Katoliški list za slovenske delavce v Ameriki in glasilo K. S. K. Jednote.	
ŠTEVILKA 89.	JOLIET, ILLINOIS, 25. NOVEMBRA 1913.	LETNIK XXII.
HUERTA ZAUPA V SVOJO ZVEZDO,
Začasni predsednik mehikanski ve, da je položaj obupen, vendar hoče izvesti svoje načrte.
DENARJA NI V ZAKLADNICI.
Kongres utegne zadnje predsedniške volitve razveljaviti.
Mexico City, 23. ' nov. — Začasni predsednik in njegovi svetovavci so videti prepričani o tem, da ostanejo Združene Države pri svojem dosedanjem postopanju in ne ukrenejo ostrejših naredb.
Nedavno govorico, da se kongres več ne snide, nego samposebi razpusti in da Huerta vendar še odstopi, so zadnji dogodki postavili na laž. Zasedanje kongresa na primer utegne biti eno najdaljših, katero je dežela kdaj doživela. Pričakuje se, da se bo narodni zastop jutri bavil s predsedniškimi volitvami, oziroma z njihovo potrditvijo ali njihovim razveljavljenjem. Po splošnem mnenju še utegne volitev razveljaviti in razpisati nova volitev, do katere misli Huerta ostati na čelu mehikanske vlade.
Če hočemo verjeti zaupnikom začasnega predsednika, potem si je Huerta popolnoma svest svojega obupnega položaja. Vendar ne prestane kljubovati svojim sovražnikom, dokler ne zmagajo on ali uporniki. V narodni palači sploh ne smatrajo možnosti a-meriškega posredovanja za resno. Tudi dvomijo o domnevi blokade ali zaprtja od morske strani. Huerta sam je baje izjavil, da morebitnim vpadnikom ne bo težko, zavzeti luke, da pa jim je nemogoče, prodreti do glavnega mesta.
Najtežavnejša je rešitev finančnega vprašanja. Dejstvo, da je narodna zakladnica skoro prazna, se ni dalo prikriti. .Vsak dvom o tem bi sicer morale odstraniti nedavne vladne ukreni-be, da bi se dobilo vsaj malo denarja v roke. Tako bo novi kolkovni davek skoro podvojil dohodke iz tega vira.
Obstoječe razmere so povzročile tudi splošno povišbo v cenah za najpotrebnejša živila, in trgovci zagotavljajo, da je pričakovati še nadaljnje zviš-be v cenah. Vesti, ki jih prinašajo časopisi glavnega mesta o položaju in predvsem o vojaških kretanjih, se povsod sprejemajo z nezaupnostjo, ker je znano, da so brez izjeme vsi časopisi, predno so dotiskani, podvrženi zelo strogi cenzuri. Tako se je šele pred nekaj dnevi tukaj objavilo poročilo, da so uporniki zavzeli Juarez.
El Paso, Tex., 23. nov. — General Francis Villa ¡se poda jutri s posebnim vlakom na prednjo stran, da bo osebno vodil nadaljnje prodiranje svojih čet, ki so zdaj oddaljene 26 milj južno od Juareza. V zadnjih bojih se je baje po izjavi generalovi raztezala njegova bojna vrsta na štiri milje. Izjavil je nadalje, da se mu je brez posebnih težav posrečilo, pognati vladne čete v beg.
Washingtonska vlada opira svoje upanje, da bo imela s svojo politiko v Mehiki vendar še uspeh, predvsem na prijazno zadržanje velevlasti.
ZAHVALNI DAN.
Besedilo proglasa, ki ga je nedavno izdal predsednik Wilson.
Letna doba se je približala, v kateri je naša stara častitljiva navada, da kot narod počastimo in zahvalimo vsemogočnega Boga za Njegove mnogoter-ne milosti in blagoslove, ki nam jih je podelil kot narodu. Leto, ki je pravkar minilo, je bilo označeno v posebno veliki meri z razodevanjem Njegove milostne in dobrodelne previdnosti.
Imeli smo nele mir ob vseh naših mejah in z narodi sveta, marveč ta mir so razjasnjevali neprestano množeči se dokazi pravega prijateljstva, medsebojnega sočutja in sporazum-ljenja ter srečnega delovanja mnogih povzdigajočih vplivov na polju idealov in prakse.
* * *
Narod ni le uspeval, marveč je dokazal svojo zmožnost, ostati miren sredi naglega teka dogodkov in uravnati svoje lastno življenje v duhu čistosti, pravičnosti in vljudnosti. Gledali smo dejansko dovrševanje velikega dela v Panamski zemeljski ožini, katero nele kaže našega naroda obilne pripomočke v izvršitev njegovih namer ter odlično spretnost in sposobnost njegovih javnih služabnikov, marveč tudi obeta pričetek nove dobe, novih pogodb, novih sosedstev, novih naklonjenosti, novih vezi in novih pridobitev' sodelovanja in miru.
‘‘Pravičnost povzdiga narod” in “mir na zemlji, blaga volja do ljudi”, to sta edina temelja, na katerih se lahko stavijo trajne pridobitve človeškega duha. Leto nam je doneslo zadovoljstvo dobro storjenega dela in nove pri-vidke naše dolžnosti, ki prihodnje delo še zboljšajo.
* * *
Zato zdaj jaz, Woodrow Wilson, predsednik Združenih Držav ameriških, s tem določam četrtek, dan 27. novembra t. 1., kot dan zahvale in molitve ter vabim ljudstvo po vsej deželi, da neha s svojim navadnim opravilom ter v svojih mnogih domovanjih in molilnicah zahvali vsemogočnega Boga.
V izpričanje tega sem se spodaj lastnoročno podpisal in sem pritisnil pečat Združenih Držav.
Dano v mestu Washingtonu dne 23. oktobra v letu našega Gospoda tisoč-devetstointrinajstem in neodvisnosti Združenih Držav ameriških stotride-isetinosmem.
WOODROW WILSON.
Po predsedniku:
W. J. BRYAN, državni tajnik.
Tožba radi grozovitosti v Pontiacu.
Pontiac, 111., 21. nov. — Dr. James A. Marshall, dosedanji zdravnik po-boljševalnice v Pontiacu, proti kateremu je državno civilnoslužbeno obla-stvo uvedlo disciplinarno postopanje zaradi namišljenih grozovitosti nasproti nekaterim stanovnikom v zavodu, je nastopil danes v svoji lastni zadevi kot priča in zanikal vse proti njemu podane obdolžitve. Zagotavljal je, da se tožba žene samo zato, da se ga pripravi ob njegovo službo.
Zasliševanje se bo nadaljevalo v ponedeljek v chicaškem uradu civilno-službene komisije.
DELAVSKA ZVEZA j IN RUDARSKI ŠTRAJK.
“American Federation of Labor” zahteva vladno preiskavo vzrokov rudarske stavke.
A. F. of. L 0 MEHIKI IN VOJNI.
Gompers spet izvoljen predsednikom. Konec konvencije.
Seattle, Wash., 22. nov. — Letno zborovanje zveze “American Federation of Labor” je bilo nocoj zaključeno in sicer z volitvijo uradnikov. Izid je bil sledeči:
Predsednik:	Samuel Gompers; 1.
podpredsednik: James Duncan; 2. podpredsednik: James O’Connell; 3. podpredsednik: Dennis A. Hayes; 4. podpredsednik: Joseph H. Valentine; S. podpredsednik: John R. Alpine; 6. podpredsednik: H. B. Perham; 7. podpredsednik: John P. White; 8. podpredsednik: Frank Duffy; blagajnik: John B. Lennon, in tajnik: Frank Mor rison.
V posebno živahni razpravi je prišel spet na vrsto rudarski štrajk v bakrenem okrožju michiganskem. Enoglasno je bil sprejet sklep, da se vlada v Washingtonu naprosi, po senatskem odseku določiti dvoje: Prvič, prave vzroke, ki jih je že delovni, tajnik Wilson natanko predočil, in potem dognati, kako so prišle rudniške družbe v posest največjega dela svojih dragocenih bakrenih rudnikov. Trdilo se je, da se je to zgodilo potom sleparstva in pravosodno ministrstvo da ni vkljub ponovnim tozadevnim predlogom nikdar preiskalo posestnih pravic.
Podpredsednik Mitchell je odločno obsodil uporabo stavkokazov pri delavskih stavkah in obnašanja oblasti v takih slučajih. Tem povodom je govoril o cestnoželezniškem štrajku > Indianapolisu.
Zbor je napovedal mednarodnim u-nijam zidarjev, kamenarjev in stavbnih delavcev vojno, ker so baje z “National Association of Marble Dealers” sklenile pogodbo, po kateri opravljajo delo, katero pristoji kamenosekom. linija zidarjev ne spada pod “American" Federation of Labor”. Boj med ka-menoseki in zidarji da je med drugim že vedel do štrajkov v Milwaukee, Lexingtonu in drugih mestih ter da sedaj preti, potegniti v zadevo vso stavbno obrt.
Končno je bil sprejet sklep, ki potrjuje predlog Winston Spencer Churchilla, da naj Nemčija in Anglija za eno leto ustavita gradnjo bojnih ladij.
Delavska zveza o Mehiki.
Seattle, Wash., 21. nov. — Delegati k letnemu zborovanju ameriške delavske zveze (American Federation of Labor) so danes odklonili sprejetje sklepa, kateri bi obsodil morebitno oboroženo posredovanje Združenih Držav v Mehiki. Odklonitev je bila utemeljena s tem, da utegne biti tako posredovanje upravičeno in zaželeno. Nasprotno je bil enoglasno sprejet sklep, ki se obrača proti prizadevam zastopnikov gotovih ameriških in ino-stranskih interesov ali koristolovnih
NOVA BOJNA LADJA “TEXAS” NAJVEČJA IN NAJMOČNEJŠA DREADNOUGHTKA UNCLE SAMOVE MORNARICE.
Nedavno zgrajena bojna ladja “Texas”, ki je bila ondan poslana v newenglandsko vodovje za svoje poskuse v brzini, je največja bojevnica v mornarici in nosi težjo glavno baterijo, nego katerakoli druga ameriška ladja. “Texas” je sestra bojni ladji “New York”, katera se gradi zdaj v brooklynski pomorski ladjedelnici.
združb ter proti hujskanju po časopisju v svrho, da se oboroženo posredovanje izsili; sklep končno poziva predsednika, naj nadaljuje svoje prizadevanje za mirno poravnavo sporov. Tajniku zvezinemu se je naročilo, da obvesti g. Wilsona o tem sklepu.
Med drugimi govorniki je John Mit-chell svaril delegate, naj predsednika Združenih Držav s prenagljenim skle-porp ne spravijo v zadrego. On sam da je zagovornik mirovne misli, vendar da je uverjen, da se je pod gotovimi pogoji le težko ogniti vojni.
Predsednik zvezin, g. Gompers, je izvajal, da so se o tej zadevi člani iz-vrševalnega odbora podrobno posvetovali in da so se poslušali zastopniki obeh mehikanskih strank. Pojasnil je vzroke Maderovega upora, imenoval Huerto morivca in kazal na važnost uzdržavanja Monroe-doktrine.
Skoro vsi ostali govorniki so se pridružili nazoru predsednikovemu, so hvalili Madero in obsojali postopanje Huertovo.
Poroka v Beli hiši.
Washington, D. C., 23. nov. — Dasi je tvorila danes v družabnih krogih zaveznega glavnega mesta bližnja poroka v Beli hiši glavni predmet razgovorom, je bilo v stanovanju predsednikovem precej mirno.
Jutri pa bo menda najživahnejši dan, ki ga je videla Bela hiša izza inavguracije. Družabne sobane se morajo pripraviti za poročno svečanost, posebno vzhodna dvorana, kjer se bo vršila poroka.
Razun članov “uradne obitelji” predsednikove je bilo povabljenih baje samo dvajset washingtonskih gostov.
In v torek, dne 25. novembra, bode pa poročena gdčna. Jessie Woodrow Wilson, druga hči predsednika Združenih Držav, z g. Francis Bowes Sayre, 28 let starim odvetnikom, ki je prideljen uradu okrožnega pravdnika v mestu New Yorku.
Zmaga “mokrih”.
Nashville, Tenn., 21. nov. —- Sodnik John Allison je proglasil danes one določbe pred kratkim uveljavljenega krčmarskega zakona za pravnoneve-ljavne, katere omejujejo meddržavno pošiljatev opojnih pijač v zasebno (privatno) ali družinsko porabo na en galon in poleg tega obvezujejo od pravnika (špediterja), ki oskrbuje odpošiljanje, da priglaša pošiljatve pri okrajnem klerku.
Sodniški odlok je vzbudil v krogih prohibiciOnistov nemalo osuplost. Kaj ti zadovoljil se ni z razveljavljenjem omenjenih določb, marveč je tudi u-krenil, da imajo prebivavci države Ten nessee pravico, zase in za svoje družine, oziroma svojo zasebno porabo naročati opojnih pijač v neomejeni množini izven države in si jih dati do-pošiljati; in da odpravnik ni dolžan, vknjiževati pri okrajnem klerku pošiljatve, katere odpravlja v določeni kraj. Nasprotno pa da sme špediter zahtevati od naslovljenca podpis oddajnega lista, ki natančneje pojasnjuje nameravano porabo poslatve.
OGROMNO
PRISELJEVANJE,
v
tekočem fiskalnem letu se utegne doseči rekord v zgodovini priseljevanja v to deželo.
JUŽNIH ITALIJANOV NAJVEČ.
Hrvati in Slovenci na petem mestu. Zanimive številke.
Washington, D. C., 22. nov. — Kakor Niagara, se nezmanjšano nadaljuje naval priseljevanja v Združene Države. Najznamenitejše je dejstvo, da sc južni Italijani priseljujejo v to deželo v vedno večjem številu. Med mesecem septembrom so se izkrcali v ameriških lukah 31,804 južni Italijani. Tesno sledili so Hebrejci, z 18,141. Na tretjem mestu so Poljaki, s 14,319. Potem pridejo Nemci, 8,102; Hrvatje in Slovenci, 6,011; Angleži, 5,679; severni Italijani, 4,586; Irci, 4,524; Skandinavci, 4,384; Rusi, 3,963; Malorusi (Ru-teni), 3,578, in ostanek pa je raztresen med sedemindvajset različnih narodnosti, z malim številom neoznačenim glede narodnosti. Skupno število priseljencev za mesec september je bilo 136,247. Prirastek čez prejšnji mesec, avgust, je bil 10,067 priseljencev. Po njihovih opravilih je bilo med septembrskimi priseljenci: Poljedelcev, 30,-345; delavcev, 24,421; hlapcev, 17,103. Med onimi, ki so se označili kot obrtnike, je bilo 3,647 krojačev, 1,748 mizarjev, 1,636 šivilj, 1,266 lepotinaric, in vse znane obrti so bile zastopane v ostalem številu priseljencev, vštetih v to razvrstitev. Razdelitev teh priseljencev tvori drugo zanimivo poglavje v tem poročilu. Izmed septembr. priseljencev je bilo namenjenih v državo: New York, 40,535; Pennsylvania, 22,-646; Illinois, 12,132; Massachusetts, 9,949; Ohio, 7,768; New Jersey, 6,531; Michigan, 5,265; Connecticut, 3,983; dočim je bil ostanek razdeljen v razne druge države. Nazaj poslanih med septembrom je bilo 2,337 novodošle-cev; večinoma so bili izključeni vsled bojazni, da postanejo javnosti v nadlego. V mesecih juliju, avgustu in semptembru je bilo pripuščenih v luke Združenih Držav 400,671 tujih priseljencev. 'Med septembrom je odpotovalo iz dežele 19,24T tujih izseljencev, in v mesecih juliju, avgustu in septembru je odpotovalo 68,917 izseljencev. Če se bo priseljevanje nadaljevalo med ostankom fiskalnega leta v istem številu kakor v pravkar omenjenih treh mesecih, juliju, avgustu in septembru, bo znašalo skupno število priseljencev v tekočem fiskalnem letu 1,-602,684, kar bo rekordno število priseljencev v zgodovini te dežele. Največje število priseljencev, pripuščenih v kakem fiskalnem letu dosedaj, je bilo leta 1907., ko jih je bilo pripuščenih v to deželo 1,285,349.
Zmaga “suhih”.
Toledo, O., 21. nov. — S tem, da je sodnik Menton danes zavrgel prošnjo za ustavno povelje proti izvedbi zakona o opojnih pijačah v Lucas coun-tyju, je proglasil omenjeni zakon za poustaven.
Šlo je za poskusen slučaj, ki ga je gnalo 40 odvetnikov državne zveze trgovcev z alkoholnimi pijačami.
Letina na Filipinih.
Washington, D. C., 20. nov. — O dobri letini in ugodnem razvoju trgovine na Filipinih se poroča v tukajšnji urad za otoške posesti. Iz urada se izjavlja, da je pričakovati izvrstne riževe letine in skoro pravtako dobre cukrove letine; koruzni pridelek bo dvakrat večji nego lani, samo pridelek tobaka utegne za lanskim zaostati. Ker je kakovost riža prvovrstna, so pričakovati dobre cene.
Spomlad v jeseni.
Washington, D. C., 20. nov. — Spomladansko vreme se je razširilo po vsej deželi vzhodno od Skalnega gorovja (Rocky mountains).
Po pregledu poročil svojih poroče-vavcev so nocoj veščaki vremenskega urada naznanili, da so obe Carolini in Georgia edine države na vzhodu, kjer prevladuje pravilna toplina pozne jeseni.
Uradno pojasnilo izredne toplote je dejstvo, da je atmosferski val “nizkega tlaka” padel čez severno poluto. A pravijo, da val prehaja, in da nastopi hladnejše vreme ne kasneje nego jutri zvečer.
Bolnik tepen do smrti.
Chicago, 111., 22. nov. — Charles Hoenicke, deloma ohromel bolnik v chicaški državni bolnišnici v Dun-ningu, je umrl včeraj vsled poškodb, zadobljenih v četrtek, ko ga je neki uslužbenec pretepel.
Govoreče številke.
Dunaj, 20. nov. — Delegacijam, ki so se zbrale k svojemu zasedanju tukaj, je bil predložen proračun za prvo poluletje 1914. Po istem znašajo redne zahteve za armado 239 milijonov kron, izredne 760,000 kron. Za vojno mornarico znašajo redne zahteve 35)4 milijona in izredne 2)4 milijona. Dodatni krediti ministra vnanjih stvari znašajo štiri milijone kron, med njimi dvaintričetrti milijona presežnih izdatkov vsled balkanske vojne. Dodatni krediti vojnega ministra znašajo dvaintrideset milijonov kron. Te izdatke so povzročile povišane cene živil in izvedba ustrojnih odredb.
Železniški minister' dr. baron For-ster je naznanil, da vlada namerava potrošiti za gradnjo železnic v Avstriji in Bosni vsoto šeststo milijonov kron, ki se ima razdeliti na dobo šestih let.
Za razstavo v San Franciscu.
Dupaj, 19. nov. nov. — Deputacija vseh avstrijskih trgovinskih zbornic se je oglasila pri ministrskem predsedniku, železniškem ministru in trgovinskem ministru, da prosi večje podpore za udeležbo na panamo-pacifiški razstavi v San Franciscu.
Deputaciji je bilo zagotovljeno dobrohotno uvaževanje.
Izgube socialdemokratov.
Berlin, 20, nov. — Socialni demokrati so bili v Jeni pri občinskih volitvah popolnoma poraženi. Izgubili so sedem sedežev od svojega dosedanjega števila v mestni zbornici. Nadaljnje izgube jih še čakajo. V drugih mestih je položaj sličen. *
“Avstrijani” z nožem.
Marinette, Wis., 20. nov. — Pet “Avstrijanov” je danes z noži napadlo pomožnega šerifa Williama Bourafa, svojega rojaka, in krčmarja Thomas Burnsa ter ju grdo izdelalo. Boj se je vršil v krčmarjevi gostilnici, napadalci so utekli.
Drobtinice.
Slovenski delavec, poglej velikansko razliko med poštenimi amerikanskimi možmi kakor so Washington, Lincoln pa med cigani, ki se zbirajo okoli “Gl. S.”, glej na razliko med vlado Združ. Držav pa med “svobodomiselno” slovensko bando v Chicagi. Veliki možje, ki so ustvarili mogočne Združene Države, so verovali v Boga, so zaupali vanj, “In God we trust” je bilo njihovo geslo; kako lepo in ganljivo razpiše vsako leto predsednik Zahvalni dan kakor na pr. letos Wilson: “Zahvalimo Vsemogočnega Boga za vse dobrote in blagoslove, ki jih je naklonil našemu ljudstvu to leto.” Za Wilsonom pa governerji posameznih držav poudarjajo božjo Previdnost, Dobrotljivost in božji blagoslov. To se ponavlja leto za letom. Tega ne storijo kaki zarukani klerikalci ali pa stare tercialke, ampak prosvitljeni možje, učenjaki, junaki, ki jih je ljudstvo amerikansko postavilo narodu na čelo.
*
Zdaj pa pride ušivo ščene v “Gl. Sv.” od 14. nov., ki je tak tepec, da ni vreden, da bi kakemu Lincolnu čevlje osnažil, pa tako-le piše: “Mi svo-bodomiselci smo absolutni nasprotniki proti vsem veram,ker so vse vere zgrajene na temelju prevare.”. Torej vsi veljaki možje, ki trdno zaupajo v Boga, so bili in so varani, so varali in še varajo, samo prismojeni Konda, Za-vrtnik, Škof, samo ti kaj znajo, vsi drugi pa nič, samo ti bebci imajo luč resnice, vsi drugi so v temi. V temi so bili Washington in Lincoln, sveti se samo smradljivi Konda.
*
Drugače hvali Kondež in njegova ciganska banda amerikanske slavne može, toda če ti možje neustrašeno pokažejo svoje versko prepričanje, tedaj jih pa ta banda imenuje humbugar-je, od vere poneumnjene itd. Slov. “svobodomiselci” so naj večji bedaki in obenem največji faloti.
*
Konda zametuje Boga in vsako vero; na amerikanskih tolarjih pa je zapisano: “In God we trust”; če Konda tak tolar dobi v roko, pa ga ne zavrže, ampak oblizne ga okoli in okoli in
spravi v svojo malho.
*
Na naš opetovani poziv, naj nam vendar Konda kaj pove o svobodomiselnosti, ker dozdaj je klobasal še samo o farjih, kuharicah in opicah, je Konda “razvil” svoj svobodomiselni program, ki se glasi: “mi ne verujemo nič.” To je celi program, to je jedro in vsebina svobodomiselnosti. Lepa stranka! Nič nima pozitivnega, vse sama negacija, nič nima pokazati, vse je za psa!
*
“Proletarcev” Škof, kdo so tisti trije učenjaki? Mi zopet rečemo: Ti si lažnjivec in goljuf. Ako nočeš, da ti ta častni naslov ostane, je tvoja dolžnost, da dokažeš neresnico naše trditve s tem, da poveš imena teh treh učenjakov. Vidiš, kako lahko bi nas spravil v zadrego, stori to, lepo te prosimo!
Najhujša bolezen, ker je neozdravljiva, je domišljavost. Na taki bolezni trpi Brunšmid; on si domišljuje, da je največji časnikar na svetu, dasi ne razume o tem poslu prav ničesar in sta si tudi s slov. slovnico smrtna sovražnika. To smo že pogosto dokazali. Pa Brunšmid skrbi še za nove dokaze. Kaj pravite k tem-le napisom v “V.”: “Posledice denarnega in krvnega denarja”, ali “Trije vsmrčeni na železniški nesreči”, “šest jih zgori v požaru hiše”; v podlistku prinaša povest “V službi kalifa” in pravi dvakrat na teden, da jo je spisal v hrvaščini Staro-gorski, prevel pa Dr. Velimir Deželic. Starogorski je Slovenec, Deželic pa Hrvat. Torej Slovenec je spisal povest v hrvaškem jeziku, Hrvat pa jo je prevel na slovenski jezik! Tužna nam majka! Ko bi bil Brunšmid tako učen kakor je neveden, bogme, ne bilo bi na svetu učenjaka njemu enakega!' Brožič, slabo “boss-uješ” pri “Vestniku”. Zavihaj si rokave, pluni v roke in napravi remeduro, saj ti vse znaš in
vse veš.___________________
V slovo.
Pred odhodom v staro domovino na obisk, pozdravljam vse svoje znance in prijatelje v Jolietu, istotako svojega brata Ignaca Česnik, ter njegovo družino v Willard, Wis. in ondotne rojake v Gormans in Willard, Wis.
New York, 21. nov. 1913.
John Česnik.
Trpela je vsled kašlja.
“Moja hčer je trpela vsled kašlja in hripavosti, toda ko je porabila eno steklenico Severovega Balzama za pljuča (Severn's Balsam or Lungs), je kašelj izginil in hripavost je prešla.” Fr. Jamilkowski, West Swanzey, N. H. — Poskusite ga zoper kašelj, prehlad, hripavost, davico, vnetje sapnika in druge neprilike dihalnega ustroja. Ne bo Vam žal. Cena 25 in 50 centov v lekarnah ali od nas. W. F. Severa Co., Cedar Rapids, Iowa. — Adv.
Joliet, 111., 26. nov. — Prva adventna nedelja je pred nami, in bližajo se zopet prelepi božični prazniki, ko bomo spet obhajali rojstvo Gospodovo. Opozarjamo čitatelje Ani. Sl. na času primerni članek na 4. str. te izdaje: “Po-
; N. H. Z., ali je opustil dolžnosti in so ’ ga tako suspendovali.
| Sneg, kateri je tako nenadoma prišel, je tudi izginil; in pričakujemo dru-zega. — Z delom gremo prav počasi in se tudi delo težko dobi, posebno ako
gubljeni — zavrženi v večni ogenj.”
—	Državni zavarovalninski pregle-dovavci iz Springfielda, gg. Lucius Pfouts, Chas. J. Fahndrich in Ivan G. Kortin, so prišli v ponedeljek v Joliet, da pregledajo knjige gl. uraAa K. S. K. J. Zato izostane totedensko poročilo gl. tajnika na S. str. te št. Podrobno bode poročal o tem g. Jos. Zalar, gl. tajnik, sam prihodnji teden. Toliko na znanje gg. društvenim tajnikom ter vsem članom in članicam K. S. K. J.
—	Mesto Joliet bo zastopano na ‘važnem zborovanju zvanem “National
Rivers and Harbors Congres” v Wash-ingtonu, D. C., v dneh 3., 4. in 5. decembra t. 1. po dveh delegatih, ki bosta župan Wood in alderman A. Leach. Tako se je sklenilo v ponedeljekovi seji mestnega odbora.
—	Koze. V ponedeljkovi seji joliet-skega odbora šolskih nadzornikov je bila živahna in deloma burna razprava o kozah in cepljenju istih. Ali imamo zdaj v Jolietu nevarno epidemično vrsto koz (osepnic), ali ne? O tem so mnenja različna. Nekateri doktorji izjavljajo, da ni nevarnih koz v mestu, in da je bila odredba o prisilnem cepljenju izdana po nepotrebnem. Toda odredba je izdana, in zato se morajo šolskim otrokom staviti koze, dasi mnogim to ni povšeč. Cepljeni morajo biti tudi vsi tisti, ki pohajajo večerne šole.
—	Dvajspt sprevodnikov prijetih. Pred letom dni so se ravnatelji cest-noželezniške družbe “Chicago and Joliet Elčctric Railway Co.” pritoževali, da se dohodki manjšajo. Uvedla se je tajna preiskava. Detektivi ali tajni redarji so leto dni opazovali poslovanje sprevodnikov, in posledica je bila, da so včeraj prijeli dvajset sprevodnikov omenjene “električne” pod obtožbo poneverbe in zarote (embezzling & conspiracy). Zadeva vzbuja veliko pozornost.
—	Puranov (turkeys) je bilo te dni v Chicagi na prodaj toliko, da je bilo mnogo premalo kupcev, in vsled tega so se cene puranom znatno zmanjšale. To je vplivalo tudi na cene v Jolietu.
—	“Krmar Milanovič.” Tako se imenuje krasna povest, ki jo pričnemo priobčevati s prihodnjo št. Povest je spisana prosto po svetovnoznanem Russelovem romanu “Krmar Holds-worth”. Ta lepa povest nam opisuje življenje na morju in potop velike ladje. Le malo ljudi se more oteti v malem čolničku. Sredi brezdanjih vodnih množin trapi mornarje, ki so se rešili, neznosna žeja in slednjič pomori žeja in drugo trpljenje vse, le junaški krmar Milanovič je še živ, ko ga slučajno najde trgovska ladja, ki ga vzame na krov. Od prevelikega trpljenja pa popolnoma izgubi spomin. Povest je izredno zanimiva in nad vse primerna za naše čitateljstvo. Slovenci le malo vemo o morju, še manj pa o pomorskem življenju. To je za večino izmed nas povsem nov svet, poln skrite privlačnosti, pa tudi tihe groze. Človek izroči ladji, ki je ob času viharja igrača valov in elementov, svoje življenje in srečo na milost in nemilost. Na podlagi navedene povesti, ki je izredno zanimiva in privlačna, bo vsak precej spoznal mogočno, morje in njegovo skrivnostno silo. Gotovo bode s to povestjo ustreženo vsem našim cenj. naročnikom, ki naj opozorijo nanjo tudi svoje prijatelje in znance, kateri še niso naročeni na Am. Sl.
Ely, Minn., 19. nov. —- Chandler-rudnika šaht št. 1 je začel poslovati po preteku 20 let pod imenom Pettison, katerega je tudi last zemljišče. Prvi voziček rude se pa odposlal na površje dne IS. nov. Sedaj je vposljeno še majhno število delavcev; kadar se rudnik razširi, bode vposljeno večje število rudarjev. — Te dni se začne v Ely večerna šola za angleški jezik. Zanimanje med Slovenci je postalo precej živahno za to idejo; sedaj je že 70 Slovencev prijavljenih.
Gilbert, Minn., 20. nov. — Namenil sem se oglasiti iz tega kraja, odkoder se malokedaj kaj sliši, a samo prositi moram gospoda urednika, če mi dovoli malo prostorčka v nam priljubljenem katoliškem listu Amer. Slovencu. Moram rojakom naznaniti, da delavske razmere so slabe. Naj večja rudnika sta prenehala z delom, z imenom Shly in Gilbert, zato ne svetujem rojakom za delom sem hoditi.
Poročevalec K. R.
Rankin, Pa., 16. nov. *— Cenjeno u-redništvo! V tukajšnji tovarni American Steel & Wire Co. se je ponesrečil rojak Hrvat po imenu S. Mihčin, in mu je vzdigalnica tako noge zmečkala, da se bojo najbrž morale odrezati. Krivda pade največ na nekega nigra, kateri je imel paziti na motor, da v slučaju kake nesreče motor ustavi. Najbolj žalostno je pa, da je isti oženjen in ima troje otrok; v društvu pa ni nobenem. Bil je sicer poprej član
nima človek svojega znanca, da prosi za njega. — Kar obstoji tuk. naselbina, je prvič zmagala pri obč. Volitvah demokratična stranka v sporazumu z Washington Labor Party nad republikanci. In tako bode ob novem letu veliko spremembe v obč. upravi. — Zdravstvene razmere so povoljne, in posebne bolezni nj, da bi morila ljudi, posebno otroke, kakor včasi.
Vse rojake lepo pozdravlja
Jos. Kerstolich.
So. Omaha, Neb., 23. nov. — Cenjeni g. urednik A. S.! Prosim Vas, da spet natisnete par vrstic iz tukajšnje naše naselbine v vaš nam tako priljubljeni list A. S. Ne bom dosti poročal: eno zato, ker se bojim, da bi mi ovrgli mojo pisavo, potem je ves moj trud zastonj; drugo pa, ker vidim, da ste sedaj spet preobloženi z dopisi zdaj na zimo in morebiti ne bi imeli prostora zame. Zatorej bom pa bolj na kratko obrnil, samo toliko, da bojo cenjeni čitalci Vašega lista znali, da tukaj še živirpo in še, skoraj “žiher” rečem, prav dobro.
Zasedaj ne bom razlagal društvenih razmer; mimogrede naj rečem, da so zadovoljive, čeprav ne najboljše.
Ampak z delom — kakor vidim izraznih listov, v različnih krajih je jako malo dela — lahko rečem, da mi tukaj v So. Omahi oziroma Omahi nekako prednjačimo še dozdaj, morebiti zato, ker imamo prav lepo indijansko poletje; a kako bo, kadar nastane zima, ne vem, ker nisem naprej vedoč, samo za nazaj in še to za kratko dobo. Zatorej vam bom pa na ljubo spomlad, ako nam jo Bog da dočakati, lahko povedal, kako je bilo čez zimo.
Zato sem se namenil to napisati od delavskih razmer, ker sem dobil par pisem od rojakov Slovencev, da jim pojasnim tukajšnje delavske razmere, kar sem tudi rade volje storil pismeno in jim vse, kar je bilo v moji moči, razložil, kar pa tukaj zaradi pomanjkanja prostora opustim; da bi vsa različna dela našteval, bi moral imeti več časa in si zagotoviti prostor v vašem cenjenem listu, gospod ur. Nikakor pa nisem nobenega le sem motil, kakor tudi ne s tem dopisom, ako zagleda tisti vaš stroj namesto koša in pride med zveste čitatelje tega lista, ker jaz nisem nikak agent.
Aha, pa kmalu bi bil pozabil, kako neki je že to bilo? —• a, protest, proti komu pa? — proti nekaterim odredbam J. S. K. J. oziroma g. L. B. in njegovemu zavetišču. Le počakajte, še jih bo več, koga? Jaz mislim, protestov. Članom so se začele oči odpirati, pa se bojo še bolj, ko bojo društvene blagajne prazne.
Pa kaj hočemo, se moramo vsaj s tem tolažiti, da so naprednjaki na krmilu; bo že šlo, pa kam, to je vprašanje.
Naj bo s tem končano za enkrat. Prisrčen pozdrav vsem čitateljem tega lista in Vam, g. urednik, in vesele božične praznike in srečno novo leto, ako se še prej ne oglasim.
Član J. S. K. J.
Skipton, Sašk., Kanada, 19. nov. — Dragi Amer. Slovenec! Iz naše naselbine se malokdaj čuje, pa še zdaj nimam nič posebnega poročati. Vreme je hladno, pa brez snega, eni bi že rajši sneg videli, zakaj orati tako ni moč, ker je zemlja premrznila. Tukaj priložim naročnino, zakaj sem malo zaostala, no pa ne zamerite, bom pa zdaj za celo leto ponovila, ker bi bilo predolgočasno brez tega lista. Dozdaj sem ga redno prejemala, upam, da ga bote tudi zanaprej redno pošiljali. K sklepu vam želim mnogo naročnikov in predplačnikov. Pozdrav vsem Slovenkam in Slovencem, pa tudi Amerikanskemu Slovencu mnogo napredka.	Mrs. Joseph Sedlar.
Valley, Wash., 14. nov. — Cenjeno uredništvo Amer. Slov.! Prosim, blagovolite sprejeti moje vrstice in jih natisniti v Amer. Slov. Poročati Vam pač nimam posebnega. Imamo se še vedno po starem. — Sedaj smo pričeli klobase jesti, ker koljemo prešiče; pa tudi kislo zelje jemo zraven, tako da nam prav “fajn” tekne. — Stara teta Štorkla nas večkrat obišče. Pred kratkim se je oglasila pri rojaku Frank in Mary Trampush ter jima je pustila v spomin hčerko 11 funtov težko. Krstili so jo na ime Tereza Josipina. — Imeli smo tudi veselico “Basket party” za napravo novega zvona, ker bi zelo potrebovali zvon. Obnesla se je še precej dobro. Hvala! Kajti prinesla je blagajni celih $76.00 čistega dobička. Ako bi bili nekateri rojaki malo bolj vneti za cerkev, bi se bila obnesla še boljše. Tako naj pa bo za-sedai. Bo pa mogoče v drugo boljše. — Pa tudi rdeči goreči petelin se je oglasil in sicer na poslopju gospe vdove Marije Mrak. Pogorel je hlev z vso krmo in nekaj žita in ena krava. Oglasil se je zvečer ob pol deveti uri, ravno ko so vsi šli k počitku, tako da res človek ne ve, kdaj ga doide nesreča. —Vreme imamo pa prav lepo, ne posebnega mraza. Sneg je pa padel še
pred 1 mesecem za 1 palec debelo, pa je koj skopnel; mislimo, da se je sramoval tako zgodaj pasti, da jo je rajši odkuril nazaj proti severu. Bog nam daj lepe dneve do božičnih praznikov. —Rojak Jake Torker je ustrelil dva velika jastreba, ki merita vsak po 54 palcev skozi peruti. — Sedaj naj pa zadostuje za danes. G. urednik poreče: “Ta pa ne zna nehati.” — Pozdravljam vse Slovence in Slovenke širom zemeljske krogle in jim voščim vesele božične praznike in srečno novo leto 1914.	Mary Torker.
Willard, Wis., 18. nov. —- Slavno u-redništvo Am. Slovenca: Upam, da mi bodete na razpolago, da sporočim nekaj vrstic v nam cenjenem listu. Le-tbšnje jesensko vreme imamo izredno lepo, in tako vreme za nas ka.j dobro vpliva pri čiščenju zemlje; in letošnjo jesen in čez leto se je pognal marsikateri štor v zrak z dinamitom. Tudi tukaj smo imeli 9. in 10. novembra mrzlo vreme, toda snega nismo imeli, kakor po vzhodnih državah naše Unije. Sicer smo pa tudi mi pripravljeni na starko zimo in je vsaki čas pričakujemo. Dne 11. novembra se je pričel županski shod v glavnem mestu Clark County, Neilsville, kjer je bil navzoč tudi župan naše občine, g. Ignac Česnik, ki je izposloval marsikaj koristnega tudi za našo občino. — Lov na srne in jelene se je zopet pričel, in zopet je bombardiranja kakor na Balkanu za časa vojne. Iskreni pozdrav rojakom, vrlemu katoliškemu listu pa najboljši napredek. Fr. Perovšek.
DRŽAVA MONTANA BOGATA DEŽELA.
Spisal Jos. Stukel (Joliet, 111.)
(Dalje.)
Milk River-dolina in njen vodovodni načrt.
Vlada Z. D. je preklicala od naseljevanja en milijon johov rodovitne zemlje in sicer v okrajih (counties) Teton, Hill, Blaine in Valley, in sicer z ozirom na gradnjo velikanskih vodovodov po takozvanem The Milk River Project-u. Ti velikanski vodovodi bodo zgrajeni v svrho namakanja zemlje po dolini Milk Rivera. Tik te reke drži železnica. Great Northern, ki dovaža poštne stvari in vozno blago do velikih in malih mest, katera so že tam.
Ta vodovodna napeljava, ki je že gotova blizu na polovico, obstoji iz dveh velikih zemljemerskih načrtov.
Prvi je za stekanje in hranjenje vode v jezeru po imenu St. Mary’s Lake, na severnozahodni strani okraja Teton, na vzhodni plati Skalnega gorovja (Rocky mountains). Voda se bo napeljala po kanalih ali vodovodih 27 milj daleč iz severnega izvirka Milk-reke.
Drugi načrt je, porabiti to vodo, katera je shranjena v jezeru z gorovja, za namakanje zemljišč. Dolina Milk-reke se začne od mesta Havre v okraju Hill in se razteza do mesta Glasgow v okraju Valley, na daljavo 155 milj. Dva izvirka tečeta severno-vzhodno v Kanado in se združita, nakar se imenujeta Milk River, katera reka teče vzhodno blizu 100 milj daleč in pride v državo Montano v okraju Hill, in se izliva v reko Missouri v okraju Valley, vzhodno od mesta Glasgow.	(Konec pride.)
Konec glasovitega roparja.
Iz Peterburga se poroča, da je končno zadela osoda glasovitega roparja Selim Chana, ki je bil mnogo let strah in trepet tereškega ozemlja; padel je v boju s svojimi zasledovalci. Selim Chan je bil preje kmet v vedenskem okrožju; tu je ubil nekega človeka in bil obsojen na pregnanstvo v Sibirijo. Od tu je pa kmalu ušel in se vrnil v svoj domači kraj, kje'r je zbral krog sebe četo drznih in v orožju dobro izvežbanih ljudi ter začel pravo roparsko življenje. Leta 1909. je pisal tere-škemu gubernatorju generalu Miheje-vinu pismo, v katerem izvaja, da so ga le krivičnost ii preganjanja od strani oblasti spravila na krivo pot; sedaj se kesa in je pripravljen s prisego se zavezati, da bo v naprej pošteno živel, ako se mu zagotovi popolno pomilo-ščenje. General mu je odgovoril, da ako se mu je zgodila krivica, bi se bil moral pritožiti, ne pa sam igrati sodnika. Pomilostiti se ga radi njegovih številnih zločinov ne more; naj pokaže pogum, se izroči oblastem in prestane prisojeno kazen. Selim Chan je odgovoril na to pismo s podvojenimi zločinskimi napadi in roparskimi umori. Tedaj so proti njemu osnovali posebno kazensko ekspedicijo pod vodstvom častnika Verbickega. Verbicki je najprej v vladikavkaškem dnevniku "Terek” naslovil na Selim Chana odprto pismo, v katerem mu očita strahopetnost, češ, da svoje žrtve vedno napada iz zasede in jih zavratno mori. Pozivlje ga na odkrit boj. Roparski glavar je nato odgovoril v obliki spomenice in izvajal, da se pač nikdar ni hvalil z junaštvom, da je pa pripravljen biti se z Verbickijevimi četami. Znal bo braniti svojo kožo, izid boja pa se seveda ne da predvideti, kajti življenje in smrt je v božjih rokah. Do boja pa vendar ni prišlo, a Selim Chan’je s svojo četo divjak kakor nikoli dotlej. Pomorili so mnogo policajev, enega vaškega načelnika in več policijskih častnikov. Nekoč so napadli poštni in osebni vlak, ga oropali in ubili nad 30 potnikov. Veliko vlakov so vrgli iz tira in jih oropali. Napadli in oropali so več vaških denarnih zavodov in trgovin in vselej je tekla kri. Oropali so mnogo železniških po-
staj. Ovčjerejca Mjesjazeva so vjeli in ga izpustili šele, ko so dobili na roko 18,000 rubljev odkupnine. Umorili so tudi vedenskega okrožnega načelnika polkovnika Galajeva. Napadli so neko vojaško patruljo in jo poklali. Oropali so cele vasi in pomorili vse, kar jim je prišlo pod roke. Itd. itd. Oblasti so odposlale proti Selimu Cha-nu in njegovi druhali mnogo ekspedicij, a vsaka se je vrnila s krvavimi glavami. Selim Chan je bil drugi Roz-sa Sandor ali Grasel, le da je bil še bolj krvoločen.
Vojska bodočnosti.
Kakor vse kaže, se bodo v prihodnji večji vojski vojskovali vqjaki tudi po zraku. Angleška država je sklenila, da zgradi zračno brodovje raznih zrakoplovov. in letal. Razni pomorski poveljniki so izjavili, da je bolje opustiti nekaj oboroženih križaric in na mesto njih pa zgraditi več raznih zrakoplovov.
car napraviti" avtomobil z urejeno kuhinjo in drug avtomobil za šlužahni-štvo; ta avtomobila spremljata družino na njenih izletih. Na kuhinjskem avtomobilu se nahaja ognjišče na pet plamenov, ki se kuri z alkoholom; ognjišče ima tudi kotel za vodo. Na avtomobilu je dalje omara z ledom, dalje omarica za srebrno posodje in orodje za 12 oseb, zložljiv šotor z enako mizo in 12 stoli. Na avtomobilu za slu-žabništvo je prostora za 10 oseb, dalje shrambe za živež, vino itd. Če treba, se avtomobil izpremeni^- carjevo'spalnico in se nahaja na njeni priprosta poljska postelja. Izvzemši izletov živi carska družina v Livadiji popolnoma tiho in skromno.
Avtomobilska kuhinja ruskega carja. -
Ruski car Nikolaj H., ki se sedaj s soprogo in otroci mudi v Livadiji, porablja lepo jesensko vreme za daljše izlete po slikovitih krimskih pokrajinah. Da bi bila carska družina tudi na izletih popolnoma neodvisna, si je dal
Katoličan župan v Moskvi.
Onidan se je v Moskvi že v tretje vršila volitev župana, ker prejšnji voli-fvi nista bili potrjeni. Pri tretji volitvi je bil izvoljen šef stare trgovine s čajem in svilo L. L. Katojr, eden izmed najpopularnejših moskovskih meščanov. Kakor mestni starejšina je Katojr predsednik finančnega odbora mestne dume. Ker je novi župan odločen katoličan, ni pričakovati, da bi ga vlada potrdila. Vsi moskovski župani so bili doslej pravoslavne'vere, razun enega, Si je bil protestant.
iaijuala.
Podpisani se najiskrenejše zahvalim vsem znancem, prijateljem in sorodnikom, ki so obiskovali in stregli moji preljubi soprogi
Manji flauta«
v njeni kratki in mučni bolezni, ki jeprevidena s sv. zakramenti v gospodu zaspala dne 20. t. mn
Istotako se zahvaljujem vsem onim, ki so darovali cvetice in se udeležili pogreba.
Pokojnico priporočam v blag spomin in molitev.
Joliet, 111., 25. novembra 1913.
LOUIS PANIAN.
9
John Vidmar
1112 North Broadway JOLIET, ILL.
Kupujem in prodajam zemljišča, hiše in lote; zavarujem poslopja in pohištva proti ognju.
0404	40404040404040404040404C
I Joliet Citizens Brewing Co-
i	North Collins St., Joliet, 111.
J Frit© Elk: Brand" pivo \
1 Izdelovalci najboljšega piva sodčkih in steklenicah.
»«•«»&40404Q4 £>404040404040404C40404044040040404044040 r
Glavobol
je nevarna neprilika, ki rabi hitro zdravljenje. Najhitrejšo olajšbo podajo
Severovi Praški zoper Glavobol in Nevralgijo
Severa's Wafers for Headache and Neuralgia)
Takoj se bote bolje počutili. Pomagali vam bodo tudi na druge načine. Imejte jih eno škatljico vedno pri roki.
Cena 12 praškov je 25 centov.
I
Zapeka
omotico, žolčnico, in enake jetrne neprilike lahko hitro odpravite, ako rabite
Severove Jetrne Krogljice
(Severa’s Liver Piliš)
kot navedeno. Milo deluje-jejo, da se bolnik bolje počuti. Vzemite eno ali dve pred počitkom in se bote zjutraj bolje počutili.
Cena 25 centov.
Naprodaj so v lekarnah. Ne vzemite nadomestitev. Recite izrečno, da hočete “SEVERO-VA”. Ako jih nima lekarnar, naročite jih od nas.
W.F.SeveraCo.
C E DAR L RA Pl DS ; i 16 W A
J. P. KING^
olstev.’sfoQ	Lesni
#??4444trg0vec.
Clinton in Desplaines Sts. Joliet
I Oscar J. Stephen ►

Sobe 201 in 202 Barber Bdg.
UC JOLIET, ILLINOIS.
^ JAVNI | NOTAR
*-------—--------—
Kupuje in prodaja zemljišča || v mestu in na deželi, ip Zavaruje hiše in pohištva pro-1 ti ognju, nevihti ali drugi po-LR škodbi.
Zavaruje tudi življenje proti nezgodam in boleznim, ir Izdeluje vsakovrstna v notar-Sj sko stroko spadajoča pisanja.
Govori nemško in angleško. yj

USTANOVLJENO 1899
HENRY C. ŽARO
Cable Address “Zerohc”
Telephones:
7006 & 7007 Orchard
Metropolitan Savings Bank Bldg.
Nr. 3-a Third Avenue ^ V ^ NEW YORK CITY
. " 7	—— - ■
Pooblaščeno zastopništvo vseh parobrodnih družb, pošilja denar na vse kraje sveta in menjalnica denarja vsake vrste.
Pošilja denar t staro domovino: NAJS1GURNEJŠE, NAJCENEJŠE in NAJHITREJŠE.
Edino pri meni dobite izvirna potrdila od evropskega poštnega urada s podpisom prejemnika.
Denar pošiljam z ekspresnim parnikom v Evropo, 10 dni, za malo nadplačilo brzojavno, 36 ur. Prodajam parobrodne in železniške listke na'vse kraje sveta po najnižjih cenah.
Javni notarijat: izgotavlja polnomoči, ureja vse vojaške zadeve, kupoprodajne ugovore itd. itd. PIŠITE! Odgovarjam takoj in brezplačno.
Pozor! Pazi in čitaj sledeče denarne cene, kajti najnižje so v Zedinjenih državah:
5 kron			$ 1.09	55 kron....		....$11.30	105 kron....		....$21.50	200 kron...		....$ 40.65
10 “ 			 2.14	60	44	.... 12.30	110	“	.... 22.45	300	44	.... 61.05
15 “ 			 3.14	65	44		 13.35	115	44	.... 23.55	400	44	.... 81.40
20 “		 4.18	70	44	.... 14.35	120	44	.... 24.50	500	44	.... 101.75
25 “	5 18	75	44		 15.40	125	44	.... 25.60	600	44	.... 122.10
30 “	. .. 620	80	44		 16.40	130	44	.... 26.55	700	44	.... 142.45
35 “ 			 7.20	85	44	.... 17.40	135	44	.... 27.65	800	44	.... 162.80
40 “ 			 8.25	90		.... 18.40	140	44	.... 28.60	900	44	.... 183.15
45 “ 			 9.25	95	44	.... 19.50	145	44	.... 29.70	1,000	44	.... 203.50
50 “ 			 10.25	100	44	.... 20.40	150	“ 		.... 30.65	2,000	*4	.... 406.75
PRI VEČJIH DENARNIH VSOTAH SO CENE ZA MNO GO CENEJŠE.
AMERIKANSKI SLOVENEC, 25. jfgVEMSRA Í513.
KRANJSKO.

—	Ker je Slovenec. Na akademiji vpodobljajočih umetnosti na Dunaju je bilo oddati mesto profesorja arhitekta Otto Wagnerja. Profesorski kolegij je predlagal trikrat uno et prime loco kot naslednika profesorja na akademiji v Pragi arhitekta Plečnika. Plečnik je priznano najboljši Wagner-jev učenec in se je tudi dijaštvo navdušeno izreklo zanj. Naučno ministrstvo je pa poteptalo v tla avtonomijo visoke šole, prezrlo sklep profesorskega kolegija in želje vsega dijaštva ter imenovalo za Wagnerjevega naslednika nekega arhitekta Bauerja, ki je nasprotnik Wagnerjeve smeri, samo zato, ker je Plečnik rodom Slovenec in ker je njegovo slovansko mišljenje znano. Lepa morala to: ker si Slovenec, ako tudi talent, moraš biti zapostavljen, če si Nemec, ako prav šuš-mar, potem prideš naprej. Kaj čuda, če se Avstrija vedno bolj pogreza v lastno blato. Na takih krivičnih načelih ne more obstojati nič zdravega, dobrega in velikega.
—	Električna naprava na Završnici. Kranjski deželni odbor je dne 25. okt. v seji isklenil, da se napravi cevovod, naročite dve turbini po 1500 konjskih sil in drugo potrebno za deželno električno napravo na Završnici. Sklenilo se je tudi, da se zgrade daljnovodi in krajevna omrežja v lastni režiji in da se za obratno hišo kupi potrebni svet.
—	Zagonetna afera. Kakor pofoča “Slovenec”, se je odkril v Ljubljani pravcati liberalni panama. Z denarjem, določenim za mestne ubožce, so se godile baje največje nerednosti. Na račun in pod firmo revežev se je baje podpiralo liberalne agitatorje, ki so zato pri volitvah z vso vnemo delali za liberalce. “Slovenčevo” razkritje je vzbudilo ogromno senzacijo. Z napetostjo je vse čakalo na odgovor liberalcev. Dne 2. novembra je imel župan dr. Tavčar v Ljubljani shod in vse je bilo radovedno, kaj bo odgovoril na “Slovenčeve” obdolžitve. In dr. Tavčar se je v svojem govoru tudi res dotaknil te zagonetne zadeve. Po poskusu, naslikati celo zadevo kot posledico političnega nasprotstva in sovraštva, se je moral vendar spustiti tudi v nekako indirektno priznanje. Rekel je: “Jaz stojim na stališču strogih revizij. Take revizije služijo vsakemu javnemu uradu v največjo korist. Poživljam torej deželni odbor, da naznani zadevo takoj kazenskemu sodišču, če je v resnici zasledil kako defravdacijo pri ubožnem zakladu. Drugega v tem pogledu nočem navajati. Do prihodnje iseje občinskega sveta mora biti. zadeva jasna, kakor beli dan. Dobil sem že sedaj vtisk, da se bo šlo pri celi stvari za Žagarjevo volilo za mestne uboge, ki se je do leta 1911 vodilo pri ubožnem zakladu. V tem letu pa se je preneslo med ustanove, kamor v resnici spada. Vsled tega se je u-božni zaklad znižal za 11.531 K 30 vin. Ravno za toliko pa se je zvišal ustanovni zaklad. Kakor rečeno: S preiskavo na dan! Če si je kdo prilastil kaj ubožnega zaklada, naj pride pod ključ kazenskega sodnika!” Te besede zvene precej kakor nekako tiho priznanje, da ni bi1 o vse v redu. — (Po “Straži”.)
—	Meščanska godba v Novem mestu. Kapelnik meščanske godbe gosp. Hoeffner se je preselil na boljše mesto v Gradec. Občinstvu ostanejo njegove zasluge zlasti pri salonskem orkestru v hvaležnem spominu. Na njegovo mesto pride kapelnik gasilske godbe v Kranju, gosp. VVlassak, ki o-tvori tudi godbeno šolo.
—	Ogenj. V Cegelnici pri Novem mestu je 1. t. m. ob 4. uri pričela goreti hišica železniškega delavca Janeza Pelko. V tej hišici stanuje tudi Željko s svojim štiriletnim sinom iranc-kom. Franček je dobil vžigalice in se je spravil v šupo, kjer je naredil ogenj v slami. Ogenj :se je tako naglo razširil, da je v teku četrt ure bila vsa hiša v plamenu in je zgorelo vse pohištvo, pridelki, obleka in plača železniškega delavca. Škoda znaša 4000 K. Hiša je bila zavarovana pri “Vzajemni zavarovalnici” za malo vsoto.
—	Petdesetletnico tiskarskega poklica je praznoval dne 4. t. m. g. Luka Breskvar, poslovodja tiskarne J. Blas-nikovih naslednikov v Ljubljani. Jubi-lar je bil rojen dne 18. okt. 1850 v Ljubljani.
—	Smrtna kosa. V Ložu je umrl po kratki hudi bolezni posestnik in cerkveni ključar Anton Prevec; zapušča ženo s šestimi otroki. -— V Ljubljani je umrl urarski mojster g. Bardorfer. — V Prezidu je umrla veleposestnica Irena Vilhar, soproga pok. veletržca Šči-tomira Vilharja in mati industrijalca Dušana Vilharja na Reki. Pokojnica si je pridobila velikih zaslug za domačo industrijo narodnega vezenja.
—	Umrli so v Ljubljani: Ivan Černivec, delavec, 64 let. — Frančiška Martelak, žena delavca, 27 let. — Anton Rovan, tovarniški delavec, 66 let —Marija Dernovšek, delavka tobačne tvornice v pok., 74 let. — Ivan Zupančič, tovarniški delavec in posestnik,
28 let. — Franc Westermayer, delavec, 50 let.
—	Nesreča. V Ljubljani je vlak povozil v Lattermanovem drevoredu delavca Ivana Mandiča.
—	Ponesrečil se je na lovu na dan Vseh svetnikov 50 letni rudar Janez Felc iz Spodnje Idrije. Šel je z drugimi lovci zjutraj na praznik na lov, v Kanomlji je pa šel po svojih potih in ko je zašel v strmine, mu je izpodrs-nilo in je padel 30 metrov globoko. Čez dva dni so ga dobili mrtvega.
—	Samoumor v Kočevju. Dne 1. t. m. se je v Kočevju z lovsko puško ustrelil 'občeznani lovec, trgovec in posestnik, 64 let stari Daniel Ranzin-ger. Še prejšnji dan, petek, je opravljal svoje posle v trgovini ter naročal potrebno za lov, ki je bil nameravan za popoldne. Zvečer je še mirno igral svojo priljubljeno preferenco. V soboto jutro, ko je bila soproga pri sv. maši, pa je šel v podstrešno sobo ter si z dvema streloma razbil glavo. Bil je takoj mrtev. Nekateri pravijo, da se mu je puška sama izprožila. Čuje se tudi, da je bil nekoliko zmešan, odkar mu je 17. septembra t. 1. zgorela pristava, vsled česar je imel mnogo nepričakovanih stroškov. Sicer pa je živel v rednih gmotnih razmerah in zapušča številno družino preskrbljeno.
—	Zapeljivec aretiran. Pred dvema mesecema je 25 let stari delavec Jovo Kolundžija iz Snovoja, okraj Lapac dolnji na Hrvaškem, zapustil svojo ženo ter se podal na Trsat, kjer je premotil in odpeljal neko 16 let staro dekle. Odpeljala sta se čez Ljubljano v Heb, kjer sta nekaj časa živela. Dne 31. oktobra sta se vrnila brez sredstev v Ljubljano in se prijavila na policiji. Odpeljevalca so izročili deželnemu sodišču.
—- Ekscelenca dr. Mihael Napotnik se je vrnil začetkom nov. zdrav zopet nazaj iz Rima v Maribor. Sv. Oče je vladiko prijazno sprejel.
—	Nova cerkev oo. jezuitov v Gradcu. Iz Gradca poročajo, da je ministrstvo za javna dela ugodilo rekurzu družbe Jezusove zoper odlok mestnega stavbnega urada v Gradcu in dovolilo, da se sme v Gradcu v Heinrich-strasse staviti jezuitska cerkev in samostan. Graško svobodomiselstvo piha jeze.
—	Ormož, 4. nov. Trgatev je bila te dni povsod končana. Mošt vaga 20 do 24 odst. Vino bo boljše kot ono iz leta 1908.
—- Odkuril jo je. Z dne 5. nov. t. 1. se poroča: V Slovenski Bistrici (zunaj mesta) je imel neki Janez Novak gostilno. Pečal se je tudi s prodajo posestev in stavbo hiš. Mož je špekuliral na vse mogoče načine. Imel je pri raznih denarnih zavodih posojil v mno go tisočih. Njegova hiša je bila zbirališče socialnih demokratov. Mož je bil sam navdušen socij skozi celo življenje od 18. leta sem. Zbirala se je pri njem tudi razna druga “zbirca”. Govorilo se je celo, da nadomešča Novakova hiša — kako mestno zloglasno hišo. Pred kakimi tremi tedni pa je Novak lepega dne nenadoma izginil. Kam, se do sedaj ne ve prav. Pred odhodom je baje pravil Novak, da gre vzdigovat “bogato erbščino” po stricu Novaku, ki je nekje v Ameriki in Afriki zapustil njemu več milijonov in velike zlate rudnike. Stvar pa je drugačna. Novak je napravil nekako kri-do, je opeharil na nelep način svoje upnike in poroke. Za zadevo se je začelo zanimati tudi državno pravdni-štvo, katero sedaj zasleduje Novaka radi raznih goljufivih dejanj. Obžalovanja vredni so oni lahkoverni ljudje, ki ¡so nasedli Novakovim mahinacijam. —Novak je n. pr. pravil, da je dobil posojila, da ima premoženja za 200,-000 K, a vredna je njegova posest kvečjemu 50,000 kron.
—	Obesil se je v Mariboru 17 let stari kontorist Jožef Legat.
—	Št. Jurij ob Taboru. Ubil se je dne 28. oktobra širom Savinjske doline znani konjač Anton Žnidaršič v Šmiklavžu. Padel je skozi strop v hlev in dobil take poškodbe, da je, ne da bi se več zavedel, izdihnil.
—	Z nožem je zabodel v trebuh 42-letnega premogarja Frana Gukaša v Trbovljah dne 3. nov. zvečer njegov tovariš premogar Ivan Erjavec. Vračala sta se iz gostilne ter se med potjo sprla. Gukaša so ponoči prepeljali v ljubljansko deželno bolnico.
—	Oče našel mrtvega sina. Iz Žalca poročajo: Andrej Saitl se je v O-blakovi gostilni v Št. Rupertu, kjer je delal s svojim očetom, napil žganja ter ponoči ni prišel domov. Ko je oče Jakob Saitl šel zjutraj k Oblaku zopet na delo, je našel svojega sina klečečega v obcestnem jarku, a mrtvega. Mladi Saitl, ki je bil notoričen žganjepivec, je na poti domov pri padcih dobil tako težke notranje poškodbe, da ga je doletela nemila smrt v trenutku, ko ¡se je hotel pobrati s tal.
—	Stoletnica Andreja Einspielerja. Dne 13. t. ni. je minilo sto let, odkar se je rodil v Rožu buditelj in voditelj koroških Slovencev, blagi Andrej Einspieler. Njegove zasluge za narodno obrambo so neprecenljive. Zlasti Korošcem je bil pravi oče in je njegov spomin nesmrten. Slava njegovemu prečastnemu spominu!
—	Cerkvene vesti. Za kaplana administratorja je nastavljen na Jezerskem č. g. Franc Umnik. — Prestavljen je provizor Alojzij Seybald s Št. Lovrenca nad Dravogradom v Teichl.
Za župnika v Štebnu pri Bekštanju je imenovan č. g. dr. Lučovnik, župnik na Ojstrici pri Spodnjem Dravogradu.
Koroški vilajet, — železniško poglavje. Na železniški postaji “Rikar-javesv trdoslovenskem kraju Zgornje Podjune se na prijazno slovensko zahtevo “v Celovec, dva listka, prosim!” ni postreglo, tudi ne kljub ponovni zahtevi. Stranka je prejela lista šele po posredovanju sopotnikov. Zgodilo se je to v nedeljo zvečer, dne 2. t. m., ob tričetrt na 6. uro. Pribijemo novo dejstvo nemškonacionalne nestrpnosti.
—Pomiloščenje. Radi šolskega štrajka v Selah sta bila novembra 1. 1. obsojena Šimen Pustažnik in Ivan Oraže v Selah na teden dni zapora. Cesar ju je pomilostil in spremenil kazen v globo 100 kron.
—	Umrl je v Železni Kaplji v 76. letu starosti Ludovik Wriessnig, ravnatelj trboveljske premogokopne družbe v pok.
—	“Strah kmetov v Trstu. Dne 4. nov. ¡si je izmislil neki šaljivec v Trstu eno originalno. Hotel je ljudi potegniti s štajerskim “bauernšrekom”. Trosil je po mestu novico, da sta u-strelila zver dva tržaška lqvca in da redki plen lahko vsak vidi v hotelu (!) “Volpich”, če plača za vstop 10 vin., ki gredo v korist tržaškim ubogim. Ljudje so seveda zelo lahkomiselni in marsikdo je verjel. In posledica: Portir in sluge so imeli oni dan silno posla. Komaj so zavračevaH ljudi, ki so hoteli po vsej sili videti strašno zver. Nekatere nasilneže so morali baje celo ven vreči.
—	Smrtna kosa. V Krombergu je umrl g. Rajko Beslan, bivši praporščak pri lovcih, pozneje knjigovodja pri tvrdki Križnič v Podmelcu, star 28 let. Pobrala ga je jetika. — V Gorici je umrl, tudi za jetiko, 21 let stari Josip Pavlin, knjigovez. — V Dornbergu je umrla gospa Katarina Kerševani v 42. letu svoje starosti. — V Gorici v bolnišnici je umrl 60 let stari Josip Gra-nik iz Planine pri Vipavi, ki je padel v pijanosti v Belo. — V Sovodnjah je umrl dne 31. okt. na svojem posestvu znani kavalir vitez Gavdencij Toši, star 83 let. Prav do zadnjega časa je krepko nosil težo svojih let. Prav z mladeniško eleganco je jezdaril ali pa se sprehajal po goriških ulicah z veliko rožo na suknji. Pokopali so ga na sovodenjske-m pokopališču.
—	Dva samoumora v Gorici. Na dan Vseh svetnikov se je v vojašnici planincev ustrelil novinec Franc Zorc doma iz Planine pri Postojni. Zadel se je naravnost v srce in bil takoj mrtev. Vzrok samoumora je neznan. — Dne 2. novembra popoldne se je vrgel z mosta nad Kornjom v ulici Sv. Klare neki mladenič, star 20—25 let. Bil je na mestu mrtev. Ker ni imel pri ¡sebi nobenih papirjev, se ni moglo dognati kdo bi bil. Pravijo, da se piše Gorjup.
B8VATSK©.
J J
—	Pri sv. očetu. Dne 3. t. m. je papež sprejel v avdijenci nadškofa in bosanskega metropolita dr. Josipa Stadlerja. Sv. oče je sprejel nadškofa zelo prisrčno ter se je dolgo časa razgovarjal z njim. Sv. oče je sprejel v avdijenci tudi pomožnega škofa dr. Ivana Šariča. Sv. oče je bil izvanredno ljubeznjiv in zgovoren s škofom-pesnikom. V znak priznanja in osebne naklonjenosti je daroval papež škofu dragocen zlat škofovski križ z briljanti.
—	Volitve na Hrvaškem. Iz Zagreba z dne 5. novembra se poroča: Kljub vsem mogočim dementijem, se v Zagrebu pozitivno trdi, da bodo volitve za hrvaški sabor razpisane sredi tekočega meseca. Volitve se bodo vodile po starem sistemu z železno roko. List “Drau” trdi, da se bodo vršile meseca februarja 1914.
—	Razprava proti Balkanu. Glavna razprava proti ravnateljstvu bivše pomožne zadruge “Balkan” v Zagrebu, se je pričela dne 3. novembra. Obtoženi so Dragotin Albini, Fran Oblak, Jure Dražič, Tomo Pernar, Peter Vrk-Ijan in Ivan pl. Agič radi zločinstva prevare. Razprava utegne trajati par tednov.
—	Konkurz hrvatske tvrdke v Bosni. Sarajevo, 5, nov.: Največja hrvatska tvrdka v Bosni in Hercegovini “Brača Mrčič” je ustavila svoja plačila. Pasiva znašajo 1,600,000 kron. Centralna banka in bosenska deželna banka sta pri tem konkurzu močno oškodovani.
Lepa prilika za nakup božičnih daril bodisi za očeta, mater, sina ali hčer.
NAD $34,000.000.00 PRIDELANEGA OLJA
na oljnatem polju v Humble, Tex., ki se nahaja v osredju
oljnega pasa ob obrežju zaliva.
j
Od 600 do 6000 sodov olja se pridelalo dnevno
Država Texas je pridelala 167,055,096 bareljev olja do konca 1. 1912,—Družbe imajo glavni stan v Houston in glavnico do $70,000,000.
Čitajte kaj pišeje Houston Post in druge časopisi.
(Povzeto iz Houston Post, z dne 1. nov. 1913.)
NA POLJU ? HUMBLE IZVIRA OLJE.
En dan je 6000 sodov.
Zanimanje za to polje-čedalje večje Družbe si je uredilo pumpo ali well.
Oljnato polje, 17 milj severovzhodno od Humble je začelo dajati vrednostne pridelke. Zadnji petek se je pridelalo povprečno 6,000 sodov olja vsake 4 ure, ter se dovaža k Producers kompaniji v Houston.
Mnogi so šli ogledati si Humble polje zadnji petek kar je povzročilo mnogo zanimanja. Mnogo lesa se je navozilo za grajenje novih šeftov. Se-salka se nahaja zdaj na Stephenson League polju, na polju od Carroll Oil kompanije zemlji, eno miljo od Moon-shine hriba. Olje se je začelo vleči ko se je dosegla globina 2400 nog, ter ga teče do 11,000 barreljev vsakih 24 ur. To je največji in najbogatejši pridelek olja, zato se je nadejati najlepših uspehov.
The “99” Oil kompanija je dovedla pumpo v petek pop. in ob 5. uri so začele pumpe delovati ter dovleči o-koli 600 bareljev. Ta šeft se nahaja blizu onega, ki se je postavil pred 3. tedni, pa zdaj vleče do 700 bareljev. Les je že tam za novo poslopje “99” kompanije in gradba se začne takoj.
(Povzeto iz Joliet Herald, 23.nov. 1913)
OIL CO. POSTAVI
NOVO PUMPO.
Nova pumpa je postavljena na polju Bennett Oil Co. iz Jolieta v Humble, Texas, Harris Co. Delničarji te družbe so bili pismeno obveščeni o tem. Po njih mnenju je treba le vrtati do 2400 ft. globoko pa postaviti pumpo, ki bo pridelala 2,000 do 5,000 barij ev olja dnevno. Olje se prodaje po $1 barel.
(Izpis pisma.)
Humble, Texas, 1. nov. 1913.
Mr. Jas. E. Bennett,
Chicago, 111.
Cenjeni:—
Vaše pismo sem pravkar prejel in odgovarjam, da se dela in pumpa, kot navadno, brez sitnosti. Nad 6 nog olja se je navleklo v kad včeraj.
Tudi pumpe na Producers polju na vzhodno stran dobro delujejo, ter navlečejo do 650 bareljev, a nova pridela do 7000 bareljev na dan. Krasno je za videti. Te pumpe so poldrugo miljo jugovzhodno od Vaše.
Koliko pump se je postavilo v okolici, je težko omeniti, a blizu in na Isaac polju sta dve novi pumpi, ena je 100, a druga 150 bareljev.
Globočina je 1170 do 1120 nog, a one na vzhodu, ki so največje so 2400 nog globoke.
Toliko za zdaj. Upam, da Vas stvar zanima.
T. F. COX, Humble, Texas. P. S. Mr. Cox je poslovodja Bennett
Oil Co.
(Povzeto iz Joliet Daily News, 22. nov. 1913.)
, NOVA OLJARNA.
Bennett Oil kompanija je nova jo-lietska korporacija. Nje zemlja se nahaja v Humble, Texas, blizu Houston, kjer se pridela mnogo olja. Dve pumpi sta že na delu, ki pridelata 6,000 do 10,000 bareljev olja dnevno. Ta nova družba sestoji iz naših sosedov. Globoka pumpa se postavlja. Geo. W. Shear je poslovodja. On je zastopal Texas Co. devet let.
(Izpis iz Houston Post, nov. 9, 1913.) TRI PUMPE BLIZU SARATOGA.
Texas Co.- jma pumpe, ki pridelajo do 22,000 bareljev, prav zapadno od našega mesta.
Beaumont, Tex., Nov. 8.—-Pravkar je poročano, da je Texas Co. privedla tri pumpe za olje v Saratogo; ena za 10,000 bareljev, a drugi dve za 6,000 vsaka.
Verojetno je, da se je dosegla nova žila, zato so operatorji jako marljivi.
Podpisani priporočam gorenjo družbo kot zanesljivo podjetje. Ker me stvar zanima, zato bom rad dal vsakemu Slovanu pojasnilo.
JAMES STRAKA. 644 CASS ST., JOLIET, ILL.
BE3ST2STETT OIL OO., JOLIET, IL.L
j.
ima zemljo v pravem oljnatem pasu pri Humble, Texas. Ne daleč od'ravno začetih pump. Družba ima že eno pumpo, ki prideluje olje, pa hoče prodati še več glavnice, da se narede še druge do 2400 ft. globoke, tako kot ona nekega soseda, ki nosi 6,000 olja, da bo tudi.ta družba pridelala do
$6,000.00 ISLA. ID-AJST
Bennett Oil kompanija je kapitalizirana le za $50,000 in večina delničarjev so Jolietčani. Če bo imela družba tak uspeh, da bo pridelala do 5,000 bareljev olja na dan, ki je vredno po $1 barel, bo lahko plačala samo v dividendih trikrat toliko kot bodo delnice koštale, in to vsak mesec dokler bode tolik pridelek.
Morda pomore to poslati našo deco v višje šole ali za pomoč v trgovini. Tu imate priliko z malim novcem, in to na lahke obroke, $4 takoj in $4 na mesec dok se popolnoma plača. Delnice po $12.
GEO. W. SHEAR, Gen. Sales Manager, Bennett Oil Co.
Soba 8, Fargo Bldg., Van Buren and Ottawa Sts. Telefon 2821 JOLIET, ILL
POTREBUJEMO SLOVENSKIH ZASTOPNIKOV V VSAKEM ME-STU. NAJBOLJŠA PLAČA.
□ C
□ C
m
ZA BOŽIC IN
3 0
[ŠJl
NOVO LETO
se*kaj radi spomiujajo Slovenci svojcev v stari domovini im jim pošiljajo darove; seveda iz te dežele večinoma le GOTOVE DENARJE; v tem oziru je najboljše, da se obrnejo v materinem jeziku na podpisanega, kateri h  —il VSE HITRO IN TOČNO ODREDI. Iizz.::. ¡1
Frank Sakser
82 Coaclandt Street, New York, N. Y.
6104 St. Clair Ave, E., Cleleland, 0.
Cenik molitvenih, nabožnih, podućnih in zabavnih knjig.
KNJIGARNA AMER. SLOVENCA, JOLIET, ILL.
MOLITVENE KNJIGE.
Dušna Paša, zlata obreza........$0.75
Duhovno veselje, zl. obr., 75c in $1.00
Krščanski Zakon ........ 75c in 1.00
Krščansko devištvo, zlato obrezo 1.00 Marija Varhinja, zlata obr. 75c in 1.00 Mali hudovni zaklad, zlata obreza, velike črke...........75c	in	1.00
Nebeške iskrice,	zlata	obr.	75c	in	1.00
Nebesa naš dom,	zlata obr.	75c	in	1.00
Otroška pobožnost, zlata obr...........50
Rajski glasovi, zlata obreza 75c in 1.00 Sv. Ura, zlata obreza, velike
črke ....................75c	in	1.00
Sveti Jožef, usnje, zlata obreza, 1.00 Skrbi za dušo, usnje, zlata obreza ........................75c	in	1.00
Šmarnice, usnje, zlata obreza.... 1.00 Sveti rožni venec, zlata obreza.. 1.00 Šmarnice—Vole. Marija v pred-
podobah in podukih................ 1.00
Šmarnice—Kerčon. Salve Regina.
—Šmarnično opravilo .............. 1.00
Šmarnice — Ladislav, Marijine
čednosti in dobrote........... 1.00
Zvončec Nebeški (hrvaška) zlata
obreza ........................... 1-25
Put u Nebo (hrvaška), usnje..... 1.25
Put u Nebo (za dekleta i žene—
hrvaška) ......................... 1-25
Key of Heaven (angleška) 1.00 in 1.50
Jesus My Love (angleška)........ 1.00
Šolski molitvenik..................50
Rafael ................................75
Rajski cvet, zlata obreza, 75c in 1.00 Zlata šola, zlata obr., velike črke 1.00 Jezus Moje Želje, zlata- obreza,
velike črke ...................... 1.00
Pot v Nebeško Domačijo, zlata
obreza, velike črke............... 1.00
Slava Gospodu, zlata obreza, veli-
. ke črke ........................ 1.00
Evangeliji, zlata obreza...............75
PODUČNE IN ZABAVNE KNJIGE.
Abecednik, vezan .....................25c
Ali Boga Stvarnika res ni treba..25c Amerika, ali povsod dobro — doma najboljše .........................20c
Angel sužnjev ......................  20c
Angleščina brez učitelja......'. ...40c
Arumugam, sin indijskega kneza. Dogodljaji spreobrnjenega indijskega princa .....................20c
Babica ...............................50c
Beatin dnevnik .......................20c
Bahovi huzarji in Iliri...............75c
Bajke in povesti .....................75c
Belgrajski biser. Pov. iz starih dni 20c Beneška vedeževalka ali prokletstvo in blagoslov ....................25c
Berač. Povest. — Elizabeta. Črtice 20c
Bitka pri Visu 1. 1866................25c
Bled sedaj in nekdaj .................20c
Božja kazen. — Plaveč na Savini.
—Čudovita zmaga ....................20c
Boj s prirodo. — Trekova Uršika. .20c
Boj in zmaga. Povest..................25c
Bojtek, v drevo vpreženi vitez....20c
Božični darovi. Povesti ..............20c
Burska vojska ................... . ,25c
Cvetina Borograjska. Povest.....40c
„Cvetke zelene in zvenele za mlade
in stare ...........................25c
Čas je zlato .....................   ,25c
Ciganova osveta ......................25c
Črni bratje. Povest ..................20c
JP^rovana. Povest ....................25c
Doma in na tujem .....................2Sc
Domači zdravnik" .....................60c
Društveni govornik, dva zv......$1.50
‘Etnanek, lovčev sin. — Berač., .20c Ejaz.em Predjamski. Povest iz petnajstega stoletja ....................20c
Evstahij. Povest .....................25c
Eeldmaršal grof Radecki ..............20c
Ferdinand ............................25c
Frank baron Trenk, vodja hrvatskih pandurov .............f..25c
Friderik Baraga ......................50c
General Lavdon, oče vojakov imenovan ......................  20c
Godčevski katekizem; Ženitne ali svatbine navade in napitnice... .20c
Gozdarjev sin. Povest ................20c
Gozdovnik. Povest iz ameriškega
življenja, 2 zvezka	po..........  .75c
Grizelda, kmetica in	grofica..........20c
Hiša ob Volgi ........................50c
Hedvika banditova nevesta. Povest 20c
Hitri računar ........................40c
HlJteljevo cvetje. — Marijina podoba ...........................25c
Jzdajavec. 'Zgodovinska povest iz
turških časov ......................25c
Izgubljena sreča. Povest .........20c
Izidor, pobožni kmet. Povest....20c
Izza mladih let, pesfni ..............30c
Jagnje. — Starček z gore*.............30c
Jaromil. Češka narodna pravljica. ,20c Jernač Zmagovač. Povest. — Med , "jazovi, Povest tirolskega gorskega župnika ........................25c
Jozafat, kraljevi sin Indije..........25c
Jakoba Alešovca izbrani spisi. 1. zv.: Kako sem se jaz likal, I. del.
—Doma. — V šolo. — Začne se nemščina. — Klošterski muc. —
Z nemščino gre naprej ..............75c
Jurčičevi zbrani spisi, vsak zvezek.50c
1.	zv.: Deseti brat. Roman...........50c
2.	zv.: I. Jurij Kozjak, slovenski ja-
ničar. Povest iz 15 stoletja domače zgodovine. — II. Spomini na deda. Pravljice in povesti iz slovenskega naroda. — III. Jesensko noč mej slovenskimi polharji. Črtice iz življenja našega na-ro. — IV. Spomini starega Slovenca ali črtice iz mojega življenja. Cena ..........................SOc
3.	zv.: I. Domen. Povest. — II. Jurij Kobila. Izvirna povest iz ča-sov lutrovske reformacije. — III.
Dva prijatelja.—IV. Vrban Smu-kova ženitev. Humoristična po-* vest iz narodnega življenja. — V. Golida. Povest po resnični do-godbi. — VI. Kozlovska sodba v Cišnji Gori. Lepa povest iz stare zgodovine. Cena ...................50c
4.	zv.: I. Tihotapec. Jovest iz doma-
čega življenja kranjskih Slovencev. — II. Grad Rojinje. Povest za slovensko ljudstvo.—III. Klošterski Žolnir. Izvirna povest iz
18.	stoletja. — IV. Dva brata. Resnična povest. Cena...........50c
5.	zv.: I. Hči mestnega sodnika. Izvirna zgodovinska povest iz 15. stoletja. — II. Nemški valpet. —
III.	Sin kmetskega cesarja. Po-
vest iz 16. stoletja. — IV. Lipe. Povest. — V. Pipa tobaka. Povest. — VI. V vojni krajini. Povest. Cena .....................50c
6.	zv.: I. Sosedov sin. — II. Moč in pravica. — III. Bojim se te. Zgodovinska povest. — V. Ponarejeni bankovci. Povest iz domačega življenja. — VI. Kako je Kotarjev Peter pokoro delal, ker je krompir kradel. — VII. Črtice iz življenja političnega agitatorja...50c
9.	zv.: I. Doktor Zober. Izviren ro-
man. — II. Med dvema stoloma. Izviren roman. Cena.............50c
10.	zv.: I. Rokovnjači. Zgodovinski roman. — II. Moj prijatelj Jam-ralec. — III. Šest parov klobas.—
IV.	Po tobaku smrdiš. — V. Ženitev iz nevoščljivosti. Cena...50c
11.	zv.: I. Tugomer. Tragedija. —
II.	Berite Novice! Vesela igra.—
III.	Veronika Deseniška. Tragedija. — IV. Pripovedne pesni...50c
Kako je izginil gozd. Povest.......20c
Kako naj se pišejo zasebna pisma.50c Katekizem za kat. slov. šole v A-
meriki ........................2ac
Kanarček, Kresnica. — Kapelica v
gozdu ........................ 20c
Kirdžali, podonav. povest ........50c
Kmetijsko gospodarstvo ...........75c
Knez Črni Jurij, osvoboditelj Srbije. Zgodov. povest ........,....20c
Kraljičin nečak. Zgodovinska pov. .25c Krištof Kolumb in odkritje Amerike .............................20c
Koliščina in stepe. Povest........20c
Kraljica Draga, izvirna povest iz
srbskega kr. dvora ............25c
Križem sveta. Zgodovinska povest 50c Krvava noč v Ljubljani. — Domoljubje sile. — Najdeno srce.......50c
Krvna osveta. Povest .............20c
Kuhnovci v Bosni. Nova pesem s
podobami ......................20c
Lažnjivi Kljukec, kako se mu je morji, na kopnem in v vojski godilo ........................20c
Ljubite svoje sovražnike. Povest iz maorskih vojsk na Novi Zelandiji 20č
Lurški čudeži ..................$1.00
Ludevit Hrastar,—Golobček..........25c
Ludovik, mladi izseljenec.........25c
Maksimilijan I., cesar mehikanski, 20c
Marica. Povest .................  40c
Mali vitez Volodijevski. Zgodovinski roman, 3. zv..............$3.00
Mali vseznalec — Mali vedež.......25c
Malo življenje. Povest ...........45c
Marija hči polkova, zgodovinska
povest ........................25c
•Marijina otroka. Povest s kavka-
Marjetica, Idila ...........    ,.50c
Maron, krščanski deček z Libanona. Povest izza časov zadnjega velikega preganjanja po Druzih.25c Materina žrtev. Pripovedka iz Dalmacije ...........................20c
Mati božja dobrega sveta, povest..50c Mati božj#: na blejskem jezeru... .25c Matevž Klander—(Spiritus familia-ris. Zgodovina motniškega polža.
Gregelj Koščenina) ............20c
May, Eri. Povest .................20c
Miklova Zala. Povest iz tur. časov, 45c
Mirko Poštenjakovič. Povest.......20c
Mlada mornarja. Povest ...........25c
Mladi samotar. Povest ............20c
Mladim srcem .....................40c
Mlinarjev Janez. Slovenski junak
ali uplemenitba Teharčanov.....50c
Medvedji lov. — Čukova gostija.. .40c Močni baron Ravbar. Povest iz slovenske zgodovine .................20c
Mož Simone .......................50c
Mrtvi gostač .....................25c
Na Jutrovem ......................40c
Na preriji. Povest ...............20c
Na divjem zapadu. 3 povesti iz življenja Indijancev. S slikami v
barvotisku, yez................50c
Najboljša dedščina.—Leseni križ..25c Narodne pripovedke v Soških planinah ........................... 20c
Naseljenci. Povest ...............20c
Naselnikova hči, cvetlica pustinje, 20c Naš Dom. Zbirka povesti, pesmi,
itd. — VI. zvezek .............20c
Nedolžnost, preganjana in poveličana. Povest ...................25c
Nikolaj Zrinski ..................25c
Nekaj iz ruske zgodovine. — Voj-niška republika zaporoških kozakov .........................20c
Nesrečnica. Povest ...............20c
Nezgoda na Palavanu. Povest........20
Od Leona do Pija. Dogodki v zadnjih dneh papeža Leona XIII. in
v začetku vlade Pija X.........20c
Odgovori na Ugovore proti sv. veri 30c Pavliha v slov. obleki. Smešne pov. 20c
Pavlina ..........................25c
Pasjeglavci. Zgodovinska povest.— Kristusove legende. 1. Vodnjak modrih mož. — 2. Betlehemsko detece. 3. Sveta noč. — 4. Beg
v Egipet. — 5. V Zazaretu. — 6.
V templju. — 7. Taščica. — 8.
Naš Gospod in sv. Peter........75c
Pesmarica — Slovenska.............50c
Pesmi — Janko Žirovnik............30c
Pirhi. — Ivan, turški sužen. — Krščanska obitelj ..................25c
Pisana mati.......................50c
Pisanice, pesmi za mladino......,.50c
Pod turškim jarmom. Povesti iz
vojske proti Turkom............20c
Ponižani in razžaljeni ...........50c
Popotni listi. — (Cesar Jožef v Krašnji. Nočni sprehod. Popotnik v arabski puščavi. Spomin na Dubrovnik. Damberški zvon) .. . ,50c Poduk rojakov ali kažipot v Amer. 40c
Poslednji Mohikanec. Povest.......20c
Postojnska jama ..................20c
Potop.......................... $1.00
Potovanje v Liliput. Čudovita
zgodba ........................20c
Povodenj. —•' Kartuzijanski samostan .............................25c
Pauk zaročencem in zakonskim.. ,75c
Praški Judek .....................20c
Pred nevihto, novela .............25c
Preganjanje indijan. misijonarjev. ,25c
Pregovori, prilike in reki........30c
Prešeren in Slovanstvo ...........50c
Prešernove poezije ...............75c
Pri našem cesarju.................25c
Pri Vrbovčevem Grogi. Povest... .20c Pridni Janezek in hudobni Mihec..35c
Prihajač. Povest .................50c
Princ Evgenij Savojski, slavni junak in vojskovodja avstrijski.
Zgodovinska povest ............20c
Pripovedke za mladino. I. in II. zv. 20c Prisega huronskega glavarja. Povest ............................ 25c
Prvič med Indijanci. Povest.......25c
Prst božji ali izgledi božjih kazni, oziroma slučaji, ki niso slučaji, 2.
zvezka, vsak po ...............20c
Rdeča in bela vrtnica ali mladi mučenec in mlada spoznavalka........25c
Ribičev sin. Pravljica ...........20c
Ricmanje, cerkveno vprašanje......25c
Robinzon stariši in njegove čudovite vožnje in dogodbe............50c
Ročni slov.-angl. in angl.-slov. slovar . r...........................75c
Rodbinska sreča ..................30c
Roparsko življenje. Povest........20c
Roza Jelodvorska .................35c
Rusko-Japonska vojna .............50c
S prestola na morišče ali nesrečna kraljeva rodbina. Zgod. povest, 20c Šaljivi Jaka ali zbirka najboljših kratkočasnic za slov. narod, 2 zv.
po ............................20c
Sanjske bukve ....................40c
Sanje v podobah ..................30c
Senilia, povest ..................20c
Slav-ček. — Nema deklica..........20c
Slovenski šaljivec. Zbirka najboljših kratkočasnic, I.—III. .......25c-
Slovnica—slov.-angl. za učenje angleškega jezika, vez............$1.00
Solnce in senca. Povest...........20c
Spisje .....................'.....20c
Spisovnih, ljubavnih in ženitovanj-
■skih pisem ......................30c
Srečolovec. Povest ...............20c
Stanley v Afriki .................25c
Stezosledec. Povest ..............20c
Stoletna pratika od 1901 do 2000,
vezana ........................75c
Strelec. Povest ..................20c
Sultanovi sužnji. Carigrajska pov.-.30c
Sveta vojska ...................  25c
Sveta Germana, izgled krščanske
Sveta Noč. Povest ................20c
Sveta grofinja Genovefa, ganljiva
povest ........................25c
Sv. Notburga. Popis življenj sv. Heme in pripovedka o zvonu na
Blejskem jezeru ................20c
Sveti večer ......................25c
Svitoslav. Povest ................20c
Slovenski fantje v Bosni/in Hercegovini 1878, zv. I. in II po......75c
60 malih povestij ................20c
100 beril ........................20c
Tiun-Ling, kitajski pomorski razbojnik. Povest ...................25c
Tisoč in ena noč. Pravljice iz ju-trovih dežel, zvezek po 25c, ali 51
zvezkov za ..................$6.00
Tolstoj ..........................30c
Trije indij, povesti .............20c
Trubar Primož ....................75c
Ujetnik morskega roparja .........20c
V’delu je rešitev. Povest.........25c
V gorskem zakotju. Povest.........20c
Vedeževalka. — Kmet - Herod. — Župan sardamski. -— Jeza nad petelinom in kes ..............50c
Viljem baron Tegethoff. Zmagovalec na morju 1. 1866..............25c
Vojska na Turškem 1875-1878 ....25c
'Vošilna knjižica ............,...75c
Vrtorhirov prstan ali zmaj v Bistriški dolini. Povest ...........25c
Vstajenje. Povest ................20c
Za kruhom. Povest ................20c
Zadnji dnevi Jeruzalema, 2 dela
po 75c ......................$1.50
Zadnja kmečka vojska. Zgodovinska povest iz leta 1573...........75c
Zaroke o polnoči..................20c
Zbirka domačih zdravil ...........50c
Ženinova skrivnost. — Najden in
zgubljen ......................30c
Zgodbe fare Škocjan pri Dobrovah 50c Zgodovinske povesti, za meščanske
šole ..........................75c
Zlata vas. Podučna in kratkočasna
povest ........................30c
Zlatarjevo zlato. Zgodovinska povest iz XVI. stoletja ............75c
Zlati orehi. Povesti .............25c
Zlatokopi. Povest iz Alaske.......25c
Zlatorog .........................30c
Zmaj iz Bosne. Povest............50c.
Znamenje štirih, povest, zv, po....25c
Zvesti sin. Povest ...............25c
Žalost in veselje.................20c
Naročilom je pridejati denar, Money order ali znamke po lc za manjša naročila. Drugače se ne oziramo na naročila. Knjige pošljemo poštnine proste. Priporočamo se za obila naročila.
Louis Wise
“MEET ME FACE TO FACE”
gostilničar
200 Jackson St.,	Joliet, 13-
Prijateljem in znancem naznanjan> da sem kupil Mauserjev salun, kjer m-, lahko najdete vsak čas in se okrepčaU V zalogi imam najboljša vina in drug*
pijače.
Chi. Phone: Office 658, Res. 3704 Office hourst
9—12 a. m. 1—5 and 7—8 p. m.
Dr.S.Gasparovich
Slovenski Zobozdravnik.
Joliet National Bank Bldg. ! 4th Floor. Room 405.
JOLIET,
ILLINOIS.
POZOR, ROJAKINJE!
Ali veste kje ie dobiti najboljše me so po najnižji ceni? Gotovo! V mesnici
J. & A. Fasdertz
se dobijo najboljše sveže in preka jene klobase in najokusnejše mesc Vse po najnižji ceni. Pridite torej ii poskusite naše meso.
Nizke cene in dobra postrežba j« naše geslo.
Ne pozabite torej obiskati nas v našej mesnici in groceriji na vogalu Broadway and Granite Street*. Chic. Phone 2768. N. W. Phone 1113
Nekaj posebnost n prih soboto
FRANK EISEMRAN
309 Ruby St., blizu Hickory
10c Ženske žepne rote
Le en ducat odjenielki.
10c Apron Gingham,
yard.................
15c Apron Gingliam,
yard.............
$2.00 čevlji
sedaj..........
$2 deki. čevlji sedaj ............
50c otr. ruberji sedaj ....
$1 ženski ruberji sedaj ...........
15c nogavice . sedaj ..
2c
42c
n
38c 98o 29c 5Sc . 5c
$2.25 do $3 moški čevlji sedaj. ...................’..
lOc moške rate
Le en ducat odjemalcu
$3.50 I)uck suknje
sedaj....'...........
25c do 75e kape......
Le 3 odjemalcu.
15c ovratniki, sedaj.. 60 c ducat
$10 vrline suknje ......
Le eno odjemalcu
$10 obleke .............
Le eno odjemalcu.
15c črne nogavice
sedaj.............
...98c 2e .$¡,29 I5c 7c $2.75 $4.75 ....5c
V soboto bomo bolj sposobni za poslužiti odjemalce, ker bomo imeli več klerkov in blago bolj urejeno.	Vrata se odpro v soboto 29. nov. ob 9. zj.
Naročite zaboj steklenic
novega piva, ki se Imenuje
ter je najboljša pijača
E. Porter Brewing Company
Oba telefona 405.	S. Bluff St., Joliet, 111.