 25 letnico in priredi z udeležniki poljedelskega odbora dunajskega izlet v Bazovico in Lipico. — Umrl je v Kopru bivši ravnatelj tamošnjer kaznilnice, Fran Šegula. — V Materiji je umrl učitelj Štefan Debenjak. — H koči pod Učko nameravajo izvesti železnico od Opatije. Odtod na Veprinac bo zobna železnica, z Vepri-naca do koče pa tramvaj poleg ceste. S tem si bo Učka gora s svojim raz-sežnim razgledom privabila še več po-setnikov. — Angleški časnikarji v Opatiji in Pulju. Pulj, 27. maja. V soboto so bili angleški časnikarji v Opatjji, kjer šo bili gostje Primorske zveze za promet tujcev. Ob 4. uri popoludne je prišel v Opatijo Llo-ydov parnik Koer-ber z odposlanci glavnega ravnateljstva avstrijskega Lloyda, ki so v imenu uprave avstrijskega Lloyda povabili angleške časnikarje na izlet v Dalmacijo. Na parniku so prižigali umetne ognje in sam parnik je bil pozno v noč krasno razsvetljen. V nedeljo do-poludne se je parnik z angleškimi gosti odpeljal na Brionski otok in od tamkaj v Pulj. V Pulju so se Angleži ukrcali na Lloydov parnik “Metkovič” ter se odpeljali v Dalmacijo. Pred odhodom so se angleški gostje brzojavnim potoni zahvalili ravnateljstvu avstrijskega Lloyda.' TELEPHOIVE s 1270 RECTOR, FRANK SAKSER CO., 109 Greenwich St., NEW YORK, N. Y. PODRUŽNICA: 6104 St. Clair Ave., N. E.„ CLEVELAND, O. — Trgovec Friš umrl. Od sv. Trojice v Slovenskih goricah se piše,: Tukaj je umrl slovenski rodoljub in trgovec g. Jožef Friš. Mož je celo zimo zelo bolehal, v soboto, dne Ž5. maja, ga je v cerkvi med sv. mašo zadela kap in j e bil takoj mrtev. Nekaj dni pred smrtjo je prejel sv. zakramente. —Mariborska policija je prijela Lju- Pošilja najhitreje in najceneje denarje v «staro domovino* Denarne pošiljatve izplačuje c. kr. poštna hranilnica na Dunaju. Kupuje in prodaje avstrijske denarje pod najugodnejšimi pogoji. Nalaga denarje proti obrestim po 4 in 4J odstotke v varne hranilnice. Obresti tečejo od dneva vloge. Vsak vložnik dobi hranilno knjigo. Edini zaupnik v Zjed. državah Mestne hranilnice Ljubljanske. Prevzema realizacije bančnih ali hranilnih knjižic, daje nanje predplačo ali tudi takoj jih izplačuje Prodaja parobrodne li«stk:e za vse prekomorske družbe: vsak potnik dob’ originalen listek, ne pa ničvredni papir. Vse navedeno izposluje točno in ceno Pri raznih družbah ima visoko varščino m so denarji vedno varni. Za obila naročila in zaupanje se rojakom priporoča FRANK SAKSER CO., 109 GREENWICH STREET, NEW YORK, N. Y. devka Smoleta, ki je pobegnil od 75. pešpolka ter ušel iz garnizijskega zapora v Gradcu. — Izpred mariborskega sodišča. Fr. Urbar je v Slov. Bistirici ukradel hi-šini Jus zlato damsko uro, vredno 30 kron, katero je potem prodal urarju Dornu za 7 kron. Ker je že preje dvakrat sedel radi tatvine v zaporu, ga je sodišče obsodilo na štiri mesece težke ječe. — 19 letni Leopold Kmetic je dobil radi nenravnega čina, katerega je izvršil na neki šestletni deklici, štiri mesece težke ječe. Radi istega zločina bo sedel tudi štiri mesece 50 let stari hlapec Alojzij Fischer. — 1. marca 1. 1. sta obiskala posestnika Jožefa Kotnika v Poljskavi Anton Sicherl in Vincencij Kicker. V hišo je hotel priti tudi 21 letni delavec Franc Sprager, že nekoliko vinjen, a so mu zabranili vhod. To ga je tako vjezilo, da je šel v neko bližnjo gostilno iskat svojih tovarišev Goltnerja, Soršaka in Fermin-šeka. Oborožili so se s koli in odšli proti Kotnikovi hiši, da si s silo pribore vstop vanjo. Ferminšek je kmalu odšel, ostali pa so udrli na dvorišče in s koli izkušali vlomiti vrata, kar se jim pa ni posrečilo. Sprager in G°ltner sta dejanje v polnern obsegu priznala, dočim Soršak odločno taji, da bi se bil udeležil poizkušenega vloma. Sodišče je obsodilo Spragerja na tri, Goltnerja in Soršaka pa na dva meseca težke ječe. stvu slovenski, naravnost sijajno manifestiral svoje slovenstvo — Ellers-dorfer je dobil v tem okraju 1434 glasov (pri glavni volitvi 1197), dočim je Nagele dobil samo 954 glasov. In to je ravno ona zmaga, katera nam skoraj popolnoma nadomesti Nagelovo izvolitev. Nagele je bil izvoljen sedaj in nikoli več! Izid volitev v velikovš-kem sodnem okraju nam je gotovo poroštvo zato! — Kadar potrebujete zdravnika, oglasite se pri možu, ki ž njim lahko govorite v slovenskem jeziku. In to je? Dr. Struzinsky. N. Chicago St. KOROŠKO. — Hud boj, mnogo hujši kakor dne 14. majnika, se je bil v četrtek, dne 23. majnika skoraj povsod, kjer bivajo Slovenci na Koroškem — edini slovenski volilni okraj je ostal izven boja, ker si je priboril že dne 14. majnika svojo krasno zmago. V velikovškem volilnem okraju je slovenski kandidat Ellersdorfer ostal v manjšini, ali kako borna, kako revna je večina, ki jo je dobil njegov protikandidat Nagele s pomočjo socijalnih demokratov. Pri volitvah dne 14. majnika je imel Ellersdorfer 1547 glasov, kateri so narasli pri ožjih volitvah na 1897, torej za 330, dočim je Nagele dobil vkljub socijalnodemokratskim glasovom le 2791 glasov, dasiravno je bilo pri glavni volitvi oddanih skupaj 3162 nem-škonacionalnih in socijalnodemokrat-skih glasov. Število Ellersdorferje-vih glasov je torej narastlo za samo toi liko, kolikor je padlo šfevilo nasprotnih zaveznikov. Poleg tega pa je še posebno treba povdariti, da je velikov-ški sodni okraj, po svojem prebival- Vztrnja občudovanje zdravnikov. Zahtevaj ga. Pokusi ga. Proč z operacijami in krvavljenjem, ker Svetogorski čaj za ledvice zdravi trajno: Ledvične, želodčne, jetrne in vse mehurne bolezni. Svetogorski čaj za pijača Zdravi čudovito: Plučnice, na mho tervse bolest esuata.Cena na vod-iddq 50c in$l.Plača do v naprejse Pilse Cent. Laboratory,430 W.18 st.Chicago Pozor rojaki! Naznanjamo Slovencem, da smo otvo-rili novo lepo urejeno GOSTILNO kjer se toči dobro pivo, whiskey in vino ter prodajajo fine cigare. Obiščite nas! DRNULC & BUŠČAJ, Rockdale. Illinois. Kam pa danes? V Lockport! Naprodaj imam tudi več svojih lot. Prodajam šifkarte in pošiljam denar v staro domovino. ANTOiN DOVJAK GOSTILNIČAR. 9th Street, Lockport, I1L Emil Bachman. 580 South Center ave., Chicago, III. Slovanski tvorničar društvenih oj-znakov (badges), regalij, kap, bander ;n zastav. Velika zaloga vseh potrebščin za društva. Obrnite se name kadar potrebujete kaj za društvo. Pišite slovensko. K*-tolog na zahtevanje zastonj. Pozor rojaki! Kupite si farme v North Dakoti m Montani potem bodete neodvisni v par letih. Pridite k nam, da se pomenimo. H. B. Schuster Ycung Building ....JOLIET, ILLINOIS.... G. F. RE1MERS Izdelovalec in prodajalec sladkih pijač v steklenicah: : : : : :Telefon 1343. 229 N. Bluff St.::::::::::JOLIET, ILL. Amemkanski Slovenec Ustanovljen 1. tSgt. Prvi, največji in najcenejši slovensko-katoliški list v Ameriki in glasilo K- S. K. Jednote. Izdaja ga vsaki petek Naročnina za Združene države le proti predplači $1.00 na leto; ra Evropo prod predplači $2.00 na leto. Dopisi in denarne pošiljatve naj se pošiljajo na AMERIKANSKI SLOVENEC JOLIET, ILL. Tiskarna telefon Chicago in N. W. 509 Uredništva telefona Chi. I541- Pri spremembi bivališča prosimo naročnike, da nam natančno naznanijo poleg novega tudi stari nailov. AMERIKANSKI SLOVENEC Established 1891. The first, largest and lowest-priced Slovenian Catholic newspaper in America and official organ of G. C Slovenian Catholic Union. Published Fridayr by the SLOVENIC-AMERICAN PTG. CO. Joliet, 111. Advertising rates sent on application. CERKVENI KOLEDAR. svetniki, katerih ima naša cerkev tako obilno, do one želje, ki je moderni ljudje prav nič ne umevajo, da so smeli vedno Več trpeti in prestajati za Boga. To je bila popolna izobrazba značaja, to so bile značajne osebnosti v najboljšem in pravem smislu besede. Pretehtajmo sedaj oni dve glavni zli našega časa, ki najbolj označujeta brezznačajnost ljudi, razporoko in samomor. Kje ju nahajamo? Ne tam, kjer poznajo verska načela in se jih drže — ti dve hudodelstvi vedno šele sledita celi vrsti zapletenih pregreh— brezznačajriosti. Kaj se je moralo že vse pripetiti, da je kdo prišel do teh hudodelstev; le nikar ne navajati modernih opravičevalnih vzrokov, kakor n. pr. “podedovana nagnjenost" in slično. Kako so se svetniki borili! Ali so bili drugačni kakor ljudje našega časa? Ali takrat ni bilo “podedovane nagnjenosti”? Sedaj je pač običajno in bo vedno bolj, kot je videti, da se hudodelec spravlja rajši v blaznico nego v kaznilnico. To je žalostno znamenje raz-točega oddaljevanja od Boga, brez-značajnosti. In množitev prestopkov in zločinov dandanašnji je občeznana. Odkod prihaja to? Od čimdalje bolj naraščajoče verske površnosti in mlačnosti. Od množeče se čutnosti in žaba voljubnosti, ki slabi človeški rod. Starih dobrih katoliških načel ljudje ne poznajo več, dostikrat celo ne znajo odgovoriti na najpreprostejša vprašanja krščanskega nauka. Držimo se jih odločno in trdno! Naj nas razkričijo kot nazadnjake, kot starokopitnike; naj naf ne izpoznavajo, prezirajo, za-metavajo, preganjajo — to se dogaja vsem onim. po besedah Izveličarjevih, ki hodijo po poti značaja, bodisi v za sebnem, bodisi v javnem življenju. Ka dar kažemo načela in značaj, nas pre ganjajo. Če nočemo še dalje zaiti 1 vrtinec popačenosti, potem se moramo vzdigniti in v resnici vrniti k na čelom naše cerkve; poslušati moramo njene besede in se ravnati po njenih naukih, potem in samo potem bodemo v resnici značajni ljudje. 23- jun. Nedelja Eberhard, škof. 24- (( Ponedeljek Janez Krstnik. 25- d Torek Prosper, škof. 26. “ Sreda Janez in Pavel. 27. u Četrtek Hema, vdova. 28. u Petek Leon II. papež. 29. a Sobota Peter in Pavel. ZNAČAJ IN VERA. (Konec.) Kako pa je razmerje med vršitvijp naše vere in pravim značajem? Pred vsem nahajamo v njej načela, stara načela morale in dogmatike, to je nravnosti in nauka o verskih resnicah, ki so se izkazovala že stoletja; potem nahajamo v njej, moč izobražanja in gnetenja in upogibanja svoje volje. Če si ima človek kaj odreči, ali ima kaj storiti, kar mu je neprijetno, potem mora vedeti, za koga in v kako svrho naj to stori. Beseda “Ne spodobi se ali “Ne pristoji” sama ne bode trajno človeka zadržavala, delati neprijetne reči, in ga ne bode izobrazila v značaj. Vprašati se mora: “Kaj pravi Bog k mojemu življenju?” “Kako je ž njim zadovoljen?” “Kaj pravi Bog k moje mu poklicu, k moji vršitvi in moji de lavnosti?” Če človek na to vprašanje lahko odgovori: Bog odobruje tvoje ravnanje, potem je dotičnik značajen, v drugem slučaju je breznačajen. Odtod je toliko brezznačajnih ljudi na Svetu, ker mislijo, da lahko brez Boga shajajo. Uborni, z vsemi svojimi naravnimi slabostmi obloženi človek ne piore ostati značajen, ako nima pred sabo večnega cilja, ako ne ve, da ga po tem življenju čaka drugo; tukaj ne more živeti kakor angeli, če angeli že tukaj ne pridejo k njemu in mu pomagajo. To vse mu donaša razodetje božje, ki mu daje moč, potrpežljivo prenašati vsa trpljenja posvetnega življenja in se tako izobraziti v značajnega človeka. V Bogu premore človek vse, brez Boga nič; zato je najhujše, kar se more človeku pripetiti, ločitev od Boga. Ločitev od Boga pa je izguba milosti, odvrnitev od Boga je greh. Greh napravlja človeka brez-značajnega. Če torej hočeš postati zna Čajen, čuvaj se greha, kajti greh te dela brezznačajneža. Ozrimo se malce na življenje našega božjega Izveličarja! Potem se lahko spravimo s trpljenjem in zopernostmi tega življenja. O11 bi bil lahko drugače storil, a ni iz poslušnosti do svojega Očeta, bil je “poslušen do smrti na križu”. To je bil značajen čin, kot ga svet nikdar ni videl in ga tudi nikdar več ne bode videl! Bodite poslušni do Boga in krotki in ponižni iz srca! Niti prevzetnost, niti osornost ne izobraža značaja: nasprotno, rado-voljno upogibanje ' volje, poslušnost, ponižnost, podložnost, kakor pravi nebeški Izveličar: Bjodite krotki in ponižni iz srca! To so načela, ki se nam sicer vsako nedeljo in vsak praznik oznanjajo s prižnice; nič novega Vam torej ne pravimo (—morda so nekateri pričakovali kaj novega—); to so preprosti uki naše svete vere, čudovito umljivi za visoke in nizke. Toda samo poslušati pridigo ne zadošča; po njej se mora tudi ravnati. Ker smo sami iz sebe k temu preslabi, nam prihaja naša cerkev na pomoč s svojimi sredstvi milosti, z molitvijo in zakramenti. Če se nas le dotakne prst božji, pa nas njegova milost navduši in razvname k dobremu. Ni tudi družili sredstev, ki bi bila prijetnejša, do-brotnejša in laskavejša, nego molitev in sredstva milosti. Ž njimi so prišli MIROVNA KONFERENCA. Člani druge mirovne konference so se zbrali v Haagu k resnemu delu, posvečenemu vzdržanju miru in blagostanja narodov. Brez vsacega dvoma prešinja skoro vse vlade poštena dobra volja, delovati proti mednarodni napetosti, nastali po sedanji razvrstitvi velesil in po možnosti izključiti nevar nost vojnih zapletkov. O sredstvih k namenu pa nj složnosti. Dočim vidijo Združene države in Nemčija trdno poroštvo za mir v lastni moči in sposobnosti za orožje, išče Velika Britanija zaslombe v zvezni politiki na najširšem temelju. Oba sistema, če smemo tako reči, izpolnu-jeta namen, zmanjšati nevarnost oboroženih spopadov z ozirom na nevar-ščino napada. Pravega vzroka mednarodne napetosti, mejsebojnega nezaupanja, seveda ne morejo odstraniti. Haaške konference imajo zmanjša-vati razpore, poravnavati moteča nasprotja in reševati razporna vprašanja med narodi potom mirovnih razsodišč. Pot, ki drži do tega cilja, je težavna in polna ovir. ki se morajo korak za korakom jn z naporom premagati. Prva konferenca leta 1899. se je sestala, kakor znano, samo pod pogojem, da se je vnaprej izključila razjprava vseh vprašanj, ki so se tikala časti ali življenskih interesov u-deleženih držav. Zato je videti tudi brez upa in neprimerno, staviti drugi konferenci že tako težko nalogo kot je rešitev vprašanja o razorožbi,. Splošni politični svetovni položaj je tej misli začasno mnogo preiteugoden. Napuh drzno dviga glavo na daljnem vzhodu in prepoveduje naši vladi, “veliko batino" dejati predaleč v stran. Nemčija pa mora spričo svoje obkroženosti in osamelosti imeti “sabljo na-brušeno in smodnik suh”. Notranja razprtija na Avstro-Ogrskem in o-mahljivost Italije silijo Nemčijo bolj nego kdaj zanašati se na svojo lastno moč. Čim manj časa bo konferenca potrošila z nebistvenim načrtom razoro-ženja, tem bolje. Čakajo je druge naloge največje važnosti, ki jih bo jako težko rešiti, a brezupne niso. K njim spada predvsem novodobna uravnava pomorskovojnega prava. Gre se za to, da se vzamejo bojem na morju njihove najhujše grozovitosti in zaščiti zasebna lastnina na morju. V to svrho se morata narodopravno določiti še zelo nedoločena pojma: nepristranost (nevtralnost) in tihotapstvo (contrebande). V vsporedu je tudi predlagano, “natanko določiti o začetku so-vražljivosti”. Konferenci se torej nudi velik delokrog in obilna priložnost, pridobiti zahvalo narodov, tudi če pusti vprašanje o razoroženju nedotaknjeno in svetu še ne obljubi večnega miru. krat ne poroča, razun v slučajih velike nesreče, ki se ne more prikriti javnosti. Največje število rudniških žrtev se tiho zagreba in ničesar se ne objavlja o njih. Medtem ko se je poročalo o 151 osebah, letos usmrčenih ob resnih nezgodah, je bilo 294 posameznih slučajev, katerih se ni količkaj naznanilo javnosti, in skupno število lani usmrčenih rudarjev je bilo nad 600. Veliko večino teh nezgod povzročajo eksplozije premogovega prahu ali plinov — smrtonosnega puha ali čada (fire damp) tako kakor premogovega plina — in vendar se je do dandanes malo poskušalo zabcaniti strašno uničevanje človeškega življenja v primeri s tem. kar so storili mno gi evropski lastniki rudnikov. Pa vsaj pogled v bodočnost je nadepolnejši, ker se bodo v kratkem vršile preiskave pod vodstvom zvezne zemljeslovne komisije s poskuševalnico, ki se zgradi blizu Pittsburga. Tam bo majhen premogovnik, v katerem se bodo poskušale priprave za vzdržavanje življenja sredi čada in strupenih parov, ki slede eksplozijam. Če se priprave izkažejo uspešne, bode mnogo manj človeških žrtev, ker se bo lahko hodilo v rudnike takoj po eksplozijah. Poskušale se bodo tudi zboljšane varnostne svetilnice. Oddelek za užigala bo tudi poskušal določiti varnost raznih di-namitov in smodnikov, rabljenih pri razstreljevanju spričo čada (puha) in premogovega plina. Tista razstreliva ki prestanejo poskuse, se bodo ozna-čala kot dopustna (permissible) jn njihova raba se'bode zahtevala od ope-; ratorjev, kakor se dela na Angleškem in v Belgiji. Ker je malo zaščitnih na-redeb v rudniških državah in prav nobene v nekaterih, bi moralo primerno postavodajstvo v tem oziru mnogo storiti, da se zmanjša nevarnost od razstreliv. Če pomislimo na veliki obseg rudne zemlje v Združenih državah in veliko bogastvo, ki izhaja iz te obrti, kakor tudi na njen nevarni značaj, moramo iskreno zaželeti, da se-rudarji zaščiti jo tako varno kot sploh mogoče in da se rudarske razmere napravijo najvarnejše. V čast ni tej deželi, da je daleč za evropskimi deželami v prepre-čanju velikih nevarnosti za človeško življenje. namenjen, da bi pobijal Novo Domovino___ Naš list je pred vsem za do- bro misleče slovenske Clevelandčane in se ne bo utikal v razmere druzih krajev. Ml 'hočemo ’obvarovati naše clevelandske rojake dušne in telesne pogube, v katero jih vabijo ljudje, ki nikakor niso katoličani...” Dvanajst in pol mil. frankov je pridobila v 24 urah neka firma v Bom-bayu. Podrobnosti še niso znane. Nikoli celo svoje življenje ne spe nekatere vrste rib, golazni in žuželk. Mnogo je rib, ki spe le po pet minut v mesecu. Tudi muhe večinoma nikoli ne spe. SMRTNI SLUČAJI V RUDNIKIH. Uradno poročilo je konečno izdano o nezgodah v rudnikih Pennsvlvanije in Zapadne Virginije leta 1906. Isto kaže, da je bilo 588. rudarjev usmrčenih v teh dveh državah in 330 izmed njih po eksplozijah plina ali premogovega prahu. To veliko število bo preseženo letos, ko je že bilo usmrčenih 151 oseb samo v rudnikih Zap. Virginije, dočim jih je bilo isto dobo lani 88, Pomisliti pa moramo pri tem, da se o smrtnih slučajih v rudnikih dosti- V ŠTIRIDESETIH DNEH OKOLI SVETA. Angleški časnikar F. A. Mackenzie je konstatiral, da je danes, ko je zopet otvorjena sibirska železnica in ko bodo zboljšane parobrodne proge družbe Canadian Pacific, povsem lahko, obkrožiti zemljo v štiridesetih dneh in za to pot bo treba prehoditi le 2200 kilometrov. Potovanje pojde iz Londona v Moskvo v dveh in pol dnevih, iz Vladivostoka preko Tsuruge v Jokohamo preko Vancouverja v London v enoindvajsetih in pol dneva, tako da preostane še en dan za počitek. Vožnja na ruskih železnicah je prava zabava, kajti nikjer niso železniški vozovi tako udobni, nikjer nima potnik toliko zabave, nikjer ne najde bolje družbe. Dan in pol vožnje v Moskvo preide zelo prijetno, spi se izvrstno in v obednici se dobiva najbolja postrežba. Žalostno na tem potovanju okolu sveta v štiridesetih dneh je le, da se potnik ne more nikjer ustaviti in ko je dospel v staro rusko prestolnico, si zamore le med vožnjo na drugi kolodvor mimogrede pogledati fantastične zgradbe moskovske slave, na elegantne prodajalnice in na življenje po uli-cadi. Kmalu sede potnik v svetovno-znani sibirski ekspresni vlak, ki odvaja potnika v brezkončne daljave velikanske ruske države. Vozovi so oprem ljeni z največjim komfortom; na nekaterih vlakih so poleg obednic tudi soba za glasbo, kopeli in brivnice. Prebiti trinajst dni v,.vlaku, se zdi v začetku nekako grozno. Toda v resnici, je temu ravno narobe. Sibirska železnica vozi tako počasi, da ni tukaj ni-kakega stresanja. Iz čaše do roba napolnjene z vodo, ki se postavlja na okno, ne pade niti kaplja. Pokrajinska panorama, na katero gleda potnik skozi široka okna, je veleinteresantna in razvija bujne slike ruskega kmečkega življenja. V Irkutsku se prihaja sredi v Sibiriji do popolnoma evropskega mesta in potnik meni, da je prišel v Pariz centralne Azije; tako elegantna poslopja se nahajajo tukaj. Iz Vladivostoka gre vožnja v Tsurugo in od tamkaj v malih japonskih železnicah skozi Japonsko v Jokohamo. Tukaj pričakuje potnika že parnik proge Canadian Pacific, ki ga po dolgi, lepi, mnogokrat tudi viharni vožnji prepelje v Vancouver. Od tamkaj se v enem tednu dospe v London. Padec 1600 m. Zrakoplav Centaur grofa de la Voulsea je počil in padel v treh minutah iz visočine 1600 m, ne da bi bil izmed treh zrakoplovcev kdo poškodovan. Privarčevani denar italijan. izseljencev. Iz Rima poročajo, da so leta 1905 italijanski izseljenci poslali po pošti v domovino 41,960 tisoč 853 lir, leta 1906 pa celo 63,499,496. Slovaki se izseljujejo tudi že v Bolgarijo. Slovaška naselbina viMitro-polu na Bolgarskem je že staf|č;'Sedaj belgradski “Dnevni list” poroči,;da je te dni šla čez Befgrad velika truma ogrskih Slovakov v Bolgarijo, kjer so kupili precej posestva. Največ časnikov šteje vojska urugvajske republike. Sedaj je nastvlje-nih 32. generalov, 173 polkovnikov, 208 podpolkovnikov, 345 majorjev, 496 stotnikov, 1351 poročnikov. Normalno bi to število častnikov zadoščalo za 100,000 mož. V resnici pa republika ne šteje več kot 4124 vojakov z podčastniki vred. Nemški značaj Dunaja je pokazalo porotno sodišče na Dunaju, ki je nedavno sodilo uradnika železniškega ministrstva A. Kampa radi hudodelstva umora. Izmed 13 izžrebanih porotnikov je bilo šest Čehov in sicer gg. Bublik, Jarolim, Vančura, Budin, Belak in Janiček. Potem pa Nemci zmi-rom trde, da je Dunaj popolnoma nem ški. DVA NOVA SLOVENSKA LISTA. “Slovenski Narod” se imenuje tednik, čegar prva številka je izšla v Pue-bli, Colo., dne 26. maja t. 1. Namenjep je baje slovanskim delavcem na zapa-du. Stane $1.50 na leto. Izdaja ga g. Rudolf F. Gregorich. Novi list je po obliki in vsebini podoben "Colorad-skim Novicam”, ki so menda prenehale izhajati. “Danica”, glasilo katoliških Slovencev v Clevelandu, je začela izhajati dne 31. maja t. 1. in stane $r.oo na leto. Slavno uredništvo novega tednika pravi v svojem uvodniku med drugim: “Velik preporod se vrši med slovenskimi rojaki v Clevelandu. Bolj in bolj se ločita tabora katoličanov in nekatoličanov... Naš list Danica ni Napitnine vladarjev. Ko gre angleški kralj h kakej rodovini v posete, daruje služabnikom vedno 5000 frankov,mnogokrat tudi 8000 frankov. Ako obišče kakega vladarja, pušča za slu-žabništvo 25,000 fr.; tudi Viljem II. je dal dvornemu služabništvu toliko, ko se je udeležilo pogreba kraljice Viktorije. Ruski car je bil pa že bolj umazan, kajti daroval je samo 15,000 frankov. Brzojavljanje iz vlaka. Neki brzojavni uradnik iz Turina je iznašel način, po katerem se more brzojaviti iz vlaka, ki vozi s polno paro. Brzojaviti se ne more le drugim vlakom, ampak tudi postajam, ki leže ob progi, po kateri vozi vlak. Novi način brzojavlja-nja so preizkušali pri. Domodossole, in uspehi so nadkrilili pričakovanja. Nova iznajdba bode gotovo jako povzdignila svetovni promet. Škatljice za vžigalice v službi zdravstva. Argentinska zveza proti jetiki si je izmislila izviren način, kako bo razširjala med narod nauke o zdravstva. Na škatljicah za vžigalice je namreč dala natisniti kratke nauke, kakor: “Pazi na vsako prehlajenje ali na vsak katar, ki traje dalje časa”. “Ne vzdi-gaj prahu z vlečkami.” “Kamor prideta sveži..zrak in .luč, kjer vladata jsnaga in Treznost,‘tje, ne pride tuberkuloza!" Delavci na prostem izpostavljeni mrazu in vlažnosti se ubranijo dolgotrajnemu bolehanju zareumatizmom in neuralgijo, ako rabijo Dr. RICHTERJEV Sidro Pain Expeller, ko čutijo prve pojave. To zdravilo odgovarja zahtevam nemških zakonov in ima ne-oporekljiv rekord tekom 35 let. . T, V vseh lekarnah, 25 ^ | ^in 50 centov, ali pa pri ^(r izdelovalcu. F. AD. RICHTER & CO., 115 Pearl St., New York. J. F. KING Lesni trgovec. Cor. DeaPlainea in Clinton Sta. Oba telefon 8. Joliet. TM Joliet National Bait RAZPOŠILJA DENAR NA VSE KRAJE SVETA. KAPITAL ;(vi 00,00 0.00 T. A. MASON, predsednik. G. M. CAMPBELL, podpredsednik. ROBT. T. KELLY, blagajnik. Na voglu Chicago in Clinton ulic. Fini čut lastovk. Profesor Biven je nekoč videl v nekem egiptovskem mestu, kako se je zbrala cela jata tastovk in odletela na pot, dasiravno še ni bil pravi čas za selitev v Evropo. Bivenu se je to zdelo zelo čudno, in je opozoril nekega domačina na ta zanimivi slučaj. “Veste, kaj to pomeni?” odgovoril'mu je ta, “to pomeni, da se bo čez en teden pri nas pojavila kolera. Že dvakrat sem opazil, da so lastovke pred časom odpotovale in obakrat je pri nas razsajala ta strašna moritka.” In kasneje se je prikazalo, da se domačin ni motil. Steklene vlasulje. Čim dalje bolj se opaža da ne marajo ženske več prodajati svojih las. Ker so pa ravno v zadnji čas postale moderne umetne frizure in vložci las, pričeli so vlasuljarji premišljevati, kaj naj store, da nadomestijo pomanjkanje pravih las. Najprej so poskušali s konjsko grivo ter lanom, pa poskusi niso uspeli. Sedaj so pa tovarnarji vlastilj prišli na originalno idejo, da izdelujejo pristne vlasulje iz stekla. Poskusi so dovedli do nepričakovanega uspeha, ker se je dokazalo, da imajo vlasulje narejene iz finih steklenih niti poseben sijaj, a poleg tega so laglje in mehkeje nego pristni lasje. Kičajski stavci. Daši se naši stavci upravičeno nazivajo najinteligentnejši delavci, zaostajajo vendar daleč za svojimi rumenimi kolegi s kitami. Ker ima kilajska pisava za vsako besedo Kje ie najbolj varno naložen denar? Hranilnih ulog je: sz milijonov kron, Rezervnega zaklada je: 800,900 kren. Mestna hranilnica ljubljanska je največji in najmočnejii denarni zavod te vratc po vsem Slovenskem. Sprejema uloge in jih obrestuje po 4 odstotke. Rentni davek plačuje hranilnica sama. V mestni hranilnici je najvarneje naložen denar. Za varnost vseh ulog jamči njen bogati zaklad, a poleg tega še mesto Ljubljana z vsem svojim premoženjem in z vso svoje davčno močjo. Varnost je torej te* lika, da ulagatelji ne morejo nikdar imeti nobene izgube. To pripoznave država s posebnim zakonom in zato c. kr. sodišča nalagajo denar malo-letafli otrok in varovancev Ie v hranilnici, ker je le hranilnica, a ne pos jilnica, papilarno varen denarni zavod. Rojaki v Ameriki! Mestna hranilnica ljubljanska vam daje trdno varnost za vaš denar. jnud pMiju r ¿nji pilili r Pj1}] ) umil ilinti FRANK SAKSER Naš zaupnik v Združenih državah ježe več let naš rojak 109 GREENWICH STREET, NEW YORK, IN NJEGOVA BANČNA PODRUŽNICA 6104 ST. CLAIR AVE., N. E. CLEVELAND, O. Jourr.iu. raro pivo v steklenicah. OBA TEL. » BOTTLING DEPT. SCOTT and CLAY STS. posebno-znamenje, jib mora stavec *vse poznati,, in 'kdor to (z.more,'?velja pri Kitajcih za učenjaka, Tacžnatne-nja imajo zložena v omarah in sicer,da si olajšajo delo, po nekem posebnem redu. Pod besedo “hiša” n. pr. se nahajajo znamenja: vrata, okna, soba, streha itd. Pod besedo “mesto” so spravljeni znaki: ulica, trg, cesta itd. —Tudi uredniki so samo stari in izkušeni učenjaki in pišejo, oziroma rišejo rokopise z drobnimi čopiči. Kaki so kitajski tiskarski “slaniki” in kako o-bliko imajo razne “ribe”, je še tajnost. Denarje v staro domovino pošiljamo: za $ 10.35 ................... 50 kron za $ 20.45 .................. 100 kron za $ 40.90 .................. 200 kron za $ 204.00 ................ 1000 kron za $1017.00 ................ 5000 kron Poštarina je všteta pri teh vsotah. FRANK SAKSER CO. 109 Greenwich Street, New York STENSKI PAPIR za prihodnjih 10 dnij po zelo znižani ceni. Velika zaloga vsakovrstnih barv, oljev in ftrnežev. Izvršujejo se vsa barvarska dela ter obešanje stenskega papirja po nizkih cenah ^Chicago telef. 2734 telet. N 62 7., ČISTIMO OBLEKO. Mi čistimo, gladimo in barvan moške, ženske in otroške obleke d bro, hitro in ceno, ter isto razvažat po vsih delih mesta. Naše delo je izvrstno storj'eno prav mal denar. JOLIET STEAM DYE HOUSE, James Straka & Co. 620-622 Cass St. JOLIET, IL Pokličite nas po telefonu N. I 488. Chicago 489. Collins Street Wine and Liquor House Žgane, galon po $1.75, $2, $2.50, $& $4, in $4.50. Brandies, galon po $2.50 do $5, Vina, galon po $1 do $2. Prodajamo na drobno za nizke trgovske cene.. G. W. KEIBER, Manager 1043 COLLINS ST. N. W. Phone 999. Chicago 2893. —Ä K. S. K. JEDNOTA Osganizovana v Joliet-u, I1L dne 2. aprila 1894. Inkorporovana v državi . t'-' Illinois 12* januarja 1898. VniMUb:..............John R. Sterbenc, 2208 Calumet ave., Calumet, Mich- Pni podpredsednik........Anton Nemanich, 1000 N. Chicago St, Joliet, 111. ■L RodpeedMdnik:.. ............Frank Bojc, aaa Messa are., Pueblo, Colo. Otanmi tajnik:................Josip Dunda, 1002 N. Chicago St„. Joiiet, 111. H Tajnik:.................Josip Jarc, 1677 St. Clair St, Cleveland, Ohio. Mnaalait:.;-V.............John Grahek, 1012 North Broadway; Joliet M- Otahavni vodja:.....Rev. John Kranjec, 9536.Ewing ave.. So .Chicago, Pili Pooblaščenec. ..........Frank Medosh, 9478 Ewing ave., So. Chicago, 111. Trke ini sdravnik: Dr. lfartin Ivec, Cor. Chicago Sc Jackson St., Joliet IH NADZORNIKI: Paul Schneller, 509 Pine St., Calumet, Mich. ! Anton Golobitsh, 807 N. Chicago st., Joliet, 111. it George Stonich, 813 N. Chicago St., Joliet, 111. PRAVNI IN PRIZIVNI ODBOR: Josip Sitar, 805 N. Chicago St., Joliet, III. Marko Ostronič, 92 Villa St., Allegheny, Pa. j Josip Zalar, mL, Box 547, Forest City, Pa. I IZ URADA GLAVNEGA TAJNIKA. PRESTOPILI ČLANI. Od društva sv. Družine S. La Salle, 111., k društvu sv. Jurija 100, Sunnyside, Utah, 6255 Martin Jurkas, 10. junija 1907. I. dr. št. 119 članov. II. dr. št. 35 članov. Od društva sv. Barbare 74, Springfield, IIW k društvu sv. Janeza Evang. 65, Milwaukee, Wis., 10971 Plasnik Jožef, 3. junija 1907. I. dr. št. 45 članov. | .. „ II. dr. št. 114 članov. 3USPENDOVANI ČLANI ZOPET SPREJETI. K društvu svi’Alojzija 88, Mohawk, Mičh.; 8415-Matija Jakša, 3. junija 1907. { ’Dr. št. 30 članov. SUSPENDOVANI ČLANI. Od društva sv. Družine s, La Salle, 111., 10931 Jožef Spelič, 17. junija 1907. Dr. št. 119 članov. ODSTOPILI ČLANI: Od društva sv. Roka 113, Denver, Colo., 11364 Jožef Baudek, 1.2. junija 1907. Dr. št. 24 članov. IZLOČENI ČLANI: Od društva sv. Roka 15, Allegheny, Pa., 10314 Jurij Mihelič, 17. junija 1907. Dr. št. 109 članov. Od društva Marije Sed. Žal. 50, Allegheny, Pa., 2491 ^Mihael Butala, 10. junija 1907. Dr. št. 139 članov. Od društva Marije Zdrav. Bol. 94, Cumberland, Wyo., 9806 Franc Hlačun, 12. jun. 1907. Dr. št. 26 članov. SUSPENDOVANE ČLANICE. Od društva Marije Čist. Spoč. 80, So. Chicago, 111., 1375 Marija Maver, n. jun 1907. Dr. št. 40 članic. ODSTOPILE ČLANICE: 04 društva sv. Roka 15, Allegheny, Pa., 1742 Marija Košek, 18. jun. 1907. Dr. št. 39 članic. IZLOČENE ČLANICE. Od društva Sed. Žal. 50, Allegheny, Pa., 1534 Katarina Butala, 10. jun. 1907. Dr. št. 30 članic. ' - ‘ JOSIP DUNDA, glavni tajnik K. S. K. Jednote. Dr ušt ve nevesti. ---- -r» So. Chicago, 111., 16. jun. — Društvo ritezov sv. Florijana št. 44 K. S. K. J. e praznovalo isletnico svojega ob-itanka zadnjo nedeljo. Vsa katoliška Iruštva so se odzvala našemu povabi-u. kakor tudi društvo sv. Jurija iz Vaukegan, 111. Vreme je bilo krasno n parada tako veličastna, velika, ka-toršne še ni bilo videti nikdar poprej. Srce mi je veselja Utripalo, ko sem jledal, kako so se pomikali zavedni catoliški Slovenci v dolgi vrsti proti Hasino Grove. Resnično, to je bil dan Javlja — dan veselja za nas. Pokazali mo združeni, da se ne sramujemo ve-e svojih pradedov, da nisnto njih iz-lajice. Ne vstrašimo se nobene na-protne sile, ne zmenimo se za podle »sovke: katoliški telički — katere pri-lajajo iz tabora naših renegatov. Ne-istrašeno korakamo naprej in naše teslo je: Vse za vero in narod! K sklepu imam še. omeniti, da sta se ¡tihotapila v našo sredino »■“•Father”-itonič in Ivan Molek, mazač Glas ivobode. Čudno se mi je zdelo, za-:aj se mešata med — katoliške telič-:e, Toliko vama povem, da vaju ne abimo niti vajinega denarja in da se elo sramujemo navzočnosti takih aož. Dovolj nas je katoliških Sloven-ev, da lahko napredujemo in čim daje ostanejo taki ljudje od nas kakor: la Stonič in( Molek; tem večji bo naš apredek. Srčni pozdrav vsem katoliškim Slo-encem širom Amerike in tebi “Amer. Hov.” želim obilo dobrih naročnikov 1 predplačnikov. Lovrenc Samotorčan, vodja. tega katoliškega društva, da smo povabljeni k tej slovesnosti. Pozdravljam vse ude K. S. K. J. John Peternel. I. tajnik. Denver, Colo., 14. jun — Odbor društva sv. Roka št. 113. K. S. K. Jednote je sledeči: Franc Skubic, predsednik, Ivan Arko, podpredsednik, Ivan Klun, tajnik, Josip Erjavec, II. tajnik, Ivan Bavdek, blagajnik, Alojz Andoljšek, zastopnik, * Ivan Bohte, Ivan Mate in Franc Tanko, nadzorniki. Mesečna seja se vrši vsacega meseca 12. dan ob 8. uri zvečer v dvorani Ivana Bavdeka. Naznanjam vsem dru-štvenikom, da naše mlado društvo dobro napreduje, v. vseh zadevah, in upajmo, da ga čaka naj lepša bodočnost. Posebno novega nimam kaj sporočati. Z delom gre še precej dobro, a seveda je plača mala z ozirom na splošno draginjo. Sedaj pa pozdravljam vše brate društva sv. Roka št. 1:3 in tudi vse ude K. S. K. Jednote, a tebi, A. S., pa želim mnogo naročnikov. Ivan Klun, tajnik. okolici in skuša doneti do vsacega rojaka, naznanjujoč mu: Svečanost desetletnice obstanka našega društva bode dne 4. julija t. 1. v naši metropoli, stali bodejo Slovenci kot brat z bratom, stali bodejo kot varuhi milega nam maternega jezika z načelu vihrajočo trobojnico, katera bode prvikrat gledala svet tujega duha. ter z izzivanjem gladila spremljevalko sestro vihrajočo “Amerikankol” S ponosom in ž nepopisno radostjo v srcih se j,e naznanje vzelo, s kako požrtvovalnostjo so se, naša sosedna društvi: podvizala', da nas kot bratje 'jžijjsetijo. — glej v‘najlepšem cvetji stoječe društvo sv. Jožefa, glej vesele tamburaše Ilirce, glej društvo Novi Dom, .društvo sv. Ane, društvo “Slovenije — a glej društvo sv. Petra, povišalo bode celo našo slavnost, kajti i “Ono” si je omislilo zastavo — tedaj je ta slavnost celo dvojna ,— mar je še potreba kaj lepšega? Takajšnji Slovenski ljud je spoznal, da z združenimi močmi in le enim maternim jezikom, se več doseže,nego z razkoljnostjo in zavistjo. Poročila pri zadnji seji, so vse člane iznenadila, marsikatero srce je od radosti vzplapolalo, ko so dohajali delegati od različnih bratskih društev,, naznanjat nam, da smo “Eni”, da čutijo z nami in da hočejo proslavljati z nami tako veličasten dan, kateri se bode prvikrat proslavljal javno kot dan Slovenca v naši metropoli. Program te svečanosti je: Zbiranje društev ob 9. uri zjutraj v “Češki Narodni Budovje” števi 321-325 E. ulica v New Yorku. Nastop.društev po starosti: ob l/i to. uri zjutraj. , . Odkorakanje ob 10. uri zjutraj z godbo na čelu. Prične se z sviranjem koračnice “Sokol” in koračnice “Viribus unitis” — I. N. Kral. V cerkev prišedši vzajemo vsa društva oddeljene prostore. Ob Yz ii. uri se prične slovesna s.v. maša z blagoslovljenjem zastave sv. Frančiška in sv. Petra. Cerkvene obrede bode vodil naš rojak č. g. Alojzij Blaznik in Josip Tomšič z spremstvom domačih gospodov duhovnikov. Po končanih cerkvenih obredih se zopet društva vstopijo in sicer odkorakajo — kot prvo: Društvo sv. Frančiška z svojo zastavo, društvo sv. Petra z svojo zastavo in tem sledijo društva jfb starosti. Godba prične z koračnico: “Naprej” in konča z koračnico “Triglav”. Prišedši v “Češki narodni Budovje” se začne banket z orkestrom igrano: Overture “Slovanske Melodije”. Po banketu petje in splošna zabava. Z najtoplejšo zahvalo vsem društvom in posameznim rojakom, kateri nas posetijo in z njih navzočnostjo razveselijo, sem z vsem spoštovanjem in bratskim pozdravom Vam udani Dragotin Adamič, I, tajnik društva sv. Fr, Ser. sem protestantske vere. Poslušala sem vaše pridige o Najsvetejšem in sem morala ukloniti svoj razum vašim dokazom. Le en dvom me je vedno mučil: Ali.pa gospod vikar res vse to veruje, kar je povedal? Zato sem prišla skrivoma v cerkev, da bi se o tem prepričala in sedaj vem dovolj.” Gospa je postala verna katoličanka. Res ,je;: Besede mičejo, zgledi vlečejo. Zakaj naj matere molijo. Mladi duhovnik Ivo je v svojem dnevniku zapisal kaj ganljivo dogod-bo. Iz moje prve mladosti, pravi duhovnik, imam vedno in vedno v živem spominu sledeči dogodek: Moja mati je prišla iz hiše, oblečena v črno obleko in z mašno knjigo v roki. Jaz sem si nabral polno kapo cvetečega regrada, povijal sem ga v male krožce in delal iz njih dolgo verižico. Ves sem bil zamišljen v svoje delo, še zapazil nisem, kako sem svoje roke zamazal z regradovim mlečkom. Ko ‘zaslišim materine korake vprašam: “Kaj greš zopet v cerkev? Kaj pa delaš tako dolgo, in tolikrat v cerkvi?” “Molim”. “Zakaj pa moliš toliko?" “Zato, da bi bil ti priden in pobožen”. Tako mi je odgovorila mati in je šla. Jaz sem pozabil pri teh besedah na svojo igračo. Gledal sem za materjo, njene besede so mi globoko v srce segle. Misliti sem začel, kako more biti gotovo velika in važna reč: pobožen biti, ko mati toliko v ta namen moli. Kaj pa če bi jaz ne bil pobožen in dober? O kako bi bila mati žalostna! — — — Trdno sem tedaj sklenil ostati dober in pobožen. Pa sem se zopet naprej igral s svojo verižico. Materinih besedi pa nisem nikoli' pozabil, in se jih še sedaj živo spominjam. Rdeča zastava. Sveti križ. Springfield, 111., 17. jun. — Vsem atom društva sv. Barbare št. 74. K. K. Jednote naznanjam, da se je zadnji polletni seji sklenilo, da se do odsedaj zanaprej sprejemali no-udi proti vstopnini treh dolarjev da> bodo čez šest mesecev po vsto-deležni bolniške podpore. Glede društvenih uradnikov se je ii nekaj izpremenilo, namreč name-> odstopivšega predsednika je sedaj edsednik Jernej Mlakar, podpred-inik Josip Zupančič, zapisnikar Jo-i F. Kren, blagajnik Frank Bučar, nadzornik Anton Brešan in III. dzornik John Vild. Vabim obenem vse sobrate tega dru m, da bi se vsi v polnem številu odah povabilu nemške cerkve, h kateri adamo, in se udeležili nove maše, tero bode daroval nemški gospod, ruzega namreč ni, kakor da bi vsa uštva špaljr naredila od šole do cer-e. Saj smo lahko ponosni Slovenci , New York, 12. jun. — Dragi Ame-rikánski Slovénfec 1 -Malo se čp-je iz naše mlade kolonije, dasiravno je naj zanimivejša, ako sledimo razvitku tukajšnjih rojakov. Borili so se tukajšnji Slovenci skoraj 14 let za svojo narodnost — nobena žrtev jim ni bila preveč, s celo močjo so vednó stali kot steber, sadili so si v jednomer narodno lipico, katera čestokrat podkopavana, se jej je zopetno dobila rodna zemljica, rastla je zopet, postajala vedno večja in cvet? Glej! Naše prvo podporno, h K. S. K. Jed noti pripadajoče društvo Sv. Frančiška Seraf, ne zadovolivši se, da je le ono kot slovensko društvo v tukajšnji okolici — ne, pokazalo je tukajšnjim Slovencem — pot — da, kjer jih je množina, tudi več misli, in tako je. naša kolonija v tej metropoli naraščala od leta do leta, cvet lipice je svoje vonjave razširjal — odpadal — in zopet so jela mlada drevesca odganjati, postajala so večja — dorasla so celotna društvo: Dika Slovenstva! Kdo bi bil to sanjal pred 14 leti? Kaj prinese prihodnjost? Y že lansko leto je našo kolonijo iznenadila svečanost prve nove maše, katero je daroval nam vsim priljubljeni častiti gospod A. Blaznik, kako se je ta slavnost z vršila, je pač vsakemu udeležencu še v dragem nepozabljivem spominu. Že takrat se je ukrepalo, da mora tukajšnji Slovenec vso svojo pozornost obračati v prihodnost — sprožil se je top in ta doni kot zvon po naši Odkar je naš Zveličar na Svete IH križu svet odrešil, je križ kristjanu sveto in častno znamenje. Vidiš ga povsod, kamor stopiš. Živim je v krepilo in pomoč in na grobeh stoji kot častna straža, ki ostalim tolažilno pripoveduje, da so umrli v svetem križu našli svoj mir. Tudi v sobi, kjer krščanska mati svoje otroke vzgaja,ne sme križa manj kati. Križ je otrokom tista šola, ki se v nji nauče Jezusa ljubiti, in samega sebe premagovati. Pa krščanski materi ni dovolj, da njeni otroci križ samo gledajo, ne, tudi na njihovo čelo jim ga pogostokrat naredi, da ga nosijo s seboj po vseh potih življenja. In tudi k temu jih navaja, da se prekrižajo pred vsakim važnim delom in od svetega križa pričakujejo božjega blagoslova. Neka mati je imela navado, da je vsakegg , otroka prekrižala, predno je šef zdcjma. Otroci so bili tega tako vŽjeni, da so vselej prosili za križ, predno so šli v cerkev, v šolo ali na iz-prehod. Mati sama je včasih vsa srečna pripovedovala, kako so jo celo odrasli sinovi prosili, naj jih prekriža, predno so odšli na vseučilišče. “Večkrat”, tako je pravila, “sem bila v kuhinji z močnatimi rokami, ko je pritekel najstareji sin, ki je sedaj že profesor: “Mati, že povsod sem vas iskal; vso hišo moram obletati, predno vas najdem.” “To bi pa vendar lahko vedel, da sem v kuhinji, saj moram kuhati. Kaj pa hočeš?” “Mati, sveti križ.” — “E pojdi, saj vidiš da imam umazane roke.” “O, to nič ae de; mati pokrižajte me, ob osmih moram v šolo.” In spoštljivo je pokleknil mladenič pred svojo materjo, ki ga je pokrižala. . Tako naj bi storila vsaka mati. Čim bolj se groze sovražniki sv. cerkve nad križem, tem častneje mesto naj zavzema v vsaki družini. Sprevodnik je dal svoji hčerki majhno rdečo zastavo, da bi se ž njo igrala. Povedal ji je tudi, da rdeča zastava na vlaku “nevarnost” pomenja. “Ali ti vlak ustaviš, kadar vidiš rdečo zastavo?” vpraša deklica radovedno. “Seveda,” odgovori oče, “drugače bi se lahko, velika nesreča pripetila.” Ko je oče odšel, je stekla deklica v kuhinjo k materi. Dobila jo je v kotičku, kjer je bridko jokala. “Kaj pa ti je, mamica?” vpraša otrok sočutno. Ker pa mati ne odgovori, pogleda o-trok po sobi, da bi našel vzrok materine žalosti in glej! Na mizi zagleda steklenico. “O, že vem,” zakliče deklica. “Kajne, mamica, zato jokaš, ker je oče zopet žganje pil.“ Mati ji prikima, nato pa žalostno pravi: “O Bog, vsak dan je huje. Naposled izgubi še službo in potem smo na beraški palici.” % Otroku so segle te besede globoko v srce. Kako naj pomaga? Tiho sede k materi in se zamisli, Čez nekaj časa pa mu obrazek veselja zažari, našel je novo misel —■ ki mora kaj izdati,-Ko pride drugo jutro sprevodnik k steklenici, da bi se z žganjem okrepčal, zagleda na steklenici rdečo zastavo, signal, da je nevarnost. Koj se domisli, kdo je to napravil. Sram ga je. Hitro vzame steklenico in jo vrže med črepinje, rekoč: “Odslej ne bom več pil.” In bil je mož-beseda. vina na prodaj Naznanjam rojakom, da prodajam naravna vina, pridelek vinograda JOHN GRAHEK GOSTILNIČAR. <« 99 Hill Girt Vineyard Dobro vino od 35o do 45c gal., »taro vino po 50o galon, riesling vino po 55c galon. Tudi razpošiljam pristen drožnik in fino slivovko. Fino mu škatel vino po 50c galon. Na zahtevanje pošjem uzorce. Vsa naročila pošljite na Stephen Jakše, — Rox 77— Crockett, Contra Costa Co.,Cal. Točim vedno sveže pivo, fino kalifornijsko vino, dobro žganje in tržim najboljše stnodke. Prodajam tudi trdi itt mehki premog. ...TELEFON 2252.. WI3 N. Broadway.___JOLIET, TT,L, A. Scboenstedt, naslednik firmi Longhran & SchoenstedKi Vprašajte svojega mesarja za katere^je dobiti pri vseh mesarjih. J. C. ADLER & CO. na Exchange St; . JOLIET, ILL. Moč dobrega zgleda. Francoski pisatelj Gaume pripoveduje sledeče: Škof Mermillod je spreobrnil kot vikar neko protestantovsko gospo tako, da ^am ni vedel kedaj. Imel je navado, da je šel vsak večer pred Najsvetejše. Po opravljeni večerni molitvi se je globoko priklonil^ poljubil tla in odšel. Nekega večera je storil prav tako. Bil je že pri vratih, kar začuje za sabo stopinje. Iz bližnje spovednice je stopila gospa. “Kaj delate tukaj ob tako pozni uri?” jo nagovori duhoven. Gospa odgovori: “Jaz — Rojakinje, ako potrebujete klobuke, pridite k gospej Chulikovej, ker ona vam postreže z najboljšim blagom za mal denar. KJE JE LOUIS FABIAN PODO-mače Čuček, doma iz Žužemberške fare? Ako je še med živimi, prosim ga naznaniti meni. Jos. Čerček, Box 393, Great Falls, Mont. Pzt IŠČE SE JOHN BENČINA DOMA iz Lovškega potoka. Za njegov naslov bi rad zvedel Jer. Lavrich, 500 Moen Ave., Joiiet, 111. Mesto poplavljeno. * Atene, Grško, 18. jun. — Vsled dol-kotrajnega deževja je reka Lithos prestopila bregove in poplavila mesto Trikkala V Tesaliji. Nad tretjino hiš je razdejanih in mnogo oseb je utonilo. Trikkala ima kacih 22,000 prebivalcev. V Wisconsin, Kdor želi si ogledati farme v Wis-consinu ima lepo priliko v torek 25. junija. Samo deset dolarjev stane za tam in nazaj. Tiket veljaven za 10 dni. Sedaj se lahko izbere zemlja, ker se vidi kaj in kako raste na njej. V deželi Wisconsin, Wood Countyju, to je na sredini dežele (poglejte na zemljevid) se prodaja sedaj zemlja po $15 dollarjev aker na mala splačeva-nja. Lahko si izbereš gojzd, ali pa ka kor te veseli. C. E. Antram in naš rojak Ignac Česnik gresta v Wisconsin si ogledati to zemljo, zatorej ima vsak lepo priliko iti ž njima. Kdor želi iti naj bo v torek zjutraj 25. junija' ob 8. uri v Barber Buildingu North Chicago St., soba 205-206 drugo nadstropje. Oba telefona 247, Joiiet, IH- Fino izdelane klobuke za ženske in tudi može vse po novi modi. Nizke cene, Rojaki, podpirajte z vsemi naročili predvsem domača podjetja! Posojuje denar proti nizkim obrestim. S Kupuje in prodaja 4 zemljišča. Preskrbuje zavarovalnino za j ■ -■ posestva, ■~**K****JŠd:i, Prodaja tudi prekomorske vozne listke. COR. CASS & CHICAGO STREET I. nadstropje. SVOJI K SVOJIM! PrDct in edina slovenska tvrdka v Ameriki. Č Vsih društvenih potrebščin. John N. Gosar Co. 719 High St., W. Hoboken, N. J. Priporoča se vsem slovenskim društvom za blagohotna naročila n. pr. društvenih zastav, znakov (badges) re-galij, pečatov, gumbov (buttons), knjig, slik križev, podob, itd. Vsa dela se izvršujejo iz najboljšega blaga in po kar mogoče nizki ceni. Z bratskim pozdravom JOHN N. GOSAR CO. Član K. S. K. J. in J. S. K. J. § « < X a, O KS H a o » S3| O ►“» ¡3 H 0.1 i-» S! < o o at < X m X NIKJER BOLJŠE IN CENEJŠE. JOSIP JQNTES 801 N. Chicago SL N W. Phone M15 Priporoča rojakom svoje dobrozaioženo MESNICO katerej ima na razpolago najboljše sveže in prekajeno meso. Dobra portrežba in nizke cene Rojaki, o priliki obiščite Slovenski dom kjer se toči vedno sveže in najboljše pivo, žganje, vino in druge pijače ter prodajajo najboljše smodke. V obilen poset se vam priporoča, 123 Pine Street, Prodajom tud: parobrodne listke ter pošiljam denar v star« domovino. John Povsha, lastnik HIBBING, MINN. ANTON NEMANICH 205-207 OHIO STREET, JOLIET, ILL. Prvi slovenski pogretniški ZAVOD IN KONJUŠNICA. Chicago Phone 2273. Northwestern Phone 416. Priporoča se Slovencem in Hrvatom ob vseh svečanostih kot krstih, porokah, pogrebih L dr., ter imam na razpolago dobre konje in kočije po zmernih cenah. Na v9e pozive, bodisi po dnevu ali po noči se točno ustreza. Stanovanje 1000 N. Chicago St. N. W. Phone 344. «CGISTtftt» Med italijanskimi banditi.) (Iz zapiskov newyorskega detektiva.) in razburjenje me je premagalo m nehote so se mi'zaprle oči. Nenadoma začujem bližajoče se korake. Brezšumno se bližam' k stopnji- Častiti "bralec ne sme misliti, da policijskemu uradniku ne nudi življenje nobenega’ drugega razvedrila, kakor vedno gonjo za zločinci. Tudi mi doživimo prijetne ure v veseli družbi in jaz za svojo osebo lahko rečem, da sem se v njih seznanil in sprijaznil z duhovitimi možmi. Policijski u-. radniki smo si kakor živ krog, hodimo i vsak teden drug k drugemu v posete in preživimo tako marsikatero veselo -.urico skupaj. V sledečem vam bom pripovedoval dogodek, ki ga je nam za salo pravil prijatelj, ko nas'je bilo ravno večje število zbranih v prijazni sobici tovariša Melvilleja. Da bi se ne dolgočasili, prosili smo Henrika Seldona, naj nam pripoveduje iz svojega življenja. “Ali, gospodje, res ne vem, kaj naj bi vam povedal.” ‘‘Brezmiselnost !” je vzkliknil Melville.” Kdor je toliko potoval kakor ti, mora nekaj vedeti. Bogve kako dolgo si bil v Italiji, pa bi nič ne vedel o banditih!" “Dobro,” odgovori Seldon smehljaje. “Pravkar mi je prišlo nekaj na misel. Res je,*v Italiji sem doživel čudovit, nekoliko romantičen dogodek." Zapalili smo si nove smodke, primaknili stole bliže k peči in poslušali. “Vi veste, da je bil moj oče premožen posestnik; njegovp zemljišče je ležalo blizu Hudsona. Imel je povsem originalne nazore in eno izmed njegovih mnenj, ki si jih je vtepel v glavo, je bilo, da se ne sme na nikogar vplivatp; kako naj si izbere svoj poklic, češ, da se ta že v mladosti jasno pokaže. Že od mlada sem imel posebno ljubezen do risanja; vsak košček papirja, ki sem ga dobil v roke, sem poslikal z najčudovitejšimi podobami. Moj oče je hotel videti v tem mojem nagnjenju poklic za slikarja in mi je zato preskrbel potrebno vzgojo. Ko sem bil star dvajset let, sem imel že precej izobrazbe v tej stroki. Ker pa gem se nameraval posvetiti večinoma slikanju z oljnatimi barvami, sem šel leta 1825 v Rim, da v - slavnem mestu starodavnih umetnin končam svoje študije. Takrat ni bilo potovanje tako ugodno kakor dandanes in mnogo težav in nadlog sem moral premagati, predno sem dospel do cilja svojega potovanja. Prva skrb sedaj mi je bila, da dobim prijazno stanovanje. To se mi je tudi posrečilo in nato sem začel pridno kopirati stare slikarije. Ali neskončno dolgočasno in enolično se mi je zdelo življenje v Rimu, ker takrat sem bil v cvetu svojih let in sem hrepenel pred vsem po hrupnem in razkošnem življenju. Kmalu me je vsega in vsega prevzelo domotožje. Nad mano se je bočilo jasno italijansko nebo, jaz pa sem koprnel po mračnem in hladnem severu in z bolestjo v srcu sem se spominjal na dneve, ko sem gledal bledo mesečino, razlito v srebrnih valih ob bregovih Hudsona. Nekega dne sem leno koračil po rimskih ulicah, kar zapazim starega gospoda, ki se je s trudom držal na nogah. Hitel sem k njemu in mu ponudil svojo pomoč in dejal: “Gospod, vi ste bolni! Ali vam morem s čim po- streči?” “Hvala. Ali moja bolezen je samo navidezna in me le včasih napade." Moje nadaljnje povabilo, da bi šla v bližnjo kavarno, je stari gospod sprejel. Kozarec vina ga je zopet pokrepčal. Starec je bil okoli šestdeset let star; sivi lasje so obdajali njegov plemeniti, odkritosrčni obraz; vsa njegova postava je navdajala človeka nehote s spoštovanjem. Sprva sva se pogovarala po italijansko; ko pa sem se dal starcu na prijazno'njegovo vprašanje spoznati za_ Amerikanca, se je nenadoma dvignil, me prijel za roko in vzkliknil v angleščini: ‘“Sedaj sem še enkrat toliko ve--sel kot preje, da sem se seznanil z vami. Vi si ne morete, da sem se seznanil z vami. Vi si ne morete mi šiiti, kako zelo ljubim vašo domovino, ki sem se za njeno svobodo boril in krvaVel!” “Res?” “Da. Udeležil sem se vojne za neodvisnost vaše domovine in sem imel iz-vanredno srečo, da sem videl zmago nesmrtnega VVashingtona. Vi morate z menoj, da vas predstavim svoji družini. Kako se bodo vsi razveselili, da vidijo Amerikanca, ker mnogo sem jim že pripovedoval o veliki deželi!” Začel sem se nekoliko opravičevati, češ, da nisem dostojno in prav o-pravljen, da bi me predstavil damam itd.; ali vse ni pomagalo prav nič in moral sem ugoditi želji svojega prijatelja. Gospod Morelli je živel v svoji vili, kake tri ure oddaljeni od Rima. Vila je bila jako krasno zidano poslopje. Družina me je sprejela nenavadno ljubeznivo in med prijaznimi ljudmi sem preživel nekaj najsrečnejših trenutkov svojega življenja.Pri slovesu so me prosili; da naj jih večkrat ali vsaj enkrat na teden posetim, kar sem po kratkem premišljevanju tudi obljubil. Vsled tega znanja se je obrnilo moje življenje na bolj prijetno stran. Go- spod Morelli je bil izobražen in izkušen mpž, ki je v 'OŠVojevalni vojni mno go občeval z Washingtonom in mi je mogel tako marsikaj povedati iz življenja slavnega junaka. Ni čuda torej, da sem se veselil tistih dnij, ki sem jih imel preživeti j5ri njem in v ljubeznivi njegovi družini. Naenkrat nastanejo v Rimu čudovite govorice.-^Neznana roparska četa je pričela razsajati v bližnji okolici Rima, da, bila je celo toliko predrzna, da je udrla v predmestja. Poveljeval ji je neki Velesco, krvoločen človek, ki se ni u.strašil nobenega zločina. Zelo sem se zanimal ža te govorice o roparjih, zlasti ker. so se grozovita dejanja odigrala takorekoč pr.gjd mojim nosom in torej niso bila izmišljene pripovedke nekaterih oseb. Željno sem bral tiste časopise, ki so pisali o banditih. V svoji fantaziji'sem si živo naslikal grozovito osebo strašnega poglavarja banditov in posledica tega je bila, da sem se zače.l prav resno bati roparjev, zlasti še ponoči. Neko soboto sem si najel lahek, maj hen voz, da se popeljem v Morellijevo vilo. Ko pridem tja, 'se je zbralo že precej gostov. Sedli smo k okusnemu obedu in govorili o terri in onem. “Ali ste že čuljji ^¿grozovitem umoru, ki se je zgodil sinoči?” je nenadoma vprašal-eden. izmed-gospodOv,-'- ■ N^ «e,, .pripovedujte,so .doneli klici od vseh strani. “Vsi veste, da se Velesco s -svojo četo zopet - klati v'okolici. Njegova predrznost pa se je pomnožila od zadnjih napadov desetkrat toliko kakor je bila poprej — pač sramota za oblasti! Blizu mene je stanoval policijski uradnik, gospod Algero, in ta si je vse prizadeval,- dá bi dobil' bandite mrtve ali žive v svoje roke. Vso . okolico je preplavil z vojaki, ali vse je bilo brezuspešno; Velesco se je znal dobro skriti. Sinoči pa je bil Algero z všO družino z bodalci umorjen. V smrtni rani zvestega uradnika je bilo bodalce in nanj je bil pritrjen listič, kjer je bilo zapisano: “Tako se maščuje Velesco.” Groza je spreletela zbrano družbo in dolgo je trpelo, predno smo se oprostili mučnega vtisa. Vsak je kaj vedel o grozovitežu in radovednost, da bi ga videl, se je v meni podvojila. “Pijmo šampanjca,” je vzklikni! gospod Morelli, ker govorica o teh krvavih dogodkih se mu je zdela preveč mučna, “pijmo, plemenita pijača bo razveselila naša srca!” Rečeno, storjeno. Zamašek za zamaškom je počil in razposajeno zletel proti razkošno okrašenemu stropu. Na Velesca in njegovo roparsko četo smo kmalu pozabili. Hitro in prijetno je bežal čaš in dan se je nagnil k zatonu. Ker sem imel drugo jutro važen opravek, sem moral že o mraku odpotovati. Ko je gospod Morelli videl, da se ne dam zadržati, me je prosil, naj v svoje varstvo vsaj dve pištoli vzamem seboj. To sem tudi storil, se poslovil od družbe, ki je obžalovala, da moram že oditi in se hitro odpeljal. V daljavi se je oglašal grom, bliski so švigali skozi temno noč. Grozno razlegajoči se grom je prepodil vinske duhove, ki so mi rojili po glavi in samotna pot mi je poklicala v spomin vse govorice, ki sem jih čul o Ve-lescu: vsak grm, ki je rastel ob potu se mi je zdel kakor temna postava bandita. Vedno glasneje se je razie gal grom po _ ozračju in bliski so se ■užigali, da mi je jemalo vid. Dež je .padal, kakor bi lilo iz škafa in le’zdaj-pazdaj so razsvetlili vijugasti bliski temno noč. Ker pota nisem dobro ppznal, sem sklenil, da si poišče ni primerno mesto in počakam konca nevihte. V hipu je zažarel, blisk.in par korakov daleč sem zapazil star stolp; taval sem v temi proti stolpu in posrečilo se mi je, da sem dospel na pravo mesto. Konja, in voz sem dal v napol razpadli hlev in stopil v staro, razpadajoče poslopje.' . Zidovje je. bilo ©črnelo in kamepit^č. stopnice žo me...Vodile t zgornje prostore; tupatam šo bila vzidana okna in tožeče je tulil veter sko zi ubite šipe. Nenavadna okolica,', vihar ih misel na Velesca: vse to me je navdalo silnim strahom, ki se je še potrojil, ko sem nenadoma zapazil v kotu stolpa žerjavico'. Jasno je bilo; da. je bil nekdo še pred malo urami tu, ali pa je še .sedaj v solpu, morebiti v zgornjih nadstropjih. Pazno, z napetimi ušesi sem prisluškoval; ali tuljenje viharja je zadušilo vsak drug šum. — Ko sem se nekoliko pomiril, sem se toliko opomogel, da sem pričel pre iskovati okolico črnega poslopja. Na šel nisem nič vznemirjajočega in zato sem se vrnil v sobo, kjer je žarela žer javica, prepričan, da poleg mene ni no benega človeka v razvalini. Toda stoj — zgornjih prostorov nisem še prav nič preiskal. Splezal šem pd razdrtih stopnjicah navzgor in stopil v tesno sobo s prav tako začrnelimi stenami. Pogledal sem vse prav pozorno in ker nisem dobil čisto nič sumljivega, sem sklenil, da noč prebijem tu. Napel sem pištoli in legel na tla k počitku. Vino cam, odkoder sem mogel pregledati spodnjo sobo, ne da bj me kdo videl. Deset osf|i> je vstopilo.' Vsi so bili opravljeni -kakor banditi in oboroženi od nog'do glave; bil sem trdno prepričan, da so to Velescovi ljudje. Naredili so ogenj? sedli okolu in okolu njega, se pogovarjali hitro in živahno in poželjivo ogledovali dva zaboja, ki so ju bili seboj prinesli. Polagoma sd se pričeli prepirati, že. so^zgrabili za o-rožje, kar se pokaže glavar' na’pragu. Policijski opis tčgchlftjoža se je popolnoma vjemal z njegovo postavo. Bil je krepak mož, star okolu štirideset let. Rdeči ognjeni plamen je podelil divjemu njegovemu obrazu nekoliko fantastični izraz. Grozno se je zakrohotal, ko je pogledal po deseto-rici. ‘Zopet prepir! Res, vesel vas mora biti človek! Ali vraga, jaz ne razumem, zakaj bi ne mogli živeti v miru in slogi, kakor se spodobi poštenim banditom!” Eden'5 izmed njih se je hotel opravičevati. “Tiho, ne maram nič slišati!” je vzkliknil glavar. “Ali ne ležite tu okolu ognja in se imate dobro, kakor da ste sami na svetu? Kje je mož, katerega voz je v hlevu?” Kurja polt me je oblila pri teh besedah. Vedel sem, da je rešitev nemogoča. Ko je glavar izgovoril, so zgrabili banditje za puške. ‘'Mi ne vemo za nobenega moža,” so odgovorili na njegovo zadnje vprašanje. “Ko smo prišli ' -sem; ' je bil -stolp--popolnoma prazen;” ■ ■ ';i< . . • •• .. , ‘Dva naj preiščeta okolico!” je zapovedal VelpscQ. - ;•< Takoj .sta odšla dva bandita) Glavar je nepotrpežljivo koračil po sobi. Čez nekaj minut sta,se vrnila,'-: . -. “No?” '' ?: “Nobenega sledti o kakem človeku nisva našla; voz je še sedaj v hlevu.” “Dobro:” Smrtna tišina je vladala v sobi. Menil sem, da je nevarnost že minula. Čez nekdj časa vpraša Velesco: “Ali ste stolp preiskali?” “Ne. Kdo Se bo drznil v levov brlog?” “Kdo ve? Hočem, da se preišče.” Velesco je šel po stopnicah in četa mu je sledila. Bežal sem v zgornje nadstropje. “Tu ni nikogar,” je zaklical .Velesco, ko je pregledal sobo, ki sem jo bil pravkar zapustil. “Pojdimo še više!” Stolp je imel ’dri nadstropja in je končal z ravno ploskvijo, kamor sem silnem strahu skoro brez sape pribe- žal. Vedel sem in čutil, da sem izgubljen, nobena človeška pomoč me ni mogla rešiti iz groznega položaja. Kakor divja zver v železni kletki sem begal sem-tertja — pod mano pa je zijalo temno, globoko brezdno. Kurja polt mi je oblivala čelo; kar začujem korake ban ditov. Obšel me je tak strah, da sem bil ves izven sebe in sklenil sem, da se rajši zaženem v temni prepad, kakor da bi imel živ priti banditom v roke. Ozrl sem se čez zidovje in na enkrat zapazim kake tri čevlje dolg in dva palca debel železen drog, ki se je vodoravno vzpenjal nad najgorenjim oknom in bil trdno vzidan. Hipoma me spreleti rešilna misel: niti trenutka nisem smel izgubiti. Splezam čez zid, se krepko oprimem z rokami droga in že sem visel navpično nad groznim prepadom. Roparji so dospeli vrh stolpa in ga pazno preiskovali. “Glavar, kakor vi diš, tu ni nobenega.-človeka,” so de jali Velescu. . ‘ “Mogoče, da res ne,” odvrnil je Velesco počasi. “Zlodja, tukaj gori rfi :^¡r¿v nič pri jetno,” je opomnil edenlžmed banditov. “Veter piha' in dež lijé, da sem moker že do kože.” “Dol!'’ je zapovedal glavar. Globok-zdihljaj se mi ukrade iz pr: Roke so mi bile grozno-'utrujene in zdelo se mi je, da se1,$eltezri$:drog pod težo mojega telesa krivi bolj in bolj. Moral' sem torej hitetiV'vrhu stolpa se mi je zdelo vse mirno in tiho. Dvignil sem glavo. . “Ha, ha,” se je zakrohotal glavar in se nagnil čez zidovje. “Ne boš mi ušel ne, fantiček moj!” Železni drog se je krivipbolj in bolj V svojem obupu sem vzkliknil: “U-smilite se me in ne dajte mi umreti tako strašne smrti!” Z nadčloveško močjo sem se, zavihtel kyišku proti vrhu stolpa. “Ne, umri boš kakor pogine pes!” se jé zadrl Velesco ih me sunil nazaj. V smrfnčrn ‘strahu sem ždel ha drogu, onemogli prsti šo drseli navzdol — med porogljivim -smehom banditovim sem zaprl oči, da bi tako vsaj grozovitega prepada ne videl in ------ “In?” smo vzkliknili vsi zajedno, skoro brez sape od nestrpnega pričakovanja, ko je Seldon v tem trenutku prenehal. “In zbudil sem se, gospoda moja.. . Vse sem samo sanjal. Medpotoma sem bi! namreč zadremal in ker mi je bilo stopilo vino v glavo, se mi je vedno domišljija o umorih in ropih vezala v sanje. K sreči je moj konjiček dobro poznal pot in sva prišla brez nezgode v Rim. Lahko si mislite, kako vesel sem bil, ko sem se zbudil iz grez nih sanj!” Radosti življenja je mogoče le tedaj uživati, kadar eta molki ali ženska pri najboljšem zdravju. Oni, ki trpe na, kaki bolezni želodca ali jeter, so vselej zdražljivi, sitni in otožni, dočim so oni, ki dobro prebavljajo, vedno uljudni, veseli, podjetni, polni življenja in dovtipov. Nikakor ni težko doseči dobrega prebavljanja, ker Trinerjevo zdravilno grenko vino vam bo vselej prineslo dober in zdrav okus do jedij in temeljito prebavnost. Sami veste, da to pomeni popolno zdravje, kajti pravilno prebavljena hrana se spremeni v telesu v čisto kri, ki je vir življenja. Zahtevanje po tem zdravilu je bilo vedno in je še vedno tako veliko, da se dan za dnem prikazujejo različne ponaredbe z namenom, da varajo ljudi, toda naši čitalci vedo, da je le Trinerjevo zdravilno grenko vino jedino pristno kot najpopolnejše družinsko zdravilo in kot najzdraveje namizno vino na svetu. Dober okus. Dobro prebavljanje. Dobro zdravje. Močni živci. Močne mišice. Dolg-o življenje. Jedino to zdravilo in nobeno drugo ne doseže, tega, in prepričani bodite, da se vselej izognete mn©-gim boleznim, kadarkoli je rabite. Rabite je za povečanje okusa, kot krepčilo, kot kri čistilca, ali kot zabranilo bolezni. V POZOR! — Kadar rabite Trinerjevo zdravilno grenko vino kot zdravilo, se morate vzdržati špirituoznih in varjenih pijač. Dobite je v lekarnah in dobrih gostilnah. JOS. TRINER, 799 South Ashland Avenue, CHICAGO, ILL. Mi garantiramo popolno čistost in polno moč v naših sledečih specijalitetah: Trinerjsvetn brinjevcu, slivovici, trpinovcu in konjaku. .1. .x-*-x-x--x~x~X“X-x~x~x--x~x~x~x~x-x**-xh~x-<~xhh~x~x~x~x-*x-xh-**x-x-x~x-x~x~x~x--x-x POZOR, ROJAKI! Naznanjam, da sem otvoril novo-urejeno Moderno gostilno National Buffet v katerej bodem točil najboljše por-terjevo pivo, izvrstno žganje, domače vino in prodajal dišeče smodke. Prodajam premog. Rojaki Dobrodošli! ANTON T. TERDICH, 203 Ruby St N. W. Phone 825. Joliet, IH. JOHN J. MEDEN 772 W. 22nd St. CHICAGO. IZDELOVATELJ Prodajem tudi naraven brinjevec in tropinovec. Zahtevajte ga ' v gostilnah, Rojaki! Ogibajte se krivonosih tujcev in podpirajte domača podjetja. —Rodoljub. Mi hočemo tvoj denar ti hočeš naš les. Če boš kupoval od nas, ti bomo vso-lej postregli z najnižjimi tržnimi cenami. .. Mi imamo v zalogi vsakovrstnega lesa« Za stavbo hiš in poslopij mehki in in trdi les, late, cederne stebre, deske in šinglne vsake vrste. Nas prostor je na Desplaines ulici blizu novega kanala. Predno kupiš LUMBER, oglasi s. pri nas in oglej si našo zalogo! Mite bomo zadovoljili in ti prihrinili denar W. J. LYONS, Naš Office in Lumber Tard na voglu DESPLAINES IN CLINTON Grayhek & Ferko MESNICA 207 Indiana St. Joliet. Ilh NIZKE CENE N. W. Phone 606. Velika prodaja domačih krvavic 10 prekajenih klobas. Pošiljam iste slovenskim trgovcem na vse kraje. Pišite po cenik. Imamo veliko zalogo svežega, slanega in prekajenega mesa. DOBRA POSTREŽBA. . Chicago Phone 15», FRANK MEDOSH 9478 Ewing Ave., vogal 95th ulice, en blok od slovenske cerkve sv. Jurija So. Chicago, 111. Gostilničar. Izdeluje vsa v notar ska dela, prodaja šif-karte ter pošilja denar v staro domovino vestno in zanesljivega. Poštena Postrežba vsakemu. Telephone 231; South Chicago Spoštovani gospod ravnatelj America Europe Co. ew Yorku A ko čez šest dni po uporabi naših zdravil ne opazite, da se Vam je bolezen zboljšala, potem nam pošljite zdravila nazaj in mi Vam hočemo porsnitt den tr, kjer, mi neJemo da bi nam kedo zdravila plačal, ako mu ista n 5 koristijo. . Kako/ vidite, da imamo za vsako bo rze:: ro- mne zdravnike, kjer en sam zdravnik nemore vse bolezni z sigurnostjo zdravit. — Za zastara- | ne in kronične bolezni pa imamo specialiste. Pobijajte vse pisma na Slovenski oddelek, od AMERIKA EUROPA CO 161 Coiiimbas five., Hew lark. Ako je hvaležnost umestna, za Vaš trud spodom zdravnikom, potem bodi mi dovoljei potom zahvaljujem, Vašim gospodom zdravr Vam gospod ravnatelj, za velik ust eh katerega ste imeli pri moji bolezni, na kateri sem trpel toliko let in kat mogli v nobenem zdravstvenem zavodu ozdraviti, r: remu kraju kakor tudi tukaj v Ameriki ir2. Slišal sem od mnogo ljudi, da ste jih tudi Vi ozdravili, radi tega Vam dam rad, to pismo na razpolago, da isto v časopisih prijavite, ter da narod čim preje od Vaših zdravil zve in da se more prej pomagati preono, da postane bolezen kronična. Naj toraj to moje pismo pride v javnost, da zve narod kje da se dobro in sigurno zdravi, da se razširi, kje, da se tako izvrstna zdravila dobe. Hvaia Vam za dobroto katero ste mi storili zozdravljenjem moje bolezni, ter katero izkažete vsaki dan mojim bolnim rojakom v tem delu sveta, kjer so bili do sedaj samo izrabljeni po drugih zdravstvenih zavodih. Vaš udani J. CERAZO. KAJ HOČEMO Ml? Da se nam zglasijo oni ljudje kateri imajo najtežje bole: ni, zastarele in kronične, katere drugi zdravniki niso tnogli ozdraviti. Ako ’pišete na nas, predložimo Vaše pismo našemu zdravniškemu zboru, kateri hoče Vašo bolezen preiskati, ter Vam potem poročati, ka kšne. narave je, kakšne r o. lodice lahko nastanejo, kako se morate zadržati, kako se morate zdraviti, koliko čaša bode zdravljenje trajalo, i. t. d., 7 ako Vas sprejmemo, da Vas ozdravimo, bodite tedaj uverjeni, da se to gotovo zgodi, kjer mi vsakemu bolniku garantiramo, katerega v zdravljenje sprejmemo. Ako vam drugi zdravniki niso pomagali --Potem nikar ne mislite, da ni za Vas pomoči. |ečemo Vam, da, ako se čez nekoliko dni, po uporabi OROSI zdravil, ne počutite boljše, povrniti hočemo denar. Kdo drugi Vam mora takih zdravil dati, kakor so OROSI zdravila, katera so sestavljena po predpisih najimenitnejših zdravnikov, ki so se leta in leta z raznimi bolezni bavili, dokler niso za posamezne bolezni zdravila našli, s katerimi se mora gotovo ozdraviti. Vedite, da OROSI zdravila, ne ozdravijo samo človeka, temveč istega tako okrepčajo, da se po zdravljenju popolno dru-zega čuti. OROSI zdravila so jamčena v Zjedinjenih državah, v dokaz temu ima vsako zdravilo številko 3402. GLEJTE KAJ NAŠ ŽUPNIK PRAH! POZOR, ROJAKINJE! Ali veste kje je dobiti najboljše meso po najnižji ceni? Gotovo! V mesnici J. & A. Pasdertz se dobijo najboljše sveže in prekajene klobase in najokusnejše meso. Vse po najnižji ceni. Pridite toraj in poskusite naše meso. Nizke cene in dobra postrežba je naše geslo. Ne pozabite toraj obiskati nas v našej novi mesnici na vogalu Braodway in Granite ceste. Chic. Phone 4531- N. W. Phone II13 Ustanovljena 1871. MtllMMoialBit Of Joliet, Illinois, Kapital in preostanek $300,000.00. Prejema raznovrstne denarne uloge ter pošilja denar na vse dele sveta. J. A. HENRY, predsednik. JOSEPH STEPHEN, podpredsednik, C. H. TAL COTT. blagajnik. joHisr LEMOMSONS Marble Works m So. Joliet St., Joliet, 111. Chicago Phone 3911. Izdelujemo nagrobne spomenike po najnižji ceni, od $5.00 in višje. Tu dela tudi vaš rojak g. MATH. STUKEL po domače Šuštar. Kiltii pasovi. MI IMAMO NAJVEČJO ZALOGA KILNIH PASOV V MESTU. CENA $i.oo do $5.00. FLEXER & REICHMANN LEKARNARJA Cor. Bltiff aud Exchauga Streets JOLIET, ILL. KRIVI NOS. i Češko spisal Vaclav Kosmak. — Preložil Jožef Gruden. Ni gršega človeka od dovtipneža, ki zajemlje snov za svoj takozvani dovtip iz hib in slabosti drugih ljudi, sam pa ne strpi najmanjše šale, nikar že, da bi se sam iz sebe pošalil. No, jaz pa sem poznal moža — čemu bi tega ne povedal javno — duhovnika (saj že počiva v Gospodu in njegovemu spominu to ne bo v nečast), ki je bil drugačen šaljivec! Nikoli ni razžalil človeka, dasi je zabaval vse, in je naj-raše sam nase obračal smešne in vesele dogodke. Nekoč sem ga obiskal. Bilo je poletu. Peljal me je na vrt. Tamkaj .sva sedla v uto in še zabavala v veselem pogovoru. Starčku ao šle besede iz ust kakor med in modre njegove oči so se mu kar smejale. Čudom sem se čudil, kako more biti v tako sivi glavi toliko vrlih, detinsko veselih misli. Z veseljem sem mu zrl v obraz. — Gledate moj krivi nas? se je zasmejal starček. Bil je mnoga leta strasten njuhalec in od neprestanega njuhanja se mu je odebelil njegov že od narave veliki in zakrivljeni nos še bolj in je bil jako na desno stran nagnjen. Jaz sem se izgovarjal: To ravno ne, a zdi se mi res nekam čuden — Veste, prijatelj, kako sem jaz to dobil? — Kaj pravite dobil? Menda vendar ne. Jaz sem menil, da imate od rojstva takega. — Ne, ne! Dogodilo se je to šele v mojem štiridesetem letu. Poslušajte — to so vam čudne reči, in so vredne, da vam jih povem. Pastiroval sem v D... Nekoč je prišel prijatelj k meni, in ko je videl, da sem za doma oblečen, v-prašal: Kaj ne poj deš danes v K... Jaz se čudim: I kaj pa je tam? — Vizitacija, glej ga no, kaj ne veš? Brž se obleci, da he prideva prepozno. In res se nama je mudilo, zakaj, do K... je bilo tri ure hoda. Vihral sem kolikor mogoče in v tej naglici pozabil napolniti si tobačnico. Med potjo sva se razgovarjala, in jaz nisem opazil, da sem skoro pri kraju s tobakom. Ko sva šla kake pol ure, sem videl, da ga ni prav nič več! Lahko si mislite, kako sem se vstra-šil. Prijatelj ni njuhal, a jaz brez tobaka in to še poltretjo uro! — Prijatelj me je tolažil, da dobim morda v bližnji vasi tobak. Jaz sem zmajeval z glavo, vendar pa še upal. Prišla sva v vas. Krenem brž k trafiki in potrkam na okna: Lot tobaka ža njuha-nje!" —5..Ga nimamo! Da te turška motika! Ta bo lepa! Pobral sem v tobačnici zadnji prašek, vzdihnil in vtaknil tobačnico v žep, pa se vdal v svojo usodo. Mahneva jo naprej. Dospela sva v gozd in. korakala po lesu več kakor eno uro. Kraj gozda je stalo nekoliko revnih, lesenih koč. Pri prvi koči me prijatelj slučajno pogleda, pa prebledi. -— I kaj pa ti je? me je vprašal. — Meni? Nič! — Kaj ti ni slabo? — Ne! — Hvala Bogu! Uustrašil sem se, da te je zadela kap. — Kako to? — Kaj nič ne čutiš? Nos se ti je o-brnil na desno. Jaz se primem za nos — in v resnici: ves se mi je nagnil na desno stran, kakor ga imam še dandanašnji! — Joj, joj! sem se čudil jaz. Kaj takega pa še ne. — Kako se je to zgodilo, častiti gospod? — Kaj ne čudno se vam zdi, in res je to nekaj čudnega, je pripovedoval starček. Prijatelju sem rekel: — Čutil sem sicer nekako pokanje, pa se nisem zmehil za to, misle, da mi nos tako usiha, — pa se mi je krivil. V tem hipu me prijatelj naglo prime za ramo in pokaže na desni roki hišo. — Lej, lej, tam-le nad oknom— “orel”, nemara bodo imeli tobak. Brž skočim čez škarpo proti cesti in hitim k oknu. — Imate tobak za njuhanje? — Imamo. Samo navadnega — Nič ne de, samo brž mi ga dajte dva lota. — — Pomislite si — nos je začutil tobak že s ceste in ker se nisem zmenil za “orla” jaz, se je nagnil sam na ono stran, in odsihmal mi tako zakrivljen sedi v obličju gotovo za kazen, ker sem ga hotel takrat prezirati. Pomislite si to mrcino! Tlesknil sem z rokami in zmajal z glavo: — To je šala! Kdo bi dejal, da je to mogoče? * — Torej vidite! Drug bi mi niti ne verjel. — Tudi jaz bi ne verjel, da nisem na svoje oči videl vašega nosu. Tedaj pa oba v smeh. * * * Mili bratec, ali ni to zdrav humor? Kaj ni taka šala boljša od obrekovanja in obiranja? Krajša hlačnica. Častnik: “Infanterist Lisjak, vaša leva hlačnica je daljša od desne. Kaj je to?” Lisjak: “Ponižno ‘meldam’, gospod ‘lajtman', to je od tega, ker je bil včeraj “geldtak’ in sem ves denar, ki sem ga ‘fasal’, v levi žep ‘ferzorgal’!” Pri novačenji. Polkovni zdravnik čvrstemu novincu: “Imaš li kaj napak?” Novinec: “Jezik se mi nekoliko zapleta,” Zdravnik: “To nič ne de; pri vojakih je 'itak treba molčati!” Ni ošaben. Stotnik okrega vojaka, katerega je pogostoma videl jako zanemarjenega in zamazanega, in mu reče: “Ali te ni sram, da si tako umazan in zanemarjen, tvoji tovariši pa so tako čedni?” Vojak: “Častiti gospod stotnik! Jaz hvala Bogu, nisem tako ošaben, kakor so drugi!” Sitno. Korporal: “He, Cene, jaz ti bom pokazal, ti umazanec! Kakšna je tvoja puška? Blatna in umazana je kakor gnojne vile! Takoj mi pojdeš k rapor-tu!” Cene: “Prosim, gospod korporal, šele zdaj vidim, da sem v naglici vzel — vašo puško!” Napredek. Malgaj svojemu tovarišu: “To -me veseli, da naš korporal vender že bolje misli o meni. Prej me ni imenoval drugače,, nego bik, zdaj mi samo še pravi, da sem tele.” Prehitro umrl, Korporal: “Ponižno naznanjam, g oglušenje, vse DOiezm na očeh, izpadanje las, iusi?e aii prh uaglavi, srbenje, mazulje, lišaje, ture. hraste in rane, vse ženske bolezni na notranjih organih, neurastenični glavobol], i. t. d. kakor tudi vse ostale notranje in zunanje bolezni. Tu edino se ozdravi jetiKa r, točno in popolnoma, kakor tudi vse bolezni. Zatoraj rojaki Slovenci! mi Vam svetujemo, da poprej nego se obrnete na katerega drugega zdravnika ali zdravniški zavod, prašate nas za svet, ali pišete po Novo obširno kujigo „ZDRAVJE“, katero dobite zastonj, ako pis mu priložite nekoliko znamk za poštnino. Ta knjiga obsega preko 160 strani z mnogimi podučlivimi slikami v tušu in barvah. Moške lahke spodnje obleke za poletje po 50c, 75c in $1.00. Moški fini letni $2.50, $3 in $4. Ne pozabite, da mi tudi prodajamo več pohištva kot katera druga prodajalna v Jolietu, ker naše blago ie ceno in dobro. DOUBLE BREASTED PARISIAN SACK Kujiga Zdravje Vsa pisma naslavljajte na sledeči naslov Ozdravljena od. slabokrvnosti, kašlja, težke bolezni, v prsih in zlatenice. Ozdravljen od reumatizma v rokah in nogah. The Collins N. ¥. Medical Institute 406-408-410 N. Chicago Street 140 West 34tli St NEW YORK, N. Y. Potem smete mirne duše biti prepričani v najkrajšem času popolnega ozdravljenja Johana Košir () Box iza North Bergen, N. J. r* John Trebeč Box 196 Tercio, Colo, Halo, Johny ! farje in jih malali, zvečer boste pa v finih kavarnah s šampanjcem zalivali svoje veselje. Da, vse to vas čaka na Francoskem, v Parizu, sredi mesta na placu. Ker je Amerika f.ue, zato so-drugi, uprite svoje oko proti Francoski, kjer vzhaja solnce vaše svobode... Kakor je slišati, ima Kaker že vse plane narejene. V Svobodi bo v kratkem razobesil torbo: Sklad—Konda in Kaker—za rajžo na Francosko. In teh svojih planov je tako vesel, da je v teh hudih časih pozabil na vse; vedno žvižga in poje tisto pesem:. Jaz pa pojdem na Francosko, Gor na Unterprajzovsko, Nobeden drug ne pojde z mano, kakor Moja Svoboda itd. Živj.o francoska dežela, živjol! Pavliha s Centre. Kje si pa bil včeraj? Saj veš kje, tam kjer je največ zabave. Ali še ne veš, da je največ zabave v GOSTILNI. JOHN KOŠIČEK, 590 S. Centre ave. CHICAGO, ILL. Pismo iz Chicage. — Vsakemu je znano, kaj je to caherlin. To je posebne sorte štupa za muhe. V starem kraju to štupo devljejo v gobco in z njo špricajo muhe. Če muha to štupo le malo poduha, pa vsa pijana skače in se premetava, dokler ni hin. S takim caherlinom so poštupali čika-ške socialiste porotniki pri Kondovi in Kakerjevi obravnavi. Ta obsodba je zanje tako huda štupa, da sedaj res ne vedo, kje se jih glava drži. Kje pa smo? ali smo še v Ameriki? — tako drug drugega začudeno sprašujejo. Konda in Kaker — oba sta jo prima-hala čez lužo samo s tem namenom, da bosta v Ameriki farje fiksala, zato ker v Ameriki je vse frej in se vse sme. Sedaj se je zgodilo ravno narobe; farji so oba sfiksali. Konda in Kakerja košta že blizu enega tavžen-ta; težko zasluženi kranjski denar so judje požrli, amerikanski porotniki so pa oba enoglasno spoznali sposobna, -da ju bo sodnik trančiral. Prekleta Amerika! tako sedaj socialisti kolnejo to deželo svobode. Dosedaj so mislili, •da je Amerika tista srečna dežela, kjer se sme farje tako fiksati in martrati, kakor kdo hoče; sedaj so pa spoznali, da ni tako. Zato pa pravijo: Zdaj bo pa vsega konec; Amerika je ratala farška dežela. Gudbaj, farska Amerika! Kam pa sedaj? Vidite, prijatelji socialisti, Pavliha je dober človek in vsakemu dobro želi in privošči. Kaj pa, socialisti, če bi jo vi udarili ha Francosko? Poglejte, tam je kakor nalašč za vas. V Ameriki ni nič; Roo sevelt s škofi dopisuje in vsa gosposka z duhovni vleče. Na Francoskem je pa vse drugače. Tam gredo pa policaji lepo v cerkve in vso zlatnino poberejo, potem gredo pa še V farovž, pa duhovna ven sezefiejo; in duhoven se mora ven spraviti če ne zlepa pa zgrda. Vidite, socialisti, kako bo to fletno za Vas! Tam sredi Pariza na haupt placu boste imeli svoj Office; to bo hiša v najmanj 6 štukov. Tri štuke bosta imela Konda in Kaker, da bosta Svobodo futrala; v zgornjih treh štu-ikih bo pa Proletarec afne guncali In tam skozi velika, lepa okna bodo gledali z višav doli na pregrešni svet’ gospodje Konda in Kaker in drugi veleumi. Da, pri oknu bodo stali, cviker na nosu, dolgo cigaro med zobmi in trebuščki se bodo tresli samega veselja, ko bodo videli, kako tam spodaj potlačeno hodijo pregnani katoliški duhovni, z marelco pod pazduho in s kuferčkom v rokah, otroci pa za njimi mečejo kamenje in policaji jih suvajo v hrbet. Vidite, sodrugi, tam bo življenje! Čez dan boste sedeli v svojih oficih in cigare kadili in pisali čez Pozor, Roiaki BRAY-EVA LEKARNA S. HONET, KROJAČ 918 North Chicago St, Joliet, IM. Ko pridete v Rockdale je najbolje da se oglasite pri meni, ker na razpolago imam vedno sveže in mrzlo pivo, kakor tudi druge pijače in dišeče smo-dke. Moja gostilna je v sredini mesta zato se imenuje se priporoča slovenskemu občinstvu v Jolietu.:::::: ■ Velika zaloga. Nizke ctne —104 Jefferson St., blizu mosta.... Naznanjamo, da smo otvorili GOSTILNO. v katerej bodemo točili fino Citizens pivo, žganje in vino. i v a m, popravljam in čistim obleke. Po najnižji ceni ANA VOGRIN, 603 Bluff St., Joliet, N. W. tel 1727. IZKUŠENA BABICA. (Midwife.) Se priporočam Slovenkam, Hrvaticam. C. W. Brown, preda Robt. Piieber, pod pred» W. G. Wilcox, kasir. NA PRODAJ LOTE OKOLI POLJ-ske cerkve na hribčku, v obrokih po $i.oo-na teden. Vprašaj: Anton Ko-šiček, 1151 N. Broadway, Joliet, 111. Rojakom se priporočam v obilen poset Ig-iiac Verbich 120 Moen Ave. Rockdale, 111. 208 Jackson St. Math. Stefanich, Manager. Kapital $100 000.00. BARBER BUILDING. JOLIET, ILL. je otvoril svoj nov hranilni oddelek 3. dec. 1906. Uloge po En DOLAR in več se prejemajo v tem oddelku. Obresti se plačujejo od vlog po 3 ODSTOT. NA LETO ter se obrestna svota, če ne dvignjena pripiše glavnici na prvi dan meseca januarja in julija. Za vsako vsbto, ki je hranjena en mesec plačamo obresti in tudi na prvi poslovni dan vsacega meseca pripišemo obresti k svotam, ki so bile vložene pred petim dnem vsakega meseca. Certifikati kažejo po 3 odst. obresti od vsake vsote, ki je bila uložena šest mesecev. Ta banka je jamčena od vlade Združ držav. Nje trgovina je poslovana po nacionalni bankarski postavi ter se mora podvreči pregledu in eksamino-vanju4 Ta banka je odprta od 9. ure zjutraj, pa do 4. ure pop. KJE JE JOHN KOLAR DOMA BLI zn Semiča na Belokranjskem. Pred par meseci je bival v Nashvvauk, Minnesotta. Cenjeni rojaki so na-prošeni da naznijo njegov naslov Amerikanskemu Slovencu. TROST & KRETZ GLUH ZOPET SLIŠI Če rabi moj Ušesni balzam, kt trajno zdravi ne samo šumenje, zvonjenje v ušesih in nagiubop. ampak tudi popolno gluhoto-Cena z navopom in poštnino ie $1.10. Razpošilja po vplačanm vnaprej samo C. G. FOU EK, lekarnik, 586 S. Center ave., Chicago, 111. Ceoik pošiljamzastonje — izdelovalci — HAVANA IN DOMAČIH SMODK, Posebnost so naše “Tke D. S.” lOc. in ‘‘Meerscliaum” 5g, Na drobno se prodajajo povsod, na debelo pa na 108 Jefferson cesii v Joiiet llls German Loan and Savings Bank. MARTIN WESTPHAL, taa N. Bluff St. JOLIET. ILL. Denar na podojilo Pogojujemo denar na zemljišč: pod ugodnimi pogoji. MtiNROE Bros Bar Sum. and Porter. q J. O SMITH BOTTLER Van Buren St., Joliet, 111. na voglu Scott & Ohio cesti Joliet, 111. Slovenska gostilna GE04LAUTERER ----izdelova Ici- ZASTAV IN REGALU Kjer se toči vedno sveže pivo, izvrstna vina in žganja ter prodajo prijetno dišeče smodke. Northwestern Phone 348. JOLIET Cor. Columbia in Chicago Sts. CHICAGO, ILLINOIS 164-166 E. Madison Si Trda glava. Korporal: “Gospod stotnik, ponižno naznanjam, da je treščil trobcev konj dragonca Svetina s kopitom po glavi!” Stotnik: “Je li dragonec težko ranjen?” Korporal: “Ponižno naznanjam, da se dragoncu ni zgodilo nič, pač pa si je konj nogo zvinil!” Henrik H. & Menno H. S T A S S E IN Sobe 301 in 303 Barber Bldg. JOLIET. ILLINOIS. Javni «a NOTAR r* VSTEAJA ZE 25 LET Točim Izvrstno pivo, katero izdeluj« slaynoznana Joliet Citizens’ Brewery. Rojakom se toplo priporočam. Mi izdelujemo zastave, regalije obšite z zlatimi nitmi in svilo, vse delo je ročno. ROJAKOM priporočam svojo Gostilno,*PK Kupuje in prodaja zemljišča v mestu in na deželi. Zavaruje hiše in pohištvu proti ognju, nevihti ali drugi poškodbi. Zavaruje tudi življenje proti n> lam in boleznim. tje vsakovrstna v notarsko ko spadajoča pisanja. Izdelujemo tudi uniforme, kape, gumbe in drugo v to področje spadajoče blago. Še jeden tak vzgled. (V vojaški šoli). Častnilc^^Tako, zdaj sem vam povedal, kako se morate vesti, kadar se vozite po železnici! Rekrut Štober, zakaj ne sme vojak pomoleti glave skozi okno, kadar se pelje po predoru (tunelu)?” — Štober: "Da se predor ne poškoduje!” kjer se toči vedno sveže pivo, žganje ter najboljša vina. Tržim tudi domače smodke. Ant. SkLOff, N. W. Phone 609. 113? N. Hickory St., Joliet. Ako vaše društvo rabi kaj od teh reči pišite nam predno naročite drugje. Gov nemško in angleško. m m ü m mfMmwmmwmwwwww m