dzecno in nSpcSnci 1979
mi mehanotehnika
Svetislav Nikolič, oficir JNA
29. december
78	glasilo	delovne	organizacije
ob 22. decembru — dnevu jla
ob vstopu v novo leto 1979 želimo vsem delavcem mehanotehnike veliko uspehov in zadovoljstva pri delu ter v njihovem osebnem življenju
SAMOUPRAVNI ORGANI MT DRUŽBENOPOLITIČNE ORGANIZACIJE MT POSLOVODNI ORGANI MT, UREDNIŠKI ODBOR
„Naša armada se je ustvarjala na poseben način: ne v kabinetih, ne z ukazi, ne z velikimi finančnimi sredstvi, temveč se je ustvarjala iz navadnega človeka, navadnega kmeta in delavca. Ustvarjala se je v najtežjih dnevih naše zgodovine, leta 1941. Ljudje so postali tako rekoč temelj te naše armade. Prišli so od plugov, iz tovarn, iz šolskih klopi. Prav v tem je tudi moč te armade, ki je od prvih dni obstojala iz takšnih ljudi. Takšni ljudje niso bili samo vojaki, temveč tudi podoficirji, oficirji do tistih najvišjih. Tudi jaz sem bil delavec."
Letos že triintridesetič proslavljamo 22. december - dan rojstva naše armade, praznika vseh oboroženih sil SFRJ.
Ljudski značaj proslave tega zgodovinskega datuma izhaja iz dejstva, da so naše oborožene sile nastale v narodnoosvobodilni vojni in revoluciji in da so s tem, ko so nadaljevale vojne tradicije, v triintridesetem mirnodobskem letu poglobile in utrdile svojo revolucionarno ljudsko bistvo v okviru splošne ljudske obrambe. Strateški cilj našega osvobodilnega boja je bil nacionalna in socialna osvoboditev jugoslovanskih narodov in narodnosti, revolucionarni preobrat Jugoslavije v socialistično državo, za boljšo in srečnejšo prihodnost njenih narodov in narodnosti.
Za uresničitev teh ciljev je bilo nujno imeti tako vojsko, ki se bo lahko borila in premagovala zelo močnega, številčno in tehnično močnejšega sovražnika. Majhni partizanski odredi, ki so po vstaji šteli nekaj desetin borcev, oboroženih z lahkim pehotnim orožjem, so se hitro širili v močne vojne formacije z nekaj tisoč borci. Konec leta 1941 je poleg raznih partizanskih skupin in manjših enot v Jugoslaviji na okupiranem ozemlju delovalo 43 partizanskih odredov, 10 bataljonov in ena brigada, ki so se borili z 18 italijanskimi, 5 nemškimi in 5 bolgarskimi divizijami, deli madžarske, brigade, oboroženimi silami NDH, Nedičevimi četniki, belogardisti in drugimi kvizlinškimi enotami z okoli 450 tisoč okupatorskih in 150 tisoč domačih kvislinških vojakov.
Poleg akcij, diverzij, sabotaž in borb z možnimi okupatorjevimi enotami in enotami izdajalcev, so partizanski odredi skupaj z narodom hitro dosegli pomembne vojaške in politične uspehe. Napadali so močnejše sovražnikove sile, osvobajali večja naseljena mesta. V večjih pokrajinah naše države so ustvarili obsežna svobodna območja in s tem ugodnejše pogoje za širšo mobilizacijo ljudi, za splošni odpor proti sovražniku. Širjenje vstaje, ustvarjanje večjih partizanskih enot na okupiranem področju je tako ogrozilo pozicije okupatorja, da je bil prisiljen dovažati v Jugoslavijo nove sile. Domača reakcija se je v strahu za svoje razredne pozicije pod okriljem okupatorja združevala in ni izbirala sredstev, da skupaj z okupatorjem zatre NOP.
Centralni komite KPJ in Vrhovni štab NOV in POJ sta pravočasno podvzela vrsto vojaškopolitičnih ukrepov in pojasnjevala narodu cilje izda jalske buržoazije in domačih kvislin-gov s ciljem, da zatre in izolira njihov vpliv na ljudi. Ta borba ni bila lahka. Dolgo je trajala in šla skozi različne faze ter se je iz leta v leto poostrevala. S formiranjem prve proletarske brigade 22. decembra 1941. leta in kasneje drugih brigad, se je vnesla na fronto nova vsebina in strategija vojskovanja enot NOVJ in POJ. S kombinacijo svojih dejstev s partizanskimi odredi so z ugodnim grupiranjem in veliko maneversko sposobnostjo vse uspešneje premagovali sovražnika in domače kvislinge. V posameznih smereh so partizanske brigade z grupiranjem svojih sil lahko izvajale operacije strateškega pomena — kot je to bil zmagoviti prodor skupine prole-
(Nadaljevanje na 2. strani)
v novo leto
Marjan Starc
Ko se leto 1978 umika letu 1979, se med drugim vprašamo tudi, kakšno je bilo to leto in kakšno bo leto pred nami?
Za Mehanotehniko lahko z zadovoljstvom ugotovimo, da je bilo leto 1978 dobro in uspešno.
V prvi vrsti smo se programsko in ekonomsko-materialnc še nadalje utrdili, kar se odraža v močno povečani prodaji in proizvodnji ter v ustvarjenem dohodku in na koncu tudi pri osebnih dohodkih in občutku socialne varnosti celotnega kolektiva.
Tekom letošnjega leta smo tudi intenzivneje zakorr čili v investicijska
vlaganja, katera so bila celo vrsto let zapostavljena zaradi nezmožnosti investiranja in zaradi drugih prioritet.
Vsi ti materialni premiki pa niso nastali sami od sebe, temveč so odraz velike prizadevnosti in zavzetosti celotnega kolektiva, predvsem pa tudi odraz kvalitete samoupravljanja, katerega smo tudi tekom letošnjega leta izpopolnjevali tako znotraj naše OZD kot tudi preko naših delegatov navzven.
In kakšno bo leto 1979?
Tako kot vsako leto doslej, bo tudi prihodnje leto v prvi vrsti odvisno od nas samih:
Čeprav so «sa znamenja, da bodo objektivni pogoji gospodarjenja tako na svetovnem, še bolj pa na domačem tržišču ostrejši kot so bili letos, smatram, da bi bilo leto 1979 lahko vsaj tako uspešno kot letošnje.
V osnovi smatram, da je štart v leto 1979 v redu pripravljen in da kljub temu, da Mehanotehniki tekom letošnjega leta ni uspelo dokončno rešiti nekaj kadrovskih problemov, lahko s polnim zaupanjem in optimizmom stopamo novim nalogam naproti.
Zrelost in samoupravna zavest našega kolektiva, ki je uspešno sam prebrodil vse dosedanje težave in se skozi nje učil in čvrstil, kar vse je močno utrdilo našo samozavest in zaupanje v lastne moči, je naša najboljša garancija, da bomo tudi v letu 1979 priča novim uspehom Mehanotehnike.
v želji, da bi se nam to prepričanje v prihodnjem letu ponovno potrdilo, želim vsem članom kolektiva in njihovim svojcem prijetno in srečno novo leto.
Strateški ešalon naših oboroženih sil
košček mehanotehnike tudi v pančevu
Petravič Milojka
Z oblikovanjem marketing sektorja v Mehanotehniki so bile podane realne možnosti za aplikacijo marketing koncepta v prakso. Strategija marketinga teži za odpiranjem novih tržišč na svetovnem tržišču in utrjevanjem položaja na obstoječih tržiščih; na domačem trgu pa si prizadevamo povečati potrošnjo igrač v tistih delih države, kjer z rezultatom nismo preveč zadovoljni — prepričani pa smo, da z ustrezno ekonomsko propagando in dejavniki pospeševanja prodaje ter ob dopolnjevanju asortimana s kvalitetnimi novimi igračami lahko povečamo prisotnost naših izdelkov tudi na teh trgih.
V ta namen smo se odločili, da v sestav Mehanotehnike vključujemo postopoma tudi lastne prodajalne, zlasti še v bližini glavnih mest in v večjih mestih. Najstarejša trgovina je v Ljubljani, ki ima pretežno tehnične igrače, v Izoli in pred kratkim odprta nova trgovina v Pančevu pa vodita celoten asortiman igrač naše OZD.
Pančevo postaja vse močnejši industrijski center v bližini Beograda s ca. 100.000 prebivalci. Naš novi poslovni prostor (ca. 38 m2) stoji ob.glavni prometni ulici v središču mesta, posejanimi z različnimi trgovinicami, med katerimi je naša ena izmed najlepših, kar je zlasti zasluga poslovodje nove trgovine tov. Borda Zarkova — Doleta in potnika za Beograd in okolico Tomič Milana, ki sta
s tem bi imeli mesec dni več časa za odpremo blaga.
Razstava v Bernardinu je popolnoma uspela, saj je bil dosežen izreden rezultat. Sklenili smo posle v vrednosti 27,5 milijona ND in poslovnim partnerjem prikazali novosti za prihodnje leto. Stroški razstave so znašali 160.000,00 ND ali 0,6% vrednosti sklenjenih poslov. Če pomislimo, kakšni bi bili stroški v primeru, da bi morali vse te kupce posamično obiskovati, so ti stroški zelo majhni.
Pomemben pa ni samo finančni rezultat, ampak smo se z našimi večjimi poslovnimi partnerji dogovorili o bolj enakomernem in smotrnem naročanju naših izdelkov. Predvsem težimo k planskemu naročanju za prihodnje leto, tako da bi lahko delali z minimalnimi zalogami skozi celo leto.
Koliko je razstava v Bernardinu pomembna za poslovanje naše DO nam povedo naslednji podatki;
Prodaja novembra 1976 v primerjavi z oktobrom 1976 je bila večja za 45,7%, v 1977 za 7,4 %, v 1978 pa celo za 77,7 %. Prodaja v novembru
1977 v primerjavi z novembrom 1976 je bila večja za 34,3 %, novembra
1978 napram novembru 1977 pa kar za 95,7%, kar nam pove, da smo pravilno ravnali, ko smo se odločili za ta korak.
Novembra meseca smo tako prodali na domačem trgu za 4,5 milijarde starih dinarjev blaga, kar je doslej daleč največji mesečni rezultat, če pa dodamo še izvoz v vrednosti cca 1,750 milijarde dinarjev, je letošnji november z vidika prodaje vsestransko rekorden.
Na naši prodajni službi leži odgovorna naloga, saj ti uspehi ne pomenijo, da smo naredili vse. Še naprej moramo iskati nove poti za prodajo naših izdelkov.
proizvodna problematika tozd tehnične igrače
Mišigoj Janez
Kakor v vsaki organizirani družbi, kjer ljudje sodelujejo, tako se tudi v proizvodnji igrač v TOZD Tehnične igrače srečujemo pri vsakdanjem delu z vrsto problemov.
Za lažje reševanje teh problemov smo že pred tremi leti ugotovili, da je potrebna stalna konfrontacija s posameznimi primeri in da je najuspešnejše, da jih sproti rešujemo. Zato smo že takrat odločili, da se vsak ponedeljek sestanemo na sestanku o proizvodni problematiki. Tu se soočimo s problemi, ki so nastali v preteklih dneh, oziroma jih predvidevamo za naslednji teden. V kolikor jih takoj ne moremo rešiti, zadolžimo posameznike z določeno nalogo in rokom, v katerem jo je potrebno izvesti.
Večkrat smo uspešni, saj lahko trdimo, da z realizacijo delovnih nalog dosegamo zadovoljive rezultate. Pri tem pa se moramo zavedati, da bi ti lahko bili veliko večji, če bi se vsi, ki združujejo delo v naši TOZD, kakor tudi v ostalih TOZD in skupnih službah, zavedali, da le s svojim delom prispevamo k skupnim uspehom.
Prevečkrat ugotavljamo, da zaradi nevestnega dela posameznikov ali posameznih služb, kakor tudi slabe organizacije, prihaja do zastojev in prekinitev v delovnem procesu.
Naj naštejem samo nekaj takih primerov:
— Naročila iz marketing sektorja večkrat prihajajo prekasno, da bi jih lahko v zahtevanem roku izvršili.
— Tehnološka priprava dokumentacije je nepopolna in kasni, tako da tudi po večmesečni proizvodnji posameznega artikla nimamo vse urejeno.
— Okvare orodij, da ne poudarjamo posebej lomov iz malomarnosti, so veliko prepogoste.
— Popravila orodij, predvsem tistih, ki jim sami, kljub velikim investicijam v lastno orodjarsko skupino, nismo kos, so rak rana za nemoteno proizvodnjo.
— Planska nedisciplina nam ogromno povečuje obratna sredstva in s tem draži našo proizvodnjo.
— Ugotavljamo, da so usluge TOZD Orodje — remont in TOZD Pisarniške potrebščine drage, kajti plačujemo jih po njihovih Dlanskih cenah, namesto
(Nadaljevanje na 3. strani)
Ob 22. decembru — Dnevu JLA
(Nadaljevanje s 1. strani)
tarskih in udarnih brigad v zahodni Bosni 1942. leta, bitka na Neretvi in Sutjeski 1943., itd.
Velik priliv borcev in uspehi so omogočili, da so se konec 1942. leta ustanovljene na osvobojenem območju divizije, potem korpusi in proti koncu vojne armade s skupaj 800.000 borci. Po končani vojni je bila temeljna naloga JLA zaščititi neodvisnost države in socialistično družbeno ureditev. V svojem povojnem obdobju je JLA stalno razvijala in negovala vse lastnosti revolucionarne ljudske armade. Socialistični družbeni odnosii se razvijajo v naši armadi v skladu z odnosi, ki se gradijo v jugoslovanski družbi, skrb o človeku, spoštovanje njegovih pravic — so temelj, na katerem se gradijo socialistični odnosi v naši armadi.
Hiter razvoj tehnike je vplival na nove obveznosti v šolanju, izpolnjevanju in vzgoji. V okoli sto akademijah in šolah za vojaškostrokovne in politično izpopolnjevanje so bogate vojaške izkušnje dopolnili s teoretičnim izobraževanjem kadrov, kot tudi s šolanjem kadrov, ki so končali po dve ali tri vojaške šole, nekateri celo v inozemstvu. Ljudski karakter armade določa njeno mesto v družbi in postavlja njene pripadnike v aktiven odnos do naše družbene skupnosti. Pripadniki naše armade sodelujejo v delu organov ljudske oblasti, družbeno političnih organizacij in graditvi države.
Pripadniki naše armade so z ramo ob rami z delavci in kmeti, posebno pa z mladino ogromno prispevali pri graditvi vseh ključnih objektov v industriji, pri gradnji cest, železnic in komunalnih objektov. Torej, armada je bila povsod tam, kjer je bilo potrebno ohraniti družbeno imovino, življenje ljudi, od požarov, potresov,po-plav ... Enotnost ljudstva in armade, skovana v NOB in poglobljena v skupnem naporu pri obnovi in izgradnji dežele, jepostalatemeljni kamen naše obrambne moči in nerazrušljiv temelj splošne ljudske obrambe.
Z uresničevanjem politike ZKJ v graditvi armade v celotnem povojnem obdobju so komunisti in vsi njeni pripadniki neprestano mislili na to, da se armada gradi za obrambo zgodovinskih interesov delavskega razreda in kot skupna oborožena sila vseh naših narodov in narodnosti. Na temeljih koncepcije SLO se je razvilo vsestransko sodelovanje poveljstev enot JLA s štabi in enotami teritorialne obrambe, delovnimi organizacijami, družbenopolitičnimi organizacijami in skupnostmi, kar se je še posebno izkazalo na skupnih vajah in manevrih. Tu se je izkazala enotnost, razumevanje skup-
nih interesov in enotna odločnost, da se neomajno brani svoboda, neodvisnost, suverenost in teritorialna nedotakljivost SFRJ. Vrhovni komandant, tovariš Tito, se je nenehno zavzemal in skrbel za strateško smer razvoja naših oboroženih sil, upoštevajoč bistvene značilnosti mednarodnih odnosov, uvajanje sodobne nove vojaške borbene tehnike in ustrezno izpopolnjevanje vojaških veščin.
Pripadniki naše armade in celoten sestav oboroženih sil so, sledeč napotkom tovariša Tita, nenehno razvijali pobudo za sodobno oborožitev, za nenehno krepitev izurjenosti starešin in vojakov vseh vidov in rodov, za nenehno izpopolnjevanje organizacije dela, poveljevanja in vodenja. Naši delovni ljudje so si nenehno prizadevali, da z lastno proizvodnjo oskrbijo oborožene sile z vsemi- borbenimi sredstvi izdelanimi v naših tovarnah. V vseh etapah našega povojnega razvoja so se naše oborožene sile krepile z vrhunsko oborožitvio in dosegle raven sodobnih armad v svetu. Stalna rast borbene sposobnosti naših oboroženih sil je očitna v vseh njenih oblikah, rodovih in službah.
Strelna moč, gibljivost in manevrska sposobnost enot je večkrat povečana. S konstruktorskimi in proizva-jalskimi sposobnostmi delavcev, tehnikov, inženirjev in znanstvenikov smo ustvarili orožja izrednega pomena: od avtomatske strelske oborožitve, artilerijskih in raketnih orožij do bojnih letal in ladij. Pripadniki naših oboroženih sil so svoje sposobnosti pri izvajanju vseh vrst operacij in kombinacij s partizanskim načinom delovanja v sovražnikovem zaledju pokazali na številnih vežbah in manevrih.
Naše oborožene sile lahko pojmujemo po njihovi množičnosti in strukturi kot najpopolnejši izraz notranje stabilnosti samoupravnega socialističnega sistema in njegovega mednarodnega ugleda, kot neizpodbiten dokaz moralnopolitične enotnosti delavskega razreda in delovnih ljudi, bratstva in enotnosti naših narodov in narodnosti.
O doseženih rezultatih pri usposabljanju naših oboroženih sil je tovariš Tito rekel:
„Pomembni rezultati, ki smo jih dosegli, potrjujejo našo ugotovitev, da so naše oborožene sile v celoti pripravljene, da če bo treba, uspešno branijo in obranijo našo neodvisnost in svobodo. Toda mi moramo tudi v prihodnje skrbeti za izboljšanje obstoječih in iskati nove oblike organiziranja oboroženih sil, kakor tudi nadaljnjo posodobitev pouka in v skladu z našimi materialnimi možnostmi
—	ki danes niso več majhne — opremljati s sodobnejšo opremo in oborožitvijo proizvedeno predvsem v naših tovarnah."
z veliko mero entuziazma in vztrajnosti imela levji delež pri realizaciji prodajnega prostora. Ta nova pridobitev Mehanotehnike bo poleg ostalih prednosti, ki jih ima, v precejšnji meri olajšala prodajo tudi predstavniku za to področje, kjer smo prisotni v glavnem v velikih trgovskih hišah skupaj z ostalimi proizvajalci igrač. Zato si prizadevamo nastopati čim bolj samostojno, zlasti še v večjih mestih širom Jugoslavije z majhnimi specializiranimi prodajalnami.
Efekt tovrstnih trgovinic se kaže v:
— dodatno ustvarjenem dohodku
— večjem poznavanju Mehanotehnike s strani potrošnikov (propagandni efekt)
— servisiranju končnih potrošnikov
Dejstvo je, da je asortiment naše OZD zelo obširen, zato lahko zlasti kupce tehničnih igrač zadovoljimo le v takšnih specializiranih prodajalnah, kjer je na enem mestu vse, kar izdeluje Mehanotehnika.
razstava bernardin — november 1978
Silvo Obid
Zadnja leta prodaja naših igrač skokovito narašča, predvsem je to opaziti na domačem trgu in zato smo morali iskati dodatne poti za prodajovizdel-kov in sodelovanje s kupci.
Tako smo februarja meseca organizirali informativno-prodajno razstavo v HTP Bernardin, s katero smo dosegli lep poslovni uspeh v takoimenovani „mrtvi" sezoni. Od 6. do 11. novembra smo ponovno organizirali razstavo v Bernardinu, vendar so nas k organiziranju le-te vodili popolnoma drugi razlogi.
Po zagrebškem velesejmu v septembru mesecu prodaja na domačem trgu
skokovito narašča iz meseca v mesec in doseže višek prav v decembru. Da pa bi lahko zadovoljili vse naše kupce
—	potrošnike, se moramo za ta del sezone dobro pripraviti. V zadnji kvartal moramo startati z maksimalnimi zalogami.
Pri tem pa pride do drugih problemov. Ekspedit je že premajhen, da bi lahko pripravili vse pošiljke, ki bi morale biti odpremljene vsak dan. Poleg tega so veliki problemi tudi kamioni in vagoni, saj jih ne moremo dobiti toliko, kot bi jih potrebovali. Čas, ki ga potrebujemo za odpravo pošiljke, od dneva naročila do odpreme blaga je včasih tudi 10 dni, kar pa povzroča veliko nezadovoljstvo pri naših kupcih.
Izkušnje iz prejšnjih let so nas primorale, da začnemo razmišljati, kako bi rešili te probleme ob koncu leta, da bi bili vsi naši potrošniki zadovoljni. Odločili smo se za organizacijo razstave v Bernardinu v začetku novembra, tako da bi „špico" prodaje premaknili iz decembra v november in
VSAKO LETO SE DAN NAŠE ARMADE PRAZNUJE TUDI PRI NAS V MEHANOTEHNIKI. NA SLIKI JE PROSLAVA DNEVA ARMADE V SODELOVANJU S PRIPADNIKI ARMADE (GARNIZIJA POSTOJNA) IN DELOVNO ORGANIZACIJO DELAMARIS IZOLA (1977)
PROIZVODNA PROBLEMATIKA TOZD TEHNIČNE IGRAČE
(Nadaljevanje s 3. strani)
da bi bili vsi enako soudeleženi pri dohodku, ki ga ustvarjamo z združevanjem dela.
— Čeprav moramo razumeti, da nastopajo pri nabavi materialov velike težave, smo večkrat priča neupravičenim zastojem zaradi nepravočasnih dobav.
— Dobava materialov iz naših skladišč in sprejemanje gotovih izdelkov iz proizvodnje nam dela velike težave, k temu pa še posebej prispeva neure jen transport.
— Kljub temu, da smo službo za kooperacijo organizirali v sami TOZD, tako da je bližnja našim potrebam proizvodnje, moramo zaradi velikega obsega te dejavnosti službo še izpopolniti. Doseči moramo, da za ustrezno
plačilo dobimo ustrezne polizdelke ali gotove izdelke v zahtevanem roku.
— V DE smo prevečkrat priča neodgovornemu ravnanju z materiali in polizdelki, premalo se zavedamo, da dnevno z odmetavanjem najrazličnejših še uporabnih stvari mečemo denar na smetišče.
— Ustreznejše koriščenje delovnega časa, predvsem režijskih delavcev in doslednejše izvajanje nalog moramo izboljšati. Prevečkrat se posamezniki, ki jih bo potrebno v bodoče poimenovati, izgovarjajo: „Saj ni moje delo, naj uredijo stvar zgoraj."
Omenili smo samo nekaj primerov, s katerimi pa se stalno srečujemo in smo še neučinkoviti pri reševanju.
Kdor se v tem sestavku čuti prizadet, naj javno ne prizna, temveč naj s svojim delom prispeva k odpravljanju problemov, zmanjševanju stroškov, večanju proizvodnje in s tem dohodka, kajti to mora biti naš skupni cilj.
oo zk poročajo
OO	ZK TEHNIČNE IGRAČE: DELEGATSKI SISTEM
Temelj vseh svoboščin in pravic delovnih ljudi v naši socialistični družbi je pravica do samoupravljanja. Nova samoupravna pravica vsakega delavca v našem	v združenem delu pa
je pravica dela z družbenimi sredstvi.
Pravico do samoupravljanja in pravico dela z družbenimi sredstvi uresničujejo delavci v združenem delu z vrsto pravic, obveznosti in odgovornosti posebno kar zadeva uporabo.
upravljanje in razpolaganje z družbenimi sredstvi in dohodkom.
Na primer:
V	TOZD nihče, razen delavcev ne more odločati o njihovem delu in rezultatih njihovega dela — to je dohodku.
Seveda delavci ne uresničujejo svojih interesov samo v TOZD, ampak tudi s svobodno menjavo dela v SIS, drugih družbenopolitičnih skupnostih itd. O teh svojih interesih delavci ne odločajo z osebnim izrekanjem, ampak preko delegatov in delegacij.
Razstava v Bernardinu
Se pravi, da delavci uresničujejo svoje samoupravne odnose preko delegatskega sistema. Uvedba delegatskega sistema pomeni velik korak naprej v razvoju naše družbe s tem pa tudi v razvoju našega političnega sistema. Delegatski sistem je pravzaprav nosilec in orodje celotnega sistema socialistične samoupravne demokracije, ki se razvija v naši družbi. To je pravica delavca, delovnega človeka, občana, na podlagi katere so v največji meri — v okviru svojih samoupravnih skupnosti, bodisi na podlagi samoupravnih sporazumov ali z demokratičnim odločanjem večine samoupravljalcev v posameznih samoupravnih skupnostih
—	odloča o vseh svojih interesih. Prek svojih delegacij v.delegatskem sistemu, se pravi neposredno, pa sodeluje pri sprejemanju odločitev državnih organov, ki se nanašajo na njegove interese.
Ključni del celotnega delegatskega sistema so delegacije samoupravnih skupnosti, ki imajo specializirane delegacije za posamezna področja. Delovanje teh delegacij je odvisno od dveh pogojev:
1. Delegacija mora biti povezana s svojo volilno bazo tako, da jih lahko redno informira o svoji dejavnosti in da od te baze dobiva usmeritev za svoje delo in za svoje opredelitve. Tej volilni bazi mora biti delegacija odgovorna.
V praksi se« pogosto delegati odtujujejo od baze. Eden od vzrokov za takšno stanje je tudi to, da delegacije nimajo vedno podpore in vzpodbude pri ZK in sindikatu. Poleg tega pa delegacije nimajo dovolj pomoči strokovnih služb. In tudi gradiva, ki jih dobivajo so zelo obširna in nekatera nepomembna, namesto da bi pošiljali kratke izvlečke, v katerih bi njim in njihovim volilnim telesom prikazali glavne rešitve, ki jih vsebuje predlog določenega predpisa, kakor tudi glavne probleme in dileme, ki nastajajo pri sprejemanju posameznih odločitev in jim prikazali tudi posledice takih odločitev.
2. Negativna so pojmovanja, da je dovolj, da je delegacija izvoljena. To pripelje do tega, da je delegacija zaprta vase. Ljudje s takšnim pojmovanjem se bojijo za samostojnost odločanja delegacije, toda če hoče delegacija kvalificirano odločati, mora imeti vpogled ne samo na parcialne interese samoupravne skupnosti, ki jo zastopa, ampak tudi širše splošne interese, od katerih je odvisna realizacija določenega parcialnega interesa.
Da bodo zaživeli samoupravni odnosi svobodne menjave dela med organizacijami združenega dela materialne prozvodnje ter drugih dejavnosti, moramo dosledno razvijati temeljno razmerje delegacija — baza in doseči, da bo pripravljanje predlogov za odločitve preraslo v bistveno sestavino procesa odločanja.
PROBLEMATIKA RACIONALIZACIJ IN INOVACIJ
V sami resoluciji VIII. kongresa ZKS je predvsem poudarek na uvajanju domačega znanja v gospodarstvo, to je, da se dosežki naših znanstvenih institucij in posameznikov čim bolje prenesejo v proizvodnjo. Po drugi strani je poudarjeno, da mora samo gospodarstvo v svojih razvojnih planih angažirati čim večje sodelovanje z našimi strokovnjaki.
Na ta način imamo vse možnosti, da zmanjšamo število kupljenih licenc, ki so večkrat že zastarele in si s tem prihranimo ogromna sredstva.
V resoluciji je veliko govora o racionalizacijah in inovatorstvu, ki bi bilo zelo potrebno v naših razmerah, t. j. racionalizacija delovnih postopkov in organizacije.
Če na kratko analiziramo stanje na tem področju v Mehanotehniki, oz. še ožje v TOZD Tehnične igrače, ugotovimo, da smo pred leti imeli poseben pravilnik in komisijo, delavci pa so pripravljali različne izboljšave, ki so se po realizaciji ovrednotile in tudi nagradile.
Trenutno pa pravilnika, ki bi te stvari urejal, nimamo. Nujno bi bilo potrebno ta samoupravni akt urediti in delavce seznaniti z nujnostjo sodelovanja ter koristmi, ki jih s tako aktivnostjo lahko pridobimo.
Kljub tej neurejenosti pa smo vseeno priča precejšnji prizadevnosti posameznikov v izvajanju raznih racionalizacij, predvsem pri združevanju montažnih operacij, uvajanju male avtomatizacije, zmanjšane porabe materiala in nastavljanja integriranih delovnih mest. Ti posamezniki se zavedajo, da nam že najmanjša izboljšava pri veliki seriji prinese veliko
Delavka na ..integriranem delovnem mestu" v DE Šivalni stroji
zmanjšanje stroškov in s tem povečan dohodek.
Poleg področij iz proizvodnje, ki smo jih nekaj že omenili, smatramo, da lahko z racionalizacijami prispevamo k ureditvi še naslednjih področij:.
— interna standardizacija materialov
— tehnološko predpisovanje še ustreznejših materialov, ki so cenejši od obstoječih
— stalno spremljanje doseganja normativov in usklajevanje norm
— razpisovanje in obračunavanje delovnih nalog
— zmanjšanje okvar strojev s preventivnim vzdrževanjem
— zmanjšanje lomov orodij s strokovnim usposabljanjem delavcev in preventivnimi pregledi
— interni transport in takojšnja oskrba DE s kritičnimi materiali
— strokovno sodelovanje s kooperanti
— izboljšanje splošnih delovnih pogojev
— dosledno izvajanje dogovorjenih nalog
Smatramo, da je skoraj pri vsakem delu v naši TOZD, kakor tudi v Mehanotehniki možno izboljšati obstoječe stanje, to pa zahteva tvorno aktivnost vseh, ki združujejo svoje delo z družbenimi sredstvi. Pri tem se moramo zavedati, da nam samo pravilnik, ki bo I^Kko najboljši, ogromne nagrade in komisije za racionalizacije, ne bodo mogli vcepiti v naše obnašanje vsega tistega, s katerim bi morali biti oboroženi že sedaj, to je z zavestjo, da delamo in gradimo zase, za danes in za jutri, ki mora biti boljši od današnjega dne.
Urejenost aktov in nagrade so nam lahko samo dodatna spodbuda.
SINDIKALNE SKUPINE (POVERJENIKI)
I.	Kadrovanje:
Pri kadrovanju delavcev za poverjenike sindikalnih skupin je nujno potrebno, da uveljavimo dolgoročnejše načrtovanje kadrov in organiziramo, oziroma uporabimo vse možne oblike izobraževanja in usposabljanja sindikalnih aktivistov.
Pri reševanju konkretnih kadrovskih vprašanj so bili pogosto najboljši in v političnem delu uveljavljeni in usposobljeni delavci usmerjeni v delo samoupravnih organov, medtem ko nismo enako pozorni pri izbiri sindikalnih aktivistov, saj imamo občutek, da so ti poverjeniki izvoljeni samo zato, ker pač morajo biti, nihče pa ne gleda na to, kakšne ljudi smo volili in ali so sposobni in usposobljeni, da
opravljajo zaupane jim funkcije, saj se moramo zavedati, da so po ustavi ti poverjeniki dolžni vestno opravljati zaupano jim nalogo, kar pa se v naši DO v večina primerov ne dogaja, v večini primerov ne dogaja.
Zato je potrebno, da se izbor in še posebej izbor najodgovornejših aktivistov sindikata v osnovnih organizacijah vrši bolj načrtno, saj se moramo zavedati, da delavci potrebujejo takšne sindikate, ki bodo njihova razredna družbena sila.
2. Delovanje:
Sindikat mora posebej skrbeti za usposabljanje delegatov za opravljanje njihovih funkcij. Pripravljanje programov in skrb za njihovo čimvečjo uresničitev je stalna zveza sindikalnih organov na vseh ravneh. Dolžnost sindikalnih organov je, da v svojih statutih in poslovniških aktih podrobneje opredelijo svoje obveznosti do zagotavljanja ustreznih pogojev in odgovorno delovanje poverjenikov.
Kljub temu, da ta delegatski, oziro-mapoverjeniškisistem, poteka že nekaj let, ugotavljamo, da pravi delegatski odnos med delavci in njihovimi poverjeniki še ni povsem uresničen, saj mnogi delavci niti ne vedo, kdo je njihov poverjenik, ponekod pa se čuti večtirnost pri vodenju posameznih akcij, posamezniki se zaradi preozke kadrovske baze pojavljajo v več različnih vlogah.
3. Informiranje:
Sindikati naj bi si skupaj z drugimi DPO prizadevali razviti tak družbeni sistem informiranja, ki zagotavlja nemoten pretok informacij, predvsem tako imenovanih povratnih informacij. Obojesmerno obveščanje je pogoj za uresničevanje delegatskega načina odločanja. V naši delovni organizaciji pa se ravno tukaj zatika, tako da delavci dostikrat niso od poverjenikov seznanjeni o dogodkih, ki se odvijajo v naši delovni organizaciji.
Del krivde za to nosi izvršni odbor sindikata, saj poverjenikom dostikrat naložijo gore papirja, katere pač mnogi ne prečitajo, ker jih prvič niti ne interesira, drugič pa so ta gradiva preveč obširna in včasih nerazločna. Zato smatramo, da bi bilo bolje, če bi poverjenikom namesto dosede .jih tako obširnih aktov dostavili le ki jtke izvlečke vseh predlogov, izvršni odbor
(Nadaljevanje na 4.strani)
mi s,5™ 3
\
odločno proti vsaki nepravilnosti
Nikola Jambrošič
Sindikat Vijakarne je na svoji redni seji 15. novembra razpravljal kar tri ure. Udeleženci pa niso bili samo člani 10 sindikata, ampak so povabili tudi vodstvo TOZD ter predstavnike družbenopolitičnih organizacij.
Razpravljalo se je samo o eni točki dnevnega reida, in sicer o problematiki nediscipline v TOZD Vijakarna. Gradiva za razpravo ni manjkalo, kajti to je tema, ki je zadnje čase v Vijakarni zelo aktualna. Predsednik sindikata je v uvodu pred razpravo dejal, da je nedisciplina dosegla tako raven, da se zaradi nje pojavljajo izpadi v proizvodnji. Vsi prisotni so dali svoje mišljenje in opazke: malomarni odnos do dela, neopravičeni izostanki, vinjenost, zamude, nedovoljeno žigosanje tujih kartončkov ... Razpravljalo se je tudi o medsebojnih odnosih, o avtoriteti nadrejenih, o primopredaji dolžnosti kar na hodniku ali celo v garderobi ... in še o nešteto faktorjih, ki posredno ali neposredno vplivajo na normalni potek dela. Po tej široki razpravi so se vsi prisotni zedinili za odgovarjajoče ukrepe, ki pa morajo vsekakor učinkovati na sedanjo situacijo Vijakarne. V sklepih, ki so bili sprejeti na seji, je poudarjeno izvajanje nalog. Vsako nalogo bo treba izvršiti po določenem redu. Ne sme se zgoditi, da bi stroj ..počival'" ne da bi bili za to objektivni razlogi. Nujna je tudi vsakodnevna koordinacija med vodji izmen in vodjo proizvodnje, kajti situacijo je treba vsak dan analizirati. Sprejeli smo še mnogo drugih ukrepov, katerih se bo treba držati.
Vsi se zavedamo, da je bil skrajni čas, da se z zdravo kritiko in zdravim dogovorom pristopi k reševanju tega zelo perečega problema Vijakarne. Morda bo to tudi pobuda še za kakšno TOZD, da tako pristopi k reševanju podobnih vprašanj, katerih se kij radi izogibamo.
Niti za trenutek ne smemo pozabiti, da sami upravljamo s sredstvi, ki nam jih je družba zaupala in da smo odvisni zgolj od tega, kar sami proizvajamo. Nihče nam znotraj temeljne organizacije ne bo rešil problemov, če jih sami ne bomo. Ne pozabimo tudi
na smernice za naslednje leto, katere so pred nami. Kot kaže, se jih bo treba resno lotiti, da jih bomo realizirali. Če ustvarimo tisto, kar je pred nami, bomo ustvarili za sebe. Dejstvo, da se zaradi nediscipline pojavlja izpad v proizvodnji, je zelo žalostno. Nekdo je na seji sindikata dejal, da je vedno le ista peščica delavcev, ki ustvarjajo probleme. Upajmo, da ukrepi ne bodo šli mimo njih, kar se je doslej večkrat dogajalo.
sestanki v našem družbenem življenju
Kiro Jordanovski
Sestanki, seje in posvetovanja so za našo samoupravno družbo nepogrešljiva oblika, ki omogoča kolektivno razmišljanje in razpravljanje, zavzemanje skupnih stališč do določenih vprašanj, sklepanje in odločanje. Zato ni vseeno, kako sestanke, seje pripravimo in vodimo. V pospešenem življenjskem ritmu postaja čas vse bolj dragocen. Zato mnogokrat upravičeno pripominjamo in slišimo, da je sestankov preveč, da hodimo samo še na sestanke, da se na sestanku srečujemo vedno isti obrazi, da nič drugega ne delamo, kakor sestankujemo in podobno. Res je, da je sestankov mnogo, res pa je tudi, da jih bo v prihodnje še več in da je to tudi nujnost. Ne smemo pozabiti tudi to, da mnogokrat sestanki ne uspevajo zaradi neustrezne informiranosti sodelujočih o problemih, zaradi česar ne morejo sodelovati, v nepravilnem organiziranju, kar je posledica nepoznavanja tehnike vodenja sestanka, v neupoštevanju demokratičnih načel, zaradi česar ne sodelujejo, so nezainteresirani in zaradi tega ne prihajajo na sestanek. Vsak dobro organiziran in vsebinsko pripravljen sestanek vsebuje tudi vzgojno izobraževalne elemente. Tako nam dajejo sestanki široke možnosti vključevanja slehernega udeleženca in s tem možnost, da vsak posameznik svobodno in neposredno izraža svoje mnenje, misli in daje predloge za rešitev določenega problema. S tem, ko ima udeleženec možnost izražanja in primerjanja lastnih stališč, pa vpliva na druge in sebe in tako vsi izpopolnjujejo in razširjajo svoje znanje. Zato je sestanek tudi metoda in oblika dela, ki omogoča razširjati in pridobivati osebne in skupinske izkušnje, metode dela, ki izpopolnjuje, razvija in bogati slehernega udeleženca z novimi spo-
predmet in vsebina družbene samozaščite
VLADIMIR POPOVIČ
SINDIKALNE SKUPINE (POVJERNIKI)
(Nadaljevanje s 3. strani)
pa bi na seji do potankosti obrazložil vse, kar bi jim bilo nerazumljivega.
Na ta način bi se lahko izognili dosedanjim nevšečnostim, katere so prišle na dan prav zaradi preslabega informiranja, ko so poverjeniki razlagali delavcem nekatere stvari vsak na svoj način. Tako se večkrat dogodi, da pri sprejemu kakšnih sporazumov pride do dilem pri samem sprejemu prav zaradi različnih tolmačenj delavcem.
Mislimo, da bi bil ta način informiranja boljši in tako bi se tudi lažje razvilo tako imenovano obojesmerno obveščanje.
Izobraževanje sindikalnih aktivistov mora potekati načrtno, vsebovalo pa naj bi take teme, ki bi pomagale
poverjenikom pri njihovem delu in vodenju skupin.
Po našem mnenju naj bi to izobraževanje objelo naslednje teme:
1. Osnovni temelji marksizma, kot vemo je še veliko takih, ki ne poznajo osnov marksizma, izhodiščne točke v samoupravljanju
2. Samoupravljanje
3. Vloge in naloge sindikata in poverjenikov
4. Vodenje in informiranje sindikalnih skupin
Naloga osnovne organizacije ZK je, da vestno spremlja delovanje vsakega poverjenika kot tudi celotnega sindikata, oziroma sindikalnih aktivistov, jim pomaga pri izvajanju njihovih nalog in če se kje pokaže negativno delovanje poverjenika ali celotne skupine, poda predlog za odpoklic funkcije poverjenika.
Delavka v delovni enoti splošne igrače
znanji in možnostmi za reševanje posameznih problemov in nalog.
Demokratična samoupravna družba temelji na kolektivnem odločanju. Sestanki so zato nujen člen v procesu pripravljanja in sprejemanja odločitev.
pa naj gre za posredno ali neposredno odločanje. Zato morajo biti naši napori usmerjeni predvsem v to, da bomo dali tem oblikam demokratičnega mehanizma več smotrnosti, racionalnosti in učinkovitosti.
kar znese 280 delovnih dni manj kot lani. Le s skupnim delom in večjo zavzetostjo, da se seznanimo o nevarnosti na delu, da upoštevamo vsa navodila o varnem delu, da se disciplinirano vedemo, bomo še bolj ublažili število nesreč pri delu, kar je v skupnem interesu vseh nas, ki tretjino dneva preživimo tu v tovarni med stroji in trakovi. Potruditi pa se moramo, da ta rezultat ne bo samo naključje, ampak predvsem uspeh našega skupnega dela za izboljšanje stanja varstva pri delu, s tem pa tudi zmanjšanje števila nesreč pri delu in na poti na delo.
VSEM DELAVCEM SREČNO PRI DELU IN VELIKO DELOVNIH USPEHOV V NOVEM LETU 1979 ŽELI
Služba za varstvo pri delu
Priprava kablov za telefone
Vrezovalke navojev v TOZD Vijakarna
upad nesreč pri delu le naključje?
Milovan Vidmar
V	letu 1978 smo zabeležili občuten padec števila nesreč pri delu. To pa ne moremo pripisovati samo boljši poučenosti delavcev, večji pazljivosti, spoštovanju predpisov in normativov, upoštevanju navodil, boljši zaščiti delovnih priprav ampak verjetno tudi naključju. Se pravi, da je zmanjšanje nesreč pri delu le slučajno in da se nam lahko obeta v naslednjem letu porast. Statistike govorijo o zatišjih, za katerimi pride do povsem drugačnih. številk. Tako leto je, lahko rečemo, 1978?
Z zmanjšanjem števila nesreč ne moremo biti povsem zadovoljni, saj ni bil narejen kak večji premik na podro-
čju varstva pri delu, ki bi vplival na zmanjšanje nesreč. Mogoče pa le večja pazljivost delavcev? Sicer bomo čez nekaj let videli, če je to zares rezultat dela za izboljšanje pogojev dela vseh delavcev, ali je, kot že omenjeno, povsem naključje. V tem letu torej ni bilo toliko nesreč pri delu kot v prejšnjih letih posebno če upoštevamo, da je število zaposlenih nekoliko večje kot v prejšnjih letih. Leta 1975 je bilo 119 nesreč pri delu, leta 1976 je število padlo na 96, v letu 1977 pa se je povečalo na 108. Letos jih je bilo do meseca novembra le 76 (v letu 1977 do novembra 96), kar je za 20 nesreč manj kot v letu 1977.
Konec koncev pa moramo biti z zmanjšanim številom nesreč pri delu le zadovoljni, ne glede ali je to naključje ali boljši pogoji dela, saj je 20 delavcev manj utrpelo telesne okvare, kar je vsekakor velikega pomena. Poleg tega pa je tudi proizvodnja manj trpela, saj če računamo po lanskem povprečju, ko je bil delavec za vsako nesrečo pri delu 14 dni na bolovanju.
Za uspešno idejno in politično akcijo ZK in drugih organiziranih socialističnih sil je zelo pomembno, da jasno določimo predmet in vsebino družbene samozaščite ter naloge posameznih družbenih dejavnikov za njeno uresničevanje. Predmet in vsebina družbene samozaščite sta v vsakem družbenem okolju določena glede na posebnosti življenja in dela, stopnjo in obliko ogrožanja družbenih in osebnih vrednot.
V	ustavi SFRJ in v ustavah socialističnih republik in socialističnih avtonomnih pokrajin so kot temeljne vrednote, ki so predmet in vsebina družbene samozaščite, poudarjene:
— z ustavo določeni socialistični red,
— samoupravne in druge pravice delovnih ljudi,
— svoboda človeka in občana
— družbeno premoženje
— osebna in premoženjska varnost občanov.
Torej morata biti temeljni predmet in vsebina družbene samozaščite tista vrednota, na kateri temelji družbenopolitični in ekonomski razvoj naše socialistične samoupravne družbe.
Zaščita družbene ureditve pomeni, da morajo vse socialistične družbene sile organizirano in premišljeno odpravljati vzroke in onemogočati dejavnost, ki ogroža neodvisnost, ozemeljsko celoto in obrambno sposobnost države, spodkopava oblast delovnega ljudstva in samoupravne temelje socialističnih družbenih odnosov, razjeda enakopravnost, bratstvo in enotnost narodov in narodnosti Jugoslavije. Družbena samozaščita se kaže v družbeno političnih in drugih prizadevanjih in ukrepih organiziranih socialističnih sil, v soočanju z zunanjim in notranjim sovražnikom naše družbe ter z vsemi družbeno negativnimi po-
(Nadaljevanje na 5. strani)
Čeravno je bilo ustanovljeno pred kratkim, se je industrijsko gasilsko društvo Mehanotehnika udeležilo tekmovanja IGD Primorske, ki je bilo 14. 10. 1978 v Pivki.
S svojim požrtvovalnim delom in vajami je mlado društvo dokazalo, kaj se da v tako kratkem času doseči, saj so od 24 industrijskih gasilskih društev dosegli 9. mesto, kar je pohvale vredno.
Na tem tekmovanju je dobilo mlado društvo prve smernice za nadaljnje delo in prvo preizkušnjo svojega dela, saj so tekmovali s samimi veterani gasilstva. Tekmovalo se je v: gasilski trodelrri napad, gašenje z gasilnimi aparati in vezanje vozlov.
Po končanem tekmovanju je bila malica, nato pa slavnostni govor, podelitev pokalov in plaket ter prosta zabava.
Na novo ustanovljenemu industrijskemu gasilskemu društvu želimo še veliko uspehov pri njihovem delu.
Specialna vojna kot oblika dejstvovanja proti drugim državam zahteva opremo in uporabo posebej opremljenih, izurjenih in organiziranih sil organizacij in ustanov. In kakor so različne in prožne oblike in metode dejstvovanja, tako morajo biti enako rizične in prožne tudi sile v organ izacijsko-formacijskem in kadrovskem smislu. Niso organizirane na poseben vojaški način, kar pa pomeni, da ne delujejo v sklopu vojaških sil.
Postopki so različni:
1. izvirnost
2. obsežnost
3. obveščevalna dejavnost
4. tajnost in varnost
5. presenečenje
Specialna vojna vselej zahteva temeljite priprave in sredstva. Organizatorji si morajo pripraviti teren, da bi dejstvovanje čimbolj gladko steklo in prineslo željeni uspeh. Udarjanje na slepo ne more biti korak do prave uresničitve globalnih ciljev specialne vojne.
Priprave na specialno vojno imajo naslednje faze:
I. izdelava podatkov predhodne obveščevalne študije ter priprava obstoječih ali vzpostavitev umetnih razmer, da bi lahko uporabili katero od oblik
. specialne vojne,
II. Organizatorji povežejo zunanje in notranje sovražnike države, ki je cilj specialne vojne ter si prizadevajo, da bi vzpostavili čez državno mejo nove specialne kanale in aktivirali že obstoječe. Cilji teh priprav so tudi manevri ob državnih mejah in priprave na morebitni vojaški pritisk v okviru specialne voje,
III. zajema izvajanje načrtovanih specialnih nalog ter dejstvovanje po izvedenih daljših ali krajših pripravah.
Specialno vojno delimo:
I. nekonvencionalno dejstvovanje (proti družbeni ureditvi prizadete države, revolucionarnim gibanjem ..,.)
II. protigverilsko dejstvovanje (proti gverilam, oziroma partizanskim silam, ki uporablja tudi najkrutejše orožje: tajni uboji voditeljev ali ugrabitve ...)
III. psihološko propagandno dejstvovanje (temelji na ustrahovanju ljudstva, pa tudi na širokosrčnem obljubljanju raznih ugodnosti ...
Nekonvencionalno dejstvovanje
To je zelo obsežno in celotno dejstvovanje sodobnih agresorjev proti naprednim in revolucionarnim silam v svetu. Spodkopati skuša družbeno ureditev v prizadeti državi, spodnesti revolucionarno in osvobodilno usmeritev ljudskih množic v tej državi. To je seveda v nasprotju s sprejetimi mednarodnimi konvencijami o vojskovanju, ki tako dejstvovanje prepovedujejo, deloma pa ga niso definirali, zato je dobilo ime nekonvencionalno. V nekonvencionalno delovanje štejemo podtalne dejavnosti proti prizadeti državi ali osvobodilnemu gibanju in revoluciji. To je tudi organiziranje in izvajanje diverzantsko-teoretičnih akcij, netenje bratomorne vojne na ozemlju prizadete države ali ozemlju, ki ga nadzoruje osvobodilna ali revolucionarna organizacija. Sem pa sodi tudi vrsta akcij pod imenom ..prikrivanje in pobeg" ...
Oblike nekonvencionalnega dejstvovanja
a)	Podtalna ali prevratniška oblika
Ima namen spodkopati vzpostavljeni ustavni sistem napadene države. Da bi dosegli ta cilj, skušajo ideološko-politično zapeljati organizirane družbene sile v ogroženi državi, zanetiti družbene krize in celo izvesti državni udar. Vse to je odvisno od trdnosti družbenega sistema, od zavesti ljudi. Cilj ideološko-poli-tične dejavnosti so zlasti vodilni kadri napadene države. Probleme je moč povzročiti tudi umetno, krizo pa uporabiti v prid specialne vojne. Ta oblika nekonvencionalnega dejstvovanja je dober start za državni udar. Za dosego cilja, kako to uresničiti je pomembno:
—	stališče naj ostane čimdlje nejasno, nedoločeno, sile pomešane. Brž, ko javnost izve za resnico, ko se stališča izčistijo, ta oblika specialne vojne izgubi pomen. Pobudniki in njihovi politični cilji pridejo na dan.
(Nadaljevanje na 6. strani)
OBALNO PLANINSKO DRUŠTVO Vrh Malije (276)
V	občini Izola je Malija točka z največjo nadmorsko višino (276 m). Lepi razgledi se nam nudijo v tej občini tudi od Sv. Jakoba nad Šaredom (267 m), Donata (252 m) in Čedelj pri Dvorih (269 m), a le Malijo smo izbrali iz več razlogov. Okrog Malije pridelujejo malvazijo. Na vrhu hriba (severno pobočje) ali Srdakonu je stala nekoč rimska naselbina. Enako tudi v spodnji Vinici. Od Malije do Izole je okrog 5 km.
Dostop: Dostop je možen iz Izole po cesti, ki pelje v Dvore ali pa iz Lucije. Ker je vrh Malija tik ob glavni cesti za Dvore, kamor so redne avtobusne zveze, priporočamo vsem onim, ki se bodo popeljali z avtobusom, izstop že v Šaredu, da bi nato ostal še del poti za pešačenje, nato pa povratek v smeri proti Luciji. Če prihajamo peš iz Izole, pridemo najprej do Šareda, nato gremo dalje do odcepa ceste za Malijo. Pot nadaljujemo še kakih 50 metrov, nakar zavijemo na desno po široki poljski poti do vrha. Na vrhu je rezervoar za vodo, zgrajen od vodne skupnosti Primorske (VSP) — sedaj Podjetje HIDRO Koper — leta 1962.
Razgled: Razgled je eden najlepših, ker imamo okoli sebe velik del vseh treh obalnih občin. Proti severu se nam razprostira panorama celotne izolske ravnice in Belvederja, proti jugu so predvsem Dvori, proti zahodu Portorož in sečoveljske soline, proti vzhodu pa Šmarje, na severovzhodu pa Ankaranska Obala z Miljskimi hribi. Pod vrhom v smeri glavne ceste je vasica Vinica. Ob glavni cesti stoji na ovinku znamenje namenjeno Božič Evgenu iz Šareda, ki so ga nacisti ubili
2.	okt. 1943.
Tura in povratek: Interesanten bi bil izlet v Dvore. V vsakem primeru pa priporočamo sestop v Lucijo. Če gremo obratno, pa do Izole in to vse peš. Le tako bomo prepešačili primerno razdaljo in obenem se naužili novih razgledov. Zaradi štampiljke moramo v vas Malijo, ki leži neposredno pod vrhom.
Štampiljka: Štampiljka je shranjena v trgovini Jestvine, poslovalnica št. 50 v vasi Malija. Trgovina, v kateri dobite tudi osvežilno pijačo in kaj za pod zob, je odprta ob ponedeljkih in četrtkih od 12,30-18,30. ure, ob torkih, sredah in petkih od 7,—14. ure, ob sobotah pa od 7.-12,30. ure. Po-slovodkinja stanuje v isti hiši (št. 35)«
PREDMET IN VSEBINA DRUŽBENE SAMOZAŠČITE
(Nadaljevanje s 4. strani)
javi, katerih nosilci spodkopavajo socialistični samoupravni sistem.
Ena izmed poglavitnih nalog družbene samozaščite je premišljen in organiziran boj proti različnim poli-tično-propagandnim, psihološkim in drugim pritiskom na našo državo, razbijanje obveščevalne in subverzivne dejavnosti ter vseh drugih oblik protisocialističnega in protisamoupravnega delovanja.
V	okviru družbene samozaščite se delovni ljudje in občani organizirano bojujejo proti vsem oblikam kršenja zakonov, splošnih aktov in sklepov samoupravnih organov, proti liberalnemu odnosu do negativnih družbenih pojavov, birokratski samovolji, piivile-gijem in monopolom posameznikov ali skupin v odločanju, pa tudi proti vsem drugim pojavom, ki kršijo samoupravne pravice in samoupravne odnose.
Družbena samozaščita mora prerasti v organizirana družbena prizadevanja, s katerim bomo onemogočili in zatrli vse pojave in težnje, ki omejujejo ali si prilaščajo samoupravne pravice delovnih ljudi in ogrožajo samoupravni položaj temeljnih organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij ter skupnosti.
Zaščita družbenega premoženja zahteva nenehno dopolnjevanje socialističnih etičnih norm ter utrjeva-
Branko Homovec
specialna vojna - kaj je to?
CILJI IN OBLIKE SPECIALNE VOJNL
ZBRAL IN PRIREDIL LADISLAV KOMAC
Specialna vojna je izraz, ki se je v vojaški in politični teoriji in praksi pojavil šele pred dobrim desetletjem, dejavnost, ki se skriva za njim, pa čuti človeštvo že dolgo. To je dejavnost reakcionarnih sil proti miroljubnim, naprednim narodom in osvobodilnim gibanjem, da bi v svetu ohranile svoje osvajalne pozicije. Je organizirana in nenehna podtalna dejavnost teh sil in držav, ki se skrivajo za njimi na ideološkem, propagandno-političnem, obveščevalnem, gospodarskem in vojaškem področju proti drugim suverenim narodom in državam.
Specialna vojna je vojna na poseben način, nikakor pa ne vojna v klasičnem smislu, ki vselej skriva svoje sile, ki to izvajajo. V načrte sodobnih agresorjev se je že vrinila zavest, da svojih ciljev danes ne morejo dosegati odkrito, ne da bi pri tem naleteli na odločen odpor. Zato se vse pogosteje posega po najrazličnejših oblikah ,.nekonvencionalnega,protigverilskega, psihološkega ih drugačnega specialnega" dejstvovanja. Pri tem skušajo doseči pomembne politično strateške cilje. Druga svetovna vojna in delno prva svetovna vojna sta bili tisti zgodovinski splet, v katerem so se izoblikovale vse oblike specialne vojne.
Sodobna specialna vojna ni igračkanje z živci tistih, proti katerim je uperjena. Natanko določene cilje ima in ti so do zadnje podrobnosti usklajeni z globalno politiko in strategijo sil, ki jo izvajajo. Zato ni nikoli usmerjena navznoter, v lastno državo, vselej ven, na mednarodno področje. Zelo pogosti cilji so v današnjem svetu neuvrščene dežele. V njih si sile izvajalke želijo pridobiti nove pomembne vojaško-politične pozicije in onemogočiti nadaljnjo nadaljevanje in uveljavljanje politike neuvrščenosti. Toda tudi natanko določen cilj še ni zagotovilo, da bo specialna vojna v vsakem primeru uspešna. Za uresničitev njenih ciljev so izredno pomembne okoliščine, zlasti pa mednarodni in meddržavni odnosi. Posebej so izredno pomembne notranje razmere v državi, proti kateri so uperjene. Cilj tistih, ki skušajo s specialno vojno doseči svoje globalne, strateške cilje, je izoblikovano ideološko prepričanje prebivalstva in pripadnikov oboroženih sil v državi, proti kateri delujejo, pri čemer si pomagajo z izsiljevanjem, dezinformacijami, podkupovanjem, raznimi pritiski.-Podobno se usmerijo proti materialnim dobrinam te dežele, njenemu gospodarstvu in ustanovam; lotijo se pritiska, nelojalnega konkuriranja, umetno povzročajo pomanjkanje določenega blaga na tržišču, zlasti mlade pritegnejo v kriminal in začno izvajati sabotaže in diverzije.
Kjer je položaj trhel, so za oblike specialne vojne ugodna tla. Imamo štiri dejavnike specialne vojne:
— sile in sredstva
— način
— ozemlje
— čas
nje odgovornosti in discipline pri razpolaganju z družbenimi sredstvi in učinkovito preprečevanje vseh pojavov njihovega prilaščanja, zlorabe in razsipništva. To pomeni tudi nenehni boj proti vsem oblikam gospodarskega kriminala (kraje, poneverbe, podkupovanja, korupcije), skupinsko lastniškega ravnanja in monopolov, malomarnega poslovanja in nelojalne konkurence, boj za zaščito zakonitosti in dosledno spoštovanje zakonskih predpisov, samoupravnih sporazumov in družbenih dogovorov. Učinkovita zaščita družbenega premoženja zahteva tudi nenehno izpolnjevanje in izpopolnjevanje ukrepov fizične in tehnične varnosti, kontrole, nadzora in inšpekcije.
Poleg teh temeljnih vrednot pomeni družbena samozaščita v najširšem pomenu tudi zaščito javnega reda in miru, prometno varnost, protipožarno varnost, zaščito pred drugimi družbeno-škodljivimi pojavi in nesocialnim ravnanjem ter zaščito človekovega okolja.
Iz vsega tega je razvidno, da družbena samozaščita predstavlja najširšo obliko boja, v katerega se moramo vključiti tudi mi, ker smo zato postavljeni in zato odgovarjamo naši socialistični samoupravni družbi.
Pri uresničevanju tega plana pa ne smemo dovoliti, da bi nam kdorkoli in odkoderkoli grozil in preprečeval razvoj socialistične samoupravne družbe.
V	naslednji številki bomo pisali o ukrepih in aktivnostih družbene samozaščite.
gasilskih
tekmovanje industrijskih društev primorske
SPECIALNA VOJNA - KAJ JE TO?
(Nadaljevanje s 5. strani)
b) državni udar
Kot skrajna poteza nekonvencionalnega dejstvovanja je nasilna sprememba ustavnega reda v določeni državi, s katero reakcionarne sile želijo povsem spremeniti njeno splošno politično usmeritev. Državni udar je najzahtevnejša oblika, oziroma akcija tega dejstvovanja. Priprave tečejo podtalno zelo dolgo. Sam udar mnogokrat mine brez žrtev, vendar so vedno med napadenimi, nikoli med agresorjevimi ljudmi. Prav zato je državni udar za sile specialne vojne tako privlačna oblika za doseganje ciljev.
c) diverzantsko-teroristična oblika
K temu se zatečejo, kadar na tujem ozemlju niso uspele druge podtalne ali prevratniške akcije. Tej obliki so dodali še veliko oblik dejstvovanja: odporniško gibanje, gverilsko dejstvovanje, vendar samo zato, da bi prikrili prave namene ter zaslepili prebivalstvo.
d) prikrivanje in pobeg
Pogosto se zgodi, da postane za posameznike ali skupine, ki so delovali na nasprotnikovem ozemlju, prevroče, da jim pridejo na sled, da jih skušajo likvidirati. Takrat pride še ena oblika dejstvovanja: prikrivanje in pobeg. Vendar to uporabijo še z drugim namenom: ugrabijo voditelja, drugo vplivno osebo ...
Protigverilsko dejstvovanje
To zajema zelo širok krog aktivnosti proti določeni državi, vsekakor pa ne vselej tiste, ki so neposredno uperjeni proti gverilskim — partizanskim silam na ozemljih, ki jih ima agresor začasno zasedene. Prisiljeno je nenehno spreminjati taktiko, zaradi okoliščin, ki jih narekujejo. Med najbrutalnejšimi postopki pa so ugrabitve in tajni uboji voditeljev osvobodilnega gibanja.
Psihološko-propagandna dejavnost
To je ena od oblik specialne vojne. To je predvsem nenehno ustrahovanje in pozivanje k ubogljivosti, pa tudi širokosrčno obljubljanje najrazličnejših ugodnosti v zameno za lojalnost, še sploh pa za aktivno sodelovanje z okupatorjem ali z organi kvislinške oblasti. Cilji so lahko:
Majhni
— prebivalstvo naj bi ostalo mirno in okupacijo sprejelo kot nujnost Večji
— da bi del prebivalstva začel aktivno sodelovati z okupatorjem in kvislinško oblastjo	n
Izvajalci psihološko-propagandnega dejstvovanja v okviru specialne vojne načrtujejo svoje delo na dejstvu, da ima v sodobni družbi javno mnenje na strani tisti, ki drži v rokah vsa sredstva, zlasti če gre za sredstva države, proti kateri vodijo specialno vojno, eno velikjh področij obveščevalnega prodora. V celotni psihološko-propagandni dejavnosti proti državi pa je nedvomno že od nekdaj zavzemala pomembno mesto pisana propaganda, ki so jo skrivaj vtihotapili iz tujine. Po eni strani je to povsem samostojna vrsta specialne vojne, po drugi strani vsebuje iste sestavine vseh drugih vrst specialne vojne. Izvajalci psihološko-propagandnega dejstvovanja natanko pazijo, da njihova dejavnost ni preočitna. Končni namen njihovih akcij naj bi ostal čimdlje prikrit, zato pazijo, da vsebina nastaja navidezno v mejah notranje družbenopolitične in mednarodne kritike.
To dejstvovanje ima svoje oblike v:
I. političnem pritisku, ki ga izvajajo sile z najrazličnejšimi ukrepi, zlasti pa zelo rade izkoristijo svojo moč in vpliv mednarodne pozicije za to, da bi spravile ob ugled ogroženo državo. Najpogostejša oblika je napad na družbeno ureditev ali program osvobodilnega gibanja, to stališče razglašajoagresorjevi sovražniki v svojih govorih, intervjujih. Hkrati pa skušajo s tem okrepiti politično pc'ariza-cijo sil v ogroženi deželi in doseči, da bi se vsi, ki so jim v tej deželi naklonjeni, zbrali in organizirali.
II. v vojaškem pritisku. Močne vojaške oborožene sile so zelo pogosto neprikrito navzoče ob mejah z državo, ki je cilj specialne vojne in se na manevrih, vajah na kopnem, morju, zraku zbirajo in usmerjajo tako, da na ukaz vsak hip resnično lahko ogroze neodvisnost in nedotakljivost države. Predstavljajo ga lahko dejanska ali lažna mobilizacija armade, prihod vojske na določene strateško -operativne in taktične smeri, premik močnih flotnih sil blizu teritorialnih voda ...
III. v gospodarskem pritisku, ki je umetno povzročanje in poglabljanje gospodarskih kriz in motenj. Deluje mimogrede tudi na druga gospodarska področja, povzroča pa tudi motnje v političnem življenju te dežele. Izvedejo ga sile specialne vojne z izsiljevanjem, nelojalno konkurenco na tržišču, z gospodarsko blokado, neizpolnjevanjem obveznosti in z enostranskimi prekinitvami meddržavnih pogodb, dogovorov. Ogroženi državi povzročijo ogromno škodo, gospodarstvo zaide v težave, na tržišču začne primanjkovati izdelkov, cene naglo skočijo, življenjska raven prebivalstva naglo pada, kar ima lahko gospodarske posledice.
Zaključek c
Vse te oblike specialne vojne lahko strnemo v to, da imajo različne oblike in cilje, ki so obenem agresivni in reakcionarni: ideološki, obveščevalni, propa-gandno-psihološki, politični, gospodarski, vojaški.
Iz tega lahko izhajajo glavni cilji:
a) ohraniti in po možnosti še utrditi in razširiti svoj politični in vojaški vpliv
b) zagotoviti si položaje (pomembne) v neuvrščenih državah in drugih neodvisnih deželah,
c) nasprotni strani iztrgati iz rok katerega izmed položajev, ki si ga je prej že utrdila
Kako se borimo proti specialni vojni
1. z istim načinom
2. z večjim utrjevanjem družbenega sistema (ZK, SZDI )
3. samozaščita — splošni ljudski odpor
4. oborožene sile
zamenjava
daril
Izposojena humoreska
Kot vidiš, sem še sam. Bil sem sicer že enkrat zaročen, toda ta zaroka se je kmalu razdrla. Kako je do tega prišlo, ti bom sedaj povedal.
Prazniki so bili pred vrati. Ker sem na splošno boječ do ženskega spola in povrh še zaljubljen, se nikakor nisem mogel v družbi svoje bodoče neveste sprostiti. Zato je bilo tem težje najti zanjo primerno darilo. Po dolgem pre-
6 mi
mišljevanju sem se odločil, da ji bom poslal par rokavic in pismo.
V	isti trgovini sem srečal sošolko, ki je kupila za sebe tople hlačke. Po nerodnosti prodajalke sta bila ta zavitka zamenjana in je sošolka odnesla rokavice, jaz pa sem nevede priložil hlačke k pismu, v katerem se je vsak * stavek nanašal na rokavice.
Sedaj pa si predstavlja;-' mojo za-Ijubljenko v blaženem in prazničnem razpoloženju pred novoletno jelko in prejme darilo s pismom, ki ga bom prebral.
Draga Karmenl
Rad bi Ti napravil veselje in Ti dokazal svojo ljubezen in veselje. Zadnjič pa sem končno opazil, kaj Ti je najbolj potrebno in Ti pošiljam v priloženem ovitku.
Rad bi bil poleg, ko jih boš natak-
nila še raje pa bi Ti jih sam nataknil. Najraje, pa šele v pismu si upam trditi, bi Ti jih ob prvi priložnosti smel in pokril z vročimi poljubi ter ljubkovanjem drhteče mesto, ki so ga pokrivale.
Vsekakor pa želim, da preživiš v njih srečne trenutke, saj so zelo lepe in so mnogim všeč. Namenoma sem vzel manjšo številko, sčasoma pa se bodo raztegnile, to se ve, da je veliko lepše, če se tesno prilegajo. Imeli so tudi dolge do sklepov, pa sem si mislil, čim krajše, tem boljše, saj veš, da se kratke hitro snamejo. Tudi s krznom podložene bi Ti lahko kupil, ampak takšne bi te ščegetale, razen tega so vroče in bi se v njih znojila, kar sem opazil tudi pri prodajalki in sošolki, na katerih sem jih pomeril in smo jih z združenimi močmi komaj sneli. Sploh pa bo kmalu pomlad, ko jih ne boš potrebovala. Kolikor mi je znano, jih takrat nič ne rabiš. Najprej sem hotel kupiti usnjene z bogatimi naborki in motivi. Z njimi bi segotovo lahko postavljala^ če boš šla na zimske počitnice v Švico, ampak potem sem se spomnil, da bi Ti pod njimi komaj mogel otipati tisto, kar mislim zaprositi.
Ne pozabi jih, če boš kdaj povabljena v fino družbo. Vzel sem namenoma takšne, ki se hitro snamejo, če bo sila in bi se tebi in ostalim mudilo. Kadar bo malo bolj toplo, jih na sprehodu nosi v rokah. To je posebno privlačno v parku in na promenadi, tudi v najboljši kavarni jih lahko položiš na mizo poleg torbice. Dolgo ne bodo ostale čiste, ker imajo ljudje večinoma umazane roke.
Kolikor veš, moški snamejo svoje, •medtem ko dami ni treba tega storiti. Če jih hočeš očistiti, jih enostavno polij z bencinom in se z njimi vsedi na sončno mesto v parku, da se posušijo. Pazi, da jih ne zmočiš, ker sicer postanejo trde in te lahko žulijo. Zato naj bodo vedno namazane s primerno mažo, da vedno ostanejo mehke. Ko bodo raztrgane, jih prosim ne vrzi proč, ker si bom z njimi brisal očala. Razen tega pa bodo prepojene z opojno vonjavo, ki me bo spominjala nate.
Ali že veste...
— da pri nas zaradi dobre organizacije udeleženci strokovnih ekskurzij včasih čakajo tudi po eno uro na vratarnici. Čeprav bi se jim Mehanotehni-ka lahko oddolžila s toplo malico, ki tisti dan slučajno ostaja, to ni mogoče, ker pač udeleženci ekskurzije nimajo blokov oz. ni koga bremeniti za strošek npr. 30 malic. Te potem tako in tako romajo v kante. Pa res dobro skrbimo za ime Mehanotehnika
— da je imela proizvodnja vse leto založene transportne poti z gotovo robo, pri tem pa se je dogajalo, da so člani inventurne komisije našli v skladišču gotovih izdelkov na enem palet-nem mestu en cel mehanski fliper
— da bomo v kratkem začeli konkurirati proizvajalcem kraškega pršuta, saj bomo vrh stopnišča pri tehničnem arhivu preuredili v sušilnico pršuta
— da gradi TOZD Pisala že celo leto lepe, nove pisarniške prostore, vendar lepo počasi, saj do nadaljnjega lahko gostuje v drugi TOZD, ki ima prostora za proizvodnjo več kot preveč ...
Kaj je diskusija?
Na to vprašanje so odgovarjali bralci nekega časopisa. Odgovori se nam zdijo prikladni tudi za naše razmere, zato jih objavljamo:
— Kolektivno molčanje iz posebnih razlogov
— Minuta tišine v počastitev obljub iz glavnega referata
— Dokaz, da niso samo mačke tiste, ki hodijo okrog vrele kaše.
— Polemika, v kateri ima vsak (Vodilni) prav.
— Mnogo besed o tem, kaj naj naredi nekdo drug.
— Kristalizacija nazorov po načelu
-	kdor ima silo, ima tudi prav.
— Edina razprava, pri kateri celo ženske molčijo.
— Dokaz, da človeka ni mogoče zastrupiti samo s ciankalijem
— Zadnja postaja vseh zdravih nazorov
— Izmenjava misli: Jaz mislim tako kot ti, ti misliš tako kot jaz.
december v znamenju knjižnih daril
Ivan Cankar: ZBRANO DELO v 30 knjigah
Doslej najpopolnejša izdaja celotnega Cankarjevega opusa
Nad 12.000 strani, od tega ok. 4.000 strani spremnih besed in opomb.
Komplet 30 knjig pus. 3048 din
NOVA ENCIKLOPEDIJA SEKSOLOGIJE
Splošna seksologija, spolnost, psihoanaliza, erotika, erotologija, bibliografija. Ilustrirana izdaja.'
688 strani, pl. 450 din
VEDNO AKTUALNE KNJIGE: priročniki za življenje, mladost in kratek čas
Marijan in Tea Košiček: ŽIVLJENJE V DVOJE
Knjiga govori odkrito o človekovi spolnosti, spolni ljubezni in daje napotke za srečen zakon.
398 strani, pl. 240 din
MOJ OTROK - MOJA VSAKDANJA SKRB
Izčrpen priročnik, ki obravnava nego in razvoj otroka v prvih šestih letih življenja.
210 strani, kart. 1990 din
Hay—Synege: ENCIKLOPEDIJA OKRASNIH RASTLIN
150 strani enciklopedijskega besedila
250 strani barvnih prilog
2048 barvnih slik rastlin za vrt in dom
pl. 450 din
Schubert—Hervvig: CVETJE DOMA
Knjiga je namenjena zahtevnim ljubiteljem cvetja, prinaša pa izbor najzanimivejšega cvetja z različnih koncev sveta 340 barvnih fotografij 368 strani, pl. 360 din
Margot Schubert: V DOMAČEM VRTU
Priročnik za vse ljubitelje vrta. Knjiga je prilagojena domačim razmeram 380 strani, pl. 240 din
H.M.Stuber: POMAGAM Tl KUHATI bogato ilustriran kuharski priročnik 424 strani, pl. 210 din
ENKRATNO DARILO NAŠIM ŠOLARJEM IN LJUBITELJEM NARAVE -FOTOMONOGRAFIJl:
Eugen Schuhmacher: EVROPSKI NARAVNI PARKI Zadnja zatočišča redkih in ogroženih živali 304 str., pl. 400 din Eugen Schuhmacher: NEDOTAKNJENE DIVJINE Po sledeh redkih živali. 292 str., pl. 400 din
(Knjigi velikega formata z izredno lepimi barvnimi reprodukcijami) komplet obeh knjig:720 din
ŽIVLJENJE ZNAMENITIH LJUDI
Gerhard Prause: GENIJI V ŠOLI	/
Ali trditev, da slabi učenci dosežejo v življenju več kakor dobri, ustreza resnici? Avtor odgovarja ob primerih sto slavnih osebnosti iz preteklosti in današnjih dni.
(316 strani, pl. 220 din)
Gerhard Prause: GENIJI NA SAMEM
Knjiga za vse, ki bi radi spoznali velike osebnosti s čisto človeške plati.
(314 strani, pl. 220 din)
Edvard Čalič: ROALD AMUNDSEN - POSLEDNJI VIKING Srhljivo pričevanje o človekovih dosežkih sredi neizprosne narave.
240 strani, pl. 220 din
Axel Munthe: SAN MICHELE
Znamenito avtobiografsko delo švedskega zdravnika.
358 strani, pl. 220 din
Eve Curie: GOSPA CURIE
Knjiga o življenju in delu znamenite znanstvenice, ki je 1903 prejela Nobelovo nagrado za fiziko, 1911 pa za kemijo.
380strani, pl. 170 din
VZNEMIRLJIVO IN PRIJETNO BRANJE ZA ZIMO
Jules Romains: NENAVADNA ŽENSKA, PREISKAVA, SPOMINI NENAVADNE ZENSKE komplet 3 knjig 803 strani, pl. 450 din Ivo Zorman: SONČNICA NAVADNA 318 strani, pl. 150 din Herman Kesten: MOŽ ŠESTDESETIH LET 210 strani, pl. 140 din Vitomil Zupan: ZASLEDOVALEC SAMEGA SEBE 184 strani, pl. 1455 din J.P. Donleavy: INGVERJEV CVET 346 strani, pl. 170 din Laurentiu Fulga: ORFEJEVA SMRT 320 strani, pl. 165 din VVilli Heinrich: GEOMETRIJA ZAKONSKEGA ŽIVLJENJA 360 str pl 175 din
Joseph Conrad: LORD JIM 332 strani, pl. 165 din J.L. Herlihy: POLNOČNI KAVBOJ 230 strani,p|. 150 din
ZBIRKA »KONJIČEK"
Zbirka, ki posega na vsa področja otrokovega zanimanja. Z besedo in sliko predstavlja mlademu bralcu najrazličnejše človekove dejavnosti.
AKVARIJ
TERARIJ
NOVINARSTVO
komplet 3 knjig kart. 150 din
FOTOGRAFIRANJE MIKROSKOPIRANJE GRAMOFONI IN MAGNETOFONI VESOLJSKI POLETI komplet 4 knjig kart. 280 din
Knjige lahko kupite v vseh knjigarnah, na obroke pa jih lahko naročite pri Državni založbkSlovenije, Mestni trg 26, Ljubljana.
Prizor iz delgvne enote elektro vlak
— Kaj delaš?
-Nič.
— Je težko?
— Ne, le konkurenca je huda!
(Izposojena karikatura)
Tolažba
Vdova je obupno jokala ob grobu svojega moža. Naenkrat se umiri in reče: „Eno tolažbo pa vendarle imam, sedaj vsaj vem, kje si ponoči."
V	dobrih rokah
„Možiček, pa ne boš pozabil zalivati rož, dokler me ne bo doma? "
„Le nikar ne skrbi, jaz vem, kaj je žeja."
—	Kaj je danes za malico?
Golaž.
Potem pa moram pohiteti, da ne zmanjka ..,.
Golaža?
Ne, sendvičev!
Tolažba
Po samotni poti ob pokopališču gre ženska. Ko dohiti nekega moškega, ga prosi:
Ali grem lahko ta košček poti z vami? Vedno me je strah, kadar grem sama mimo pokopališča in to še ob tako pozni uri...
Vem, kako je to! Saj sem se tudi jaz bal, ko sem bil še živ.
Pozabljivost
Kopalci so se spogledali, ko so z razglasne postaje na kopališču slišali naslednje opozorilo:
Vljudno prosimo kopalko, ki ima kopalke bele barve s črnimi vzorci, da se vrne v garderobo, ker je pozabila obleči kopalke.
Vsak polovico
Ali si vedno zapisuješ, kar kupiš v trgovini?
Da, do petnajstega!
Pa potem?
Potem zapisujejo v trgovini!
— Učitelj da za šolsko nalogo naslov: „Če bi bil direktor."
Vsi marljivo pišejo, le Marko sedi s prekrižanimi rokami in gleda skozi okno.
„No, kaj pa ti? " vpraša učitelj. „Zakaj ne pišeš naloge? "
„Čakam na tajnico."
Sin gostilničarja: „Očka, danes sem dobil dober red v kemiji."
Oče: „Kaj si pa tako dobro znal? "
Sin: ..Pripovedoval sem, kako se ponareja vino."
— Medved je vprašal volka, ki je kar naprej zavijal v svojem brlogu, zakaj to počenja:
„Plačan sem po učinku", se je odrezal volk.
glasilo delovne organizacije Mehanotehnika Izola, Polje 9. Izdaja odbor za informiranje. Ureja uredniški odbor: Laura Lisjak (glavni urednik), Ciril Mezek (odgovorni urednik), Ljubo Klanjšček, Boris Milošev, Viljem Orel, Janko Gobbo, Janez Skok, Jože Bolha. Naklada 1800 izvodov. Izhaja mesečno. Tisk Ljubljanski dnevnik. Naslov redakcije: Izola, Polje 9, telefon 71-620, int.203.
stari vici za novo leto
objava
Impotenca
• Z občutkom krivde in sramu, ker f ni bil uspesen v posieiji, modruje Zjutraj mož ob postelji svoji ženi:
— Ne razumem tega, ko pa sem na nogometnem igrišču vedno prava zvezda in v odlični formi.
Žena: Dobra ideja. Kaj ko bi danes poskusila na nogometnem igrišču?*
Pri zdravniku
— Vaše zdravje se ni izboljšalo. Kaj niste jemali zdravila, ki sem vam ga predpisal?
— Ne, ne, gospod zdravnik, saj je na steklenici zapisano, da mora biti skrbno zaprta.
— Kaj pa je s tisto plavolasko, ki je bila lani vedno tu? je vprašal nekdo v filmskem ateljeju.
— A, tista! Vedno je želela, da bi igrala v filmu in na vso moč prosila, naj ji damo kakšno majhno vlogico, vsaj kaj malega.
— No, in?
— V filmu ne igra, nekaj majhnega pa vendar že ima ...
Žena vpraša hišno pomočnico:
„Ko boste odšli, me skrbi, kdo bo kuhal za mojega moža!"
Hišna pomočnica: „Brez skrbi! On bo odšel z menoj!"
— ..Nekateri ribarijo zaradi športa, drugi iz dolgega časa, eni iz strasti, drugi spet, da si pomirijo živce. Zakaj pa vi? "
„Da bi ujel kakšno ribo."
Zloba
Pa si resnično sigurna, da te bo Tomaž poročil, Vera? Stoodstotno, saj je ves nor name ...
To pa res ni nobeno jamstvo, ljubica. Tudi norci imajo svoje svetle trenutke.
— Kolektiv je imel zabavo.
Harmonikaš Jože je poskrbel, da so
se uslužbenci vrteli v veselem plesu. Po končani prireditvi pride Jože k direktorju in mu zadovoljno pravi:
„No tovariš direktor zdaj ste pa tudi vi enkrat tako plesali, kot sem jaz godel."
1
— delavec je prišel v začetku januarja v skladišče pisarniškega materiala ter prosil za koledar. Ni ga dobil, češ da jih je malo in so ti za šefe. Delavec pa je trdil, da je za vse šefe dovolj en koledar. Visel pa naj bi v sejni sobi!
I
Tašče pozor!
Čez reko Dravo bodo renovirali stari most. Ko so se pogovarjali, kako ga bodo testirali, je bodoči graditelj — inženir predlagal: ..Zberimo na starem mostu sto tašč. Če bo most vzdržal, bo dobro. Če pa se bo podrl, bo pa še bolje."
NOVOLETNA NAGRADNA KRIŽANKA
Med reševalce s pravilnimi rešitvami križanke, bo žreb razdelil naslednje nagrade:
1. Medved — rjavi	B	072
2. Dirkalna steza	E	366
3. Mehano 1	C	013
Izrezek z vpisano rešitvijo pošljite
na naslov: Uredništvo Ml — Mehanotehnika Izola, Polje 9, 66310 Izola. Na pisemski ovitek napišite „Nagrad-na križanka", na hrbtni strani pa svoj naslov. Delavci MT lahko prinesejo kuverto osebno v službo za samoupravljanje. Pri žrebanju bomo upoštevali vse rešitve, ki bodo v uredništvu do 15. januarja 1979.
mehanotehnika izo/a
— Šef: Tako sem živčen, da bi najraje vse pustil in šel domov.
Podrejeni: Saj bi tudi jaz šel, ki nisem živčen.
— Delavec Pepi je prejel šopek rož od žene.
— In zato je v bolnici?
— Seveda, ko pa jih je pozabila vzeti iz vaze.
(Izposojeno iz Obvestila GIP Obnova Ljubljana)
Glede na preobremenjenost nekaterih sedanjih članov in vsled vse večje in večje potrebe nekaterih posameznikov, objavljamo kot prosta naslednja dela in naloge:
1. Vodja špecarjev (tožljivcev) — 1 delovno mesto
2. Pomožni špecar (tožljivec) — 10 delovnih mest
Pogoji: Ad. 1
- kandidat mora poleg pogojev, ki veljajo za pomožnega špecarja, izpolnjevati še dodatne pogoje*,:
- najmanj triletna praksa;
- sposobnost teka 10,5 sekund na 100 m (zaradi osebne varnosti);
- dolgoletni član društva KVP (Kamor Veter Piha) ali GVD (Gde Vetar Duva);
- prednost imajo moški z lastnim prevozom.
Ad. 2:
Špecar — začetnik.
Karakter: lažnjivec, hinavec, zahrbtnež, egoist, priliznjenec, sposobnost pretvarjanja in sposobnost „lezenja v rit"; odslužen vojaški rok, ker bi sicer postal nesposoben za vojsko. Imeti mora smisel za vzpostavljanje slabih medsebojnih odnosov.
Glede na značaj in naloge izbrani kandidati ne bodo javno objavljeni, oziroma obravnavani, ker je malo možnosti, da bi dočakali polno delovno dobo, zato se jim bodo leta štela dvojno, razen tega pa bodo še dodatno življenjsko zavarovani. Zajamčena je osebna varnost in kratko življenje. Delavci, ki bodo opravljali razpisane naloge, imajo naslednje prednosti:
— pri osebnih dohodkih
— pri športnem udejstvovanju
— pri popravilih zob
— ostala privatna opravila med službenim časom.
Člani špecarjev niso podvrženi disciplinski komisiji, saj imajo pravico, da med službenim časom po bifejih in gostilnah zbirajo podatke za svoje delo. Ravno tako lahko med službenim časom hodijo k frizerju, ker jim tudi med službenim časom rastejo lasje in brada. Pravico imajo, da med službenim časom vozijo kruh in ostale stvari iz trgovine domov za svoje družinske člane, oziroma prevažajo priljubljene osebe po privatnih opravilih.
V primeru, da bo več kandidatov, ki bodo ustrezali razpisnim pogojem, se bo napravil preizkus znanja in sposobnosti. Zato naj si interesenti pripravijo čim več gradiva v smislu te objave.
Prednost pri izbiri imajo kandidati, ki to delo že sedaj vestno opravljajo. Zaradi možnosti podkupovanja komisije, bo sestav komisije do zadnjega skrivnost.
Interesenti naj vlože pismene prijave z dokazili v roku 15 dni po razpisu pod šifro ..POKORNO JAVLJAM".
Zaradi že do sedaj zelo velike zainteresiranosti komisija zapoznelih prijav ne bo obravnavala.
Kdor bo ta razpis strgal, se smatra, da se boji, da mu bo delovno mesto špecarja odvzeto.
Predsednik razpisne komisije „JE .. .TUŽIBABA" (podpis nečitljiv)
Strokovno
— Janez ti si plavalni učitelj, pa mi povej, kako bi najlažje naučil mlado dekle plavati.
— Hm. Poskusi takole: najprej jo z desnico nežno primeš čez pas, potem jo primeš lepo za levico ...
— Veš, to je moja sestra ...
-A tako! Zakaj mi tega nisi takoj povedal? Zabriši jo v vodo!
Vino in kri
Ob pregledu krvi našemu članu ko-{ lektiva, je zdravnik ugotovil:
„V vašem vinu je pa še nekaj krvi."
o
Judi
Mordecai in Samuel prvikrat uživata opij.	f
„Pri tebi že deluje? " vpraša Mordecai.
..Mislim, da ne," reče Samuel, pol olajšan, pol razočaran.
..Pogovarjajva se o poslih," reče Mordecai in Samuel je za to.
..Najprej bom kupil General Motors," reče Mordecai čez čas.
„Ne prodam," reče Samuel.
Škotska
Veste zakaj Škoti nimajo hladilnikov?
Zato ker niso prepričani, če lučka ugasne, ko zapro vrata hladilnika.
— Ali je vaše stanovanje res tako vlažno kot govorite?
— Še bolj, včeraj smo v mišjo past ujeli ribo.
— Mladi vojak premišljuje: „Le kako se počuti želva, ko nosi vse življenje čelado .. ."
Eni tako, drugi drugače
— Zamudili ste. Ali ne veste, kdaj pričnemo z delom?
— Veste poslušal sem opozorila o cestah. Napovedovalec je dejal:
..Vozite počasiI Ni važno, kdaj pridete na cilj, glavno je, da pridete."
— No, prišel sem ...
2e skalpiran
— Otroci, ali naj se igram z vami Indijance?
— Ne moreš, dedek! Si že skalpiran, pa te ne potrebujemo.
V	podjetju
—Halo, oprostite, ali dela pri vas tovariš Srečkoo?
— Ne tovarišica - se sliši glas z druge strani.
-Kako to, saj mi je rekel, da je tu!
— Da, tovarišica, tu je, ali verjerrtite mi, da nič ne dela.
Pri Franceljnu na obisku
— Kaj tale knjiga je nevarna?
— Pa še kako! Žena mi jo je že trikrat vrgla v glavo!
novoletna nagradna križanka
Vodoravno 40	Vodoravno	198	Navpično	75	Navpično	86
Vodoravno:
1. Naša čestitka, 38. Najvišja planota, 39. Ribje jajčece, 41. Vlaganje denarja v novo pridobitev, 42. Jelenov glas, 43. Barva kože, 44. Kralj (it.), 45. Pritok Zg. Morave, 46. Ljubljanske železnice, 47. Čarovnica, 49. Fizikalna atmosfera, 50. Ožigosan, 52. Kovaški pripomoček, 53. Besede različnih oblik, toda istega pomena, 56. Glavno mesto Gane, 57. Izola (it.), 58. Pot v snegu, 59. Oliver Lorens. 60. Veljko Kovačevič, 61. Žensko ime. 62. 12. in 4. črka abecede, 63. Gostinski lokal, 6b. Arafat Jaser, 67. Pozicija pri šahu, 68. Marija Weber, 69. Amper, 70. Kazalni zaimek, 71. Mesto v Nemčiji, 73. Naš najboljši povojni telovadec, 74. Prevozno sredstvo, 77. Italijanska pevka Karmen (izg.), 79. Igralec, tvorec, 83. Staroskandinavska povest v prozi, 84. Glavni števnik, 85. Leon Štukelj, 87. Jutranja svetloba, zora, 89. Tesno prileganje, 91. Domača jed, 94. Navijač nogometnega kluba iz Italije, 98. Trobentist (Rossi), 100. Specialist za živce, 102. Kalij, 103. Žveplo, 104. Tovarna v Celju, 105.
Sodobni nomad, 107. Prebrisane ženske, 108. Dalmatinsko moško ime, 109. Protaktinij, 110. Tovarna smučarskih oblačil, 111. Star Slovan, 115. Tovarna v Kamniku, 117. Oznaka za krvno skupino, 118. Italijanski otok pri Neaplju, 120. Velikan, kiklop, 122. 1000 m2, 123. Neznana oseba, 124. Uran, 125. Znamka avtomobila, 127. Reka v Nemčjji, 128. 4. in 15. črka abecede, 129. Utrdba v ZDA, znana iz kavbojskih filmov, 130. Znamka kamiona, 131. Rastlina iz katere pridobivamo olje. 134. Več ujev, 136. Časovno obdobje, 138. Kronični uživalci alkohola, 142.
Nizozemska, 143. Trgovska hiša, 145. Tolstoj Nikolajevič, 146. Nekdanji prebivalec Jadrana, 149. Samostojen kulturni nastop solista, 151. Šumnik, 152. Zeleno zlato, 153. Atletski klub, 154. Rimska ena, 155. Gusarka, 157. Associated Press, 159. NK iz Mostarja, 161. Raritet, 164. Brom, 165. Obrat, kjer izdelujejo spirale, 170. Velike dvorane, 171. Osebni zaimek, 172. Medved vrečar, 175. Tona, 176. Moško ime, 177. Verdijeva opera, 179. Slap v Julijskih Alpah, 180. Kinomatograf, 181. Sredozemska rastlina, 183. Znamka kreme, 185. Gora v Julijcih, 186. Alkoholna pijača iz zdravilnih zelišč, 189. Mesto v Sremu, 190. Kobalt, 191. Van Gog, 192.
Etiketa (hrvaško), 195. Sekunda, 196. NK Kranj, 199. Napadalec NK Olimpija, 200. Pokrajina v Franciji, 205. Osebni zaimek, 206. Konzultacija, 209. Torino, 210. Pritrdilnica, 211. Malajska ožina, 213. Janko Kersnik, 214. Tone Svetina, 216. 2. i 3. samoglasnik, 217. Ameriški general (izg.), komandant ameriških sil v II. svetovni vojni, 220. Izvršni odbor, 221. Jutranja svetloba, 223. Split, 224. Makedonsko kolo, 225. Amper, 226. Novi Sad, 228. Zbirka zemljevidov, 231.
Vladimir Nazor, 232. Nanos reke, 236. Letoviški kraj pri Opatiji, 237. Oblika pismenega sporočila, 241. Mesto na Primorskem, 242. Pritrdilnica, 243. Železov oksid, 244. Francoski književnik (Rdeče in črno), 246. Nasprotnik telefona, 251. Split, 252. Raziskovalna medrepubliška skupnost, 253. Argon, 254. Zveza držav, 257. Kalij, 258. Solmizacijski zlog, 259. Škularac, 260. Religiozna slika, 261. Prebivalke Taitija, 263. Mesto v Črni gori, 266.
Slabič, revež, zaničljivo, 267. Polmer, 270. Reka, 271. Ljubljansko avtobusno podjetje, 273. Zlato, 274. Ivan Zajc, 275. Rimsko 1000, 276. Natrij, 277. Ošiljen kos lesa, 279. Rimska štiri,
281. Glavni števnik, 282. Žveplo, 283. Kmet pri šahu. 285. Španija, 286. Sofija po domače, 288. Afriška žival, 291. Vodja službe za samoupravljanje. 293. Znano zimsko športno letovišče v Italiji, 299. Cd, 302. Vojaški čin, 303. južni sadež, 305. Aluminij, 306. Akademski klub, 307. Ljudsko vozilo, 308. Medved vrečar, 309. Tovarna baterij.
Navpično 109	Navpično	120	Navpično	197	Vodoravno	113
Navpično
1.	Strojni park, DE 140, 2. Nekdanji poklic Izolčanov, 3. Arabsko ime, 4. Indijansko pleme,
5.	15. in 21. črka abecede, 6. Kisik, 7. Del Ljubljane, 8. Edvard Kardelj, 9. Okrajšava za srednji, 10. Einstein Albert, 11. Rimsko 50, 12. Domača žival, 13. Mesto v Sremu, 14. Strojni aparati, 15. Prebivalka sovjetske republike, 16. Švedska, 17. Fosfor, 18. Gorska roža, 19. Hrvaški kolesar, 20. 1. in 2. samoglasnik, 21. Hvalospev, himna, 22. Glavno mesto Kanade, 23. Lepilo, 24. Interna telefonska centrala, 25. Odbojkarska internacionalna zveza, 26. Slapovi na meji med ZDA in Kanado, 27. Zelenica sredi puščave, 28. Rimska 5, 29. Osvežilna pijača, 30. Južni sadež, 31. Znanstvenik, ki se ukvarja s proučevanjem vpliva človeka na okolje, 32. Tona, 33. Trava druge košnje, 34. ..Boljša polovica" — ljubkovalno, 35. Glavni števnik, 36. Znak za avto šola, 37. Grška pevka Papas, 41. Enaka vokala, 46. Naš TOZD, 48. Dušik, 51. Hitrost, 52. Mladinec iz Mehanotehnike, ki je predal štafeto tovarišu Titu, 54. Nekdaj glavno mesto Japonske, 55. Iridij, 64. Natrij, 67. Severozahodni veter, ki piha na Jadranu, 70. Obubožanje, 72. Igralec NK Dinamo, 73. Rimska 100, 76. Robat, rezek, 78. Ljubljana, 81. Naš skakalec v višino, 82. Grški basnopisec, 83/1 Zaščita dna avtomobila pred rj o, 88. Oddelek TOZD Vijakarna, 90. Nova Gorica, 92. National Tenis associatin, 93. Nekdanja popotna torba, 95. Trltijum, 96. Etil alkohol, 97. Skopje, 99. Država na indijskem polotoku, 101. P.O.L. 106. Rimska 1, 112. Ljubkovalno domače moško ime, 114. Močan strup, katerega so uporabljali Indijanci, 116. Glavno mesto Irana, 119. Radio Maribor, 121. 14. in 4. črka, 126. Italijanski predlog, 132. Sever, 133. Vokal, 134. Hiter, 135. Gozdna žival, 136. Osnovna mera, vzorec, 137. Ime Kasius Kleja, 139. Karajan Herbert, 140. Ljubljana, 144. Tropska papiga, 147. Giovanni, 148. Dudekova žena, 150. Država na Bližnjem vzhodu, 155. Pavlihov mesečnik, 156. Žajbelj (hrvaško), 157. Poziv, 158. Argentinska strmoglavljena predsednica Izabela, 162. Bivši košarkaš Bosne, 163. Čas, 166. Vrsta slaščice, 168. Dalmatinsko moško ime, 169. Tone Čufar, 170. Čistoča, 172. Vprašalni prislov, 173. Pege, 174. Aleksander Volta, 175. Strategija, 176. Služba kontrole kvalitete. Angleška votla mera, 180. Tekmovanje v znanju, 181. Sredozemski sadež, 182. Komunistična partija Portugalske, 184. Glavni števnik, 187. Rimska 1,188. Igralna karta, 193. Hrib nad Beogradom, 194. Športni mojstri, 200. Amper, 201. Letalo na zračni pogon, 202. Najlepša na tekmovanju, 203. Delavna organizacija za predelavo odpadnih surovin, 204. Žensko ime, 207. Priimek poljskega papeža, 208. Trst, 212. Grška črka, 215. Kratica za ameriško sovjetske pogovore o omejitvi strateškega orožja, 218. Naziv za OZD, katere TOZD so tudi v Izoli, 219. Skupno ime za Evropo in Azijo, 219/1 Glavno mesto Saudove Arabije, 222. Eden od čutov, 223. Del stanovanja, 224. Mesto pri Splitu, 226. Ime izolskega boksarja Benvenutija, 227. vrsta pakiranja, 229. 21. in 15. črka, 230. Pega, 233. N.A.L., 235. Sestanek, 238. Split, 239. Stoječa voda, 240. Igralni karti, 241. Prebivalka otočne države, 244. Del filma, 245. Predlog, 247. Del televizije, 248. Naš kooperant iz Postojne, 249. Drugi samoglasnik, 250. Uživalec mamil, 253. Napad, 254. Srednjeveški bojevnik za Palestino, 255. Iridij, 261. Pasta za spajkanje, 262. Reka v Vojvodini, 263. Antično mesto v Grčiji, 265. Gigo, 267. Avtomat, 269. Šumnik, 270. Vrsta barv, 272. Kraj v Italiji, kjer so podpisali sporazum o sodelovanju Jugoslavije in Italije, 275. Planet našega osončja, 277. Vrsta mamila, 278. Kavbojski pripomoček, 280. Domača žival, 281. Grška črka, 283. Kdor peče kruh, 284. Bivši obrat Mehanotehnike, 287. Francija, 289. Dirkač Slavko, 290. Fluor, 291. Sladkovodna riba, 292. Norveška, 294. Polmer, 295. Anton Faifer, 296. Rimska 501, 297. Matija Olenik, 298. Fosfor, 300. dolžina, 301. 14. in 24. črka, 302. Mehanotehnika, 303. Kranj.