PTUJ, lO.seiJiembrn 1970 lETG XXIII., št. 35 Cena 0,60 din OLASILO 800IALI8TICNB ZVBZB DELOVNeCA L1008IVA Med graditelji ceste Ormož - Obrež Prvi kilometer asfalta Dela na rekonstrukciji ce- ste Ormož — Obrež zelo do- bro in hitro napredujejo, prejšnji leden so potegnil! že prvi kilometer asfaltne plasti, ki je debela skoraj 8 cm. Slabo vreme, ki v zad- jem času ovira gradnjo se bo, tako upajo, popravilo in cesta bo do roka gotova, (15. oktober). Most v »Kravjaku« na potoku Rakovnjsk je v končni fazi gradnje, medtem ko imajo z mostom na Pušen- skem potoku zaradi stalno visoke vode velike težave in bo prav gotovo najtežje iz- vedljiv objekt na trasi te prenovljene ceste. Sedaj asfaltirajo s polno paro. Ker mostu v Pušencih še ni, so si uredili obvoz po poljski cesti, da bodo lahko nadaljevali z asfaltiranjer*. Asfalt vozijo iz asfaltne ba- ze v Hočah. Cez približno 10 dni. če bo seveda lepo vre- me, bo prva asfaltna plast z vmesnimi prekinitvami, na omenjenih mostovih gotova. y i.iku gradnje so 'halete!-" na nekaj nepredvidenih te- žav' kot so močvirna tla itd. Težave imajo tudi zaradi te- ga, ker je cesta za lok!klni promet odprta, vozijo pa se tudi tisti, ki ne stanujejo v krajih ob cesti v rekonstruk- ciji, Včasih prihaja do ne- ljubih scen. Naj navedemo eno od njih. Pripeljal je av- to s tujo registracijo ravno v trenutku, ko je Janko Hladej z velikim strojem za razgri- njanje gramoza opravljal svoje delo in planiral velike kupe. Ravno se je »zapičil« v enega izmed njih, zato je šoferju pokazal, naj se u- makne in počaka. Šofer tega fii hotel upoštevati in je ri- mi naprej tako dolgo, da se je končno zrinil mimo. Ko sta bila vzporedno, je šofer osebnega avtomobila z gesto pokazal Hladeju, da je malo neumen. Ker je.Hladej delal ta dan že 12, uro in je bil u- trujen, so mu zaradi tega po- pustili živci. Pograbil je kla- divo, skočil s stroja in se po- gnal za osebnim avtom. Ujel ga seveda ni, šofer pa se mu je še vedno norčeval. Na- Kliučje je hotelo, da sta se naslednji dan spet srečala. Tokrat je Hladej že prej u- stavil svoj stroj in tako pri- čakal svojega »prijatelja«. Hladej si je mislil, češ, cesta je odprta samo za lokalni promet in poleg tega se še tako ošabno obnaša, V tem avtu pa se je tokrat peljal predsednik občine Ormož, tov, Franc Novak, ki za do- godek pejšnjega dne ni ve- del in tudi Hladej ga ni po- znal, Prav tako tudi Hladej ni vedel, da se šofer avtomo- bila z inozemsko registraci- jo lahko vozi' po tej sicer za- prti cesti, ker je bil na do- pustu na Humu. Hladej je oba krepko nadrl in grozil s (Konec na 2, strani) Tako naslaja asfaltirana Cesta Ormož — Obrež S seje centralnega delavskega sveta in upravnega odbora živilskega kombinata INTES, Maribor, v Ptuju Pred ponovno po- dražitvijo kruha? Prejsujt felrtek slu zasctla- la v Ptuju ccntrulni delav- ski svet iii upravni odbor Ži- vilskega kombinata ►»INTES« iz Maribora. Člani obeh or- ganom upravljanja so se zadr- žali najdalj časa pri obravna- vi poročila o poslovnem uspe- hu podjetja za prvo polletje lelošnjega poslovnega leta. Uvodoma naj omenimo, da bo v ki-alkem podan predlog ob- činskim skupščinam za po- novno korekluro cen pekov- skih izdelkov. Najbrž ni po- trebno omeniti, da gre za po- dražitev in ne za pocenitev. Po informacijah, ki smo jih zabeležili na seji, je letos pše- nica precej dražja in nam bo je najbrž do prihodnje žetve zmanji».aIo. Predstavniki organov u- pravlja^ija ŽivLlskega kombi- nata Intes so se na soji soo- čili z za^skrbljujocimi pokazo- valci posilovanja: VLADO STEBLOVNIK, ge neralni direktor Intesa je v svoji razpravi med drugim dejal: ►^Ob trenutnih indika- torjih našega poslovnega u- speha nikakor ne moremo iri ne smemo bila zadovoljni. Kljub povečani prodaji naših izdelkov in povečanju celot- nega dohodlva, nikakor nismo uspeli povečati dohodka ix)d- jetja. Vzroke zato iščemo predvsem v povečanju proiz- vodnih stroškov. Pšenica se je letos občutno podražila, ponekod celo za 7 S din po kilogramu. Povsem enostaven račun nam pokaže, kako hud udarec je to za našo delovno organizacijo. Rž nam že sedaj primanjkuje. Pričakujemo u- krepe širže družbene skupno- sti. Naš edini Izhod je ponov- na korelvtura cen pekovskih izdelkom S tem predlogom se bomo bližnji prihodnosti obi^nil; na občinsike skupšči- ne. . TE DNI DOMA IN PO SVETU ZBRANI SO PREDSTAVNIKI NEUVRŠČENIH Lusaka, glavno mesto Zam- bije, je te dni prizorišče tretjega velikega srečanja neuvrščenih. Med mnogimi državami neuvrščenih je tu- di predsednik Jugoslavije Josip Broz, ki je prispel v Lusako v nedeljo popoldne, na letališču pa ga je prisrčno pozdravil zambijski predsed- nik Kaunda. Zasedanje kon- ference neuvrščenih se je pričelo v torek dopoldne na ravni ministrov. Jugoslovanska delegacija je takoj po prihodu v Lusako pričela s široko politično ak- tivnostjo. Predsednik Tito se je sestal z Indiro Gandhi, s Kaundo, Haile Selasijem in Riadom. Državni sekretar za zunanje zadeve Mirko Tepa- vac pa se je sestal z alžir- skim zunanjim ministrom Butefliko. PRETRGANA POGAJANJA Izraelska vlada se je odlo- čila pretrgati pogovore z a- rabsiVinko Reš<-< Ptuj je razpravljal o problemih ptuj- skega obrata in poudaril, da je letos stanje v njihovem o- bratu precej boljše kot lani v istem obdobju. Predvsem pa je poudaril, da imajo precej- šnje težave z \ajenci pekov- ske stroke. Na 10 razpisanih učnih mest za vajence se je prijavil le en kandidat. Po- dobne težave spremljajo tu- di druge obrate Živilskega kombinata Intes. Sklenili so, da bo tra\'plivrdgovcumlhwy da bo treba vplivati na iz- boljšanje tega problema pred- vsem z materialnim stimu- lansom, t. j. določiti višje na- grade za vajence. Diskusija o podražitvi kru- ha bo v kratkem torej spet aktualna. Na sejah in sestan- kih ne bo nič manj »\Tofe« kot pri peki kruha. Kruh je kruh, naš vsakdanji kruh. gost, ki ga imamo vsak dan na mizi. Nekateri ga nimajo dovoij! Zavedamo se, da ga morajo imeti tudi zaposleni v Intesu, Najbrž pa bo mora- la reči o tem besedo tudi šir- ša družbena skupnost, ki do- pušča nenehno divjanje cen drugim proizvodom. Četudi gre včasih /a 100 ®o poviša- nja cen — to ^ prezremo«. Pri kruhu pa je ponavadi vroče. Najbrž zato. ker ga pečemo v peči, J. Slodnjitk Prekinitev pogovorov pa ni bila sprejeta s prevelikim presenečenjem, kajti mnogim je jasno, da bo Izrael na vse načine poskušal preprečiti u- veljavitev resolucije varnost- nega sveta. UGRABITVE LETAL VSE BOI.J POGOSTE Sveto\'na javnost spreje- ma ugrabitve letal že kot vsakdanjost. Menda ni ted- na. v katerem ne bi zračni »gusarji« zahtevali od čla- nov posadk, da pristanejo i\a povsem drugih letališčih, ka- kor tislili. kamor so name- njeni. Palestinski komandosi Ljudske fronte za osvobodi- tev Palestine so v enem sa- mem dnevu ugrabili štiri v;-- lika letala last družbe Pan American, izraelske družbe El Al, švicarske Swišsair in ameriške družbe TWA. Za- nimiva je usoda ugrabljene- ga letala na frankfurtskem letališču, ki je na pot; prot Srednjemu vzhodu preletel tudi Zagreb, kjer so sporo- čili, da so mu dovolili prelet, KasiTcje se je letalo usmerilo proti Gazi, iz Bejruta pa so sporočili, da je v^erjetno pri- stalo v Ba-idadu ali Amanu. OBISK NE3ISK1', DELEGA- CIJE Na povabilo ZKJ in SZDL.T se je teden dni v naši državi mudila delegacija socialde- mokratske stranke Zvezne republike Nemčije. S pred- stavniki jugoslovanskega družbenopolitičnega življe- nja so se nemški gostje po- govarjali o raznih oblikah sodelovanja; izčrpne po.go- vore pa sta imela vodja nem- ške delegacije Herbert Weh- ner in generalni sekretar SZDLJ Beno Zupančič. PREDSEDNIK TURŠKE VLADE DKMIREL ODPO- TOVAL Po petdnevnem uradnem obisku v naši državi je od- potoval turški premier Su- lejman Demirel. ki je bil gost predsednika ZIS Mitje Ribičiča. Oba predsednika vlad sta razpravljala o od- nosih med balkanskimi drža- vami ter ugotavljala, da je razvoj optimističen. Premier Demirel je povabil na urad- ni obisk v Turčijo predsed- nika Tita, ki je vabilo tudi z zadovoljstvom sprejel. Da- tum obiska bodo določili ka- sneje. ODLIKOVANJE IMIIH MA- RLVKU Član izvršnega biroja predsedstva ZKJ Ekivard Kardelj je v Ljubljani izro- čil članu sveta federacije Mihi Marinka ob njegovi 70- letnici red jugoslovanske zvezde z lento za njegovo dolgoletno in uspešno revo- lucionarno delo. VREME do nedelje, 20, sej>t. 197« Polna luna bo v torek, 15. septembra, ob 12.10, Napoved: Spremenljivo vreme bo. Na splošno pa je pričakovati, da bo v tem času padlo velika dež- .ia. Kakšen dan pa bo tudi lepo vreme. Večjih ohla- ditev še ne bo. Alojz Cestnik STRAN 2 TEDNIK — ČETRTEK, 10. septembra ig^i Problematika cen živine in mesa Velike težave pri oskrbi tržišča in nerealno narašča- nje cen živine imajo svoj izvor v neurejenih proiz- vodnih odnosih v živinoreji. Zato je republiški zavod za cene predlagal, da se pri Go- spodarski zbornici Slovenije sklene poseben sporazum med vsemi akterji v proiz- vodnji in prometu z živino in mesom, ki naj bi imel dvojni namen. Vskladil naj bi ma- loprodajne cene za sveže me- so z dejansko tržno situacijo v odkupu živine ter vplival na povečanje proizvodnje mesa s stimulacijo pitanja na večje količine mesa in s tem tudi na stabilizacijo cen. Pomanjkanje živine izziva na trgu brezobzirno licitira- nje odkupnih cen, ki tržne situacije ne morejo izboljša- ti, trend cen pa v(^i neusmi- ljeno navzgor. Sami proizva- jalci takim gibanjem cen ne zaupajo in zato kljub pove- čanim odkupnim cenam pri- vezovanje telet le počasi na- preduje. Da bi omejili neod- govorno preplačevanje živi- ne, so na Hrvatskem že skle- nili splošen dogovor, ki pred- videva občutne kazni za pre- plačevanje telet nad dogo- vorjenim nivojem cen. V se- danjem položaju je najbolje solidirati se s Hrvati, ker nas izkušnje iz preteklosti uči- jo, da smo doslej grešili prav zaradi izostanka skupnih ak- cij. Visoke odkupne cene telet so glsvna ovira za pitanje na večjo težo in izključujejo vsak ekonomski račun pita- nja. Ce hočemo povečati ko- ličino mesa na trgu, moramo najti sredstva za p>okritje razlike med realno in trzne ceno za vhodni material. Ker teh sredstev praktično ni, je Zavod za cene SRS predla- gal, da se s sporazumom u- stanov; republiški namenski sklad za pospeševanje pita- nja, v katerega bi se stekala sredsiva v obliki obveznega prispevka, ki je vštet v pred- videnih maksimalnih drob- noprodajnih cenah mesa. Podpisniki so bili po tem sporazumu obvezani odvaja- ti prispevke stabilizacijskemu skladu, in sicer 0,45 dinarjev na kg teleta, baby beef in mlado pitano govedo ter 0.30 din na kg za govedo I. in II. vrste. V prizadetih gospodarskih organizacijah in na Gospo- darski zbornici SRS je zami- sel zavoda in skupine stro- kovnjakov s tega področja naletela na ugoden odmev, tako da je predlagani spora- zum podpisalo toliko orga- nizacij, ki obvladajo večji del organizirane proizvodnje pitanih govedi, proizvodnje govejega in telečjega mesa ter prometa z govejim in te- lečjim mesom. Pri Gospodarski zbornici se je že junija sestal zbor podpisnikov sporazuma, ude- leženci razprave pa šo po- stavljali \'prašanja sopodpis- ništva občinskih skupščin. Sprejeli so tudi sklep, v ka- terem so priporočali vsem občinskim skupščinam, da dajo izvršnemu odboru vso podporu in pomoč ter da svojo pripravljenost za so- delovanje izrazijo z ustrez- nim pismenim sklepom. -d Železni konji na tlakovanem nošniku Smo v času, ko vedno bolj izumirajo konji, tisti pravi konji, ki so v starih časih vlekli kočije in še danes 0- bračajo brazde na naših po- ljih, smo pa tudi v času, ko imamo vedno več preglavic z jeklenimi konji, ki drvijo po cestah in nam smrtnikom, ki še nismo motorizirani, vli- vajo ob mnogih prometnih nesrečah upravičen strah v kosti. Ti konji so v današ- njem času prava moda in mo- ramo priznati, tudi potreba. Poseben problem pa je z nji- hovimi »hlevi« in z občasnimi »pašniki«. No, pri tem mislim na garaže in parkirne pro- store. Tudi v Ptuju narn to povzroča precej preglavic. Garaže, ki so v mnogih pri- merih zares komaj podobne konjskemu hlevu, rastejo ob blokih kakor je pač volja in potreba, pa tudi parkiramo tam, kjer nam to pokaže vo- lja in potreba. Za parkiranje označeni prostori so skoraj vedno zas^eni in jekleni ko- njički se ustavijo včasih ce- lo napločnikih. Se posebej zanimivo parki- rišče je pr^ gostilno »Beli križ«. Avtomobili stojijo pj dolgem In povprek, v pravem neredu, kot to vidite tudi na našem posnetku. Vmes je se- veda precej preklinjanja jji druge slovenske folklore, jj posebej takrat, če voznik ne more »iz gužve izpreči« svo. jega konja. Podoba je zarai;j| tega seveda zares precej pa. stirska in zato naslov »Ze. lezni konji na tlakovanem pašniku« v tej zadevi naj. bolj ustreza. J. s, Sem ter tja po tlakovani livadi ASFALTIRANE CESTE PONOS OBČANOV Krajevna skupnost Ptuj zaključuje te dni zadnja de- la pri modernizaciji cest na svojem območju. Pred ne- davnim so položili prvo plast asfalta na naslednjih cestnih odsekih: Spuhlja—Koče, Spuhlja do krajevne meje Markovci, Vičava—Orešje, Med vrati—Zojzova pot, Bu- dma—Brstje, Brstje ras, Poljska cesta in Mariborsko naselje. V teh dneh bodo za- čeli polagati tudi drugo plast asfalta. V programu pa je tudi položitev druge plasti asfalta na naslednjih cestah: Rabelčja vas. Mlinska cesta in Krambergerjevo naselje. Se vedno ostane odprto vprašanje asfaltiranja Tihe poti v Ptuju, kjer bo treba najprej urediti kanalizscijo. Tajnik KS Ptuj Albin Pi- šek nam je povedal, da bo ptujska krajevna skupnost s tem uresničila svoj pro- gram, ki so si ga postavili za modernizacijo cest na svo- jem območjU. Seveda pa bo- do z deli nadaljevali spet prihodnie leto, saj so potre- be po teh delih še vedno ve- like. Naselja, ki so dobila asfal- tirane ceste, .so dobila s rem tudi drugačno podobo, pred- vsem pa so zadovoljni obča- nu Treba je bilo glob>ko se- či v žep, pa se je vendar splačalo. Denar in žulji bo- do pozabljeni, cesta pa bo ostala v zadovoljstvo vseh. ki so jo pomagali graditi, kot tudi tistih, ki niso prispev.^- li svojega deleža, pa se bodo vseeno vozili po njej. J. S. NOVE CENE SVEŽE TELETINE Analitik za cene pri občin- ski skupščini Ptuj Franc Do- naj nas je te dni seznanil z naslednjimi spremembami cen svežemu telečjemu mesu. Glede na znižanje cen klavnim teletom, ki smo mu bili priče pred nedavnim, so se ustrezno temu znižale ce- ne tudi v mesnicah. Popreč- na cena svežemu telečjemu mesu .^e je v primerjavi s prejšnjimi cenami znižala od 2200 na 2100 S din po kilo- gramu. Nove cene svežemu teleč- jemu mesu brez kosti so na- slednje: — stegno 38,00 din — pleče 33,00 din — bočnik 27,00 din — potrebušina 18,00 din. Za telečje meso z vrašče- nimi kostmi: — zarebmica-kare 20,00 din — vrat 16,00 din — rebra, prsi 16,00 din in kosti 1,50 din po kilogra- mu. O novih cenah svežega te- lečjega mesa opozarjamo po- trošnike zato, ker menimo, da je to v njihovem intere- su, saj se je ij^ nemalokrat dogodilo, cia so bile cene znižane, v nekaterih mesni- cah pa so »obveljale« stare — višje cene. J. S. PRVI KILOMETER ASFALT:;E CESTE (Nadaljevanje s 1. strani) kladivom. Iz tega je pozneje nastal politični problem, ki ga je zabeležilo tudi Delo. Kdo je kaj zakrivil, presodi- te sami. Mislim, da bi z obo- jestranskim lepim obnaša- njem lahko mimo in brez problemov nekateri delali, drugi pa se vozili, če bi zna- li malo potrpeti drug z dru- gim. Tako pa se Hladej pri- tožuje nad šoferji, šoferji ga nad Hladejem. Ta dogodek Je eden tistih mnogih, s ka- terimi se cestarji ubadajo poleg njihovega rednega de- la. Ker že govorimo o cesti Ormož — Obrež, mislim, da bo naše bralce gotovo zani- malo, kako je z rekonstruk- cijo ceste od Središča proti Cakovcu. Pisali smo že, da bo slo- vensiki del te ceste (2,5 km) ostal makadamski. Nekateri, in tudi sam tega ne morem verjeti, da se ne bi naSlo še toliko denarja, da bi še ta del ceste uredili, ko so ven- dar tu že stroji in vse, kar spada zraven. Na hrvaški strani je v vsej dolžini ceste že dva meseca navožen gra- moz. ki ga od časa do časa malo razgrnejo in pripeljejo drugega. Pravijo, da trase ne bodo nič spreminjali in da bodo še pred zimo cesto as- faltirali. Tako bo do zime cesta Or- mož — Cakovec z vmesno prekinitvijo niže Središča asfaltira na. Tista dva kilo- metra makadama bosta osta- la za spomenik, ki nas bo SDominjal, da ni dovolj pro- klamirati bratstva in prija- teljstva med narodi Jugosla- vije in sosednimi občinami, ampak ga je treba tudi izva- jati v praksi. Isto velja za cesto Ormož — Vratno, ki ni asfaltirana na hrvaški stra- ni. Mar niso to naravne me- je med dvema republikama in sosednimi občinami? jr Pobegnil po nesreči 2» septembra ob 23.30 pooc- či se je pripetila pared bene- cinsko čipalko v Budini huda prometna nesreča s smrtmim izidom. Stanko Majcen iz Lil, merka pri Ormožu, zaiKJsl« kot natakar v hotelu Poetovia v Ptuju je do smrti povozii kolesarja Jožeta Kranjca iz Rabeljčje vasi in takoj po ne- sreči pobegnil. Osebni avto- mobil fiat 600 je vozil bm vozniškega dovoljenja pa tu- di vozilo ni bilo tehnično u- sposobljeno za promet. Takoj po nesreči je zapeljal avto k ptujski grad in odšel sipat v hotel. Organi postaje milice Ptuj so takoj stopili v akcijo in že ob petih zjutraj zbudili storilca, ki verjetno to noč ni preveč trdno spal. Stanko Majcen je ob prveir. zaslišanju trdil, da je zve- čer posodil avtomobil nekernii prijatelju in da ne ve, kaio mu je ime in kako se piše Pozneje je pod težo dokazov dejainje prizna.1. Nesrečo ^ videla d\-a avstrijsilca držar Ijana. ki sta se v tistem čas. mudila na bencinski črpalki Vedela sta povedaiti le to, ii je avtomobil znamke fiat 6C( ter da je voznik odpeljal pro- ti Ptuju. Znamka avtomobils in barva laka. ki je os-tala na kraju trčenj.a. ter seveda efo- peditivnosti organov vamo- sti je prispevalo, da je bii brez\-estni storilec in povzro- čitelj hude tragedije kmaiu prijet. Jože Kranjc je obležal 112 mestu mrtev z zlomljenima nogama, s hudo poškodovano glavo :in drugimi poškodbama POTRES V S.4RAJEVU V ponedeljek zjutraj so ' BiH zabeležili potres 4.— stopnje, katerega center bil v Sarajevu. Večje ško^f ni bilo, poškodovane pa 50 bile nekatere javne zgradbi; Potres pa so čutili v okoW' Knina, kjer ie bil 6. stopnjf' Prebivalci Knina so iz stra; hu pred katastrofo zaDu^^ti'*' domove in se zadrževali n3 ulicah. SVETOVNO PRVENSTVO PADALCEV NA RT EDTT Jugoslavija ie te dni sof^' prizorišče velike svetovni manifestacije športnikov. Bledu so se zbrali padalci^ v?ega sveta, da bi preizkusil'' moči v padalstvu. Prvenstvo ie otvor'1 zastopnik preds ed- nika republike Josipa Bro23 ki je pokrovitelj, Serg^J Kraigher. tednik — ČETRTEK, 10. septembra 1970 STRAN S f^nenje in kritika Zakaj iščemo izhod le y podražitvah? Nepas-reden povod za moje pisanje so novice, da se bo podražila električna energi- ja, poštnina oziroma PTT u- siluge in kot najnovejše, da nameravajo v letošnjem letu že v drugič podražiti naše, lahko bi dejal najosnovnejše živilo — kruh, da o predvi- deni podražitvi obveznega avtoza varovanj a niti ne go- T9rrmo, ker še mnogi izmed nas mislimo, da je imeti o- se'bni avto pač luksus. V isti sapi pa moramo priznati, da ima večina lastnikov vozila kupljena na kredit, da si mo- rajo odtrgati od ust, se odre- či marsikateremu drugemu izdatku, da si lahko nabavijo osebno vozilo, da pozneje o vzdrževanju že niti ne govo- rimo. Za vogali se že govori o podražitvi bencina itd. V zadnjem letu dni smo si- cer tudi priča, da se cene raznim proizvodom dvignejo kar čez noč. tu ne mislim tamo na tiste podražitve, ki jih skuhajo v Beogradu, am- pak si to pravico vse bolj la- stijo že kar proizvodna pod- jetja in ne nazadnje tudi tr- govske (H-ganizacije, zlasti pa še gostinske. Morda naj na- vedem primer, da velja ste- klenica piva v tovarni 0,78 dinarjev, v gostilnah pa ti ga prodajajo po 3 dinarje, v znanih turističnih krajih pa se znatno dražje tudi po 5 8li celo 6 dinarjev za stekle- nico je treba odšteti. Skratka, ugotavljamo, da si v zadnjem času številne gospodarske organizacije ne znajo pomagati drujgače kot s podražitvijo svojih proiz- vodov. Nekdaj smo pisali o notranjih rezervah in kako se da še tako majhna stvar iz- koristiti za cenejšo proiz- vodnjo, kar bomo sicer vedno zasledili pri pametnih go- spodarjih v svetu, danes pa smo na te skrite rezerve pač pozabili, menda tudi namer- no! Ali res ne bomo prišli do spoznanja, da smo s tem, ko smo dvignili ceno. storili medvedjo uslugo samemu s^- b:, saj bo kot bumerang pr.- šla nazaj podražitev ostalih gospodarskih dejavnosti, ki bo prizadela vse nas, da o razvrednotenju našega dinar- ja niti ne govorimo. V da- našnji dobi je namreč go- spodarstvo tesno povezano oied seboj. Posamezna organi- zacija ne more ostati izolira- iia, temveč je več ali manj vključena v integracijski Proces medrepubliške pove- zave. Danes že skoraj ne moremo ^eč govoriti^ da nam pri- riianjkuje strokovnjakov, Vprašanje je seveda, če zna- >^0 njihovo znanje izkoristi- ti, zato ne smemo iskati iz- hoda samo v podražitvah. Stroikovnjaki se naj posveti- jo iziboljšanj-u procesa, uve- dejo smotrnejšo organizacijo dela, pregledajo izkoriščanje obstoječih kapacitet, naj s:ku- šajo znižati upravno in pro- dajno režijo. V kolektivih bi ne smelo nikdar prenehati razpravlja- nje o izboljšanju organizacije dela, izkoriščanju razpolož- ljivih kapacitet, nagrajeva- nju racionalizatorjev in no- vatorjev, skratka, upoštevati je treba vsak utemeljen predlog članov kolektiva ter o njem temeljiteje razmisliti in uspehi prav gotovo ne bo- do izostali. Menim, da je že s^krajni čas. da zavržemo parole »Pri- siljeni »mo -podražiti« ter jo raje zamenjajmo z izrekom: •»Zaradi znižanja proizvodnih stroškov ter izboljšanja orga- nizacije dela, smo laliko zni- žali cene našim izdelkom!« Skrajni čas je, da naše de- lavsko samoupravljanje s sodelovanjem sindikatov pre- kine z ozkim gledanjem na kratkotrajne koristi in po- posveti svojo pozornost po- sledicam, ki jih ta verižna reakcija — podražitev — lahko zapusti v našem druž- benem razvoju ter v našem položaju v mednarodni de- litvi dela. Franjo Hovnik Primarij dr. Jože Neudauer- petdesetletnik Sreča se z Abrahamom 16. septembra. Tega dne leta 1920 so mu rojenice in soje- nice tam v Ročici v Sloven- skih goricah prerokovale, da bo petdesetletnik — to vemo danes — koliko so mu jih še dodale, te:ga nam niso z- dale. Vemo le še, da je do- volj v kondiciji in da jih lah- ko še ponovi. Naj mu bo za- to usoda mila in naklonjena ter darežljiva z mnogo zdravja in zadovoljstva. Življenjska, pot ga je vo- dila skozi osnovno šolo v Zg. iSčavnici pri Sv. Ani v Slo- venskih gori-eafa in klasično gimnazijo v Mariboru na me-, dicinsko . fakulteto v Ljub- ljani. Po opravljeni diplomi in opravljenem zdravniškem stažu v ptujski bolnišnici je opravljal od spomladi 1953 do SDomladi 1956 dolžnosti podeželskega zdravnika v Središču ob Dravi, kjer se ga še danes ljudje s hvaležnost- jo in spoštovanjem spominja- jo, saj jim je bil ob vsaki u- ri po dnevu in v noči kot pravi zdravnik pomočnik in tolažnik. Ko je uspel dobtj-i odobrenje za specializacijo iz interne medicine, je bil po- klican zopet v ptujsko bolni- šnico. V času je opravil iz- pit za specialista internista in danes je internist na inter- nem oddelku bolnišnice Ptuj ter šef infekcijskega odseka ptujske bolnišnice. Neumor- no se poklicno izpopolnjuje in danes ga že štejejo med vodilne jugoslovanske stro,- kovnjake za kronične za- strupitve s svincem pri upo- rabi lončene posode. Prijatelji in znanci čestita- mo našemu jubilantu k pet- desetletnici in mu želimo še vrsto zdi-avLh, zadovoljnih in dejavnih let. DZ Primarij dr. Jože Neudauer Bistrica-RcgGŠka 60:66 Košarkarji bistriškega Par- tizana so v nedeljo gostovali v Tio^aški Sla';ni in izgub Ji z donjačo ek.po. Sre6a.'i.ip ni bilo na kvalitetni ravni, do- mači košarka.pa b>ili bjlj spretni, čeprav ne bi bi- lo rioteno presenečenje, če bi Bislričani osvojil' točki. -d Ta teden v naši bližnji zgodovini 11. septembra 1938 — je bila v Ptuju skupščina CMD v spomin na spopad z nem- čurji 1908. leta. Ptujčani, zla- sti mladina, so manifestirali za svobodo slovenskega na- roda in varnost severne me- je. 1941 — je bil pod vodstvom Prežihovega Voranca v pro- storih Slovenske matice ple- narni sestanek kulturnih de- lavcev, privržencev OF. Sprejeli so sklep o kulturnem molku. 1944 — je z Visa krenila 26. divizija NOV in začela boje za dokončno osvoboditev Dal- macije. 12. septembra 1919 — so italijanski legionarji — pro- stovoljci pod vodstvom pes- nika Gabriela d'Annunzia samovoljno zasedli Reko. 1943 — je poseben oddelek SS osvobodil na Gran Sassu konfiniranega Mussolinija. Nekaj tednov kasneje so v severni Italiji ustanovili »fa- šistično socialno republiko«. 13. septembra 1941 — je bil ustanovljen pokrajinski štab partizanskih odredov za Makedonijo. 1943 — je Narodnoosvobo- dilni odbor za Istro razglasil sdružitev Istre s Hrvatsko. 14. septembra 1944 — je vrhovni komandant NOV in POJ maršal Jugoslavije Josip Broz Tito izdal ukaz o Dode- ljevanju »Spomenice 1941« vojaškim in političnim vodi- teljem, ki so vstopili v narod- noosvobodilno gibanje 1941. leta in ostali v njem nepre- kinjeno do objave ukaza. 1944 — se je začela na Ble- du konferenca predstavnikov gestapa in vojske zaradi u- krepov za udušitev narodno- osvobodilnega boja. Konfe- renca je med drugim sklenila podaljšati policijsko uro na čas od 19. do 7. ure. Med po- licijsko uro so varnostni or- gani smeli streljati na vsa- kogar brez opozorila. 1944 — je bil ustanovljen partizanski pevslvi zbor »Srečko Kosovel«. 15. septembra 1943 — je lO OF izdal odlok o oostavitvi upravne komisije za sloven- sko osvobojeno ozemlje. Ko- misijo je vodil sekretar Bog- dan Osolnik. Imela ie osem odsekov: odsek za splošno u- pravo, za finance, za indu- strijo, gospodarstvo in pre- hrano in še nekatere druge. 16. septembra 1939 — so Nemci zavzeli Varšavo. 1941'— je sprejel III. ple- num OF v stanovanju mla- dinskega pisatelja Ribičiča naslednje sklepe: 1. da se vr- hovni plenum OF konstitui- ra v Slovenski narodnoosvo- bodilni odbor, 2. da se slo- venske partizanske čete vključijo v narodnoosvobo- dilne partizanske oddelke Jugoslavije, 3. odlok o zašči- ti slovenskega naroda in nje- govega gibanja za osvobodi- tev in združitev, 4. odlok o narodnem davku in odlok o posojilu svcrfjode v višini 20 milijonov Ur. 1943 — je vrhovni plenum OF izdal razglas o priklju- čitvi Slovenskega Primorja k svobodni Sloveniji v okviru svobodne in demokratične Jugoslavije. Zagotovil je vse pravice nacionalnim manjši- nam na priključenih ozem- ljih. javno upravo pa zaupal NOS za Slovensko Primorje. 1944 — so štajerske parti- zanske enote napadle med Šentjurjem in Storami tovor- ni vlak in ga zažgale. Uniči- le so 10 vagonov, natovorje- nih z avtomobili in tanki, ki so bili namenjeni za akcije proti partizanom. 1944 — je Rdeča armada o- svobodila Sofijo. 17. septembra 1943 — se je na osvobojenem ozemlju za- hodne Bosne spustila s pada- li skupna anglo-ameriška vojaška misija k VS NOV in POJ. 1943 — je izvršni odbor OF izdal navodilo o tolmačenju amnestije za člane belogar- dističnih in plavogardistič- nih oddelkov in odredbo o ravnanju z bivšimi belogar- disti. 1944 — so enote 3. korpu- sa NOV osvobodile Tuzlo ter se obrnile proti Zvorniku, c^a bi preprečevale umik armd- bi preprečevale umik armad- ne skupine »E«, ki je prodi- rala iz Grčije prek Srbije proti Sarajevu. Smrt na gasilski , veselici V nedeljo., 6. avgusta okrog 18. ure se je pripetil na ga- silski veselici v Gabermku pri Juršincih naslednji do- godek, ki pa se je žal iz po- vsem veselega razpoloženja spremenil v tragedijo. Stara znanca in sicer do- bra prijatelja — domačina Anton Cuš in Ignac Kuri sta se srečala na veseličnem pro- storu. Nasmejana sta se ob- jela in si rekla drug druge- mu: »Zdaj se pa bova malo vrgla!« Zvalila sta se na tra- vo, Kuri se je naglo dvignil, medtem pa je Cuš sloneč na komolcu dejal: »Dajva se še enkrat.« Po teh besedah je hotel vsati, vendar je omah- nil nazaj na zemljo, kjer je negibno obležal. Poskušali jo mu nuditi umetno dihanje. Domača zdravnica je ugoto- vila, da je Antona CuSa zade- la kap. Gasilska veselica se je tako iz veselega razpolo- ženja spremenila v žalova- nje. J. S. STRAN 4 TEDNIK — ČETRTEK, 10. septembra ig^i V Ormožu posebna šola Potreba po posebni šoli za duševno slabše razvite otro- ke je v Ormožu prisotna že nekaj let. Prizadevanja za u- reditev tega perečega vpra- šanja pa naletevajo tu na večje težave kot drugod, kei: je občina pač slabše razvita in vsa ta bremena težje pi'e- magiije. Težave so tudi s pro- metnimi zvezami, posebej še v zimskem času, ko sneg o- nemogoči nekatere avtobus- ne proge. Kljub temu je trud za ustanovitev posebne šole letos poplačan, saj je dobil že nekaj konkretnih rešitev. ■ Kategorizacijo otrok, s ka- tero so ugotovili, kateri otro- ci so potrebni šolanja v po- sebni šoli, je izvedla kategp- rizacijska komisija za social- no delo Ptuj pod strokovnim vodstvom prof. dr. Petroviča in defektologa Slekovca. Te- stiranih je bilo 45 otrok, iz- med katerih je po mnenju komisije, potrebno posebne šole 33 otrok. Zaradi pre- majhnih kapacitet so spre- jeli 20 najbolj potrebnih, ki bodo z avtobusi dnevno pri- hajali v Ormož. Vzporedno se pojavlja še kopica vpra- šanj, kot je prevoz otrok v zimskih mesecih, saj bodo prihajali tudi iz Koga, To- maža itd., na teh progah pa v zimskih mesecih včasih av- tobusi ne vozijo. Dalje se po- javlja vprašanje čakanja na avtobus (kdo bo v tem ča- su pazil na otroke?), vpra- šanje prehrane in še mnogo drugih. Vsa ta vprašanja bo- do z veliko mero prizadeva- nja in požrtvovalnosti, ki so je v Ormožu vajeni, morali rešiti tako, da nQ bo pozneje kakšnih hujših neljubih pri- merov. Prostorska in kadrovska vprašanja so zadovoljivo re- šena. , Osnovno šolo Hardek, ki je v sestavu osnovne šole Or- m.ož, so preuredili tako, da bosta tam lahko dva oddelka posebne šole. Z leti bo števi- lo razredov in oddelkov na- raščalo, zato že sedaj raz- mišljajo o ustreznih prostor- skih rešitvah. Po neki zami- sli bi naj hardeško osnovno šolo spremenili v posebno šolo. Uredili bodo vodovod, okna, parket, peči, sanitari- je in mogoče celo stavbo dvignili za eno nastropje. Cas in finance bosta odločala o tem. Sedaj v začetku bo šola delala pod strokovnim vod- stvom ptujske posebne šc^e in tov. Slekovca. Organiza- cijske posle bo opravljal rav- natelj osnovne šole Ormož tov. Kovačič. Poučevali bo- sta dve učiteljici, ki študira- ta defektologijo in si prido- bivata izkušnje na posebni šoli v Ptuju. Šola bo z rednim delom pričela 1. oktobra. jr Gasimo poiar! Na sobotni seji delovnega kolektiva obrata za zadružno kooperacijo »Jože Lacko« pri KK Ptuj, smo v razpravi o polletnem uspehu poslova- nja slišali tudi ugotovitev, da je proizvodno sodelova- nje s kmeti na območju Ha- loz zelo upadlo. Ta ugotovi- tev je še posebej kritična v pogodbenem pitanju živine. Pravih vzrokov za trenutno stanje ali bolje povedano nazadovanje, nismo slišali. Zvedeli pa smo, da je bistvo vprašanja v odnosu obrata do kmeta in v odnosu cen- tralnega podjetja do obrata. Linija in interesi so se to- rej nekje razvozlali. Skoda pa je dvojna, včasih celo trojna. Eden izmed disku- tantov je na sobotni seji de- jal: »Gasimo požar, namesto da bi sproti polivali tleče iskre. Razprave o kmetijstvu in zadružništvu so spet ak- tualne. Povsem razumljivo je, da čez noč nismo sposob- ni rešiti vsega, kar nas žuli. Rešitev kmetijskih proble- mov, ki se trenutno pojav- ljajo v naši občini, pa najbrž ni samo v »pristojnosti« teh, ki jih konkretno v naši ob- čini žulijo in povzi-očajo sive lase. Svojo besedo bo mora- la izreči tudi širša družbena skupnost, predvsem pa so mnoge oči. uprte v nov zakon o zadružništvu, ki je v pri- pravi in bo, upajmo, začrtal nekatere jasnejše perspekti- ve nadaljnjega razvoja kme- tijstva in onemogočil to, kar je danes predmet mnogih žolčnih razprav. J. S. P. S.: O nekaterih žolčnih razpravah, ki smo jih slišali na tej seji in se nanašajo neurejene odnose med obra- tom in matičnim podjetjem KK Ptuj, bomo poročali v eni izmed naslednjih številk Tednika. Zaletel se je v parkirani avto 4. septembra okrog 20. ure zvečer se je pripetila na ce- sti dr. Jožeta Potrča v Ptuju lažja prometna nesreča. Ko- lesar Ljubo Cuček, dijak iz Ptuja, se je peljal s kolesom in trčil v ob cesti parkirani avtomobil »Skoda«, lastnice Malke Babušek iz Rogoznice. Pri nesreči se je dijak Ljubo Cuček lažje poškodoval. Med vožnjo je gledal na kilome- ter števec, ki ga je imel montiranega na kolesu in ni v pravem času opazil parki- ranega avtomobila. J. S. Trčila kolesarka in avtobus 1. septembra okrog 7. ure zjutraj se je pripetila na O- sojnikovi cesti v Ptuju pro- metna nesreča med kolesar- ko Marijo Emeršič iz Zabovc in avtobusom AP Maribor, ki ga je vozil Franc Sirovnik iz Sp. Hajdine. Avtobus je pripeljal prek železniškega prehoda in začel zavijati .pro- ti avtobusni postaji. Kolesar- ka je, ne da bi nakazala smer vožnje, začela zavijati v Trstenjakov^o ulico. Pri tr- čenju je bila kolesarka laž- je poškodov-ana in so jo pre- peljali v ptujsko bolnišnico. J. S. Trčenje v Slovenski Bistrici Na križišču Kolodvorske in Vošnjakove ulice v Sloven- ski Bistrici je prišlo v petek do hudega trčenja. Mirko Kvas iz Podgrada pri Oplot- nici je vozil z osebnim avto- mobilom po Vošnjakovi uli- ci proti Kolodvorski, po ka-^ teri je v tem trenutku pe- ljal iz smeri Crešnjevca 'to_- vorni avto, ki ga je vozil Ivan Jesenek s Pragerskega. Vod- nik osebnega avtomobila Mirko Kvas je v križišče pripeljal. z neprimerno hi- trostjo in ti-čil v tovornjak. Kvas, njegova žena in otrok so bili huje poškodovani in so jih prepeljali v maribor- sko bolnišnico, škodo pa ce- nijo na okoli 5000 dinarjev. -d Nesreča tudi v Prelogah V nedeljo se je pripetila prometna nesreča tudi na Prelogah pri Slovenski Bi- strici, ki pa je bila na srečo brez hujših poškodb. Iz Ce- lja proti Mariboru je vozil voznik osebnega avtomobila Miha Zupančič iz Ljubljane, ki je v klancu pričel prehi- tevati osebni avtomobil v trenutku, ko je iz nasprotne smeri pravilno pripeljala voznica osebnega avtomobila Irena Jukič iz Celja. Lažje sta bili poškodovani voznica Jukičeva in njena sopotnica Metka Lesjak. Škode je za 30.000 din. ~ -d I. medklubska razstava fotografij v Slovenski Bistrici Človek in delo Letos poteka deseto leto obstoja foto kluba »Impol« Slovenska Bistrica. Ob tej priložnosti ter v čast 20. ob- letnice samoupravljanja v podjetju so člani kluba pri- redili I. medklubsko razsta- vo fotografij, na katerih s svojimi amaterskimi deli so- delujejo člani klubov iz Ma- ribora, Celja, Kidričevega, Mežice, Nove Gorice, Skop- ja, Jesenic, Novega mesta, Ljubljane, Tržiča in Sloven- slče Bistrice. Otvoritev razstave, ki ima temo A in B, ter je po pra- vilniku Fotokino zveze Slo- venije I. ranga, je bila v Do- mu kulture v soboto dopol- dne. Pozdravne besede gostom je spregovoril predstavnik' bistriškega foto kluba Mar- jan Furman, ki pa je žal ob- enem tudi ugotavljal, da je ži- rija prejela dela le dveh čla- nov kluba, kar pi^av gotovo ni najbolj spodbudno. Zaže- lel je, da bi bilo podobnih prireditev v Slovenski Bi- strici še več, pozval pa je domačine, da bo v prihodnjih letih žirija lahko ocenjevala dela več članov foto kluba »Impol«. Razstavo je otvoril pred- sednik upravnega odbora to- varne Impol Anton Kidrič. Žirija, v kateri so bili Dra- giša Modrinjak, Ivan Dvor- šak (oba kandidata za moj- stra fotografije), dipl. inž. arh. Brako Kraševac, je oce- nila 99 slik na temo »Človek in delo«, na splošno temo pa 295 slik. Na temo A je žirija sprejela 41 slik, na B pa 126. Nagrade na temo »Človek in delo« so prejeli: I. nagra- da Stojan Kerbler (FK Ma- ribor), za sliko »Oglarji«; II. nagrada Milenko Pegan (FK Nova Gorica) za sliko »Po- štar«; II. nagrada Rado Von- čina (FK Mežica) za sliko »Na 15. obzorju«. Nagrade za splošno lemo so prejeli: L nagrada Peter Lešnik (FK Maribor) za sli- ko »Moč alkohola«; II. na- grada Stojan Kerbler (FK Maribor), za sliko »Sosedov sin«; III. nagrada Milenko Pegan (FK Nova Gorica) za sliko »Tihi koraki«. Nagrado za najboljšega domačega avtorja je dobil Anton Gajšek za sliko »Kla- divo«. Žirija je nagradila tu- di avtorje najboljših kolek- cij. Na temo »Človek in de- lo« je prejel nagrado za naj- boljšo kolekcijo Stojan Ker. bler, na splošno temo pa Pe. ter Lešnil^. Pri vsaki temi pa so pode- lili tudi pet diplom za kolek, cijo. Najprej »Človek in de- lo«: I. Milenko Pegan (N, Gorica), II. Rado Vončin;; (Mežica), III. Franc Crv (Je- senice), IV. Roman Hojnik (Maribor) in Ivo Cerle (Ma- ribor). Pri splošni temi pa so diplome prejeli: I. Stojan Kerbler (Maribor), II. Janez Korošin (Jesenice), III. Ivo Cerle (Maribor), IV. Milenko Pegan (N. Gorica) in V. Jan- ko Jelnikar (Maribor). Razstava bo v Domu kul ture v Slovenski Bistrici od- prta do 12. septembra, prire- diteljem pa moramo dati rz odličho postavitev vse .pri- znanje. Prav tako smo bili presenečeni, saj je foto klut) »Impol« izdal katalog, ki ga je uredil dipl. inž. arh. Bran- ko Kržsevac, v njem pa obi- skovalci razstave lahko naj- dejo poleg številnih statistič- nih podatkov tudi reproduk- cije najboljših razstavljenih del. Skratka, ugotavljamo lah- ko, da se je jesenska kultur- na sezona pričela v Sloven- ski Bistrici zelo optimistič- no, vsa zahvala za to pa gre marljivim članom foto kli^a »Impol«, ki so nam pripravi- li kvalitetno prireditev, ki je po mnenju nekaterih stro- kovnjakov, ena najboljših doslej v Sloveniji. Upajmo, da. nismo preveč zanesen jaški, če porečemo, da so v Slovenski Bistrici s I. razstavo fotografij načeli novo poglavje kulturne de- javnosti. Takšnih prireditev si lahko le še želimo. D. Utenkar Stojan Kerbler: »Oglarji« fEDNIK — ČETRTEK, 10. septembra 1070 STRAN 5 Kmetje dobijo dobiček He samo delavci v industriji, tudi kmetje dobijo višek ustvarjeaiega dchodka Letos so kmetje na ptuj- skem območju že v drugič prejeli naknadno izplačilo za prodani les. Prvič so prejeli razliko v ceni, ker so se ce- ne gozdnim proizvodom zvi- šale. Te dni pa bodo pismo- noše prinašali kmetom razli- ko pri ustvarjenem dohodku in sicer po pet starih dinar- jev za kubični meter proda- nega lesa igla\'cev in listav- cev. razen za drva, pri ka- terih podjetje vsled visPke odkupne cene ni moglo u- stvariti viška dohodka. Tako bodo kmetje na ob- močju ptujske občine prejeli nekaj nad dva milijona sta- rih dinarjev. Največji zne- sek, ki ga bodo kmetje dobili kot razliko, znaša nekaj nad 138 starih tisočakov, pač od- visno, koliko so lesa prodali. Povsem 1'azumljivo je, da bo- do kmetje ta denar koristno uporabili, če ne za drugo, za nakup zimske obleke in obut- ve. To je verjetno v naši ob- čini prvi tovrstni primer, da bodo kmetje prejeli nekak- šen dobiček za prodane pri- delke. Gozdno gospodarstvo Ma- ribor je naknadno izplačalo kmetom na svojem območju blizu 30 starih milijonov di- narjev. Nekateri kmetje so prejeli tudi po sto in več ti- sočakov. Te razlike se nana- šajo na njim prodani les v letošnjem prvem polletju. To prav gotovo ni samo en- kraten primer, ampak bodo gozdarji tudi v bodoče izpla- čevali kmetom dobiček, če ga bodo ustvarili s tem. da bodo odkupljene količine lesa ugodno prodali predelovalni industriji. Vprašujemo, ali ne bi lah- ko tudi kmetijske organizaci- je kmetom izplačale razliko pri ustvarjenem dohodku pri odkupu drugih kmetij- skih pridelkov, zlasti pa še živine ter si tako pridobiie med svojimi kmeti — koope- ranti večje zaupanje ... Franjo Hovnik DRUŽINA, K! JE NA8RALA VEČ KOT 700 MERIC HMELJA Obiranje hmelja v Vidmu gre h kraju in predno bodo te vrstice natisnjene v Ted- niku, bodo hmeljišča že sa- mevala, menda tudi na dru- gih obratih kmetijskega kom- binata. Hmelju se že tudi nnudi, sicer bo izgubil na ka- kovosti in s tem tudi na vred- nosti. Hmelj je več kot tri tedne obiralo staro in mlado ter je bilo v hmeljiščih dnevno po dve sto, včasih tudi več o- biralcev, ki so trgali zeleno rožo od ranega jutra, do po- znega večera. Nekateri iz- med obiravcev so zaslužili tudi po sto stai-ih tisočakov. Rekord pa ima prav gotovo Breznikova družina iz Vid- ki je nabrala že nekaj nad 700 meric hmelja kar pomeni, da bodo dobili blizu 180 starih tisočakov. Kot mi je povedala Brez- nikova mama, bodo največ denarja porabili za nakup potrebne obleke in obutve, nekaj pa tudi za druge go- spodinjske potrebe. Sicer pa je ta družina vsako leto med tistimi, ki v času obiranja hmelja ne držijo križem rok ter jim ni težko prijeti za de- lo, čeprav postanejo roke že po nekaj dnevih obiranja hmelja vse opraskane, med- tem, ko obleka prijetno diši po hmeljišču. To je pač en- krat na leto priložnost, da ljudje, katerih dohodki sicer niso visoki, prej skromni, lahko v času obiranja hmelja zaslužijo kakšen dinar. F. H. Huda nesreča v Klopcah v nedeljo se le na Klopcah Pri Slovenski Bistrici pripe- tila huda prometna nesreča. Voznik osebnega avtomobila nemške -jregistracije Franc Winšek, ki je začasno na delu v Zahodni Nemčiji, si- ^er pa doma iz Slovenske Bi- strice, je peljal iz Slovenske Bistrice proti Mariboru. Na klopcah je prehiteval nezna- avto, v tem trenutku pa ^^ pravilno po desni strani ceste pripeljal voznik oseb- nega avtomobila Marko Sve- tina iz Maribora. Zaradi ne- pi-avilnega prehitevanja prišlo do čelnega trčenja, ki se je končalo tragično. Huje je bilo poškodovanih kar pet ljudi, in sicer Marko Sveti- na ter njegovi sopotniki Zo- ran Skorič, Djuro Sabanič in Majda Svetina. Poškodovan pa je bil tudi sopotnik v Lo- zinškovem avtomobilu Fi'anc Kodrič. Škodo ocenjujejo na okoli 20.000 dinarjev. -d V PTUJU JE BIL TEČAJ ZA KUHARICE ŠOLSKIH KUHINJ l'rcd nedavnim se je kon- čal v Ftu.ju teča.j za strokov- no izpopolnjevanje zaposle- nega oscb.ia v šolskih kuhi- njah. Udeležilo se ga je 25 teča.juic iz osnovnih šol ptuj- ske, ljutomerske in ormoške občine. Teeaj je organiziral centralni zavod za napredek gospodinjstva iz Ljubljane, uspešno pa ga je izved de- lavska univerza Ptuj pod vodstvom prizadevne Zore liovarjeve, ki .je izvedla teo- retični in praktični del te- čaja. Dosedanja praksa je poka- zala, da so bile kuharice v šolskih kuhinjah doslej vse preveč prepuščene lastnim iznajdljivostim tako glede se- stave jedilnikov, kot tudi e- konomičnosti. Ob koncu teča- ja, ki je trajal od 24. do 30. avgusta je bil izvršen preiz- kus znanja, ki je pokazali^ uspeh tečaja, tečajnice pa so izrazile željo, da bi organizi- rali tovrstne tečaje odslej vsako leto. V okviru praktičnega pou- ka so si tečajnice ogled^Ue pekarno in slaščičarno Inte- sovega obirata Vinko Reš v Ptuju, mlekai'no kmetijske- ga kombinata Ptuj ter samo- postrežno restavracijo »Cen- ter« v Mariboi'U. Pov.-;od so jih lepo sprejeli in jim ob ogledu razložili posamezne postopke dela v svojih obra- tih. Pred nedavnim smo se v zvezi s tem tečajem pogovar- jali z vodjo tečaja Zoro Ilo- varjevo. Med drugim nam je povedala, da so taki tečaji vsekakor lep prispevek k boljšemu p(Jslovanju, pred- vsem pa k v&čjl učinkovitosti opravljanja pt)slanstva mleč- nih kuhinj, ki v nemalo pri- merih nudijo šolskim otro- kom prepotreben obrok hra- ne, ki ga sicer ne bi bili de- ležni. Ta problem je še po- sebej zaskrbljujoč v Sloven- skih goricah in Halozah. Preizkusa osvojenega znanja se .je ob koncu tečaja udeležila tudi Mici Vaupotič, _ članica centralnega zavoda za na- predek gospodinjstva iz Ljub- ljane. Kot pri vseh drugih ku- harskih tečajih, jim je tudi tokrat priskočila na pomoč »Podravka« iz Koprivnice, ki jim je brezplačno v svoje re- klamne namene dala na vo- ljo nekatere svoje proizvocie. J. S, Tečajnice s predavateljico Zoro Ilovarjevo. Foto: S. Kosi Kršilci javnega reda in miru v bistriški občini so pogosto iste osebe Več kaznovanih Področje javnega reda ,in miru je zelo obsežno. Kršite- lji so tod najbolj številni, z občinskim odlokom pa so ho- teli zagotoviti ljudem mir pri njihovem delu, razvedri- lu in počitku. Tudi temeljni zakon o službi notranjih za- dev je med drugim določil delavcem milice za eno od osnovnih nalog — varstvo javnega reda in miru. Pri iz- vajanju te naloge pa delavci milice ugotavljajo, da so kr- šitelji v glavmem ene in iste osebe, zlasti pa ljudje, ki so se predali pijančevanju in brezdelju. Le-te probleme bodo lahko miličniki reševa- li le ob izdani podpori vseh prizadetih organov in orga- nizacij v slovenjebisti-iški občini. Statistični podatki o kr- šitvah javnega reda in miru kažejo, da so v minulem letu obravnavali kar 45 kršitev več, kot v letu 1968. Največ kršitev javnega reda in mi- ru je bilo storjenih v gostin- skih lokalih in sicer 238, na ulicah 154, privatnih stano- vanjih 118, na javnih zbirali- ščih 32, na drugih krajih pa 41, Največ kršitev -^e bilo v dnevnem času (398) medtem ko jih je bilo v nočnem času 185. Razvidno je torej, da je bi- lo največ kršitev v dnevnem času in to v gostinskih lo- kalih. Poudariti je treba, da delavci milice ugotavljajo ob- čuten porast pijančevanja zlasti med bre/.poselninssši, ki s^cer opravljajo razna pri- ložnostna dela, ko pa prej- mejo zaslužek, jih prva pol vodi v gostilno. Razumljivo je, da tisti, ki nimajo ureje- nih družinskih razmer, takih je veliko, tudi doma povzro- čajo prepire in pretepe. V takšnih primerih pa so naj- bolj pogostokrat žrtve otroci, ki morajo gledati medsebojno obračunavanje starše\^ Ta problem je še posebej pereč v vinorodnih krajih, kjer je tudi največ brezposelnih, ki opravljajo priložnostna dela največkrat pri kmetih le za pijačo. Največ kršilcev javnega reda je v starosti nad 25 let. Le-teh je bilo kar 452. V starosti od 21. do 24. leta jih je bilo 203. starejših mlado- letnikov 49. mlajših pa 22. Največ kršiteljev so obrav- navali v Slovenski Bistrici in bližnji okolici, kjer je bilo 311 primerov, v drugih kra- jih na območju občine pa 272 primerov. Z določenimi organizacij- skimi in drugimi ukrepi so miličniki okrepili obhodno in opazovalno službo, ki je bila najbolj uspešna v Slovenski Bistrici. Kljub precejšnjim varnostnim ukrepom pa so morali miličniki opraviti, kar 148 intervencij na prošnjo gostinskih lokalov in drugih prizadetih občanov. Poleg navedenih kršitev pa so delavci milice obravnavali še veliko drugih prekrškov, ki v širšem pomenu prav ta- ko sodijo v skupino prekr- škov zoper javni red in mir. Omenimo naj samo kršitve po zakonu o posesti in noše- nju orožja, kjer lahko ugo- tavljamo, da je še vedno ve- liko orožja in streliva nepri- javljenega. S tem orožjem posamezniki izvajajo divji lov. streljajo ptice pevke in ogrožajo varnost občanov. Samo v lanskem letu so za- segli 8 lovskih pušk, 1 voja- ško. 6 pištol ter več kosov streliva in večje količine razstreliva. Ob koncu lahko še enkrat ugotavljamo, da nekateri ni- kakor ne spregledajo svojih početij, ter da z nasiljem o- grožajo mirne občane. Kljub poostreni službi delavcev mi- lice je prekrškov in kršite- ljev preveč, zato bodo mora- le več pozornosti javnemu redu in miru posvetiti vse organizacije, pa tudi drugi občani, kajti v nasprotnem nrlmeru bodo prizadevanja mož v modrih uniformah ne- uspešna. 1 -d vas list STRAN 6 TEDNIK — ČETRTEK, 10. septembra ig^i Bistriške novogradnje Ob obisku pri direktorju stanovanjskega podjetja v Slovenski Bistrici Branku Vasi smo izvedeli mnoge za- nimivosti, ki pričajo, da bo Slovenska Bistrica v prihod- njih mesecih dobila malce lepšo podobo. V minulem tednu so kon- čali z obnovo hiše na Glav- nem trgu, kar je v okviru obnove hiš od nove samopo- strežni ce pa do zgradbe po- staje milice. — Katere novosti pa lahko še pričakujemo? »V začetku prihodnjega le- ta bodo pričeli rušiti zgrad- bo na Partizianski cesti št. }. Tam je predvidena gradnja nove lekarne, pa tudi nekaj novih s:tanovanj bomo pri- dobili. Seveda pa bo najprej potrebno najti štiri stanova- nja za stanovalce, ki sedaj prebivajo v tej hiši. Gradnja lekarne v središču mesta je zelo pomembna. Naj samo omenim, da ob mednarodni cesti Maribor—Ljubljana v bližini ni nobene lekarne in bo bistriška pomembna tudi zaradi tega. Zasadili pa so tudi lopato na mestu, kjer bo zrasel dom bistriških upokojencev. Isto- časno smo naročili projekt za ureditev okolice skupšči- na občine, bodočega doma upokojencev in bodoče av- tobusne postaje. Načrti so že izdelani, tako da bomo na- posled dočakali tudi ureditev toliko kritiziranega parka pred skupščino občine. Po- leg tega pa naj še omenim, da bodo pričeli z asfaltira- njem <«ste ob 27 stanovanj- skih blokih v novem naselju na Zgornji Bistrici.« — Govorice o gradnji nove šole T Poljčanah so v zad- njem času kar nekam utih- nile. Kdaj lahko pričakuje- mo, da se bodo razveselili tudi občani Poljčaji in oko- lice? »Potem, ko je nastalo ne- kaj težav z zbiranjem sred- stev iz samoprisrpevka za šolstvo, je naposled le vse v redu. Z gradnjo nove šole bodo v Poljčanah pričeli ok- tobra. Kolektiv šole že ne- kaj časa pretresa idejni prp- jekt, in rečemo lahko, da gre SF>et vse po načrtih.« — Veliko žolčnih besed smo slišali tudi na račun ob- nove samostana v Studeni- eah. 'Z zadovoljstvom lahko u- gotavljamo, da bo naposled rešen tudi ta problem. Po dogovoru med KK KZ in S+anovanjskim podjetjem bo- do pričeli popravljati ostreš- je studeniškega samostana februarja. Les bo prispeval KK KZ ostalo pa stanovanj- sko podjetje.« — Kako pa je z ureditvijo prostorov poljčanskim upo- kojcneem? »Pričakujemo lahko, da bo- do upokojenci v Poljčanah še letos dobili svoj »prostor pod soncem«. Iz sredstev sta- novanjskega prispevka upo- kojencev bomo obnovili nek- danje orlovske prostore v Zgon jih Poljčanah, investi- tor?ke posle pa bo opravilo naše podjetje.« Kot smo slišali je načrtov, k' pa imajo realne osnove, vel]ko žal . pa moramo ob tem še enkrat ugotavljati, da je denarja premalo, z malce več dobre volje, pa bi se 1?*- hko uredil tudi ta problem Ne smemo pozabiti, da so ze- lenice po vsej Slovenski Bi- strici v nič kaj hvale vre^i- nem položaju. Potrebno bi bilo najti malenkostna sred- stva, vse pa kaže, da tudi teh ne bo, kljub temu, da Dbččmi plačujejo prispevek za mestno zemljišče, s kate- rim razpolaga KS. Zavedati se moramo, da z zbranim de- Jiarjem ne moremo urejevali samo mestnih ulic, tmveč da bi morali od časa do časa nekaj denarcev odšteti tudi za zelene površine mesta, ki velikokrat kažejo podobo ne- kega naselja, pa tudi kultu- ro prebivalcev samih. D. Utenkar Branko Vasa Ni upcšteval opozorila miličnikov v vasi Salovci se je prejš- nji leden pripetila prometna nesreča z večjo materialno škodo zaradi vinjenosti in ne- primerne hitrosti. Voznik osebnega avtomobi- la PEUGEOT 404 Anton Ber- njak iz Središča ob Dravi se je s svojim avtomobilom pe- ljal iz Ormoža proti Sredi- šču. Na cesti IV. reda v Sa- lo vcih ga je zaradi neprimer- ne hitrosti zaneslo s ceste v levo, kjer je z avtom zadel v steber ograje, ga izruval ter se prevnnil na levi bok ob ja- blano. Voznik je bil brez vozni- škega dovoljenja, ker mu ga je uro pred tem odvzela pa- trola ormoške ix)staje milice, ki ga je zalotila vinjenega na vožnji. Ukrepa, da bi pre- kinil vožnjo, ni hotel upošte- vati. Patroli je pustil listine in odpeljal dalje ter nato povzročil nesrečo, pri kateri ni bil nihče telesno poško- dovan, astalo pa je za okrpg 8000 din škode. • Uporabljen je bil alkoskop, ki je pozelenel nad polovi- co. jr ZA SMEH * — Nate, vzemite žvečilni gu- mi, — je svetovala stewarde- sa neki starejši ženski, — ve- ste, to je zelo dobro proti pri- tisku v ušesih. Ko je letalo pristalo, je žen- ska prosila stewardeso za po- moč: — Povejte mi, prosim, kako pa naj tole grozno stvar spet dobim iz ušes? SPET ŽELEZNIŠKA NESREČA PR! OORNAVi Nezavarovan železniški pre- hod pri Dornavi, ki je doslej zahteval že 8 smrtnih žrtev in večjo materialno škodo, je biJ prejšnji teden spet prizo- rišče hude nesreče, ki pa se je na s.i-ečo končala brez smrtnih žiiev in telesnih po- škodb. Mihael Guček, upravnik doima >'Frainca Boi-štnarja-« v Dornavi se je peljaJ z avto- mobilom fiat 750 proti Ptuju. Pred zJogiasinim prehodom je nameraval ustaviti, vendair pa mu je motor ugasnil v tremut- ku, ko je bil siredi železni- škega prehoda. Iz smeri Or- moža proti Ptuju je pripeljal potniški vlak. Voznik je sko- čil iz avtomobila in ga po- skušal potisniti s kraja, kjer je vsak hip grozilo trčenje. Poskus mu ni uspel, saj je že naslednji hip trčila v avto. mobil lokomotiva in ga zbllj približno 8 metrov od mesjj trčenja. Guček je oetal srečo nepoškodovan. Spet nesreča, ki opozarja, da so na tem prehodu zapoj, niče nujno potrebne. Rauje^ in mrtvi zaman kličejo uaš« neodgovornost. Smrtna ki«) pa iz dneva v dan preži ai tem prehodu in čaka svojg naslednjo žrtev. Kdo bo to; Jaz, ti, on ... Dotlej, doki« zapornic ne bo, ne spregled« znaka STOP! Ustavi! Splač se, če hočeš, da ne boš pri štet k tistim, ki jim je pome nila vožnja do tega prehod srečanje s smrtjo, J. 8 (Ne) kulturno mrtvilo v Središču ob Dravi so redki, ki ne poznaj-o Fujso- vega Dušana, visokega fanta svetlih las, ki je v teh dol- gočasnih počitniških dneh iskal družbo in razvedrilo. »Večer je podoben večerih pravi Dušan. »Prijatelji, so- botni kino in tu in tam kak- šna nezanimiva veselica, je v.se, kar človek lahko doživi v Središču.« Sedaj se bo spet pričel pouk in tudi Dušan bo od- šel v zadnji letnik gimnazi- je v Murski- Soboti. Povedal je, da piše pesmi in novele. Na gimnaziji ureja revijo »Odmevi Mure«, v kateri tu- di objavlja svoja dela. Tudi mladinski list »Mladina« in »Tribuna« sta mu že obja- vili nekatere stvaritve. V mladinskem klubu v Murski Soboti vodi sekcijo za kultu- ro, izobraževanje in razve- drilo. V Središču je edini mla- dinski klub v ormoški obči- ni in že nekaj časa ne služi svojemu namenu. Mladina se ne prime resno dela, ker je pač mladina, starejši pa stojijo ob strani in smatrajo, da je klub leglo mladinske- ga prestopništva. Vsak mlad človek si želi nekaj svojega in klub bi moral omogočiti te možnosti. V začetku so z velikim zanosom prijeli za delo. Tudi nekaj rekvizitov za razvedrilo so postavili. Novosti privlačijo in zato je tudi mladina rada zahajala v ta svoj in izključno njej namenjen prostpr. Po treh mesecih dela - je klub zašel v kadrovske, organizacijske in finančne težave, iz kate- rih se ni rešil vse do sedaj. Dušan je mnenja, in to se v Središču sliši vedno pogo- steje in glasneje, da je Sre- dišče, kar se tiče kulture in družabnega življenja, popol- noma na »psu«. Skoraj vsi so se »zabubili« v svoje več ali manj ograjene hiše, gle- dajo televizijski program ali karta j o. Žalostna (ne)kultur- na sedanjost se jih ne tiče. Vsaka generacija vtisne svoj pečat okolju in času v kate- rem živi. Starejši se lahko »hvalijo« s številom iger, ki so jih v Središču igrali, z dvema knjižnicama, bogato športno dejavnostjo, z god- bo na pihala, ki je pred voj- no na tekmovanju godb v Sarajevu delila drugo in tre- tje mesto. In s čim se lahko pohvalimo mi? Prosvetno društvo je v kri- zi. Knjižnico so aktivirali tako, da se knjižničarka vozi iz Ormoža. Pravijo, da je to sramota za Središčane. Mg- ški pevski zbor je v veliko zadovoljstvo pevcev malo zadihal. Trikrat je letos za- pel na javnih nastopih, od tega dvakrat izven domačega kraja. Dramska sekcija PD je tudi poskušala z delom, pa je zaradi pomanjkanja ljudi morala vse skupaj pu- stiti. Ostanki središke godbe so prava žalost in lep primer komodnosti, ki je tako zna- čilna za današnji čas. Tudi na Partizanovih sestankih vsako leto znova sklenejo, da bo »to« leto prelomnica, da bo treba stvar prijeti dru- gače in bo vse lepo steklo. Taki sklepi se vlečejo že le- ta in mladina mora vdirati v telovadnico, da lahko igra košarko in se malo »zdivja«. Seveda so potem nepridipra- vi in »huligani«. Kdo je kaj napravil, da bi bilo, drugače? Kaj nudijo središki mladini v zameno za »huliganstvo«. »Mladina posnema starejše,« pravimo. In če v srednji ge- neraciji ni vse v redu, kako bi moglo biti »spodaj«. Postavlja se vprašanje, kdo naj tu kaj stori? Kdo je od- govoren za takšno stanje? Odgovor je jasen — Sredi- ščani sami, še posebej pa ti- sti, ki stojijo na čelu teh or- ganizacij. Odgovoril bi lahko tudi z vprašanjem: Kdo naj bo pobudnik in nosilec ideje o kulturno prosvetnem izo braževanju ljudi? Kakšni je zavzetost in prizadevanji vodstev teh društev? Kolito in kaj smo posamezniki sto rili za uspešno delo našeg ali svojega društva? Tisi izgovor, da so svobodne akJ tivnosti »zgorele dva metri pod zemljo« je laž, ki si j< je izmislil tisti, ki se mu ni da več delati in se s ted opravičuje. . Današnji človek je posta oportunist po tistem načelu zakaj bi, če ti za to nihče nii ne da. Sprašujem se, kdo f našim borcem, našim naroi nim herojem, prvim nosilcem ideje o skrbi za človeka, ka- terih plodove dela in življe- nja sedaj mi uživamo, kda; kaj dal? S tem, ko smo ji« zgradili spomenik in se jil spomnimo ob večjih prazni- kih, smo jih »izplačali« ir sedaj lahko počnemo kar ho- čemo? Naše življenje to mne- nje potrjuje. Res žalostna je ugotovitev, da človek skrbi samo za svo- je dobro počutje (po kateretJ mu je večkrat slabo), tist( pa, kar bi ga delalo človeki in kar je našim narodom po- menilo ekonomski in politii- ni obstanek, pa pušča ot strani. Dajmo roko na src« in se enkrat za vselej odlo- čimo ali so nam vsa ta dru- štva in organizacije potreb- ne. in če ugotovimo, da sc potrebne, potem naj p2 delajo in živijo tako kot treba, če ugotovimo, da jii ne potrebujemo, pa jih nai ne bo! Svet je res mehanizi- ran, a kljub temu se člove- ška bit ni spremenila. Tako sva z Dušanom pokle- petala o srediških problemili in težavah. Tisti, ki bodo v tem klepetu našli sebe. bodo seveda ogorčeni. To je ra- zumljivo saj je resnica zme- raj težka. J. Rakuša -{■EDNIK — ČETRTEK, 10. septembra 1970 STRAN 7 So javni interesi res proti uvedbi zasebne zdravniške prakse? Vsi vemo, da je zdravje največje bogastvo člc^veka. Zato je jasno, da so ljudje v vseh časih in vsepovsod po- svečali temu vprašanju naj- večjo pozornost. Skrb za zdravje je bila zasebna za- deva vse do novejših časov. Toliko bolj pa moderna drža- va prevzema skrb za zdrav- stveno problematiko in s svo- jo zakonodajo vse bolj radi- kalno posega in odloča o vseh vprašanjih organizacije zdravstvene službe, vzgoje in šolanja zdravstvenih kadrov in njihovega izpopolnjevanja, zaščite prebivalstva zlasti pred nalezljivimi, poklicnimi, intoksikacijskimi in drugimi boleznimi, pred traumatiz- mom in njegovimi posledica- mi- Pri nas v .Jugoslaviji je bi- la pred vojno zdravstvena služba organizirana pretežno na zasebni osnovi, le visoke šole in drugi učni zavodi ter bolnišnice so bile državne in- stitucije. Socialno zavarova- nje pa je bilo v rokah tako- imenovane bolniške blagajne ter je bilo pravzaprav šele v razvoju. Po vojni se je stanje znat- no spremenilo ter je bila vsa zdrav, služba socializirana, dasi se je zasebna prak^ to- lerirala do 1. 1956, ko' je zi šel zakon o zdravstvu, ki je pravzaprav prepovedoval za- sebno prakso, oziroma pred- videl njeno popolno likvida- cijo v bližnji bodočnosti ter glede na to dopuščal le red- ke izjeme za stare zasebne in upokojene zdravnike. Od takrat je zdravstvena služba zgrajena enotno, na- črtno in hierarhično. Vse je z zakonom določeno, s statu- ti dopolnjeno, kompentence strogo določene, delo pa or- ganizirano etapno od osnov- fiih zdravstvenih enot do vse boli specializiranih bolnišnic in kliničnih zavodov. Kar za- deva klinično in hospitalno zdravstveno službo, je ta .13- čin organizacije in dela v mo- derni dobi in v sedanjih po- bojih socialno-ekonomskega fazvoja najbolj pravilen in uspešen. Drugačna pa je pro- blematika osnovne zdrav.stve- ne službe, ki bi morala biti Organizirana mnogo bolj e- lastično, ker le tako bi bila "Olj učinkovita in vsestran- ■"'ko zadovoljiva. Sedanja na- čin vodenja ambulantne Zdravstvene službe od zgo- navzdol povzroča celo ^rsto raznih pomanjkljivosti 'n evšečnosti, ki ovirajo Razvoj in napredek osnovne Zdravstvene službe. Bistv^-nni t,ežnja pri tem bi morala b'T.i ^im boljše, popolnejše .n splošno zadovoljivejše funk- cioniranje celotne zdravstve- ne službe. Vsi dobro poznamo pozitivne in negativne stra- ni ene in druge službe, ki jih po mojem mnenju ni mogoče odpraviti s še tako popolno orga.iizacijo samo socializi- rane dli samo zasebne zdrav- stvene službe. Zato bi bilo potrebno, da se ta organizi- ra tako, da obstajata ope .službi, ki druga drugo dopol- njujeta. Nesmiseln je strah, da b: uvedba zasebne zdrav- niške prakse mogla kakorko- li ogroziti socializirano zdravstveno službo. Prej je upravičeno pričakovati ravno obraten efekt. Obe bi bili prisiljeni medsebojno tekmo- vati ter se boriti za čim več- ji strokovni uspeh, za večjo skrb za pacienta in za njego- vo zadovoljstvo, za vse bolj natančne in popolne preisko- valne metode, za boljšo diag- nostiko, za vse bolj strokov- no in učinkovito terapijo ter s tem za večji ugled in slo- ves. Mogoče se nekateri bo- jijo ravno konkurence, ker jim ustreza okostenela nivela- zacija na določenih strokov- nih nivojih in togo poslova- nje, kar je ravno posledica pomanjkanja tekmovalnega duha med zdravniki in sploh zdravstvenimi delavci in pri- zadevanja za posameznega pacienta. Sedaj je zdravniško delo vse preveč šablonsko, administrativno, razbito, pre- malo enotno in koncentrira- no. Današnja administracija duši strokovno delo, ker splošnega zdravnika vse pre- več oklepa v togo predpisane okvire, mu jemlje iniciativ- nost, poglobljenost in ga vse pre^z-eč navaja na fragmen- *tarr;o in polovičarsko delo. S tem mu jemlje ponos in za- dovoljstvo, ki ga more dati edino popolno in samostojno delo. Sedanji splošni zdrav- nik je vse bolj privesek spe- cialistične službe, ki ga priti- ska na vedno nižji nivo, dasi tega vodilni faktorji zdrav- stvene službe nočejo priznati. S takim sistemom je zaprta pot do vse večje strokovne diferenciacije in strokovne rasti zlasti splošnega zdrav- nika, k: vidi sedaj svojo per- spektivo le v napredovanjj do specialista ali pa v uprav- ni službi, da tam doseže me- sto direktorja kakšnega zdravstvenega doma ali v^aj njegovega ponrK^čnika ali kakšno drugo mesto v zdrav- stveni administrativni les-tvi- ci, kjer ga v zadnjem času močno izpodrivaj'0- speciali- sti, ki mu s tem jemljejo še zadnjo možno<».t in kakršnem- koli vodilno mesto v hierar- hični strukturi zdravstvene službe. Strokovno delo .^ploi;- nega zdravnika postaja ved- no bolj enolično, enostran- sko, rutinsko, strokovno ne- zanimivo, ker specializacija zavzema vedno večji obseg, ker je specialistov vedno več. ki si hočejo zagotoviti svoj eksistenčni maksimum, k: je možen v danih pogojih in zato stremijo vse bolj po izključnem monopolu svojega medicinskega pod- ročja, splošnemu zdravniku pa prepuščajo le malo za- htevna in strokovno orimi- tivna dela ter evidenco, sta- tistiko, zlasti pa administra- tivna in triažno-medicinska opravila. Da pri takem nači- nu slabi strokovni nivo splošnega zdravnika, je ra- zumljivo in nujno, ker manj- ka spodbuda za strokovijio delo in veselje zaradi dose- ženih lastnih uspehov, kajti stara in splošno znana je res- nica, da vaja dela mojstra. Dokaz, da je res tako, poka- žejo analize , strokovnega de- la posameznih splošnih zdravnikov na podlagi stati- stičnih podatkov, ki so sicer lokalnega značaja in se na- našajo na manjša razdobja, ker o tem ni na razpolago neke širše statistike repub- liškega ali zveznega značaja, vendar jih lahko posploširpo. ker so pogoji zdravniškega dela in organizacija zdrav- stvene .službe povsod skoraj popolnoma enaki. Po takih priložnostnih a- nalizah odpade 27 do 32 odst. dela v splošnih ambulantah na čisto administrativno de- lo (to je pisanje predlogov za upokojitev na osnovi hospi- talnih in specialističnih izvi- dov, preN1K — ČETRTEK, 10. septembra WTft STRAN 9 Odgovor na zapis novinarja Danila Utenkarja »Sedemnajstletniki so povedali svoje« v 30. številki Tednika, ki je izšel 6. avgusta 1970, je novinar Danilo Utenkar pri- pravil šest intervjujev mla- dih iz o^fičine Slovenska Bi- strica, dodal pa je še nekaj svojih »misli« o delu mladin- ske organizacije. Ker mislimo, da je to pi- sanje enostransko, odgovar- jamo z dejstvi, da bodo bralci Tednika seznanjeni z objektivnim stanjem. Med intervjuvanci so trije mladinci iz Slovenske Bi- strice. Prav ti so najbolj krj- tični. Ne vemo, ali so napi- sane besede res njihove, ali pa jih je tov. novinar prikro- jil. Ce so bistriški mladinci obdolžili bistriško organiza- cijo ZMS (kar zveni iz nji- hovih besed), da je kriva, ker je propadel »njihov« klub, da se nihče ne briga zanje, da so prepuščeni sami sebi in da v bazenu ni vode, si te izjave razlagamo le tako, da so ali napačno seznanjeni ali za- vestno izkrivljajo resnico ali pa še celo kaj več. Nekaj dej- stev: 1. Pred nekaj meseci je skupina mladincev na lastno pobudo odprla v Domu JLA mladinski klub. Čeprav ta klub še zdavnaj ni zadovo- ! Ijeval interesov vsaj večine ^ mladih v mestu Slovenska [ Bistrica, ker so se v njem i zbirali samo tisti, ki so nav- ' dušeni za beat gla!*!bo, je I vodstvo občinske konference I ZMS Slovenska Bistrica ven- ; darle pozdravilo to pobudo in : se z vodjem kluba, tov. Riz- : manom, pogovarjalo o njiho- vih načrtih in o potrebni po- moči. Vodstvo občinske kon-. ference je menilo, da bi ng- voustanovljeni klub utegnil -biti dobro jedro, okoli kate- rega bi zgradili klub mladih, Ki bi bil v zadovoljstvo vseh. In kaj se je zgodilo? Kaj ^malu so začeli v prostorih Kluba pijančevati, sakati sko- ^ okna, skoznje metati ste- klenice -in v poznih nočnih urah je bila glasba tako moč- na, da se jo je slišalo nekaj i sto metrov daleč. Razumlji- vo, da so morali klub zapreti. Kdo je torej kriv? Vodstvo , občinske konference ZMS. I ali s-nacfebudni« mladinci, ki ■ "znali držati reda? 2. v začetku kopalne sezo- ■ ne smo se dogovorili s kra- ; -levno skupnostjo Slovenska I Bistrica, da bo mladina sko- ! f>ala ca. 100 m jarka za no- i vo dovodno cev za bazen. I ^lladince smo obvestili s pla- katom, ki je visel na Trgu j svobode, prek mladinskega , Kluba, ki je takrat še delo- i val, in s posebnimi dopisi. ^Ijub temu, da tov. Pipen- , oaher toži,' da »v Slovenski . i^istrici bazen spet samuje«, 1 "b tem pozablja, da je vedel ! Za pre'avideno delovno akci- ; Jo, pa se je vendar ni udele- I zil. čeprav je imel čas. Od 'lekaj sto mladih v mestu Slovenska Bistrica jih je bilo pripravljenih urediti bazen le 7 (sedem)? Enako število jih je prišlo pomagat še iz vaških aktivov. 3. Letos februarja je občin- ska konferenca ZMS sklica- la sestanek vseh mladincev mesta Slovenska Bistrica, na katerem bi se naj zopet po- govorili o delovanju aktiva, o željah, potrebah in zahte- vah mladih. 2e nekaj let na- zaj delo mladine v mestu ne more zaživeti, čeprav smo v občinskem vodstvu poizkuša- li vse mogoče, da bi uspeli. Pravimo, da bi se naj pogo- vorili, torej v pogojniku, ker razgovor ni imel skoraj no- benega uspeha, ker se ga je udeležilo le 6 (šest) mladin- cev! Kako si to razlagati? Je mladina v mestu že popolno- ma nezainteresirana za druž- benopolitično delo? Je bistvo v tem, da so mladi razbiti in vleče vsak na svojo stran? Velika večina bistriških mla- dih intelektualcev se .ne u- tegne ulcvarjati z družbeno- politično aktivnostjo, ker so v Ljubljani ali pa v Mari- boru. Tako ostajamo prak- tično brez potencialnih poli- tičnih funkcionarjev. Skupi- na mladincev se navdušuje samo za ples ob beat glasbi, tretji, predvsem tisti, ki so iz okolice, zaradi življenjskih pogojev pa gravitirajo v me- sto, pa ostajajo prav tako ob strani. " Taka je torej situacija v Slovenski Bistrici. Gotovo zahteva ocenjevanje »prepu- ščenosti samim sebi« globljo analizo, kot se je loteva tov. Utenkar. Vemo sicer, da je tov. Utenkar o teh proble- mih dobro seznanjen, pa jih vendar zavestno pozablja. Tov. Utenkar je doma iz Slo- venske Bistrice, poleg tega pa še po letili mladinec. Ved- no je znal »tolči po kom«, kritizirati in negodovati, ni pa se še zgodilo, da bi se lo- til reševanja katdi- ši« tudi DO besedi, ki ji v bolj učenih oblikah pravimo demagogija. V osnovi kritiziraš moj se- stavek »Sedemnajstletniki so povedali svoje«, poleg tega pa razpletaš misli še o neka- terih mojih prispevkih, ki so seveda polni »tolčenja po kom«, kritiziranja, negodo- vanja in zavestnega pozab- ljanja. Rad bi posvetil nekaj po- zornosti moji aktivnosti v mladinski organizaciji. Nisem kriv, če je le-ta v dobi mo- jega- doraščanja v Slovenski Bistrici pričela slabeti. Kot osnovnošolec sem bil član mladinskega kulturnoumetni- škega društva »Ivan Can- kar«, ki je delovalo v okviru _bistriške Svobode. Potem sem sodeloval pri »Filmskem klu- bu«, in rečem lahko, da je bilo z mojo aktivnostjo v re- du vse do tedaj, ko sem kot mnogi drugi vrstniki postal del tiste »večine bistriških intelektualcev, ki se ne u- tegnejo ukvarjati z družbe- nopolitično aktivnostjo, ker so ali v Ljubljani ali pa v Mariboru«, ter tako izgubil potencialne možnosti...« Menda pa se bo v Sloven- ski Bistrici le še našel kdo, ki bo potrdil, da sem v tem času storil vsaj nekaj ko- i'istnega na področju javnega obveščanja, kjer sem bil e- den izmed tistih, ki so si pri- zadevali, da bi slovenskobi- striška občina stopila iz ano- nimnosti. V ta namen sem tudi oprijel študija novinar- stva na fakulteti xa sociolo- gijo, politične vede in novi- narstvo v Ljubljani, kjer so me naučili tudi novinarske- ga kodeksa. Rad bi povedal le to, da vsakomur ni dana priložnost. da je član sekretariata te ali one organizacije, s tem pa še ni rečeno, da na kakšaiem drugem področju ne naredi kaj koristnega. Kot »dober poznavalec razmer« v Slovenski Bistrici in po letih še mladinec, pa ti lahko odkrito priznam, i-e- veda tudi ostalim članom sekretariata, da sem prepri- čan, da mladinskih proble- mov v mestu ne boste rešili s sestankarstvom in razgovo- ri med štirimi očmi,. ter da se bodo morali s tem pro- blemom resnično nekoč u- kvai^jati strokovnjaki. Oseb- no mladim Bistričanom ne morem zamei-iti, da jih naj- bolj zanima beat glasba, ne morem pa biti prepričan, da ne bi z dobrim vodstvom u- speli tudi na kakšnem dru- gem področju. Obširna mladinska proble- matika mi nikoli ni bila 1u- ja, žal pa zaradi prezaposle- nosti na delovnem mestu ne morem sprejeti izziva. Ce vprašuješ, ali so mladi Bi-" stričani zares taivo razbiti :n vlečejo vsak zase, potem na to poskušaj tudi odgovoriti, ali pa odgovor vsaj poskušaj najti, kajti ni daleč, morfja že za prvim vogalom, kjer se zbirajo mladi. Potešil pa bi rad tudi dvo- me o besedah, ki so jih spre- govorili sedemnajstletniki v sestavku ^-Sedemnajstletniki .so povedali svoje«. Mislim, da lahko vsak državljan po- daja svoje misli, če pa po- dvomi o tem kar zabeleži novinar, potem je tudi pot, kjer to lahko dokaže. Ne moreš pa me prepričati, da je bila propadla akcija mladincev pri taborniški ko- či na Pohorju le neuspeh ta- borniške organizacije, ka.iti akcijo ste pripravljali, skup- no, in vsaj po mojem mne- nju, ki seveda ni^ bistveno, neuspeha ne morete pripiso- vati tabornikom, ki zadnja ' leta nikakor ne morejo »naj- ti sami sebec, o tem pa ste bili dobro seznanjeni. Upam, da bo prava bese- da pravo mesto našla, naji- ne osebne spore pa bova se- veda reševala brez prisotno- sti občinske konference ZM, ki ima drugega dela dovolj, oa tudi brez bralcev Tedni- ka, ki bodo po seznanjenju obeh strani poskušali izlu- ščiti resnico in s tem tudi sodbo. Novinar in član uredniške- ga odbora Tednika DANILO UTENKAR STRArr 10 TEDNIK — ČETRTEK, lO. g^^ftembra 1970 Usp©!a kniodajalska akcija v Središču Prejšnji teden je Rdeči križ v Središču ob Dravi za- beležil pomemben uspeh. Od treh krvodajalskih akcij, ki jih je ta organizacija izved- la v letošnjem letu, je ta zad- nja bila najboljša, saj je pri- šlo kar 38 krvodajalcev, ki so s-kupaj darovali 13 litrov te dragocene rdeče tekočine. Tudi sam sem se aktivno u- deležil te akcije. Po »pušča- nju« sem v sobi krajevne organizacije SZDL Središče, kjer je bila zbrana prijetna družba krvodajalskih vete- ranov in se krepčala, prise- del k predsedniku RK Sredi- šče Vladotu Goršiču. Zado- voljen, ker je bil trud popla- čan z uspehom, je dejan »Danes pa je res dobro. Zad- njič smo jih imeli samo šest. Pogrešamo mlajših krvoda- jalcev, saj so nekateri med nami, ki so dali kri že 26 do 27-krat. Res je, da je mnogo mladih v različnih šolah ali kako drugače izven domačega kraja in zato ne morejo pri- ti. Tudi Člani avto-moto dru- štva bi lahko malo več pri- spevali, saj na splošno vzeto šoferji zelo pospešujejo po- rabo krvi. Naših akcij se ve- činoma udeležujejo kmetje in zato jim najlepša hvala. U- službenci so zelo redki, kljub temu imamo v Središču letno okrog 100 krvodajalceV^. Da- našanja akcija je kar v re- du. lahko pa bi bilo še bo- lje, če bi pristopilo več u- službencev.« Najinemu klepetu se je pridružila še dr. Jožica Vreč- ko, predstojnik transfuzijske postaje Ptuj, ki je med sre- diškimi krvodajalci zaradi svoje domačnosti zelo pri- ljubljena. »Sto krvodajalcev v Središču je res lepo, ni pa dovolj. Pričakujemo, da bi naj 4 odstotke prebivalstva v nekem kraju bilo krvodajal- cev. Ta procent pa na pod- ročju krajevne skupnosti Središče še zdaleč ni dosežen, zlasti še zato, ker na tri do štiri akcije, ki jih organizira- mo na leto. prihajajo vedno isti ljudje. Lepo bi bilo, če bi prišli vedno drugi. Krvo- dajalstvo je na prostovoljni osnovi, danes pa vse beži za denarjem. Vse ravno ne! Naš kmet na primer je edini, ki mu časa za udeležbo nt^ krvodajalksi akciji nihče ne plača. Delavci in uslužben(;i, ki pa dobijo nadomestilo za ta čas, pa se redkeje udele- žujejo naših akcij,« je pove- dala dr. Jožica Vrečko. V po- govor je posegel še dr. Bo- ris Vovk in poudaril, da je to vprašanje izredno zanimivo. »Te kulturne sredine (usluž- benci). ki lažje razumejo me- dicinsko znanost in potrebo po krvi, se krvodajalskih ak- cij le redko udeležujejo.« Potreba po krvi, toga nena- domestljivega in zato drago- cenega zdravila, raste vzpo- redno z razvojem medicinske znanosti in tehnike. Dolgo- letne izkušnje v krvodajal- st\ru posameznikov so poka- zale. da dajanje krvi nima za zdravje krvodajalca no- benih negativnih posleslopju minoritskega samostana oziroma nad pošto je uprava knjižnice in njen študijski oddelek, v Kremp- ljev! ulici 2 pa dva nadalj- nja oddelka, ljudska in mla- dinska knjižnica. Vsak od- delek ima svoje posebne na- loge. Študijska knjižnica dei- luje v dveh smereS: Kot splošno znanstvena knjižni- ca pomaga, s tem da daje bralcem v uporabo svoj knjižni fond pri splošnem izobraževanju, študiju, pri strokov, in znanstve. de- lu, kot arhivska knjižnica pa posebej zbira knjižno gradi- vo z območja ptujske in or- moške občine pa tudi najpo- membnejša dela sosedne hr- vatske kajkavske literature. Ljudska knjižnica posredu- je odraslim in dijakom sploš- no druijVono in strokovno izobrazbo ter kulturno razve- drilo, mladinska knjižnica pa vsestransko vzgaja učence osnovnih šol, jim posreduje izobrazbo in dopolnjuje pouk posameznih predmetov. Ptujska knjižnica ima dve čitalnici, eno, ki je skupna za ljudski in mladinski odde- lek ter drugo v študijskem oddelku. V čitalnici ljudske in mladinske knjižnice so bralcem na voljo slovenski časniki in številne revije, v študijski knjižnici pa doma- či in tuji periodični tisk, le- ksikoni ter številne enciklo- pedije. Samo po sebi je u- mevno, da dobe lahko bralci v čitalnicah tudi ostalo knjiž- nično gradivo, ki je sicer na- menjeno izposoji na dom. Vse knjižnično gradivo se v či- talnicah uporablja brezplač- no. Studijsko knjižnico obisku- je v pretežni meri šolska mladina, zelo pa pogrešamo v tem oddelku odrasle Ptuj- čane. Knjižna zaloga tega od- delka šteje 45.000 knjig, med katerimi so nekatera zelo po- membna dela. Izmed strok prevladuje zgodovina in njej sorodne vede (arheologija, geografija, umetnostna zgo- dovina, literarna 2Lgodovina). Kadar študijsika knjižnica sama nima na razpolago do- ločenega študij-skega grad-va. ga oskrbi bralcu po medbi- bliotečni izposoji iz druge knjižnice. Posamezni knjižnični od- delki poslujejo takole: a) ŠTUI>USKI ODDELEK v ponedeljek, torek, četrtek in petek od 12. do 18. ure; v sredo od 8. do 18. ure: v soboto od 8. do 13. ure. b) LJUDSKI ODDELEK od ponedeljka do vključao petka od 7.30 do 9.30 in od 16.30 do 18.30; V soboto od 7.30 do 9.3|, C) MLADINSKI ODDE- LEK od ponedeljka do vključno petka od 11. do 14. ure; « v soboto od 10. do 12. ure. Vabimo ptujske občane' mladino in odrasle, da se v čim večjem številu vključijo kot redni bralci v našo knjiž- nico. Uprava Ljudske knjižnic« PTUJ ČE JE PREMALO DENARJA, POMAGAJO UČENCI Je že tako, da je treba sta- re šole in teh je v naši ob- čini še kar precej, stalno po- pravljati in krpati, sicer na- stanejo vse večje »luknje«. S tem pa potem naraščajo tu- di stroški za popravila. Ena takšnih že več ali manj dotrajanih šol je tudi v Vidmu. Za novo nt denar- ja. Treba je pač staro spro- ti popravljati in še za takšna popravili. Treba je zato ime- ski blagajni. Ce pa se ga že nekaj dobi, še zdaleč ne za- dostuje za vse, kar bi radi popravil. Treba je zato ime- ti nekaj posKiha za samoini- ciativnost oziroma, kot temu pravimo, je treba poiskati drugačne rešitve. Od ravnatelja videmske šole Franja Levstika sem v bliskovitem pogovoru zvedel, da so letos morali nujno po- praviti temelje šole, kajti obstojala je nevarnost, da bi se del šole lahko porušil, ker je opeka vsled prevelike vlažnosti pač odpovedala svo- jo p>okorščirH> ter razpadla. Da se to ne bi zgodilo, so o tem semanili pristojne, ki razpolagajo z denarjem. Pri- mer si je ogledala še komisi- ja, ki je naposled potrdila resničnost ravnateljevih na- vedb in končno so dobili ne- kaj denarja. Zal mnogo pre- malo. Zato so priskočili na pomoč učenci sami ter opra- vili vsa zemeljska in še ne- katera druga dela. Tako so opravili več kot 2.30 delovrtih ur prostovoljnega dela ter s tem nekako pripomogli, da so temelji šole postali zooet trdnejši in pouk v šoli var- nejši. Nekaj del pa bodo opravili še prihodnje leto, ko bodo v Vidmu praznovali 250 let p'>- uka v tem idiličnem krsjH pod vznožjem slikovitih Ha- loz. F. Hovnik DRAVA : RADENSKA 50:68 Košarkaši Drave so pre- teklo soboto imeli za nasprot- nika nove prvake II. sloven- ske lige-vzhod, ki so si že ne- kaj kol pred koncem prido- bili naskoka za osvojitev na- slova. Drava je z najboljšim mo- štvom II. lige zaigrala dokaj uspešno in požrtvovalno. Igra v polju je bila enakovredna, le da so gostje pri metih na koš bili uspešnejši, kar bi z malo več športne sreče za do- mačine lahko bil rezultat te- sen ali pa bi lahko slavili tudi zmago. Pri gostih se je odlikoval Beltram in Hiršl, pri doma- činih pa je bil najboljši Ur- bančič. Koše so dosegli: za Dravo: Carin 10, Urbančič 17, Pe- trovič 5, Kovač 2, Bedrač 10, Koter 2, Krvavina 4, Hlupič, Peček. Srečkovič; za Radence: Urbančič 10, Jurjovič 4. Beltram 19, Hla- den 15. Hiršl 20. Kovač, Gla- žar. Ha ki, Keršič, Rogan, Lelko. DRAVA : LAŠKO 79:52 v sredo so košarkaši Dra- ve pred 100 gledalci prema- gali solidno ekipo iz Laškega. Drava je prikazala eno svo- jih najboljših iger, deklasi- rali so nasprotnika, ki je eno od boljših moštev v tem tek- movanju. Posebno razveseljivo je dejstvo, da so tokrat zaigrali centri Urbančič, Bedrač in Kravina, ki so ob odličnem sodelovanju zunanjih igral- cev polnili koš nasprotnika. S tako igro bodo igralci Drave vedno znova navduše- vali pristaše in privabili na svoje tekme .še več ^edalcev. Pri Dravi je treba pohva- liti celotno moštvo in odlično vodenje igre prizadevnega in požrtvovalnega trenerja Kol- taka, pri gostih pa Deželaka in Setina. Koše so dosegli: Drava: Curin 8, Hlupič 2. Urbančič 19, Petrovič 23, Bedrač 13, Srečkovič 2, Kravina 12, Pe- ček, Cimerman, Kovač, Ko- ter; za Laško: Deželak I. 19, Se- me 13, Pavlovič 4, Babnik 2, Setina 8, Babič 6. Deželak IT.. Remškar, Sernec. Tekmo sta sodila Cirer iZ Maribora in Seruga iz Mur- ske Sobote. anc tednik — četrtek, 10. septembra 1970 STRAN n Program otroškega varstva bo vkijučen v srednjeročni načr! občine Pva nova vrtca V obcini Ormož Otroško varstvo je v or- moški občini mnogo slabše razvito, kot zahtevajo potre- be. Do sedaj sta bila samo dva otroška vrtca (v Ormožu in Središču), s prvim oktob- rom pa bosta pričela z de- lom še dva, eden pri Miklav- žu in drugi pri Veliki Nede- lji. Ravnatelja obeh osnov- nih šol v teh krajevnih cen- trih, sta pristala, da so ti za- vodi v sklopu šole, kar je najlažje izvedljivo in tudi najceneje. Starši so zelo do- bro sprejeli te predloge, saj se je pri Miklavžu prijavilo 40, pri Veliki Nedelji pa 30 otrok. Najtežje bo rešiti ka- drovska vprašanja. Začasno si bodo pomagali z učitelj- skim osebjem, ki pa je že tako ali tako prezaposleno, ker tudi tega primanjkuje. Vrtec pri Miklavžu bo v novem delu osnovne šole, ki bo za ta namen odstopila razred v pritličju. Pri Veliki Nedelji pa bo v televizijski sobi Zadružnega doma, ki jo bodo, seveda, primerno opre- mili. Kot smo že dejali, bo- sta oba vrtca vezana na os- novne šole, kar bo zelo prak- tično glede čiščenja, mlečne kuhinje itd. Z odpiranjem teh dveh od- delkov bo otroško varstvo v ormoški občini naredilo ko- pk naprej, saj mreža otro- bih vrtcev ni napredovala vse od leta 1945, število o- trok pa je od takrat občutno naraslo in z njim potrebe po tovrstnih ustanovah. Na zadnji seji TIS Ormož, ko je tekla razprava o otro- škem varstvu v Ormožu, je Marica Brazda, predsednica sveta za otroško varstvo po- v/()lll>/ SK .TE LE- TOS 19. JLNLFA POGOVARJAL S PKVO DA.MO FKAN- CIJE — Z GOSPO POMPIDOII. IZ KKVIJE START PO- SREDUJEMO NAJZANIMIVEJŠE IZSIIKK PKIVATNEG.A POGOVORA Z ŽENO, KI SE JE PRED DOBRIM LETOM VSELILA V ELIZEJSKO PALAČO. Portret prve — Kakšne spremembe vam je prinesla nova funkcija va- šega soproga? Predvsem moram reči, da je prinesla spremembo samo »hiša«. To sedaj ni več pet- sobno stanovanje, arnpak prava palača. Eno je biti go- spodinja, drugo pa upravlja- ti z Elizejsko palačo. — Kakšno vlogo imate ob službenih obiskih? Službeni obiski so vedno po protokolu. Z možem na- rediva vse, da je to čimbolj poenostavljeno. Na primer, za vsak obisk ne iščeva po- sebej drugih oblek. Namesto sprejemov po večerji, so na- ma bolj pri srcu sprejemi od 18. do 20. ure. Ce je vreme lepo, so sprejemi ponavadi na vrtu. — Kako si predstavljate idealne praznike? Za mojega moža od takrat, ko je postal šef države in za mene ni več idealnih prazni- kov. Odmor je predvsem svo- boda. Midva v tem pogledu nisva več svobodna. Ne mo- reva iti povsod tja, kamor si želiva, da naju ljudje ne bi opazili. Uživava na soncu, morju in med dobrimi prija- telji. — Koliko večerov v tednu imate prosiih, da se lahko posvetite privatnemu življe- nju? Dvakrat na teden večerja- mo z družino v Parizu. Vča- sih pokličemo na večerjo prijatelje. Preostanek čftsa sem z možem. Z njim si ima- va vedno mnogo povedati. Dobršen del svoje korespon- dence opravljam zvečer, tu- di moj mož zapušča zvečer pisarno s polno torbo spi- sov. — Ali od časa tlo časa da- jete svojemu možu kakšen nasvet? Ne razuniem se v politiko. Mož mi včasih pripoveduje o glavnih problemih, s kateri- mi se srečuje. O njih mu po- vem svoje mišljenje. Mnogo- krat se strinja z menoj. — Vpliva francoska moda na izbiro vaše toalete? Oblačim se zelo enostavno. V reprezentativnem življe- nju, čeprav mi ta izraz ni všeč, se moram oblačiti po francoski modi. — Hodite v gledališče? Od takrat, ko je postal moj mož predsednik, sem bi- la samo enkrat v gledališču. V palači -mamo malo kino- dvorano. Všeč mi je bil film »Stvari življenja«. — Kateri je vaš glavni ko- njiček? Zaljubljena sem v šport in naravo. — Kaj po prihodu v Eii/.eJ- slio palačo najbolj pogrešate? Poskušam pozabljati in preskočiti pogrešano. Svoje naloge poskušam dobro o- pravljati in nimam časa mi- sliti na stvari, ki so mi po- stale .ob prihodu v Elizejsko palačo nedosegljive. — In kaj najbolj cenile? Možnost, da lahko napra- vim nekaj dobrega. Vem, to ni nova misel, je pa resnica zame in za vse tiste, ki so to povedali že davno pred menoj. — Se nam lahko predsta- vite v popolnoma original- nem stilu? Naravna sem in ne želim biti posebna slika za javnost. Želim, da bi m.islili o meni kot o tipični francoski ženi, ki je privržena svojemu mo- žu, družini, domu in ženi, ki živi s časom kot to ustreza njenemu položaju. Moja po- sebna lastnost pa je občutlji- vost do revščine. KAJ VEMO O KOPEUH Zelišča, ki jih dodamo vo- di, ko se hočemo kopati, lah- ko kupimo v lekarni ali pa si jjh sami pripravimo. , Sto gramov izbranega zelišča po- parimo s kropom, pustimo V njem pol ure in nato prece- dimo v kad. Lahko zmešamo več vrst zelišč. KAMILICE čistijo in zdra- vijo kožo in preženejo srbe- nje. ROŽMARIN pospešuje krv- ni obtok, čisti kožo in ji da rožnati nadih. MELISA pomiri živce in pospešuje^ čiščenje kože. SMREKOVO OLJE odpravi utrujenost, vrača ''ilošt in prekrvi kožo. HRASTOVO LUBJE napne kožo in odpravlja pore. T^- ko kopel priporočajo ljudem, ki imajo mastno kožo in se zelo potijo. SENO ugodno vpliva na krvni obtok in pri prehladih pospešuje potenje. J. S. SIVKOVO CVETJE daje kopeli prijeten vonj. Ce si hočete pripraviti mor- sko kopel, dajte v vodo pol kg soli in ostfmite v njej če- trt ure. Taka kopel najbolje pomiri živce. Iledki trenutki odmora STRAN 14 TEDNIK — ČETRTEK, 10. septembra ig^i Koristni nasveH DEBELOST ni zdrava, za- to jo preprečujmo. Tisti, ki je nagnjen k debelosti, bi se moral čimveč gibati, na sve- žem zraku seveda, ter uži- vati hrano, ki vsebuje čim- več zelenjave in sadja ter mesa, a čim manj kruha in močnatih jedi, krompirja in maščo-b. NAVAL KRVI v glavo je stvar, o kateri se je treba posvetovati z zdravnikom. Vsakdo, ki je sicer zdrav, pa lahko prepreči naval krvi v glavo, če pomoči roke do lak- tov v hladno vodo. Kdor za- radi navala krvi v glavo sla- bo sp- ali težko zaspi, si naj ovije zvečer pred spanjem meča v mokro brisačo. izpadanje LAS je mo- goče preprečiti, če je posledi- ca ozdravljivega obolenja la- sišča. Ce gre za konstitucio- nalno slabost lasišča, je kaj malo upanja. Lasišču nikdar ne škoduje lahka masaža podkožnega tkiva ter umivanje v primer- nih razdobj:ih. POTENJE NOG zahteva vsak dan sveže nogavice, prostorno obutev, primemo letnemu času, hojo po rosi, tople večerne kopeli v vodi, v kateri smo prekuhali hra- stovo skorjo. Hrana naj vse- buje čim več zelenjave in čim manj soli, prebava pa mora biti v redu. PRI ZASTRUPITVI s hra- no si moramo prizadevati, da spravimo pokvarjeno jed čim prej iz telesa. Da bi iz- praznili želodec, je treba po- piti čim več mlačne slane vode, nato pa z draženjem jezička povzročiti bljuvanje. Z ricmovim oljem ali z gren- ko soljo čim prej izpraznimo črevesje. Nato damo bolniku nekaj živalskega oglja, za okrepitev srca pa črno kavo. Prav tako ravnamo pri za- strupitvi z gobami. Najbolj- še pa je, če spravimo bolni- ka čimprej v bolnišnico. PREPROGO OSVEŽITE, če jc zdrgnete s soljo, nato jo slcrtačite, obrišete z vlažno krpo. ki jo med brisanjem večkrat izperete. Po takšnem čiščenju se barve zelo osve- žijo. SMRAD iz vodovodnega izliva odpravite, če vlijete vanj raztopino hipermanga- na. ali nekaj klorovega apna. To ie najbolje napraviti zve- čer, da klor čez noč razkroji odpadke. DRAVA : BRANIK 5:5 (1:2) V nedeljo so se nogijmetaši prvič predstavili domačim gledalcem v je.senskem delu tekmovanja. Sodnik Blekač iz Velenja je pripeljal na igrišče na- slednje igralce: DRAVA: Skrjanc (Kolarič), Planjšek I., Kranjc, Marko- vič, Kostanjevec, Rob, Had- ler, Kneževič, Spehonja, Vr- banec (Ceh), Planjšek V. BRANIK: Kralj, Plajnko, Bačailc. Sranc,^.Gazvoda, Do- bansvič (Žagar), Markovič, Krojs, Kamenski, Groznik, Babič. Po za-četni nervozi v prvih mmutah so gostje v 6. minu- ti irvedli prosti strel, ki ga je Kamenski s pravo bombo u- smeril v vratarjev desni goraji kot. Temu je botroval slabo postavl.ien zid, vratar pa pokrit in nemočen. Do- mačini so po tem trenutku začeli napadati, valiti na- pad za napadom na vrsta go- stov in v 15. min. je Planj- šek V. izenačil. Drava j-e pre- hitro izpustila iniciativo iz svojih rok in tako se je igra odvijala predvsem po sredi- ni igrišča. V 38. minuti Branik doseže po Markoviču vodstvo pred- vsem po zaslugi obrambe, ki je predvsem po levi strani b'la slaba. V tem delu Drava po Vr- bancu in Spehonji ni izkori- stilri idealnih priložnosti za zadetek. V drugem delu nas je naj- prej presenetila nerazumljiva poteza trenerja Drave Laci- ja, ki je zamenjal razpolože- nega napadalca Vrbanca s Cehom, ni pa napravil roka- d^- da bi zapustil igrišče ne- razpoloženi branilec Kosta- njevec. Vprašanje je, kako je sploh bil v moštvo ta igralec uvrščen, ko pa je na tem me- stu skozi vse priprave in treninge igral mladi branilec Vrabl. Gostje so v nadaljevanju pričeli zelo poletno in obram- ba Drave je imela polne ro- ke dela, predvsem pa so gost- je usmerili napade na desno krilo, kjer so čutili slabo toč- ko obrambe Drave. V 55. mi- nuti Krojs poveča rezultat in 2 minuti kasneje doseže če- trti gol za Branik. Že smo vi- deli pravo katastrofo doma- činov. V naslednji minuti je bil v kazenskem prostoru Branika grobo zrušen napa- dalec Kneževič in sodnik je brez pomišljanja pokazal na belo točko. Najstrožjo kazen 11-metrovko je Kneževič v 58. minuti realiziral in tedaj je Drava pričela silovito na- padati, Branik pa se je v tem delu branil z 9 igralci. Kne- ževiču uspe v 76. minuti re- zultat znižati, v 83. minuti pa rezultat izenačiti. Drava z vsemi močmi ne izpusti iniciative, napadi se nadaljujejo in Branik ponov- no preide v napad ter v 85. minuti ponovno povede, ko doseže z desne strani s skraj- no mrtvega kota Markovič zadetek. 3 minute pred kan- cem branilec Branika kaj aa- srečno igra z roJco in sodnik ponovno dosodi 11-metroVko in Rob izenači ter pastavi končni rezultat. V tej tekmi smo videli dva različna polčasa, prvi del u- mirjen, drugi del pa drama- tičen, poln nevarnih situacaj na eni kot na drugi strani tei sedem lepih zadetkov. Sodnik Blekač je tekcao vo- dil odlično pred 400 g'led,al- ci. aime OSANK/UtICA : PECA 1:2 C1:1) Prvo srečanje bistriških nogometašev ^pred domačim občinstvom v jesenskana de- lu prvenstva SCNL je razo- čaralo ®koli 200 .giledaiLcev- Bis:tričani tudi tokrait ©iso izkoristili številnih piriložimo- sti za dosego .gola, ©(braiaaaiba pa je dovolila,, da so aogo- metaši Pece kar dvaikrat za- tresli mrežo domačega vra- tarja Kota;rja. Osankarica je srečaini^ (fto- bro začela. Več je imeila okS igre, žal pa so se to ptft ■»ipr®- slavili« nespretni naipadalcl. ki niso znali zadeti pravega mesta tudi iz najlepših ;paTi- ložnosti. Edini zadetetk za Osankarico je dosegel V. Go- lob po solo akciji. Ob ikan^^-a lahko še zabeležimo, fla »o gostje iz Črne zaslužeiao svojili obe toč!?:.. Btstričami pa bodo morali v prUaodnglri kolih pokazati več, kaniti vi. .Srečanje iHe usoešno vodil Kožar .iz M^v-ir- ske Sobote. ' Rokomet Drava : Rudar (Velenjsj 12:8 (8:2) Drava je v nedeljo go. stovala v Velenju, kjer premagala ekipo Rudarj}^ Prvi del je pripadal gostaji^ ki so s hitro i^gro in protioj. padi presenetili domačine « v S. minuti vodili s 6:0. Pr»i polčas se je končal z prednostjo za goste, ki pa žaj v nadaljevanju niso ponsTj. ii iste igre. Pričeli so igrati leže-mo in tako zapravil možnost za visoko zmagu, Razlika v golih bi jim dvomno koristila v nadalje- vanju tekmovanja, ko koliic- nik igra večkrat odločili* vlogo. Domačini »o v t-em deU Eaigrali m-nogo bolj koristaol in ublažili visok poraz, ki k jim je obetal. Od Drave lahko pohvalirao izredno uspešno in požrtvo- valno igro vratarja Creš.nila Gole so dosegli: za Draf« Z. Grame 3, Gašperšič, Kri- že, Bezjak, Jurkovič po 2 k D. Grame 1.; za Rudarja Oblaik 3, Fidsj 2, Silovšek, Hrdbernik in Ter- glav po 1, Sodil je zelo dobro Hlarčar iz Celja, aac tednik — četrtek, 10. septemtora 1970 STR.A.N 15 Vrnitev Kako željno je pričakovala ta dan! Dneve, mesece, da celo leta. In zdaj je tu. Nič 5e ni spremenilo. Zmračilo se je, ljudje hitijo po oprav- kih, prerivajo se, suvajo, prehitevajo. Prižgale so se gvetilke in mesto je začelo utripati v luči reklam in razsvetljenih izložb. »Kaj se res ni nič spre- menilo?« je premišljevala. Pa on, ki ga bo videla čez nekaj trenutkov? Srce ji je ve? čas nemirno utripalo. sSe^n mar tudi jaz še vedno ista? Kako dolgo s^i čaka- la na ta trenutek, sedaj pa me je strah! Naj se vrnem, ne da bi ga videla? Ne!« Pred njenimi očmi se je pojavila velika bela stavba. sKaj pa, če ga ne najdem več?« Strah ji je za trenu- tek otrpnil noge. »Ne, ampak saj to ni mogoče. Mora biti,, mora!« • S težavo je odprla velika vrata. Hotela se je obrniti^ kajti razočaranje, če ga ne bi našla, bi bilo neizmerno. A šla je naprej in že se je znašla pred vrati njegove pi- sarne. Naslonila se je na ste- no in gledala vanjo, kot bi hotela kar skoznjo ugotoviti, če je še sam. Nikakršnega šuma ni bilo slišati. Ni jih še hotela odpreti, ne še. Za- prla je oči. Pet let...! V mislih se je preselila v tisto oktobrsko jutro, ko je z maturo v žepu in prav ta- ke pogumna, stala pred isti- mi vrati. Kako drobceno in obenem sigurno se je počutila pred njim. Bil je mož pri tridese- tih, visoke postave, črnih las in iz modrih oči je ve- la prijaznost. Čutila je, da jje bo zavrnil njene prošnje. Ni se zmotila. Ze naslednje ju- tro se je pričel njen prvi de- lovni dan. Vestno in marljivo je o- pravljala vse, kar ji je na- ročil. Prijeten nasmeh in roka na njenem ramenu v zna- menju odobravanja sta jo vznemirjala. Ni še se dobro zavedala in je bila že do ušes zaljubljena vanj. Ni že- lela, da bi to zvedel, saj je vedela, da je poročen. _ Preteklo je že mesec dni m človek bi moral imeti za- oči za ušesi, da ne bi o- Pazil njene dekliške zadre- ge in zaljubljenih pogledov. Naslednji mesec pa je pri- nesel dogodek, ki je vtisnil v njeno srce nepozabni pe- *at in bolečine. Bilo je čisto običajno služ- •^no potovanje. Niti pomi- sliti si ni upala ... vendar si Je njegova roka že našla pot skozi njene lase in drhtenje njenega telesa, ki ga je po- vzročil ta dotik, je bilo vse niočnejše. Naslednji hip je začutila njegove ustnice na svojih. Ni mogla pa tudi ni notela ugovarjati. Zadnje, kar je storila je bilo to, da sklenila roke okoli njego- vega telesa in "kar se je zgo- dilo naprej so bile sanje. Pričeli so se spet delovni dnevi kakor pred tem. Ob- čutek krivde je še dremal v njeni podzavesti. Bila je srečna. Take noči in drobce- na ljubkovanja so se ponav- ljala vse pogosteje. Potem pa jo je začela kljuvati vest, za katero je mislila, da spi smrtno spanje. Tudi ljubo- sumnost se je pridružila. Ne le na njegovo ženo, ampak na vse, ki so sis pogovarjale z njim. Kovala je načrte, kako t>3 nekega dne odšla, daleč proč od njega in bo morda potem pozabila nanj. Ni še vedela za kraj, ki ji bo pomagal pregnati spomine na to lju- bezen. Bo žalosten, mu bo hudo? Ni vedela za njegove občutke, vedela je le zase: strašno. Dokončno je spoznala, da mora nekaj storiti, da preki- ne vez med njima, k^ti to ukradeno sladko življenje jo je spravljalo v obup. Kraj ob morju, kjer je na- posled dobila novo službo, ni bil tako daleč, pomagal pa ji bo pozabiti nanj. Kaj res. Roka, ki je počivala v nje- govi je bila vlažna. Želela si je, da jo zadrži, da ji poreče, naj ostane, ker jima je bilo lepo. Samo gledal jo je. »Zbo- gom,« je dejala, »čez nekaj let, morda čez pet se vr- nem.« Smehljal se je: čez pet let! Tesno sta se objela. Zajo- kala je, on pa jo je gladil po laseh. »Pojdi, če želiš, morda, je to res bolje za oba. Toda vr- ni se nekega dne,..* Nekega dne ... Glas tele- fona jo je zbudil iz prebuja- nja spominov in jo prestavil v sedanjost. Odločila se je ... »Prišla sem vas prosit, če me lahko vzamete v služ- bo ... Vrnila sem se!« Zad- nji besedi sta se izgubili v njegovi srajci, ki so jo že namočile njene solze. Za dobro voljo Neko žensko društvo v Bo- stonu je pripravilo velik tova- riški večer. V središču pozor- nosti je bil znani filmar Walt Disney, ki je spregovoril tudi nekaj misli o nastanku svojih filmov. Častitljive gospe so ga oblegale in spraševale vse mo- goče stvari. Vsaka je hotela kaj vedeti. — Ko ste snemali v Afriki, — ga je zviška nagovorila neka starejša dama, — in so bila po- leg tudi mlada dekleta, ali ni bilo to malce prenevarno? — Ne, je suho odgovoril Dis- ney, — tam, kjer smo mi sne- mali, ni bilo nobene štorklje. Teta je povabila Jernejčka v goste. Na mizo je postavila pla- denj tort. — Koliko jih boš pojedel? — je vprašala teta. — Tli, — je odgovoril Jernej- ček, ki še ni znal izgovoriti črke R. — Saj se ne reče tli ampak tri. Dokler ne boš pravilno re- kel, ne boš dobil nobene torte. Torej, koliko jih boš pojedel? — Pet. REZERVIRANO ZA LUiZEKA Dober den drogi Prleki no fsa rezervirana žlehta z mo- jega rezerviranga kota! Kak vidite, sen po gneis drgoč malo boljše vole. Moja Mica se je na fso srečo živa no zdrava vrnola iz Savinj- ske doline. Ježeš na, pret ba toki bloženi mir pri hiši, zaj pa so se po drgoč začele dir- ke okoli voglof. Ne ven ali kak je te to pri naši hiši, ke moren jas skoro f sok okra t pred jo j leteti. Ne ven ali kaj za enega vraga je te de- lala v Savinjski dolini, če pa je prišla domu pa mi je že od daleč rekla: »Cuješ pje, Lujs, pločaj mi en špricar, jas sen tak žedna, ke man vena pekel v guti«. Gdo je odletela k sosidovi Juli po informacije, kak sen se jas duma obnoša, sen ji nareda v korpeci inventuro. Pa ve- te, kaj fse si je kiipila: Zim- ske pumparce, na špic šolje ene zi.. zizntregare no skoro dve kili klobos. Meni to na niben način ne gre v glavo, kon je baba peneze sprovla. Vena je tan v Savinjski dolini tak, ke so jo pločali po deli. Vete pri toti zadevi pa je moja ta štora že od negda bolena no ma žiile po pazdu- hami. Ce bi jo pločali po ten, kejkokrot na minuto jezik obrne te ne ven, če je ne bi še lublanska televizija v slu- žbo vzela. Samo na sliki je ne bi smeli pokozati, ker ne ven če ne bi fsi ekrani spo- kali. No ja, saj neje tak na- pačna, samo ne ven kak bi jenih 110 kil žive voge notri v tiste male škotle spravli. Jas ali ne ven, kaj ji tak ha- sne, če pa se tudi jas pri jedi no pijači fkraj ne vlečen pa sen provi oblečeni komor pr- ta svoji ta bojši polovici. BIJ A SEN NA PTUJSKEN FESTIVALI Vete, jas sen že od negi negda liibitel domočih viž no štim, pa sen si te to pred krotkin malo ogledna tudi ptujski festival. Oča so mi že gdo sen ba še nuili, rekli: »Pje Lujzek, ti boš čista za&višno pevec, gdo boš zro- sa«. Vena so to mislili zavo- lo toga, ker sen se fsoki den najmaje 4 vure praf po ži- valsko drja v kinderpetli. Ja škoda, ke so se oča zmo- tili. Ce bi bij a gnes pevec, bi živeja kak mali direktor no bi meja skos zadosti puno mošjo. Zaj pa, saj vete kako je živleje bogega pavra. _ Aha, pri festivali smo osta- li. No ja, saj blo je vse vre- dik, samo toti prekleti dež nas je skos namaka. Ptujča- ni no drugi gostje so na cajte tak ploskali, ke se je še dež vstraša. Rad bi poveda to, ke so premalo ploskali novad.no glih te. gdo so Keri' resen lepo zašpilali. Gleda sen ene- ga gospoda, ki je celi dve vii- ri žepni biljard špila. Najbrž bi moga kon iti pa nigi neje pisalo, ge je tista zadeva ge še popež more hlače doj sle- čti. Gleda sen enega, neven ba Ptujčan ali je bija od kod uvoženi, ki je meni nič te- bi nič na zid pri novi pošti vodo spiista no si poleg jom- ra, ke na Ptuju še človik ne- ma kon na potrebo iti. No, pa naj poven še to, ke je bilo v bližini straniše odprto, sa- mo niše zato neje veda. Pa vete, zakaj sen ba še razočo- rani? Tan sen vida, ke so za nekšne prleške štime vejke nagrode tolali. Premoj duši, če je to pravica. Jas se celo leto montran v toten rezer- viranem koti pa mi niše ni- bene festivalske nagrode za- to ne do. ZECELA SE JE SOLA Kop me je skoro tresnola, gdo so mi deea povedali, kaj fse za ene knjige„ zvezke, a- tlase, zemljevide, svinčnike, forbice, trikotnike, ravnila, šestila no druga mantrnila morejo meti za šolo. Cista enfoh sen si zračuna, ke bi moga meti za mojih pet fa- čokof najmaje direktorsko pločo z mesečnim honororon. Že zodjič sen vas prosa, ke mo začeja zbirati kra- jevni samoprispevek. Zaj pa sen zveda pri krajevnih fun- kcionorih, ke moren zato najprej referendum razpisa- ti. Ja vete, to pa je dugi pro- ces. Jas mislin, ke de najboj- še, če začnete pošilati prosto- voljne prispevke na moj ži- ro račiin, ki man ga odprtega pri prleški banki »Prozna vreča« na številko 000. Seve- da se van za vejke zneske najbolj priporočan. Mislin, ke bi naj bila štartna osnova najmaje en stori jiirij — bog mo daj večni mir in pokoj. No, zadosti naj bo za gnes. Lepo vas pozdrovlan, še po- sebno pa Vohloča iz Ormoža, njegovo pismo pride na vrsto driigi tjeden. — Vaš Lujzek STRAN 16 TEDNIK — ČETRTEK, 10. septembra ig^i Poslušalci so na nedavnem festivalu vztrajali tudi pod dežniki le.«' t »„...,....1, /'»iiisk' rpk Ptiii HfTotfl I acKa Si. UrejiM«- nrfdniškj odbor Anton Baunjan elavni in vKl^nvorni nreitni" Jože Siodnjak in Danilo Utenkar. Izhaja vsik cefrfck. Tekoči račun pri SDK Ptuj. št. 524-3-7.^2. Tiska časopisno podjetje Mariborski tis^ Marilior, Svclozarcvska 14. Rokopiso? ne Tračamj,