mina plačana v gotovini Oktober 1937 Razno. Višarski romar, V Žabnicah pod Sv. Višar-jami je 21. julija t. 1. umrl v 75. letu starosti ondotni organist g. Tomaž Holmar, rodom iz župnije Mekinje pri Kamniku, nečak »Prim-skovskega gospoda«. Kot zvestemu naročniku »Bogoljuba« od početka do zadnjega naj mu bodo zapisane te vrstice v spomin. Dičila ga je posebna ljubezen Kdooo? « »Mesi... ah, prosim, oprostite!« Dama gre in Aram tudi. Kmalu pride do razgledne klopi olepševalnega društva in sede poleg — na dokaj oster mejnik. S konico palice riše v pesek hebrejske črke in govori zraven: »Nemogoče! — On ne more več priti! — Mi čakamo zastonj na Mesija Jahveta! — Čakamo lahko še dolgo, Bog pravični... On ne pride več.---Če je sploh kak tak »Od- rešenik«, je že moral priti. Prerokbe predrim-ske dobe kažejo na čas Heroda Velikega, Idu-mejoa! — Naš narod in zlasti pismarji so to tedaj tudi morali čutiti; saj je kar mrgolelo lažnih misijev tiste čase. Še Herod je sijajno pozidal tempelj, da bi si pridobil obstret (soj) Mesija. In---! In ta čas--prav ta čas--je prišel tudi on — on--Nazarečan--sin tiste — — tam je podoba Madone! Poglejmo si stvar malo . ..« Arama Bela je videti, da je prevzel čuden nemir, nervozna razdraženost, vročičnost, ki mu čestokrat rdeči lica, raztresenost, ki kar v oči bode. Proč mora, na potovanje, mora — — kamorkoli že, kakor »večni jud« ...! V začetku junija se začno za Arama Bela počitnice. Pridrži si stanovanje za zimsko polletje — sam ne ve zakaj — se uslužno poslovi od Agneze in službeno od Vladislava in odpotuje z orientalskim ekspresom čez Dunaj, balkanski polotok v Palestino. Tam in zlasti v metropoli, v Jeruzalemu, se ukvarja v spremstvu rabinov* s hebrejskimi rokopisi, preiskuje Judovski učeniki. Družice pri poroki u Žalcu. 26. /ul. 1937 (Glej dopis v odd.: Marijine družine) zgodovinske kraje, koder se je mudil Nazare-čan, posluša, kako molijo in zdihujejo judje ob templjevem, zidovju, da se mu trga srce, in odpotuje potem v Rim, da bi videl katakombe. Nekega večera strmi gori h kolizeju, pa ga ne vidi: »Samo ena« — govori, kakor da ni prisoten, tja predse —. »Samo ena od vseh verskih ločin je od časov Nazarečana do danes vzdržala in ta ločina ni do danes spremenila svojih verskih naukov. Samo ena — grešna rimska Cerkev! ... Zakaj Cerkev, to so ljudje, in ti ljudje so grešni, torej ni Cerkev sveta, temveč grešna!« Aram Bela se oprijemlje — kakor človek, ki pada — zadnje slamnate bilke! V hotelu, v njegovi sobi visi med drugim tudi katoliški koledar. — Ko pride nekega večera ves izgubljen v globoko premišljevanje domov in zasleduje s pogledom muho na steni, zagleda, da kar odskoči: »Tam! — Tam — 19. september: Janua- rij in tovariši---Danes smo šestnajstega in 19, pravijo, da se godi čudež.« Vroče mu mrši po hrbtu: »Hajdi v Neapol! — Moram si to zadevo, to sleparijo ogledati!« Toda, čakaj! Tam leži še od včeraj ekspresno pismo od Noeme neodprto na mizi. Hlastno mu pretrga omot, tako nekako odpre človek ribi trebuh, preleti štirinajst na tesno popisanih strani in zasledi skoraj na slednji strani, kako se venomer ponavlja beseda »hladnost«. — »Hladnost« —! Tedaj teče še naglo v mesto in ji pošlje — dragocen kožuh z zagotovilom večne ljubezni in zvestobe, »če zimske megle prehitro ne pritisnejo« — kakor napiše v svoji raz-tresenosti. Kajti vse mišice mu kar drgetajo 19. septembru naproti: Da bi videl čudež! Nadnaravne moči čutno nadzirati, jih gledati, prijeti! Stati pod portalom tostranosti in onostranosti! — Videti dogodek, ki nasprotuje zakonom narave — vsaj za nas ljudi! — Opazovati, kako seže Vsemogočni naravnost med kolesje stvarstva! Skoraj, skoraj ne more verjeti! Neapol: čudež svetega Januarija. 18. septembra popoldne pride Aram v Neapol in najame brž avto do stolnice Santa Maria Assunta (Marija Vnebovzeta), ki ji pravijo ljudje San Gennaro (Sveti Januarij). Ker je že bil prej v Neaplu dvakrat in so mu znane glavne prometne ceste, opazi takoj, da ga vozi voznik po dolgih ovinkih in stranskih ulicah, da bi iztisnil iz njega več voznine. Ne zastran denarja, pač pa da bi ga kaznoval, premetenca zvijačnega, izstopi Aram na ovinku ceste, kjer mora voznik, kar se da paziti in voziti počasi. Skoraj prav pred stolnico ga spet sreča, kako gre nazaj s praznim vozom in poklapanimi ušesi... in se mu kar dobro zdi! Aram Bela se je sicer v svoji naglici pozabil preskrbeti s priporočili, kar bi bil čisto lahko naredil; zato pa ima s seboj zlati klju-ček, ki v Italiji vsaka vrata odpre. Za pol lire na uro si najame vodnika. Ta ga pelje takoj k zelo ljubeznivemu duhovniku, ki »mlademu teologu« iz Insbruka preskrbi dovoljenje, da bo smel jutri zvečer biti v najbližji bližini, ko se bo godil čudež. Nato si ogleda Aram kraj, kjer naj bi se zgodil čudež: stolnico z glavnim portalom, zidanim leta 1407, grobnico svetega Januarija, stolnici prizidano kapelo, kjer počiva truplo mučenčevo. Glava in obe stekleničici s strjeno krvjo so v »zakladnici« za oltarjem svetega Januarija. En ključ od zakladnice ima škof, drugega kardinal. Kako rad bi Aram že danes videl obe stekleničici! — Toda tu se ne da pomagati! Bili sta zadnja leta že dovolj dostikrat preiskani! Pred stolnico se Aram zahvali duhovniku, ki mu je tako prijazno uslišal prošnjo in hoče hkrati tudi plačati vodnika; ta pa zatrjuje togo in krepko, da sta se zmenila za liro za pol ure in ne za eno uro za pol lire. Aram ga presune s pogledom: »Prisezi pri san Gennaru!« »Prisegam! — Precej! Tri prste!« »In nate — denar! Saj res! Bi me jutri peljali dopoldne na Vesuvio?«* »Volentieri! — Prav rad!« »Bene! Alle undici! — Prav! Ob enajstih!« »Molto bene! — Imenitno!« Drugi dan točno ob enajstih pride guida" vestno, prejme zgovorjeno plačilo in ga čez pol ure že — nikjer več ni. Čemu lezti na Vesuvio, ko ga človek lahko gleda tudi od spodaj gori! Proti večeru oblega stolnico 70.000 ljudi. — Kdor bi nenadoma, ne da bi vedel kaj in kako, prišel zraven, bi pač imel divje vrvenje lahko za vstajo lakotnikov, ki pričakujejo, da se bodo v stolnici nasitili. Eno uro pred začetkom slovesnosti je Aram Bela v zakladnici. Poleg mladega duhovnika lahko natančno razloči, da so izpostavili kri mučenčevo še v trdem stanju nasproti glavi svetnikovi na oltar. Slovesnost se začne. Aram je bled od pričakovanja in s klobukom v drhteči roki strmi v oltar. Še lahko natančno razloči skorjo v stekleničici. Kaj se bo zgodilo zdaj? Po svečanih vežah stolnice šepečejo molitve kakor veter v božjem gaju. * Ognjenik za Neaplom, ** Vodnik, In šepet narašča, postaja prisrčnejši, sil-nejši, grozeč. Ljudje leže, kleče na tleh, stegajo roke proti oltarju, ihte, zdihujejo. Ali molijo tako, da bi prejeli milost, ali da bi videli — igro? Za oboje! Množica je videti, kakor da valovi proti oltarju, se tam odbija, buči in hrumi. Iz valov zraste silen vihar, iz šepetanja grom — dosti jih joka, dosti ječi, zdihuje; tuleči valovi se valijo tja gori in skozi valovje viharja trzajo kakor jarki, strmo svetlikajoči se bliski: ». .. II miracolo, il miracolo! Dov'il miracolo? — Čudež, čudež! Kje je čudež? , . , San Gennaro! — Sveti Januarij!... Follia! Tartufi! Inganno! — Bedarija! Hinavci! Sleparija! ... Oh Santo, Santo! II miracolo! A basso al Santo! — O svetnik, svetnik! Čudež! Dol, svetnik!...« Aram meni, da ne sme zaupati svojim ušesom samim; pač ne ve, da ima to silno razburjenje ljudstva tudi svojo psihološko stran — če že ne pomislimo na južno kri in na anarhistične elemente, ki hočejo omazati posvečeno čast prazniku; Neapolitanec namreč veruje iz stare izkušnje, da pride še isto leto, če se čudež ne zgodi — Vezuv! In dozdaj je bojda imel prav! Dolgo, dolgo gre tako: forte, fortissimo, furioso .. .* Krepko, kar se da krepko, besno. Dobrodušni Janezek in njegova resna sestrica Vera iz gorenjske presto/ice Tedajci Aramu mahoma zastane sapa, za-strmi v steklenico, kardinal nadškof vstane: Čudež se godi! Resnično! In zdaj pozabi Aram samega sebe; priri- ne se bliže--- tam v stekleničici je kri, živa kri — kardinal jo kaže okrog, mu jo podrži pred očmi, jo kaže ljudstvu ,.. Zvonovi stolnice zagrme v hrušč ljudstva, ki kriči od vzhiče-nja in glasno vzklika od radosti. Vzdihljaji done po cerkvi — Aram zaide v gnečo, prerivajo ga sem in tja--verna Neapolitanka mu položi v preobilju svojih čustev zastrto glavo na ramo; Aram pusti, navdušenje ga je potegnilo za sabo in čez deset minut opazi, da mu je zmanjkalo denarnice! Dobro, da ima pri neapolitanskih bankah neomejen kredit! Še enkrat hoče valujočo kri opazovati od blizu in potem se prerine postrani venkaj — venkaj na sveži zrak! Zunaj leži neapolski zaliv v pravljičnem mraku kakor izzvenela pesem in rahel veterc zveni nad njim kakor tiha harfa. V pristanu zagore svetla znamenja na ladjah kakor zvezdna vojska, okrog po višinah valove zublji veselih kresov proti nočnemu nebu in — celo uro zvone zvonovi po vsem mestu. Kajti čudež se je zgodil! Čisto gotovo se je zgodil! Še zvone zvonovi, medtem ko Aram brez cilja, gnan od najbolj nasprotujočih si misli, gre gori skozi polkrožno dvigajoče se nasade zalivovih višin. IZ Ž I V L J E N Beseda svetega očeta Pija XI. o vzgoji. Ko je papež Pij XI. sprejel nedavno v Kastelu Gandolfo belgijske vzgojitelje, jih je opozoril na odličnost službe, ki jo izvršujejo. Med drugim je rekel: »Krščanski učitelji in vzgojitelji! Vaš poklic je res odličen; lahko trdimo, da je treba prištevati poleg milosti svetega krsta med najodličnejše darove božje dar krščanske vzgoje. Gorje pa Belgiji in gorje vsem deželam brez izjeme, ki se v njih krščanska vzgoja zanemarja ali celo izpodkopuje! Ne maramo veljati za proroka, vendar pa vidimo že naprej, kaj bi potem neizbežno prišlo. Tožbe in solze bodo jutri brez koristi, če se ne oprimemo danes edinega pomočka, in to je krščanska vzgoja!« 23 posebnih vlakov je pripeljalo v Lurd med osmino Velike Gospojnice 70.000 vernikov. To francosko narodno romanje v Lurd je že 65. Bolniki so se pripeljali v vlaku, ki je bil prirejen in udobno opremljen prav zanje. Rev- Mahoma utihnejo zvonovi; tišino je motil samo še tihi žar umetelnega ognja in rahlo drhtenje vetrca kakor nad pravljičnimi poljanami izgubljenega raja. Aram Bela se nasloni kakor zlomljen na marmorjevo ograjo in si podpre glavo v roko. Čustvo neskončne zapuščenosti ga prevzame. Tako mu je, kakor da je sam samcat na vsem svetu, kakor da sta ga zapustila in pozabila oče in mati in brez njega praznujeta praznike življenja . . . Kakor od angelskih harf priplava od nekod stara neapolska pesem: »O Santissima — O Presveta ...« Od tako daleč — od tako daleč! Vezuv žari. In na vonju lavorik priskaklja druga pe-semca, naga, čutna, ki jo pojo človeška usta, kakor strupen dim. Aram posluša in ne sliši vsega tega. Misli na čudež, na resnični, neoporečno ugotovljeni čudež svetega Januarija! Videl je čudež, pogledal božanstvu v obraz, skoraj kakor — kakor lucifer, visoki duh, in.,. Prav za prav bi moral zdaj postati-- — kristjan, in sicer — tu se ne sme ne braniti ne vojskovati — katoliški kristjan. Razum mu veruje; saj mora verovati! Zakaj po-skušnja se je sijajno obnesla! Toda srce mu noče; srce se mu naravnost upira. Pred »grešno cerkvijo«! (Nadaljevanje.) JA CERKVE nim slojem je bila omogočena udeležba z večjo zbirko, ki je znesla 200.000 frankov. Listi pišejo, da je nenadoma ozdravelo pri tej skupni pobožnosti 7 oseb. — Dne 12. avgusta t. 1, ob štirih popoldne je prišla iz kopeli v Lurdu popolnoma zdrava, da je takoj hodila, gospodična Yvone M i g n o n, stara 27 let. Doma je iz Pariza. Bolehala je od 7. leta dalje. 20 let so jo prevažali od bolnišnice do bolnišnice. Razjedala jo je tuberkuloza v pljučih, v srcu in hrbtenici. Zanimiva pa je zlasti njena izjava, ki jo je zapisal zdravnik dr. Zudenigo. Ta je namreč v pogovoru po čudežnem ozdravljenju poudarjal: »Marija vam je izkazala veliko milost. — Gotovo ste veliko molili in prosili Marijo, da vas ozdravi!« Gdč. Mignon pa odgovori: »Ne, nič nisem prosilaj da bi ozdravela.« — »Kaj ste pa prosili?« — »Nisem proisila ne da bi ozdravela, ne da bi umrla; pač pa, da bi še živela in trpela. To prošnjo sem izročila Bogu in Mariji zato, da bi moji domači in so- rodniki spregledali in verovali v Boga in si rešili dušo ,« - » Glejte, kakšna zaušnica onim, ki govore o nekakšni sugestiji v Lurdu« — je pristavil dr. Zudenigo. — Skupno so »sfrčali« na božjo pot k lurdski Mariji tudi francoski aviatiki. Med svoje pobožnosti so uvrstili tudi »Rekviem« za ponesrečene rajne tovariše. Poljski zaščitnik. Kmalu bo priglašen med svetnike blaženi Andrej B o b o 1 a iz dr. J,, zaščitnik Poljakov, ki prirejajo za to slovesnost narodno romanje v Rim. S sabo v domovino bodo prinesli svetinje velikega mučenca in apostola. — Na otoku Madagaskar je umrl apostol gobavcev, poljski jezuit Jan B e y z y m. 39 let je živel kot dušni pastir med gobavci. Končno je sam nalezel to strašno bolezen in umrl. Poljaki bodo prosili, da bi se uvedel svetniški proces. Še nikjer niso tako na široko razpletli vabljenja na dosedanje svetovne Evharistične kongrese kot delajo to ogrski katoličani. Mnogoštevilni pripravljalni odbor izdaja za kongres v Budimpešti posebno glasilo; po župnijah vseh škofij imajo in bodo imeli svete misijone in tridnevnice; vabila so že prejeli vsi škofje katoliškega sveta, ki naj bi vernikom priporočali molitev za srečen uspeh kongresa in — če mogoče —- osebno udeležbo. Iz Amerike se je vrnil ogrski škof Shvoy Lu-dovik s prelatomWenekheimom in župnikom dr. Szabom, ki iso se tri mesece mudili zlasti med ameriškimi rojaki in jih vabili na kongres. Dosegli so, da so že zdaj oddani vsi prostori na 15 posebnih parnikih, ki bodo vozili udeležence čez morje v Evropo na Evharistični kongres. Udeležbo je obljubilo tudi 15 ameriških škofov. — Za Evharistični kongres bodo dali napraviti 600 novih ciborijev (kelihov za sveto obhajilo). Po končanih svečanostih jih bodo razdelili med revne cerkve. — Med privlačne točke v sporedu svetovnega Evharističnega kongresa (1938) v Budimpešti spada gotovo procesija z Najsvetejšim, ki se bo razvrstila na ladjah po Donavi. Ogrsko glavno mesto se namreč razteza ob obeh bregovih široke Donave, ki sta zvezana s krasnimi in mogočnimi mostovi. Promet se vrši deloma na parnikih, ki križajo veličastno reko. Procesija bo v večernih urah, ko bo vse z velikimi palačami ob-sejano obrežje bajno razsvetljeno. Taka procesija je bila že leta 1930, ko je madžarski narod slavil 900 letnico smrti svojega narodnega svetnika in mladinskega zaščitnika svetega Emerika. Včasih smo slišali: »Germania docet« — Pojdimo se učit krščanskega življenja med katoličane v Nemčiji. Danes pa sili na dan poganstvo, seveda ne po krivdi katoličanov, ki trpe neizmerne dušne bolesti, marveč po krivdi nove vere: narodnega socializma. Hitler- stvo, ki je izpočetka obetalo mnogo dobrega tudi v verskem oziru, se je v svojih posledicah tako sprevrglo, da že javno pridiguje novo vero, ki ne mara poznati ne katolištva ne pro-testantstva. Posamezni okrožni poglavarji (Trier, Koln) so že dali dostaviti duhovnikom-katehetom, da s 1. septembrom ne ismejo več poučevati krščanskega nauka in da bo ta naloga poverjena svetnemu učiteljstvu. •—• V molitvah se bomo morali odslej spominjati tudi nesrečnih vernikov v Nemčiji. Kaj je kulturni boj, ki ima sedaj svoje po-zorišče tudi v Nemčiji, spričuje poročilo, ki pravi, da je bil obsojen na leto dni zapora znani učenjak, duhovnik Schmidlin, profesor misijonske vede in cerkvene zgodovine. Zaprt je v Freiburgu (Br.) med navadnimi zločinci, ker je odkrito povedal svojo sodbo o položaju Cerkve v Nemčiji. Lepa namera. V dnevniku »Popolo d ltalia« je bil naznanjen predlog, naj bi se po vseh večjih italijanskih postajah sezidale kapele. To misel je vsa Italija enodušno pozdravila. Če se bo nasvet uresničil, bo vplival tudi na druge države, ki ne bodo hotele zaostati. »Zdaj gremo pa k maši!« Kakor znano, je bil portugalski državni predsednik Salazar 4. julija zavratno napaden prav, ko je hotel stopiti v vežo, da bi bil pri maši v hišni kapeli nekega zasebnika, kar je storil vsako nedeljo. Predsedniku se nič ni zgodilo. Dal se je poučiti o škodi, ki jo je povzročil napad, nato je pa čisto mirno zaklical: Zdaj pa gremo k sveti maši!« Sovjetizem besni še naprej. Prvega polle-ta (1937) je bilo zaprtih 612 cerkva in molitve-nic v boljševiški rdeči Rusiji. — Mati Stalina, boljševiškega poglavarja, ki je umrla v Tiflisu, je hodila redno k službi božji. Stalin je sporoči) ondotni krajevni komunistični skupini, da je pretrgal vse vezi z materjo. Mati je v svoji oporoki odredila, da želi biti cerkveno pokopana. Za cerkev v Tiflisu je zapustila 9000 rubljev, toda oporoka se ni izvršila, ker je to preprečil Stalin. Lep sin to! Več ko 50.000 otrok, ki so ali v zadnjih bojih na Španskem izgubili starše, ali so jih pa rdeči pobili, se potika sedaj po ozemlju, kjer gospodujejo boljševiki in komunisti. Katoliški zavodi za vzgojo so uničeni; redovne osebe, ki so se pečale z vzgojo mladine, so pomorjene, če se jim ni posrečilo ubežati. Vsi znaki kažejo, da bo tudi za te zanemarjene in osirotele otroke prišla rešitev, saj so — kakor upamo — dnevi komunistične strahovlade na Španskem pri kraju. —• Za sirote baskovskega bojišča je daroval sveti oče Pij XI. 200.000 lir. Znana osebnost, lurdski škof G e r 1 i e r , je povišan za nadškofa v Lyonu in za metro-polita Galije. — Pred svetovno vojno je bil Gerlier še upoštevan član advokatske zbornice v Parizu, obenem pa se je udejstvoval med voditelji katoliške mladine. Leta 1913. se je priglasil, da se hoče pripravljati za duhovski stan v zavodu za pozne poklicance. Med vojno je moral bogoslovne nauke ustaviti. Služil je kot pribočnik v 104. pešpolku in bil ujet. L. 1921 je prejel mašniško posvečenje. Kardinal Dubois mu je poveril med drugim tudi skrb za dober (tisk v škofiji. Za škofa tarbskega in lurdskega je bil imenovan 1. 1929. Delavnost ruskih brezbožnih zvez. Lani so te zveze poslale v 34 držav tri milijone 800 tisoč raznih knjig, knjižur in časopisov. Velik odjemalec — je Španija; pa tudi Francija, Belgija, Nizozemska in Češkoslovaška so bile precej obdarovane. Glavno pozorišče sovjetske brezbožniške propagande so pa južnoameriške države. L. 1937 se je to delo potrojilo, zakaj že prvih 6 mesecev je bilo razposlanih štiri milijone knjig. Med prvimi odjemalci je zopet Španija. Ne z orožjem duha, marveč z orožjem iz jekla hoče ruski sovjetizem širiti brezbožnost. Komisar za notranje zadeve je namreč dovolil ruskim članom brezbožniških zvez, da si smejo oskrbeti za brambo proti »strahovalcem« in fanatikom orožje. Organizacija brezbožnikov je že naročila 10.000 revolverjev, »ki jih smejo uporabljati, če bi bili ogroženi od duhovnikov (!) ali drugih osebnosti, ali če je uporaba komunistični samovladi potrebna.« Največja cerkev sveta. V Liverpoolu na Angleškem zidajo novo cerkev Kristusa Kralja, ki bo po prostornini največja na svetu. Doslej je bilo že 221.175 funtov stroškov. Za Šangai so se avgusta in septembra bili strašni boji med Kitajci in Japonci. Kdo je napadalec in kdo se brani — je vsem jasno. Trpe in trpeli bodo pa vsi, zlasti pa katoliške ustanove in misijonske naprave. Znano je, da vzdržujejo oo. jezuiti v Šangaiu veliko katoliško univerzo, ki se imenuje »Aurora«. Ob sklepu zadnjega semestra je bilo 43 promocij (doktorskih razglasitev), med njimi 15 zdravniških. Od vseh novih doktorjev je 18 katoličanov. ★ Pri Materi. Na Brezjah, kamor nas Slovence tako silno vleče zaupanje in ljubezen do Marije Pomočnice, so se letos vrstile nedeljo za nedeljo verske svečanosti. Dan za dnem so prihajali slovenski romarji, dostikrat v velikih skupinah od blizu in daleč, iskat notranje utehe. Prišli so naši sobratje in sestre s sončne Goriške, Nad vse srečni so bili, ko so bili deležni tako toplega sprejema, ko so mogli zopet skupno popevati ganljive slovenske pesmi v proslavo Mariji Pomočnici v krasnem svetišču na Brezjah. Od tam so po- hiteli na očarljivi otoček sredi blejskega jezera, kjer so se zopet poklonili nebeški Materi v ljubki cerkvici. — Na Brezjah so se tudi letos zbrali naši krščanski učitelji in učiteljice iz Slomškove družbe k skupni pobožnosti in k počitniškemu strokovnemu zborovanju. Do 200 jih je prišlo, — Iz tujine so se pripeljali na obisk domovine slovenski izseljenci. Prve korake so namerili proti svetišču tna Brezjah, k Zaščitnici vseh Slovencev. Javno so izpričali, da so tudi v tujini ohranili živo vero in pripadnost k slovenski vzajemnosti. Na Brezje vodi pot vsako leto naše bivše bojevnike. Letošnji njih praznik (29. avgust) je bil pa še posebno pomenljiv in tudi zgodovinsko važen, saj je bil ta dan položen in blagoslovljen temeljni kamen za skupni spomenik slovenskim žrtvam v svetovni vojni. V ta namen bo preurejen in olepšan ves trg pred Marijino cerkvijo. Prispevke zbirajo po vsi Sloveniji. Prelepo je pojasnil ljubljanski škof, da je pri Mariji na Brezjah najprimernejši kraj za skupni spomenik padlim vojakom, saj ga ni bilo slovenskega bojevnika, ki bi bil šel na bojišče brez Marijinega imena v srcu in na jeziku. Prezreti ne smemo, da je bil sklican na Brezje vseslovenski tretjeredni tabor. To je menda prvi večji in javni nastop one cerkvene ustanove, ki je morda bolj potrebna kot marsikatera druga. Hvala Bogu, da se je nekdanja bojazljivost pred tretjim redom razpršila in da se prijavljajo vanj preprosti in razumniki, ki bi radi služili Bogu na popolnejši način in se bolj gotovo zveličali. Prav je, da se je s tem taborom opozorila širša javnost na ta med svetom živeči red, ki se čim dalje bolj uveljavlja. iNaj spoznajo tudi doslej še mlačni slovenski verniki, da je izredna prednost in posebna milost za vsakogar, ki more biti sprejet v svetovni tretji red sv. Frančiška, v ta tako izredni pomoček za zveličanje. Cerkvena svečanost se je nato nadaljevala naslednjo nedeljo, 12, sept., v cerkvi sv. Frančiška v Ljubljani. Važno misel je izrekel ljubljanski škof dr. R o ž m an , ko je 22. avgusta govoril pri Mariji Pomagaj na Brezjah ob navzočnosti slovenskih izseljencev iz raznih krajev sveta: da so Slovenci vsekdar zlasti še v težkih zgodovinskih časih iskali in našli tolažbo in moč pri Mariji. Tudi izseljenci so ob obisku domovine najprej prihiteli k Mariji na Brezje, da se poklonijo skupni Materi in prosijo pomoči še za naprej. Prevzvišeni vladika je nato opozoril na težke čase, ki jih doživljamo. Toda, če pogledamo v zgodovino naših prednikov, vidimo, da so jih zadevale enake in še težje poskušnje posebno takrat, ko so plenili, ropali in morili Turki po naših selih. Tudi takrat so se Slovenci zatekli k nebeški Zaščitnici in bežali v cerkve pod zavetje Marijino ter prosili, da bi bili možje in fantje zmagoviti v borbi s krutim sovražnikom, — Za naše prednike so prišle hude nevarnosti, ko so jim hoteli vsiliti novo, tujo vero: protestantstvo. Toda ko so naši ljudje slišali, da je luteranstvo zavrglo če-ščenje Marijino, ko so se prepričali, da hočejo ti krivoverci vzeti ljudstvu najboljšo Mater, so se protestanski veri odločno uprli. Tudi mi hočemo biti vredni svojih prednikov. Tudi mi se zavedamo, da sedanji časi v verskem oziru niso brez nevarnosti, ko dviga svojo glavo divji zmaj komunizma, ko se širijo zmote in razne verske zablode. Če je treba opreznosti že doma, morajo izseljenci tem bolj skrbeti, da se ne zapletejo v mreže svetnega, brezbožnega ozračja, ko redko slišijo božjo besedo v materinem jeziku. Spomin na Marijo Pomočnico, zaščitnico slovenskega ljudstva — naj nas vse ohrani veri in domovini! Ljubljanska škoiija. V Štefanu pri Trebnjem je 15. avgusta t. 1. umrl upokojeni duhovnik ljubljanske škofije V. M 1 e j n i k , brat rajnega frančiškanskega provincijala p. Angela. V dolgoletni bolehavosti je ob skromnih in nezadostnih sredstvih za preživljanje marsikaj pretrpel. Naj mu bo šteto v dobro pri Bogu. — V torek, 24. avgusta, so pokopali v Leskovici telesne ostanke ondotnega župnika Mateja Kosa. Pokojni je bil domačin iz Št. Janža in je več kot 30 let vodil dušno pastiro-vanje v obmejni župniji tam gori za Blegošem. Bil je vsekdar vesten in skrben dušni pastir, vedre narave, ljubezniv tovariš. Mir njegovi duši! — V nedeljo, 22. avgusta, je imel novo mašo v Radovljici ondotni rojak France Mrak iz družbe Jezusove. Mašniško posve-čenje je prejel v Zagrebu. — Na praznik Marijinega rojstva je daroval v cerkvi sv. Petra v Ljubljani prvo sv. mašo Stanko Natlačen. Novomašnik je sin bana g. dr. M. Natlačena. — Umeščen je bil na župnijo Prečna pri N. m. g. Janko K o m 1 j a n e c. V goriški nadškofiji: Upravništvo solkanske župnije oskrbuje dekan Rejec Jakob; župnijo Zg. Tribuše vodi Fr. Bizjak iz Idrije; Mirko Filej je nastavljen za kaplana v Idriji; E. Ferjančič, župnik v Šlov-rencu v Brdih oskrbuje tudi sosedno Fojano; v Logah pri Breginju je nastavljen za žup. upravnika Jože K u š m a n , novomašnik iz Idrije; v Breslovici na Krasu so dobili novega žup. upravnika B. Špacapan-a, doma iz Mirna; župnijo Sočo in Trento upravlja H, Srebrnič, novomašnik iz Medane. Lavantinska škofija. Umeščena sta bila: B a b i č Anton na župnijo Sv. Lenarta, R a - t a j Anton na župnijo Sv. Daniela, K o 1 e n c Ivan kot župnijski upravnik v Gor. Lendavi. — Pribožič Peter je nastavljen kot vikar stolne župnije v Mariboru. Kaplansko službo sta prevzela: p. Avrelij Š e r i k, O. M. Cap., v Podsredi in P. Viktorin Š i v a v e c pri Sv. Lovrencu. — Nastavljeni so bili kot kaplani: Jerič Mihael na Prevaljah; Kožar Alojzij v Trbovljah; Oberžan Justin v Pil-štanju; Rajner Ivan v Rogatcu, Lukič Janez v Črenšovcih, Zver Štefan v Slov, Konjicah, p, Tarcizij T o š , O. Fr. M., pri Sveti Mariji v Mariboru, p. Konstantin U r a n k a r , O. Fr. M., v Dobovi, — Prestavljeni so bili: K o r b a r Franc iz Trbovelj v Celje, L u p š e Martin iz Celja v Jarenino, P o t e k o Pankracij iz Jarenine k Sv, Magdaleni v Maribor, Škafar Ivan iz Guštanja k Sv. Juriju ob Taboru, Š k r a b a n Ivan od Sv. Jurija v Mursko Soboto, Šendorfer Jožef od Sv. Magdalene za kornega vikarja v Mariboru, T r o b i n a Stanislav iz Črensove v Čadram, B o m b e k Ivan v Slov. Konjicah za I. kaplana istotam, Juranovič Alojzij za I. kor. vikarja v M., Kač Franc za II. kaplana v Trbovljah. — Iz Celja v Ptuj je prestavljen p. Egidij Golob, O. M. Cap. Bil je 15 let katehet na osnovni in mešč. šoli šolskih sester. V zbor zagrebških kanonikov je imenovan Karel G r u i č i č , župnik v Martinjski vasi in dekan sisaškega okraja, MARIJINE DRUŽINE Marijanski kongres so imeli v začetku julija v Vilni, na meji Poljske in Litve; praznovali so obenem 10 letnico kronanja Marijine podobe, imenovane ostrabramske. Slavnostni govor je imel vilnski škof Jalbrzykowski. Več ko 20.000 vernikov iz cele Poljske se je zbralo pri tej svečanosti. Milostna podoba je bila noč in dan oblegana od častilcev Marijinih. Prirejena je bila za to priliko tudi mariološka razstava; 2000 raznih predmetov: knjig, slik, kipov, vezenin so spravili skupaj v lepo in poučno celoto. Vzori na domačih tleh. Dne 27. julija t. 1. je umrla v ljubljanski bolnišnici Helena O dar, članica Marijine družbe iz Studora v Bohinju. Pripeljali so jo domov in na sv. Jakoba dan pokopali v Srednji vasi. Sv. Martin že dolgo ni videl tako veličastnega pogreba. L. 1896 sem prišel kot kaplan v Srednjo vas. Mala Lenčka je vprav šoli odrasla. Takrat so imeli nedeljsko šolo fantje in dekleta do končanega 16. leta. Rajna je bila iz poštene, verne hiše, zelo nadarjena, pridna in poštena, čista kakor angel. Za božič 1896 smo ustanovili tretji red sv. Frančiška. Skušnja me je učila, da so matere in žene tretjerednice steber pravega ver- skega življenja v svojih družinah; dekleta, ki so spoznale, da je bistvo tretjega reda v molitvi in zatajevanju, pa so bile najbolj zavarovane pred zapeljivim svetom. Lenčka je bila med prvimi v tretjem redu. V naslednjem postu smo vpeljali bratovščino sv. Rešnjega Telesa. Nad 1000 molilcev je bilo razdeljenih po stanovih na vse nedelje in praznike v mesecu. Zjutraj ob petih so začeli z glasno molitvijo pred Najsvetejšim, popoldne ob štirih pa končali. Lenka je bila z drugimi duša tej lepi pobožnosti. Po misijonu 1. 1899 smo po naročilu takratnega škofa Misije za dekleta osnovali Marijino družbo, kot najboljši pripomoček, da se ohranijo dekleta, kajti znanja s planinami so nam potrgala najlepše cvete. Z velikim navdušenjem je bila ustanovljena Marijina družba. Kanonik Flis je prišel k ustanovitvi, Rajna Lenka je bila glavna opora družbi, V svoji vnemi je znala dekleta pridobiti za marijansko življenje. Njeno orožje je bila molitev, maša z obhajilom in žrtev. Četudi vedno bolehna, se ni ustrašila nobenih žrtev. Ko je postala prednica, se je njeno delo podvojilo. Sovražnikov in nasprotnikov ni imela, soj so vsi vedeli, da išče le Boga in čast nebeške Matere. Kot čista nevesta Križanega se je odpovedala družinski sreči. Lenka je tudi dobro spoznala, da je mogoče redovniško življenje posnemati tudi v vasi s hojo za Marijo. V cerkvi molitev, doma tiho delo in žrtvovanje za druge, je bilo življenje te naše Marijine hčere. Takrat še ni bilo znano ime Katoliška akcija; Lenka jo je v vasi in župniji že zgledno izvrševala. Ko so prvič uprizorili igro, je morala prevzeti vlogo Marije lurdske. Toda že takrat je spoznala, kako nevarne so vloge za duševno življenje deklet. Dekle misli na igro, hoče se postaviti, pride napuh — pravo notranje življenje začne pojemati. Nikdar se ni več v nevarnost podala. To je zadosten dokaz, kako veliko stopinjo notranjega življenja je dosegla. Na f Lenki se je spet izpričalo, da nimamo kaj lepšega v naših vaseh, kot je sveto življenje Marijinih otrok. V življenju si bila zgled, po smrti nam bodi priprošnjica pri Mariji. A. Oblak. Gornja Ponikva je mala župnija, torej brez kaplana. Pa je tudi tam potreba, zato ga je tudi dobila. Daleč je znan pod imenom Tilek. Potrdil ga je g, škof kar na Ponikvi, ko ga je birmal. Šele nato je začel »študirati bogoslovje« tudi kar na Ponikvi. Za ravnatelja, profesorja in spirituala mu je bil vse v eni osebi g. župnik. Dolga leta je bil potem v pomoč gospodu župniku, saj mu je bil tako rekoč desna roka zlasti pri organizacijah, ko o Katol. akciji kot taki še sluha ni bilo. Nazadnje je ostal čisto sam na svojem posestvu. Moral se je posloviti od fantovstva. Kot kongreganist si je poiskal za življenjsko družico vzorno kongreganistinjo in cerkveno pevko Justino iz Klemenove hiše v župniji Sv. Jurija pod Taborom. — Bil je vprav semanji dan, ko je stopil s svojo družico pred oltar v Žalcu. Začudeni so gledali kramarji, ko se je jelo sejmišče kar naenkrat prazniti. Cerkev se je polnila; ljudje so pa govorili: »Take poroke še ni bilo v Žalcu«. Zastopstvi obeh kongre-gacij z zastavama — sta se od poročencev poslovili z lepima nagovoroma pred cerkvijo, poročenca pa od kongregacije. Orglal je nevestin sošolec, sedaj prof. glasbe v Ljubljani, g. Pavle Rančigaj. Povzdignile pa so slovesnost zlasti še številne družice v lepih savinjskih narodnih nošah. Tilek bo zdaj dobil kak drug naslov; deloval pa bo prav tako vneto kakor doslej — v duhu Katoliške akcije! Celje. »Družba Brezmadežne v Domu pri sv. Jožefu« se je poslovila od skrbnega ustanovitelja in voditelja dr. Jakoba Žagarja. C. M., ki je odšel v Kosovsko Mitrovico na trudapol-no misijonsko delo. Družba ima po pičlem 2 letnem obsitanku že čez sto članic, ki so vse srečne, da se smejo prištevati veliki družini otrok Brezmadežne. Po prizadevanju g. voditelja imamo krasno družbeno zastavo in lep harmonij v kapeli. Božje Srce naj mu na priprošnjo Brezmadežne ves trud za porast in prospeh naše družbe tisočero poplača, pa tudi bogato blagoslovi njegova bodoča misijonska pota! Bizeljsko. Na Marijin praznik, 15, avgusta t, 1., smo obhajali pri nas veliko slavje. Dvestoletnica posvečenja cerkve in 150 letnica obstoja samostojne župnije sta bili povod velikih svečanosti. Isti dan smo tudi obhajali praznovanje župnijskega zaščitnika sv. Lovrenca. Krona vseh svečanosti je bil sprejem 28 deklet v Marijino družbo pri ranem sv. opravilu in blagoslovitev praporčka Marijinega vrtca pri pozni slovesni maši. Oboje je izvršil mariborski kanonik dr, Ivan Žagar kot škofov odposlanec, Njegova vzpodbudna beseda je ob vseh teh jubilejnih slovesnostih prodrla do src vseh Bizelanov. Lahko rečemo, da je bil ta praznik velik dan našega lastnega posvečenja. Bogu in Mariji hvala za tolike milosti! Ptuj. Marsikdo bi rad šel v misijonske kraje, da bi pomagal širiti luč sv. evangelija, ko ne bi bilo toliko ovir, Kako rad bi ta ali oni priskočil na pomoč, ko čuje o velikih naporih in žrtvah misijonarjev, toda ta velika daljava mu prekriža dobro voljo. Ljubezen je pa iznajdljiva, poišče si primerna sredstva in žrtvuje vse, da doseže svoje plemenite namene. V dneh od 27. do 29. junija t. 1. smo mogli to opa- žiti na misijonski razstavi dekliške Marijine družbe pri oo, minoritih v Ptuju. Kdo bi mogel prešteti vse dragocene ure, ki so jih žrtvovale pridne roke pri vezenju krasnih antipendijev, oltarnikov, pri izdelavi krasnih čipk za albe, za roketlje in drugo cerkveno perilo, — Mali Jezusovi prijatelji letos tudi niso bili pozabljeni; cela vrsta ličnih obleke je bila njim namenjena. Na razstavi je bilo tudi veliko sve-tinjic, molkov, podobic in drugih malih predmetov. Letos smo videli tudi poganske malike, očividne priče verske bede med pogani. — Obiskovalci razstave so pa darovali nekaj prostovoljnih prispevkov za misijone. Omenjamo zlasti, da je prinesla neka mlada dekle celih 100 din. Ko smo jo vprašali, če so ta dar poslali njeni starši, je odgovorila: :>To dam od svoje dediščine!« Dokler bo misijonsko navdušenje prevevalo družbo, tudi Marijino varstvo in blagoslov ne bo izostal. Razstavo smo prepustili Klavei-jevi družbi za afriške misijone. IZ POGLAVJA O VZGOJI Kaj je bilo prav in kaj ne? V neki krčmi so se sprli mladi fantje. Duhovi so se razpalili in ostre besede so letele vsekrižem. Tu se začne grda kletvina, tam se sproži še ostrejši kletvinski odgovor. Zmerjanje in grdo, nesramno in celo bogokletno s »porkanjem« združeno streljanje se je prožilo kakor bliski pred hudim vremenom. Zdaj pa zdaj si bodo razdraženi petelini skočili v lase. Gostilničar je miril in prigovarjal, naj odnehajo, pa zastonj. Zdaj skoči 9 letni sinko Mihec na klop, se opre na mizo in sname s stene razpelo. »Kaj pa počenjaš?« zakliče oče. — »Bogka bom proč odnesel, da ne bo slišal, kako grdo kolnejo v naši hiši« — se odreže Mihec. Dečko jo je dobro pogodil. Ni pa bilo modro in vzgojno, da je oče svojega otroka puščal v gostilniški sobi v razdivjanih družbah, Kaj bi bila njegova dolžnost? »Domoljub« je v št. 35. zapisal tole: »Nedavno je odličen gospod tožil, da piše neki ljubljanski dnevnik časih tako grdo, da ga ne more pustiti na mizi, ker bi lahko prišel v roke otrokom; ni pa toliko dosleden, da bi list odpovedal.« Mi bi dotičnemu gospodu postregli z znanim dogodkom za primerjanje: Oče, ki je imel navado rentačiti in kleti, sliši inekoč, kako ga je posnemal njegov sinko. Začudi se in pravi: »Ne vem, kje se je ta h .. . č kleti navadil.« To so vzgojitelji, kajne?! Še nekaj o velesejmu. Kaj vse pravijo prireditelji skupaj! Vsakikrat kaj posebnega, novega, privlačnega. Večkrat smo pa že tudi opazili stvari, ki na velesejem n e spadajo. Med nameni velesejmskih razstav je in mora biti tudi vzgojni namen. Vprašamo pa, ali je to vzgojno, če izpostavijo v paviljon, ki naj bi predooil napredek v umetnosti, v kiparstvu, v likih -— docela gole kipe!? Sejem je za vse, ne samo za umetnike in za take, ki mislijo, da so umetniki ali da so umetniško nadahnjeni. Ni za vse, najmanj pa to, kar je vsekako za ves mladostni krog obiskovalcev pohujšljivo; pa tudi starejših ne izvzamemo. Čemu izpostavljati javnemu ogledu stvari, kakršne so bile v zvezi s cvetličnim oddelkom na zadnjem velesejmu v Ljubljani! Nekaj čuta za oi d g o v o r-n o s t bi vendar morali imeti tudi umetnostni krogi in zlasti lastniki velesejma. Naj v bodoče dnevni časopisi store svojo dolžnost in zahtevajo brezpogojno: Velesejem mora biti v v vsem neoporečen, ali pa bomo molčali o njem. Najmanj pa: Velesejem mora biti tako opremljen, da se mladina ne bo kvarila na njem! Dostavimo pa z zadovoljstvom, da je dala sejmska uprava drugi ali tretji dan po otvoritvi dotične kipe zakriti. RAZNO Kje manjka? Ali je za vzgojo mladine pri nas dovolj poskrbljeno? Ali smo se dovolj seznanili z načeli in zahtevami krščanske vzgoje? Ali moremo reči, da se po slovenskih družinah vzgajajo otroci v ljubezni božji? Ali se po vseh naših šolah odgajajo in utrjujejo čed-nostni, krščanski značaji? Ali naša javnost skrbi dovolj, da bi se zatrlo vse, kar kvari mlade ljudi? (Neprimerni filmi, slab tisk, cerkvi pro-tivne organizacije itd.) Pomanjkljivosti, po-greškov in napak pri vzgoji sedaj ne nameravamo naštevati. Opozorimo pa na nekaj primerov, naštetih pravkar tu zraven pod naslovom »Iz poglavja o vzgoji«. Naša naloga je, da pokažemo tudi po-močke za lepo in dobro odgojo. Da bi vsaj odbijali in zavirali kvarne vplive, ki jim je izpostavljena današnja mladina, nje vernost, nravnost in poštenost, skušajmo spraviti med šolske otroke dovolj krščanskih vzgojnih knjig, spisov, listov in tiskovin. Ni ne politika, ne strankarstvo, ne do-bičkaželjnost, marveč ljubezen do nedolžne mladine je, ki nas žene, da priporočamo zanesljivo — dobra vzgojna mladinska lista »V r -t e c« in »L u č«. Naj bi obadva v kar moči velikem številu prihajala med naše šolske otroke. Starši, strici in tete, botri in botrice, mladino-ljubi, vsi samski, ki bi mogli kaj prispevati za blagor mladostnih in bi radi sodelovali pri vzgoji ljubih otrok, naročite jim za god, za praznično darilo, za to ali ono priliko mladinski list »V rte c«, saj stane za vse leto samo 15 din; za najmanjše pa »Luč«, (Celoletno samo 5 din.) Storili boste dobro delo, ustregli dobrim otrokom in njih staršem, zlasti če so revni! Duhovne vaje v Domu Device mogočne bodo: Za žene od 28. novembra do 2, decembra. Za dekleta od 26. decembra do 30. decembra. — Pričetek prvi dan ob 6. uri zvečer, sklep zadnji dan zjutraj. Oskrbnina znaša 100 din. Prijavite se na: Predstojništvo Lchtenthurnovega zavoda v Ljubljani, Ambrožev trg 8. Duhovne vaje za dekleta se bodo na Mali Loki v oktobru zopet pričele. Prvi tečaj bo od 9. d o- 13. oktobra; v novembru pa od 6. do 10. Za žene bodo pred božičem duhovne vaje le od 13. do 17. novembra. Oskrbnina znaša za ves čas 85 din; v to vsoto je že tudi všteta vožnja z avtobusom iz Ljubljane in nazaj. Priglase sprejema in vsa druga pojasnila daje: Dom Brezmadežne, Mala Loka pri Ihanu, p. Domžale. ODGOVORI M, iz L. Begala vas je skrb, če ste kaj zagrešili, ko ste ostali kot varuhinja hiše enkrat brez svete maše, pa ste se zaradi varnosti obtožili pri spovedi. Prav je že, če ste umirili vest in se obtožili tudi tega izostanka, zlasti če niste bili na jasnem, kako je s to zadevo. Vam in vsem drugim, ki potrebujejo jasnega pouka, bodi povedano to-le: V krajih, kjer imajo samo eno mašo, so oproščeni va-rihi bolnikov, pa tudi varihi hiš, če mislijo, da je res treba ostati doma zaradi varnosti. Potrebno pa je, da se varihi vrste. Nepotreben pa je Vaš strah, da Vas morda spovednik ni razumel, saj je spovednik dolžan vprašati, če kakšne obtožbe ni slišal ali ne razumel. M. Z. Kaj je storiti pri blagoslovu s sv. R. T.? Nekateri se trkajo na prsi kar smešno: če strežnik bolj hitro zvoni, pa tudi bolj hite s trkanjem! Pri blagoslovu z Najsvetejšim klečimo, pri-pognemo glavo in se z desnico dotaknemo prsi. To pomeni kesanje in priznanje lastne nevrednosti, ko nas blagoslavlja Jezus sam. Enak obred izvršimo, ko pristopimo k sv. obhajilu in izgovarjamo besede: »Gospod, nisem vreden . . .« Kolikokrat se pri blagoslovu potrkamo na prsi? Predpisa ni; zadostuje pa, če glavo sklonimo in desnico položimo na prsi, Če to storimo večkrat, se mora izvršiti dostojno, počasi in v duhu kesanja. A. Gr. Ali je res že blizu konec sveta? Jaz trdim, da je, pa se mi posmehujejo. Tako beremo: »Tistega dne in ure pa ne ve nihče, niti angeli nebeški, ampak sam Oče.« (Mt 24, 36.) Sveto pismo pač napoveduje nekatera znamenja pred koncem sveta: 1. »Evangelij kraljestva se bo oznanil po vsem svetu v pričakovanje vsem narodom in tedaj pride konec.« (Mt 24, 14.) 2. »Izraelovi otroci bodo veliko dni ostali brez kralja in brez poglavarja in brez daritve in brez oltarja; potem pa se bodo spreobrnili in iskali Gospoda in strahoma se bodo približali Gospodu, svojemu Bogu, in njegovim dobrotam poslednje dni,« (Ozej 3, 4—5.) 3. »Poprej bodo ljudje odpadali in se bo razodel človek greha, sin pogubljenja, ki bo nasprotoval in se vzdigoval proti vsemu, kar se imenuje Bog ali božje češčenje, tako da bo sedel v božjem templju in se izkazoval, kakor da bi bil Bog.« (2 Tes 2, 3—4.) (Sovjetizem, komunizem! Op. ured.) 4. »Znamenja bodo na soncu in luni in zvezdah ... in ljudje bodo koprneli od strahu in pričakovanja tega, kar ima priti čez vesoljni svet, zakaj nebeške moči se bodo gibale.« (Lk 21, 25—26.) Ista: Med govorjenjem se večkrat sliši beseda »mizer'ja«. Ali je to grešno? Nič. Ta tuja beseda pomeni »revščino« in se rabi v tem pomenu, kakor n. pr.: »To je križ!«, »to so težave«, »to je hudo«. Ista: Včasih je podeljenih za en dan več popolnih odpustkov. Ali se lahko dobe vsi naenkrat? Ali je treba za vsak odpustek obisk cerkve. Odpustka se udeležim, če sem izpolnil vse pogoje, ki so v ta namen določeni in predpisani — in sicer za vsak odpustek posebej. Razum pa pove, da za več odpustkov enega dne ni treba večkrat k spovedi iti. Znano je tudi, kar smo že večkrat zapisali — da morejo verniki, ki hodijo k spovedi vsaj dvakrat na mesec, dobiti vse odpustke, ne da bi morali iti posebej k spovedi, če je spoved za odpustke ukazana. Ravno tako ni treba za odpustke posebej k spovedi onim, ki pobožno prejemajo sv. obhajilo vsak dan ali skoraj vsak dan. Fr. S. Č. Vaše misli o ranem zvonjenju vsaj polleti so uvaževanja vredne; vendar pa ne moremo v to vprašanje odločilno posegati. Kjer bi občani sami izrazili željo, bi se jim gotovo ustreglo. PROŠNJE IN ZAHVALE N. iz L. se zahvaljuje Materi božji, sv. Jožefu, sv. Tereziji D. J., sv. Neži, sv. Bosku in dr. svetnikom za uslišane prošnje, in se priporoča še za-naprej. — Z. M. K. se priporoča presv. Srcu Jezusovemu, sv. Antonu, sv. Jožefu, sv. Mali Cvetki in Mariji Pom. na Rakovniku za spreobrnjenje moža in družinskega očeta; za pomoč v raznih težavah. Priporoča svojo družino v molitev vsem bralcem »Bogoljuba«. — A. J. K. se zahvaljuje Materi božji, sv. Jožefu, sv. Antonu, sv. Tereziji D. J., škofu Slomšeku in Baragu za uslišane prošnje in prosi še nadaljnje pomoči. — N. se zahvaljuje presv. Srcu J. in M., sv. Tereziji D. J., M. T. Ledohowski za ljubo zdravje in mnogotere milosti. — V dolgi in težki bolezni, ko je zdravniška pomoč odpovedala in ni bilo upanja na ozdravljenje, sem se zatekla k Mariji na pomoč. In res! Obrnilo se mi je na bolje. Zato se po zaobljubi na tem mestu Mariji presrčno zahvaljujem za podeljeno mi milost. Mar. C, — Zahvaljujem se f škofu Baragu že drugič za uslišano molitev v zelo težki bolezni dragih oseb. V. A. Mar. družbenka se priporoča sv. Janezu Bosku in f Frideriku Baragu in drugim priprošnjakom v dober namen in za zdravje. — Č. in D. se zahvaljuje presv. Srcu J., Materi b., sv. Jožefu in f škofu Slomšku za pomoč v velikih potrebah in se še dalje priporoča. DOBRE KNJIGE Mihec Magone. Sv. Janez Bosko sam je opisal življenje Mihca Magoneja, mladega dečka, v posebni knjižici z gornjim naslovom. Magone je bil prepuščen samemu sebi in bil v nevarnosti, da se docela pokvari. Toda pomagala je milost božja in Mihec je postal dober mladenič, tako da so ga vsi občudovali, ki so ga poznali. Knjižica tudi nazorno kaže, kako je sv, Bosko vzgajal, in v tem oziru bo zanimala tudi odrasle, četudi je napisana v prvi vrsti za mladino. Cena 5 din, po pošti 50 p več. Naroča se na Rakovniku — Ljubljana. VSKRTN A • Razprave: Ali naj še molimo rožni venec? (J. Šimenc.) —"Devica Mati obenem. (Za sopraznik t k)''i'1* i rs. jfar, materinstva. — P. Mih. Mlekuž.) — Naši odgovori: 10. Grešil sem... (J. Langerholz.) — Kristus Kralj človeških src. (J. Š.) — Kaj je lepega na Poljskem. (J. Kalan.) - Da ne bo natolcevanja in krivične sodbe. (A. C.) Pesmi: Nebeškemu Samarijanu. (Fr. Neubauer). — Kožni venec. (Gregor Mali.) — Listek: Soncu naproti. (Acher-mann-Pucelj). Iz življenja Cerkve: Po svetu, po domovini. Mar. družine. Razno. Odgovori. D. vaje. Prošuje. Odpustki. 7 slik v bakrotisku. Na ovitku: Kristus Kralj. Cena »Bogoljubu«: na umetniškem papirju 30 Din, na navadnem 20 Din; v Avstriji 3 Š, v Italiji 8 Lir. v Cehoslo-vaški 15 Kč, v Franciji 12 Fr., v Ameriki 0'50 Dol. letno. — Izhaja mesečno. Spisi, dopisi, slike se pošiljajo uredništvu »Bogoljuba« (Ljubljana) do 5. vsakega meseca. — Vse drugo se naslovi: Uprava »Bogoljuba« v Ljubljani. Koledar apostoistva molitve za oktober 1937. Glavni mesečni namen, blagoslovljen po sv.očetu Piju XI.: I Misijonski mesečni namen, blagoslovljen po sv. očetu : Splošni namen: Cerkveni redovi in družbe. I Večje spoznanje in ljubezen do misijonov. Mesečni zavetnik: Severin, škof (23.) Dnevi Godovi Posebni dnevni nameni Vedno češčenje sv. Rešnjega Telesa Ljubljanska škofija Lavantinska škofija 1 2 Petek Sobota Remigij škof Angeli varuhi Izpeljava našega konkordata Naša mladina Ljubljana, lazaristi Dovje Laško Loka pri Zid. mostu 3 i ti 7 8 9 Nedelja Poned. Torek Sreda Četrtek Petek Sobota 20. pob. Terezija D. J. Frančišek As. sp. Placid in tov. m. Brunon spozn. Iioženven. M. b. Brigita vdova Dionizij škof m. Pot svetega detinstva Frančiškanski redovi Uničenje brezboštva Kartuzijanci. Redovni poklici Rožni venec v družinah Širjenje dobrega tiska Poslušanje besede božje Tomišelj Ljublj. Sp. šiška Gor. Logatec Ambrus Bloke Rovte Polom Dol pri Hrastniku Sv. Rupert u. Laš. Sv. Jedert n. Laš. Razborje Trbovlje Sv. Miklavž n. L. 10 11 12 13 14 15 l(i Nedelja Poned. Torek Sreda Četrtek Petek Sobota 21. pob. Fr. Borg. Materinstvo M. D. Maksimilijan šk. m. Edvard kralj Kalist papež m. Terezija devica Gal op., Hedviga Dijaki in visokošolci Svete matere in hčere škof in duhovniki Naši možje in fantje Katoliška akcija pri nas Karmeličanke. Kršč. popolnost Vdove in sirote Šmihel pri Zužemb. Vodice Sv. Gora Rob Ljublj. Mar. dom Selo, Karmel Bohinjska Bela Sv. Marjeta p. R. t. Sv. Lenart n. Laš, Širje Jurklošter Sv. Jurij ob Pes. Videm Brežice 17 18 19 20 21 22 23 Nedelja Poned. Torek Sreda Četrtek Petek Sobota 22. pob. Marjeta Luka evangelist Peter Alkant. sp. Janez Kancij sp. Uršula dev. muč. Kordula dev. m. Severin škof Češčenje Srea Jezusovega Slomšek-Baragov proces Trpeči in preganjani Duhovne vaje in misijoni Uršulinke in njih zavodi Učitelji in učiteljice Naši bogoslovci. Izseljenci Kovor Horjul Golo Sv. Vid n. Cerknico Ljublj., uršulinke Škofja Loka Št. Urška gora Murska Sobota Brežice, frančiškani Cankova Brežice, bol. kap. Gornja Lendava Rajhenburg 24 25 26 27 28 29 30 Nedelja Poned. Torek Sreda Četrtek Pel ek Sobota 23. pob. Misijon. Krizant in Dar. m. Evari.st pap. m. Frumencij škof Simon in Juda ap. Narcis šk.. Ida d. Alfonz IJodr. sp. Naši misijonarji in misijonarke Mir med narodi Zadeve sv. očeta Uslužbenci in uslužbenke Uradniki in vojaki Mlačne družine Umirajoči. Ta mesec umrli Dol pri Ljubljani Spodnji Brnik Jezersko, Sv. Andr. IF , Črnuče Rudnik Lom « trapisti « . « Sevnica Gornji Petrovci Pišece Kančovci Bizeljsko 31 Nedelja 24. pob. Krist Kralj Zmaga katolištva v javnosti Radovljica Dobova Odpustki za I. Odpustki za ves oktober. I. Kdor izmoli tretji del rožnega venca (pet odstavkov) v cerkvi ali doma, dobi vselej odp. 7 let in 7 kvadragen. 2. P. o. na r. v. nedeljo ali v osmini pod navadnimi pogoji prejmejo oni, ki na praznik in vsak dan v osmini izmolijo vsaj tretji del r. v., če obenem obiščejo cerkev. 3. P. o. zadobe kateri koli dan oni, ki po omenjeni osmini tekom oktobra vsaj 10 dni odmolijo tretji del rožnega venca. II. Odpustki ob določenih dneh oktobra. 1. Petek, prvi v m. P. o.: 1. vsem, ki prejmejo spravn. sv. obli., nekoliko premišljujejo dobrotljivost presv. S. in molijo p. n. sv. o.; 2. čl. br. sv. S. J.; 3. čl. br. sv. R. T. kakor 7. dan. 2. Sobota, prva v m. P. o. vsem, ki prejmejo sv. z., opravijo kake nabožne vaje na čast Brezmadežni, da nekoliko zadostujejo za njej storjena razžaljenja in molijo p. n. sv. o. 3. Nedelja, prva v m., rožnovenška. Od včeraj opoldne pa do danes opolnoči dobe v cerkvah, v katerih je ustanovljena r. v. br., vsi verniki p. o. pod navadnimi pogoji in sicer tolikokrat, kolikokrat obiščejo cerkev (oz. kapelo) in tam molijo p. n. sv. o. Odpustki se lahko darujejo tudi dušam v v. Vrh tega čl. r. v. br. trije p. o.: 1. če v br. e. molijo p. n. sv. o.; 2. če so pri mesečni procesiji; 3. če v br, c. nekaj časa pobožno molijo pred izpostavljenim sv. R. T. — P. o.: 1. čl. br. sv. S. J.; 2. onim, ki nosijo višnjevi škap. 4. Ponedeljek. Sv. Frančišek Ser. P. o. vsem vernikom v vsaki cerkvi pod navadnimi pogoji. — V. o. oktober 1937. 6. Sreda, prva v ni. Sv. Marija Frančiška. P. o.: 1. vsem, ki opravijo kake nabožne vaje na čast svetemu Jožefu, prejmejo sv. obli. in molijo p. n. sv. o.; 2. istim kakor 10. dan. 7. Četrtek, prvi v m. P. o. 61. br. sv. R. T. v br. e.; če te brez velike težave ne morejo obiskati, pa v ž. c. 10. Nedelja. Sv. Danijel in tov. P. o. vsem vernikom v cerkvah treh redov sv. Frančiška; tretje-rednikom tudi v žup. c., kjer ni redovne. 11. Ponedeljek. Materinstvo Device Marije. Osmina sv. Frančiška. P. o.: 1. čl. br. N. Lj. G. v br. c.; 2. istim kakor včeraj. 12. Torek. Sv. Serafin. P. o. istim kakor 10. dan. 15. Petek. Sv. Terezija. P. o.: 1. danes ali v osmini vsem vernikom v karmelitskih cerkvah; čl. škap. br. karmelske M. b. tudi v žup. c„ če ne morejo obiskati redovne; 2. onim, ki nosijo višnjevi škap.; 3. 61. br. sv. R. T. kakor 7. dan; i. čl. družbe sv. Petra Klav., če molijo za razširjanje sv. vere in p. n. sv. o. 19. Torek. Sv. Peter Alkantarski. P. o. istim kakor 10. dan. 21. Četrtek. Sv. Uršula. P. o. čl. br. sv. Uršule danes ali v osmini v br. c. 26. Torek. BI. Bonaventura. P. o. istim kakor 10. dan. 28. Četrtek. Sv. Simon in Juda. P. o. čl. družbe sv. Petra Klav. kakor 15. dan. 31. Nedelja, zadnja v m. P. o. vsem, ki vsaj trikrat na teden skupno odmolijo sv. r. v. Urednika: Ant. čadež, Jos. Šimenc. Izdajatelj: Ivan Rakovec. Za Jugoslovansko tiskarno: K. čeč. Znamka: JELEN Ime: SCHICHT \ zagoto> pranje \ gospod bo dobil« obstoji SCHICHTOVO MILO ZNAMKE JELEN DOMAČI IZDELEK