Državni zbor, njegova sostava in pravice. (Dalje.) Da dobi kaka naredba postavno veljavo, mora se državnemu zboru predložiti načrt, ali osnova nove postave. Ta načrt pa lehko priliaja od dveli straiii: ali od ministrov, ali od euega izmed poslancev. Ako minister predlaga načrt, mora ga poprej cesarju pokazati, da ga odobri. Minister stavi svoj predlog poljubno, ali v gosposki ali v poslaniški zboriiici. Samo za dve postavi namreč za daco in vojaščino se niora načrt vedno v zbornici poslancev predložiti. Ako pa kak poslanec stavi predlog, mora ga podpirati najnianje 20 poslancev. Ako dobi toliko poslaticev za se, tedaj se predlog v zboruprebere, potem pa se odloči po večiniglasov, bi-li se o tem predlogu posvetovali ali ne. Ako je večina za posvetovanje, izroči se stvar posebnemu odboru. Sploh se vsaka reč, naj jo že sprožijo ministri ali poslanci, o kateri se namenja v državnem zboru sklepati, izroči posebnim odborom Tako je n. pr. finančni odbor, t. j. odbor za dohodke, šolski odbor itd. V te odbore se volijo poslanci izmed vseli strank in narodnosti. V odborih se stvar vsestransko pretresa in posvetuje in kedar je gotova, poroca se o njejvjavni seji. Imajo pa odbori svoje predsednike, zapisnikarje in poročevalce, ki v državnem zboru poročajo, kako so odborniki delali, kaj premenili ali dostavili. Poslanci, kateri imajo eden skupen namen, shajajo se v posebnih manjšili zborib, ki se zovejo ,,klubi". Beseda je angleška ter pomeni toliko, kakor zbor ali skupina. Podobna je naši slovenski besedi ,,klop"; poslanci, kateri, rekel bi, na eni klopi vkupaj sedijo. Vsakemu klubu odkaže predsednik posebno dvorano v državnozborskem poslopju. Tudi klubi si volijo vsak svojega predsednika, zapisnikarja itd. Tukaj se posvetujejo udje raznib klubov. kako da lio čejo v javnih sejali govoriti ali glasovati. Kakor se sklene v klubu, tako mora ravnati vsak ud. Zdaj je v državnem zboru 11 klubov. Čebi in Poljaki imajo vsak svoj klub. Nemci jih imajo več, ker je tudi več strank med njitni. Imajo svoj klub konservativni Nemci, potem liberalni Nemci, in sicer oni. ki liočejo biti le Nemci, potem oni, ki jude sovražijo, ki jili Ijubijo itd., vsak svoj klnb. Slovenci iz Štajarskega, Kranjskega; Goriškega, kojih je 13, so v onem klubu, kojemu je grof Holienwart predsednik. Spadajo k temu klubn tudi Dalmatinci, kojih je (J, potem 8 poštenjakov Tirolcev in 6 Bukovincev, Rusinov; 20 pa je takib poslancev, ki nočejo nobeuemu klubu pristopiti, in ki celo neodvisno glasujejo; te imenujejo ,,divje". Vsak odbor voli si svojega naoelnika, nje govega namestnika in po dva zapisnikarja. Seje imajo odbori ali tajne ali javne. Ako se udeležujejo posvetovanj le oui, ki so v dotični odbor voljeni, je seja tajna. Ako se jih pa udeležujejo tudi drugi poslanci, ki ne spadajo k odboru, je seja javna. Kedaj bi se odborovih sej naj udeleževali tudi neudje odbora, to določevati ima pravico polni zbor poslancev. Le dva odbora in to finaučni in odbor za vojaške zadeve, sta vedno javua odbora. Ministri in njih namestniki smejo se sej vsakega odbora udeleževati. Odbori volijo si tudi poročevalce. Poročevalec mora pred celim zborom poslancev poročati, kako se je odbor posvetoval, kaj je sklenil, in zakaj se je ravno za to odločil. Kakor povsod, kjer je vee glav. tako je lehko tudi v enem odboru več misli. Navadnoje tam dvojno mnenje. Obvelja pa se \6, da tisto, kar večina odbornikov sklene, in o tem se poroča v zbornici. V časih pa si uapravi tudi manjšina odborova svoje posebno poročilo, ter si izvoli tudi svojega poročevalca To se zgodi, ako vsaj 3 odborniki reč zahtevajo. V zbornici sami pa se vršijo seje tako-le: Predsednik izreče, da je seja otvorjena. Potem se naznanijo predmeti, o katerih se bode posvetovalo. Zdaj se pregleda število poslancev, da se razvidi, je-li zbor sklepčen ali ne, t. j. je-li toliko poslancev, da bi se zamoglo veljavno sklepati, ali ne. Ako je vsaj 100 poslancev navzočih, naznani, se da je zbor sklepčen. Seje državnega zbora so navadno javne; vsakdo sme govore poslušati, ter najde za to na mostovžih ali galerijah v to pripravljenih, prostora. Ako pa predsednik, ali vsaj 10 poslancev zahteva, naj bi bila seja tajua, začne zbornica o tem sklepati. To sklepanje pa se še le vrši, potem ko ljudje, ki so na galerijah, hišo zapustijo. Razunieva se, da se tajuili sej nihoe drugi ne sme udeleževati, kakor le poslanci sami.  (Konec prili.)