30. štev.
V Kranju, dne 25. julija 1913.
XIV. leto.
Političen in gospodarsKj list.
Stane za Kranj z dostavljanjem na dom 4 K, po pošti za celo leto 4 K, za pol leta 2 K, za Nemčijo 4 marke, za Ameriko 2 dolarja. Posamezne številke po 10 vin. — Na naročbe brez naročnine se ne ozira. — Uredništvo in upravništvo je v hiši štev. 173. — Izdajatelj: Tiskovno društvo v Kranju. — Odgovorni urednik: Janko Florjančič. — Rokopisi naj se ne pošiljajo prepozno.
Izhaja vsak petek : ob petih zvečer :
1 n s e r a t i se računajo za celo stran 50 K, za pol strani 80 K, za četrt strani 20 K. Inserati se plačujejo naprej. Za manjša oznanila *e plačuje za petit-vrsto 10 vin., če se tiska enkrat, za večkrat znaten popust. — Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnina, reklamacije, oznanila, sploh vse upravne zadeve, uredništvu pa dopisi in novice. — Dopisi naj se izvolijo frankirati. — Rokopisi se ne vračajo.
Pet nad enega.
Podobnih dogodkov, kakor se sedaj vrše na Balkanu, je še malo videl svet. Pred nekoliko meseci smo poročali, koliko turškega ozemlja so si s slavnimi zmagami pridobili Bolgari. Sedaj je pa vdrlo vseh petero sosedov v Bolgarije in porivajo svoje čete proti Sofiji, kjer trepeče in besni strahu in togote napolnjeno ljudstvo.
Najprej so se zvezali Srbi, Črnogorci in Grki in začeli odbijati bolgarske napade s takim vspehom, da je obležalo na tisoče vojakov na bojiščih, a povsod so se morali umikati Bolgari. To je napravilo Romunom, ki so se že prej bali, da bodo Bclgari postali preoblastni, velik apetit. Z velikim navdušenjem so se oborožili, prekoračili Donavo, vzeli Silistrijo brez odpora ter šli naprej gledat, koliko je ura v Sofiji. Sedaj so pa dobili še Turki skomine po Odrinu, prižgali cigarete in šli na vojni izprehod v pokrajine, katere so jim bili nedavno vzeli Bolgari.
V začetku vojne so Bolgari in vsi kristjani imeli nado, da se bo zasadil po premaganem polumescu križ na cerkev sv. Sofije v Carigradu, sedaj pa Turki in kristjani hočejo s silo vzeti mesto Sofijo, v katero je nameraval imeti bolgarski car zmagoslaven vhod.
Iz Carigrada se poroča: Po dolgem ministrskem svetu je sklenila vlada, da Bolgariji napove vojno. Turški armadi se je ukazalo, da naj ne zasede samo Odrina, ampak naj hitro prekorači mejo in maršira na bolgarsko ozemlje. Brzo-jav že poroča dalje, da so dne 22. t. m. Turki pod Enver-bejem brez posebnega truda odpodili mali bolgarski posadki v Odrinu in Lozengradu ter zasedli ti dve močni trdnjavi, kateri so jim bili poprej slovanski polki vzeli po dolgem obleganju in neizmernem prelivanju krvi. V Lozengradu in Odrinu so Turki vprizorili nepopisno klanje. Več vladnih poslopij v Odrinu so Turki
spustili v zrak in 600 bolgarskih vjetnikov odpeljali v Carigrad. Strašna usoda!
Kdo je zakrivil to grozovito nesrečo? Kje so sedaj velevlasti, ki so poslale na sirorračka Črnogorca, ko ni hotel precej izprazniti Skadra, svoja mogočna brodovja? Zakaj tako cincajo velevlasti in nočejo dati veljave svojim londonskim sklepom glede Turčije? Odgovor na ta vprašanja se dobi v geslu: Boj Germanstva proti Slovanstvu. Nemci so sklenili, da treba oslabiti in tedaj razcepiti Slovane na Balkanu. Bolgare se je hujskalo, obetala se jim je pomoč toliko časa, da so nastopili. Sedaj so šuntarji veseli, da Bolgare more peteri sovražniki in da so med njimi celo Turki. Ko bi bila Srbe doletela enaka usoda, kakor je Bolgare, bi bili pa vlogo Turka prevzeli nemški polki. Tako minister nemške države meša karte.
Razmere na Hrvaškem.
Čuvaj šel.
Od 3. aprila lanskega leta je vladal na Hrvaškem kraljevi komisar Čuvaj. Ta mož je bil pri Hrvatih skrajno nepriljubljen. Prišel je na Hrvaško, da ukroti Hrvate. Hrvatje se že leta in leta bore proti mažarskemu nasilju. Po dolgi borbi se jim je posrečilo streti pred dobro petimi leti mažaronsko stranko in prišla je do moči v hrvaškem saboru nova stranka koalicijona*ev Ta je zahtevala, da Madžari odpravijo nekatere najhujše krivice, kakor krivično postopanje pri nastavljanju železniških uradnikov in še nekatere druge kršitve nagodbe. Zadnji čas je stopila v ospredje zahteva, da se naj sklene med Ogri in Hrvati nova, bolj pravična financijalna nagodba.
Madžari pa tega ne bi radi videli. Z vso silo so jeli pritiskati na hrvatski sabor. Ta pa se ni hotel udati. Vlada je zato sabor razpustila.
Od tega časa vladajo Madžari Hrvaško in Slavonijo brez sabora. Že več let traja ta polo-
žaj. Vlada je večkrat poskusila pripraviti Hrvate do tega, da bi se dosegel med strankami tak sporazum, da bi pri novih volitvah bila izvoljena večina takih poslancev, ki bi bili Madžarom prijazni. A dosegla je ravno nasprotno. Kmalu potem, ko je bil razpuščen stari sabor, so se vse hrvaške opozicijonalne stranke zedinile, da bodo pri volitvah nastopile skupno, tako da prav gotovo ne more biti izvoljenih v novi sabor več kot par madžaronskih poslancev. Vsi poskusi vlade, ta dogovor razbiti, so se izjalovili na odločnosti Hrvatov. Zato pa še do danes vlada ni razpisala novih volitev in od lanskega leta je vladal Čuvaj kot kraljevi komisar Hrvaško brez sabora.
Čuvaj je vpeljal pravo strahovlado, da bi udušil vsak odpor proti Madžarom. Časopise je dajal zaplenjati kar v velikem in dosti neljubih oseb tiral pred sodišče. Tako je na Hrvaškem vladal na videz mir. Čuvaja so Hrvatje sovražili, a prenašali so ga le. Na tihem je vrelo. Lansko leto je bil izvršen na Čuvaja atentat. Visokošolec Jukič je ustrelil nanj, pa ga ni zadel. Žrtev njegovega napada je postal spremljevalec Čuvaja. Jukič je bil obsojen na smrt, potem pomiloščen. A Čuvaj je ostal še nadalje komisar na Hrvaškem.
Ker so tudi v avstrijskem parlamentu delali z vso silo na to, da se Čuvajev režim na Hrvaškem odpravi, in so se zlasti naši slovenski poslanci z vso silo za to zavzeli, je Čuvaj pred več meseci dobil dopust, češ, da je bolan in mora v zdravilišče, da se pozdravi. V resnici pa je bilo že tedaj sklenjeno, da se Čuvaj več ne povrne z dopusta v Zagreb. Ko je prišel Tisza na vlado na Ogrskem, je sklenil rešiti hrvaško vprašanje. Kako si je to reč mislil, vidimo danes jasno: Vse naj ostane pri starem, le mesto Čuvaja naj dobe Hrvati drugega kraljevega komisarja. To je bila njegova misel. Te dni je bil na predlog Tisze imenovan Ivan Sk< rlecz za Cu-vajevega naslednika, Z njim Hrvatje niso ničesar
PODLISTEK.
Resje iti brezie.
Gorenjske novele. Piše J. Mohorov.
4. PiC, piC. (Konec.)
»Eh, Jurca," so rekli, »že, že! Pa Kovačeva Cilka jih šele ve. K njej pojdi. Prikupi se ji. Lej no, ji reci, da jo p3 ti vzameš, če je drugi ne marajo, pa ti bo povedala."
In Jurca je bil res pripravljen vzeti Cilko, ki mu zato ni bila preveč hvaležna, dasi mu je povedala »sub rosa" pravljico o »zakleti in ne odrešeni kraljičini."
Se stari dedci ga niso pustili v miru. Tisti Kojžer, ki je bil Megušarju gorak, ga je šuntal:
»Lepa je ta, Jurca, bajto ti bomo prodali. Je že prišlo od oblastnije. Tu beri, če ne veruješ."
Jurca je strmel v ponujeni mu list in se delal, ko da bere.
»Zdaj veš, kako je!"
Žalo&tno je prikimal Jurca. Kojžer pa je hujskal:
»Le Megušarja primi. Delaš mu, ko črna živina. Vsaj davke bi plačal."
Megušar je besnel, predno je izbil fantu nadomišljeno bojazen in upornost iz glave.
Poleg tega je živela v vasi še stara žena; klepetulja je bila, pa kakor tisto bilje, ki prepir dela. Ni pustila človeka v miru. Celo domači fajmošter so ji bili preposvetni. Ali naj ime povem?  Ni treba.   Eno bradavico je imela pod
rdečim nosom, na črni duši pa jih je imela še več. Pa se je spravila nad Jurco.
„Jurca, kako je pa s trikrat svetimi zakramenti?"
„1, no," je rekel in snel klobuk, kakor pred župnikom. ,1 no, so rekli gospod, da je že dobro."
»Slabo je, slabo Jurca! Čeravno si zmešan, grešen si pa le. To ni nič. Li ne veš, da še najbolj pravični greši sedemkrat na dan. In ti? Jurca, lepo te prosim, misli na dušo. Tvoj oče ni prida. Zakaj? Na dušo ni mislil. Zdaj veš." In Jurca je vedel in strahoma mislil na dušo in pravične, ki sedemkrat na dan greše. Ali je čudo, da je Jurca polagoma zabredel v bogomilstvo? Na eni strani veličastno stvarstvo in Bog in dobrota, na drugi vznemirjanje, strah, ljudje in psi. In s trdovratnostjo je verjel v dvojno stvarstvo, čutil grenko, da bo morda le res, da je pse zamislil — hudič.
In vršal je vihar črez bajto in ko dobrega brata ga je nagovarjal. »Le daj, ostraši jih malo pse, ostraši . . ."
* *
hvalil, da ima psa in sina, pa da sina manj
»obrajta" ko psa. Ga je odločen kmet pobaral, če li ne misli, kako ga bo Bog za tako govorjenje »obrajtal", pa je potep hotel z nožem nad moža.
Ta častivredni pripadnik Rousseau-jeve šole in »človekoljub" barve Mirabeau-ja starejšega je imel tudi sicer značilne lastnosti, ki jih gre omeniti že zato, da rešimo svojo čast pred kritiko, ki bi nam utegnila sicer očitati papirni štil. Kot fant je bil presedel pet mesecev, ker je bil svoj-čas tovariša »podregal" z nožem. Potem ko je bil odsedel za svojo človekoljubnost, se je vrnil in domislil, da bo najbolje če se oženi. Res je našel siroto, ki je imela bajto in polje sicer pa nikogar, ki bi ji bil »človekoljuba" odsvetoval. Tako je postal mož bajtar, ostal pijanec in potep, zapravil polje in zapustil ženo in otroka. — Žena se je trudila in trpela, in se tolažila, da so naj-brže vsi moški taki. Ko se je mož vrnil in našel Jurco bebastega, se je znosil nad ženo v svoji veliki človekoljubnosti. Tako dolgo se je znašal, da se je celo sirota naveličala in umrla.
*
Kresna noč je bila. Jurca je slonel ob vratih bajte in motril dogoravajoče kresove. Tedaj je stal pred njim nenadoma njegov oče.
»Oče!" je vskliknil Jurca, v hipu pa mu je zamrla sapa v ustih. Črn — bogve kje na cesti pobran pes je bevsknil v fanta, da je pobegnil preko polja k Megušarju. Od tistega večera ni spal več v bajti, oče in njegov pes sta ga bila pregnala, in stari potep je popijal po vasi in se
Nista prošla dva meseca. Suša je bila in vročina, da so se gozdovi vnemali. Od Save so morali voziti ljudje vodo. Pa so tistega dne zjutraj ljudje gnali o neki kraji. Pa ni vedel nihče kaj povedati. So neki ugibali, da bo že zopet oni tam iz bajte, ki pije že par dni na žive in mrtve. Prav tistega popoldne je bilo že proti petim, da je Megušar naročil Juici, naj za-preže in pripelje vode.
pridobili, čeprav pravi Skerlecz o sebi, da je miroljuben in pravičen človek. Mož ni niti rojen Hrvat, zato tudi za Hrvate srca ne more imeti. Hrvatje se od njega veliko nadejati ne morejo. A veseli jih to, da je Čuvaj šel, tisti Čuvaj, ki so ga vsi sovražili brez razlike.
Novi kraljevi komisar Skerlecz pride to soboto v Zagreb. V pismu, s katerim ga je cesar imenoval za kraljevega komisarja, je izražena nada, da se mu bo posrečilo ustvariti na Hrvaškem take razmere, da se bo sabor zopet mogel sestati.
Velike nade stavi vladar na novega komisarja. Bog daj, da bi se uresničile. Sedanje stanje na Hrvaškem postaja od dne do dne bolj nevzdržljivo in skrajni čas je, da se uvedejo na Hrvaškem zopet ustavne razmere.
Gospodarska vrednost Albanije za Avstrijo.
Po tolikih naporih in žrtvah, ki jih je imela naša monarhija za ustanovitev samostojne Albanije, bi se lahko pričakovalo, da ima to ozemlje, ki postane prej ali slej sporno jabolko med nami in Italijo, znaten gospodarski razvoj ali da ga bo vsaj v doglednem času imelo. Temu pa ni tako. Dežela je le malo obljudena in zlasti oni deli, ki meje na našo monarhijo, ne morejo vsled goratega značaja preživljati številnejšega ljudstva. Sploh je pa popolnoma agrarno prebivalstvo brez vsakih potrebščin, tako da je bila dosedanja uvozna trgovina brez vsakega pomena. Uvažalo se je v zadnjih letih največ sladkorja, spirituoz, kave, riža in petroleja; v drugi vrsti šele tekstilni izdelki, konfekcija in nekoliko papirja in železa; v celem torej one predmete, ki jih potrebujejo take prekmorske dežele, ki niso še dolgo kolonizirane. Dežela ima poleg manjših mlinov na vodo in veter le en parni mlin, nekaj oljnih preš v južnem delu blizu Soluna in malo milarn naj-primitivnejše vrste, ki varijo ovčjo mast, sicer pa nima nobenih industrijskih obratov. Tudi cest je malo in so neizdelane. Na severu vodijo le ozke steze za ježo tudi do morja. Vsled pomanjkanja prometnih zvez se zgodi, da ob dobrih letinah žito na polju zgnije, ob slabih pa vlada lakota. Velik del zemlje je sploh še neobdelan. Dežela izvaža izključno le naravne pridelke, zlasti poljske pridelke, jajca, olje, kože in nekaj ovčje volne. Glede prometa v glavnih tržiščih nam povedo statistični podatki iz leta 1911 tole: Skupni uvoz v Skadru je znašal v skupaj 74 milijone kron proti 49 milijonov v prejšnjem letu. Od tega odpade na našo monarhijo 31, na Italijo 1*6 milijonov kron, pri čemer je pripomniti, da se je položaj Italije kot odjemališče vsled tripolitanske vojne tako poslabšal, da so italijanske ladjeplovne družbe večinoma ustavile promet z albanskimi pristanišči. Avstrija je imela od tega le malo dobička.  Čeprav je vdeležena pri preskrbovanju
Skaderskega okraja z 42 odstotki, je to vendar zelo malo. Enako je z Dračem, pri katerem je Avstrija vdeležena s 45 odstotki. Skupni uvoz tega okraja je znašal 44 milijone, od katerih odpadeta 2 milijona kron na nas. Čez Valono se je uvozilo 2 9 milijonov kron, od teh 25 do 35 odstotkov iz Avstrije. Prav tako smo vdeleženi pri prometu pristanišča Preveza. Promet naše monarhije na suhem je v odstotkih veliko večji, ker je večji del onega blaga, ki se je pod turško zastavo uvozil čez Solun, prišel iz Avstrije. — Vse je torej prav neznatno in v gospodarskem oziru ne bi bilo treba niti vinarja izdati za tako deželo, ne pa sto milijonov. Vprašanje je le, če je ta od divjih gorskih plemen obljudena, od narodnih in verskih sporov raztrgana dežela, če je to neverjetno indolentno in neizobraženo ljudstvo sploh zmožno razvoja. Doslej so ti momenti prav tako zavirali razvoj gospodarstva, kakor moderniziranje kmetijstva, pri čemer je treba resnici na ljubo povdariti, da so se turški mogotci, ki so vladali deželo, prav malo ali nič brigali za te razmere. Na vsak način je pomen Albanije za nas v sedanjosti in v prihodnjem desetletju le vojaški in absolutno nič gospodarski. Morda je to dobro, da ne postane naš sosed preveč poželjiv po tej deželi.
Tovarišem abiturientom!
Lepo število vas je letos. To število, ki ste ž njim posekali vse dosedanje letnike, jasno kaže, da ste v dolgi dobi svojih študij resno mislili na nauke, ki vam jih je dala mati, ko vas je poslala v šolo, ona nam priča, da je bila neopravičena njena skrb za vašo dušo. Toda ni to število tehtnica, ki bi ocenila vašo vrednost, ni bliščeč diamant, ki bi vodil vaša pota. Vaša tehtnica in vaš diamant so vaši ideali.
Tovariši! Tudi letos se vam nudi prilika prvič v življenju brez strahu manifestirati pred očmi vse Slovenije za svoje ideale na skupnem sestanku slov. kat. nar. abiturientov v Logatcu v dneh 2. in 3. avgusta. Tu bodete prvič mogli dati duška svojim čustvom in svojemu navdušenju o delu za vero in domovino svobodno. Na plan torej, kar vas je pravih sinov slovenske matere!
Za pripravljalni odbor Ivo Pire, abit.       Joško Prezelj, abit. Andrej Stare, abit.
DOPISI.
Iz Križev pri Tržiču. Za katoliški shod se jih je oglasilo 156. Iz katol. izobraževalnega društva 19, iz J. S. Z. 4, občinskih odbornikov 15, iz ženske Marijine družbe 41, iz dekliške Marijine družbe 37, iz Kmečke zveze 1, neorganiziranih 39, po spolu 60 moških, 96 ženskih. V narodni noši jih pojde 16 in sicer 14 ženskih,
2 moška. To so vse stare narodne noše, nekatere res krasno in umetno izdelane. Kriška župnija bo na katoliškem shodu častno zastopana. Katol. izobraževalno društvo in ženska Marijina družba prideta z zastavo.
Iz Križev pri Tržiču. V zadnjem dopisu »Save" se bere med drugim sledeče: »Onim odbornikom pa, ki brati ue znajo, stopi eden tajnikov za hrbet, mu po tihem bere in odbornik glasno ponovi. Na ta način se vrše zdaj občinske seje v Krizah." Glede tega sem prišel v razgovor z g. Smukom iz Retenj, ki mi je očital, da sem jaz tisti zahrbtni tajnik. Poživljam ga, da naj to dokaže, in mu plačam za to 20 kron nagrade. Ako tega ne dokaže, ga imenujem javno lažnjivca.
Jožef Naglic, odbornik.
Iz Naklega. (Veselje in žalost.) Vsa fara se je radovala v nedeljo, ko je prvič daroval daritev sv. maše novomašnik g. Janez Črnilec, podomače Reškov. Bilo je povabljenih okrog 120 svatov, ki so se ž njim vred radovali. Pri-digoval je č. g. župnik Blaž Rebolj z Bučke. Med svati je bil tudi gospod stolni prost J. Sajovic. Oktet bogoslovcev je krasno pel v cerkvi na koru in med obedom v lepem šatoru. Župljani so prostovoljno postavili novomašniku na čast 19 mlajev in razobesili mnogo zastav. Spomnili so se svatje z darom tudi »Slov. Straže". — Dva dni pozneje v torek pa se je že zgodil žalosten dogodek. Gostilničar Anton Šink (podomače Zguba) je podiral mlaj poleg svoje hiše. Vsled neprevidnosti se ni dovolj naglo umaknil, ampak je padajoči mlaj lovil z rokama. Mlaj ga je zadel na glavo, da je bil na mestu mrtev. Črepinjo mu je na čelu vdrlo v možgane in kri mu je bruhnila skozi usta. Je pač treba pri takih stvareh malo več previdnosti!
NOVIČAR.
Novice iz Jeseniške doline:
Za katoliški shod v Ljubljani se je priglasilo prav lepo število udeležencev. Mnogo jih bo šlo v narodni noši. Upamo, da bo Jeseniška dolina prav častno zastopana med gorenjskimi pokrajinami.
Slabe razmere. Delavčeva žena Rovan je 16. t. m. z nožem ranila neoženjenega delavca Osmeca. Zadala mu je par hudih ran, da so ga morali spraviti v bolnišnico. Živela sta več časa v ljubimskem razmerju, ker se je pa tega naveličal, se je tako maščevala nad njim.
Socialno-demokraški shod. Socialni demokrat je so priredili v nedeljo 20. t. m. na Savi svoj shod, ki se ga je udeležilo precejšnje število delavstva. Govorila sta znani E. Kristan iz Ljubljane in Greger, nemški socialno-demokraški poslanec iz Beljaka. Kristan je govoril o avstrijski politiki najnovejše dobe, to je za časa balkanske vojne. Razume se, da je govornik malo zabavljal nad našimi političnimi razmerami, ker drugače bi njegovi rdeči sodrugi ne bili zadovoljni. Za Kristanom pa je govoril Nemec Greger o najnovejših državnozborskih zadevah. Govoril je nemško, zato pa je takoj skoro polovica navzočega občinsta zapustila shod. Prav bi bilo, da bi bili naredili vsi tako. Hujskačev imamo še preveč domačih, zato ni treba vabiti še tujcev. Škandal
lepa žival ustreljena, je bil župan primoran, iti z orožniki po hišah izpraševat po divjih lovcih. Ali ti so bili oprezni, so se vedli predrzno proti uradnikom in preiskava se je navadno iztekla na prilog divjim lovcem. Zastonj so si uradniki belili glave, kam lovci tako hitre skrijejo zver. Nekoč se je logar zaklel, da so se debla v gozdu stresla, ko je dal duška svoji jezi pri poizvedovanjih. Kar dobi z gore grožnjo, da bode prestavljen na slabejšo službo, ako se mu ne posreči poiskati ustreljeno zver.
Vsi so poostrili čuječnost, ali sreča je bila pri divjih lovcih. Ti so postajali predrznejši. Ni jim dišala samo graščinska zverina, šli so tudi do hiš sosedov, odpirali hleve in kako goved odveli. Vendar nihče ni mogel reči za gotovo, kdo je zločinec, dasi se je sodilo splošno, da ukradene stvari niso nikoder drugod, kakor v Osečni. Osečna je bila strah vsi okolici. »V Osečni je več tatov, kakor molkov", je bilo v pregovoru in »razun župana tam krade vsak." Orožniki so opozarjali župana, naj bi bolj pazil na ljudi v vasi in naj bi jim naznanil, ako kaj zapazi. »Morda tudi vi to trpite," so rekli.
»Zakaj bi jaz to trpel?" se je jezil župan, „jaz vendar ne kradem, a da bi pazil na vsakega, vendar ne morete zahtevati od mene. To je vaša stvar. Jaz imam skrb za gospodarstvo, a za dejanja sosedov nisem jaz odgovoren. Zabijem dosti časa za prazne preiskave pri sosedih. In končno ni tukaj toliko tatov, kakor se govori, pač pa se na račun Osečnjanov krade drugod."
(Se nadaljuje.)
Jurca vprega. Le šine kdoveodkod pes, dirja ko besen in slep naravnost Jurci pod noge.
Megušar je stal v veži. Sam Bog vedi, kaj mu je prišlo in kako. Plane na vrata.
»Jurca, boj se psa!"
Bilo je prepozno. Ko da sluti sovražnika se je vspel konjič in dal opraviti Jurci. Za nogo je prijelo Jurco, zaskelelo, ko v sanjah je slišal Megušarjev glas in odskočil in je videl, da je Megušar planil s krampom za psom . ..
Poslali so Jurco v bolnico in od tam na Dunaj. Pa se ni vrnil. Pri preiskavi so dognali, da je bil pes oni isti, ki ga je bil Jurcov oče seboj privlekel. Njega samega so dobili v koči mrtvega, rekli so, da se je bilo žganje vnelo v njem . ..
Župan Barlna.
Češki spisal Job. Brožek, prevel P. Bohinjec. I.
V malem Pogorju stoji vasica Osečna. Od treh strani jo obdajajo gosti gozdovi. Njeni prebivalci so malo surovi, vendar bije tu pa tam sprejemno, sposobno in plemenito srce. Surovost ljudi se lahko razlaga, ker večina prebivalcev prebije po celo leto v gozdih, koder sekajo les. Ubožnejši drvarijo, kmetje pa vozijo les.
V šestdesetih letih minulega stoletja je živel v Osečni kmet Barina, največji bogatin v okolici, ki je bil že mnogo let župan. Bil je osoren, nevljuden mož, zelo ponosen na svoj napredek. Trudil »e je pomnožiti svoje imetje, naj bo že
poštenim ali nepoštenim potom. Prideval je groš k grošu, in množil si tako bogastvo, katerega dedič naj bi bila nekoč njegova hči Anica. Drugih otrok Barina ni imel, a za svojo hčer je skrbel kakor za oko v glavi. Na Aničino korist je var-čeval, na njeno korist je bil že mnogo let vdovec — dasi bi se bil lahko dobro oženil vkljub svojemu neprikupnemu značaju. Ali Barina je kar odklonil vse ponudbe.
Anica je bila stara trinajst let, ko ji je mati umrla; bila je dovolj razvita, poprijela se je gospodinjstva in posle je kmalu umela voditi.
Barinovo posestvo je bilo precej razsežno, tako da je potrebovalo dveh hlapcev in dveh dekel, da se je moglo vse obdelati. Poslom se pri Barini ni godilo slabo in so ostali dolgo časa pri hiši. Dovolili so si posli nasproti gospodarju marsikaj, tako da so se ljudje čudili, ki niso poznali razmer in niso vedeli, kako da gospodar to trpi. Rad je šel Barina kot župan tudi mnogim sosedom na roko, le če mu kdo ni bil po volji, je pokazal vso svojo pšabnost.
Do kogar je hotel, je bil vljuden. Do orožnikov je bil vljuden, še preveč. A komaj so ljudje odšli, se ni mogel zdržati — in naj je bil kdor koli —da ne bi bil izusti! za nijm kake žaljiveopazke.
Župan je bil na videz vljuden tudi do logarjev in gozdnih čuvajev, a trpeti jih ni mogel. Prihajali so k njemu večkrat orožniki, logarji in čuvaji, saj je bilo že znano, da je v Osečni mnogo divjih lovcev in da se predrzno izvaja lesna tatvina. In kadar je bila kakšna posebno
Priloga ..Gorenjcu" štev. 30 Iz 1.1913.
za slovenske Jesenice, da se kaj takega sploh dogodi!
Imeniten gost. Tu se govori, da je preteklo soboto obiskala Jesenice dična devojka Kamila Theimer, ki je v zadnjem času nekaka duševna voditeljica slovenskega svobodomiselstva. Bila je v liberalnem hotelu .Triglav", nato pa je baje odpotovala na Tirolsko.
Obsodba Berchtoldove politike. Avstrijskega zunanjega ministra Berchtolda vse obsoja. Se celo grof Khuen Hedervarv je rekel: »Ni dvoma, da je Avstro-Ogrska svojo zgodovinsko nalogo na Balkanu odigrala. Le po Solferinu in Kraljevem Gradcu smo bili Ogri bolj pobiti, kot smo zdaj. Hvala Bogu, da nobena neumnost avstro-ogrske monarhije ne more uničiti, s čemer pa ni rečeno, da se morajo neumnosti zmeraj delati."
Novi komisar na Hrvaškem. Cesar je imenoval za Hrvaško novega komisarja barona Ivana Skerlecza, ki bo nadalje vladal Hrvaško v mažaronskem smislu ter skusil napraviti take volitve, da bode sabor postal dela zmožen. Do-sedaj je bil Skerlecz ministerijalni tajnik ogrskega ministrskega predsedstva.
Kriza na češkem. Da se imajo dežele boriti z velikimi financijelnimi težavami, je splošno znano. Izdatki za deželne potrebe vedno bolj naraščajo, dohodki dežel pa ostajajo daleč zadaj za naraščajočimi stroški. Nikjer te težave niso tako velike, kot na Češkem. Češka deželna uprava je v jako kritičnem denarnem položaju. Dne 1. avgusta bodo deželne blagajne razpolagale le s 15.000 kronami gotovine in ne bodo mogle izplačati niti deželnih uslužbencev. Deželni odbor je skušal dobiti do tega dne posojilo pri čeških bankah, a ni se mu posrečilo. Princ Lobkovic, češki deželni maršal, se je podal k cesarju v Išl, da mu poroča o tem in izposluje izrednim potom dovoljenje za povišanje deželnih doklad in pobiranje davka na pivo. Drugi pravijo, da bo podal cesarju svojo demisijo.
Bolgarsko brodovje, ki se dolgo Časa drži v Sevastopolu, je bilo dne 22. t.m.razoroženo, ker si Rusija ni hotela nakopati suma, da podpira Bolgarijo. _
Volitve na Goriškem. Pri ožji voiitvi za deželni zbor je zadnjo nedeljo v splošnem razredu dobil dr. Brecelj 8.298 glasov, Kovač pa 9.248 glasov. Nekateri starostrujarji so volili Kovača in mu tako pripomogli k zmagi. Veselje zaradi te zmage je po ljubljanskih liberalnih listih veliko. Utegne pa biti to veselje prezgod-nje4 ker se morebiti vendarle napravi poravnava med staro- in novostrujarji. Dr. Gregorčiča ne gre tako metati med smeti, pa tudi nevolja proti »rogoviležu" dr. Breclju se bo unesla, ko se bode splošno spoznalo, da je sposoben in delaven mož. Če se botajo krščanski bojevniki na Balkanu, ko je Turk vzel Odrin, bi se nekaj podobnega tudi lahko storilo na Goriškem. Liberalci so postavili za kmečke občine na Tolminskem svoje kandidate, namreč: Franca Miklavčiča, župana v Kobaridu, in Antona Mikuža od Sv. Lucije. Nadejajo se, da bode prišlo do ožje volitve med staro- in novostrujarji in da bodo tačas lahko odločevali s svojimi glasovi. Med Furlani je zmagala pri zadnji voiitvi katoliška stranka. Nasprotniki se niso upali na volišče.
Priglasitev za udeležbo na katoliški shod. Mogoče se je priglasiti do 28 julija, ker se je rok podaljšal. Udeležniki shoda bodo dobili poprej poseben list »Ljubljana ob hrvaško-slovenskem katoliškem shodu", v katerem bo naznanjen natančen spored slavnosti. Za vstopnice, hrano, stanovanje se mora denar naprej poslati. Znižana vožnja se bo dobila le pri posebnih vlakih dne 24. avgusta.
Narodne noše. Blago za narodne noše prodajata v Ljubljani Regoršek v Stritarjevi ulici in Olup na starem trgu. Pri Regoršku se naročajo tudi avbe. Pri pasarju J. Kregarju na Eliza-betini cesti v Ljubljani se dobe pasovi za ženske narodne noše.
Blago za narodne noše. V izložbenih oknih tvrdke Regoršek v Stritarjevi ulici (stari Špitalski ulici) v Ljubljani se vidi tri polna okna pristnega blaga za slovenske narodne noše. Blago je v vseh barvah in kakovostih in so tudi cene nizke. Priporočamo, da si vsak in vsaka, ki more, za katoliški shod nabavi narodno nošo, ki je nekaj trajnega in za slavnosti nekaj posebnega.
Shodi »Kmečke zveze* v kranjskem okraju.  V  nedeljo  sta  poročala na shodih
»Kmečke zveze" v Goricah in Preddvoru poslanca Jarc in Demšar. Ob enajstih dopoldne je bil dobro obiskan shod pred cerkvijo v Goricah pod predsedstvom g. župnika. Poslanec Jarc je poročal o notranji in zunanji politiki z ozirom na naše gospodarstvo. Poslanec Demšar je govoril o delu za naše kmetijstvo v državnem in deželnem zboru. Povdarjal je pomen dela za povzdigo živinoreje in priporočal ustanovitev Živinorejske zadruge. Možje in fantje so z za-* nimanjem poslušali poročila in z zadovoljstvom pritrjevali. Izrekli so tudi željo, da se kmalu napravi zaželjeni vodovod. Ob sklepu so izrekli zaupanje poslancem S. L. S. in posebno voditeljema dr. Šusteršiču in dr. Kreku. Ob treh popoldne sta poročala oba gospoda na shodu v Preddvoru pod predsedstvom g. župana o važnih postavah, ki so se sklenile v državnem in dežel-nem zboru v korist kmetijstva. Priporočala sta, da naj se kmetje trdno oklenejo »Kmečke zveze". Tudi na tem shodu se je izreklo popolno zaupanje voditeljem in poslancem S. L. S.
Na katoliški shod bodo prišli iz Ljubljanske okolice tudi otroci v narodnih nošah in delali svojo skupino.
Pri «Glavni posojilnici* v Ljubljani znašajo samo konkurzni stroški že 150.000 kron.
V tem liberalnem polomu imajo advokati in upravitelji dobro pečenko.
Nebodijetreba. Kamila Theimer je naredila diagnozo, da so norčavi in histerični kranjski liberalci, ker so se ji dali za nos vlačiti. Nosovi otekajo. Ko počijo, bc grozno smrdelo. Katastrofa se bliža.
Dr. Glaser umrl. V deželni bolnišnici v Gradcu je zadnji petek umrl upokojeni profesor dr. Karo! Glaser, ki je kot profesor nekaj časa služboval v Kranju, pozneje pa veliko let v Trstu. Že kot dijak se je začel baviti z orientalskimi jeziki in s sanskriščino. Prevajal je potem celo življenje spise iz indskega, angleškega, laškega, španskega, francoskega in nemškega jezika na slovenščino. Dr. Glaser je bil celo življenje bolj priden, kakor čebelica. Zapustil je v rokopisu mnogo def. V Trstu je učil na gimnaziji slovenščino v vseh razredih. Spisal je obširno zgodovino slovenskega slovstva, katero je izdala »Slov. Matica". Sicer ta zgodovina tehnično ni dobro izdelana, a lahko se reče, da bi nihče drugi ne bil mogel dobiti skupaj toliko podatkov. Pokopan je bil Glaser v svojem rojstnem kraju v Hočah na Štajerskem. Čudno je, da so Slovenci o njegovi smrti izvedeli šele, ko je bil pokopan.
V Stari cerkvi pri Kočevju se je otvorila nova železniška postaja.
Č. g. Nik. Stazinskega, novega smlejskega župnika, je občinski odbor na Črnučah imenoval za častnega člana.
Na Soro bodo jutri pripeljali nove zvonove. Veliki zvon tehla 40 centov.
Prestave duhovnikov. Č. g karol Rupnik, ekspozit pri Sv. Joštu, je prestavljen za kurata na Erzelj, č. gosp. Josip Anžič, kapelan v Šraartinu, pojde k Sv. Joštu in na njegovo mesto pride č. g. Martin Dimnik, kapelan v Hrenovicah.
V Celovcu sta bila dne 21. t. m. pred deželnim sodiščem oproščena dva Dalmatinca, namreč notar marki Bona in advokat dr. Mičič iz Dubrovnika. Izkazalo se je, da sta bi.a od državnega pravdništva tožena na podlagi nekega napačnega dopisa v »Crveni Hrvatski*, češ da sta hujskala ljudstvo zoper vlado zaradi razpusta občinskih svetov v Spljitu in Šibeniku. Dokazalo se je pa, da nikogar nista hujskala, ampak sta izražala le veselje nad balkanskimi zmagami, in zato sta bila oproščena.
Velika poletna veselica v Postojnski jami. Letos se vrši prvič velika poletna veselica v Postojnski jami že v nedeljo, dne 3. avgusta.
V to svrho bodo vozili ta dan od vseh strani posebni vlaki za polovično ceno v Postojno. Ker bodo prihajali vsi vlaki šele popoldne v Postojno, je vstreženo p. t. udeležencem veselice tudi v tem oziru, da lahko obedujejo doma. Da bode veselica sijajna, v to nam jamčijo razne godbe, ki bodo koncertirale po jamskih dvoranah, podzemeljska restavracija in kavarna, uradovanje c. kr. pošte v jami, najrazličnejše zabave, ples itd. Veselica se vrši pri vsakem vremenu in se prične že ob eni uri popoldne ter traja neprehoma do 7. ure zvečer, vsled tega se lahko vsakdo po volji in želji pomudi pri raznih zabaviščih ter si kljub temu tudi lahko ogleda vse podzemeljske krasote te svetovnoznane jame.
Odbor S. D. Z. za Gorenjsko je na svojem občnem zboru, ki je bii včeraj na Brezjah, izvolil sledeči odbor: Predsednik: phil. Josip Ovsenek; podpredsednik: bogosl. Janez Jalen; tajnik: abit Jože Mavric; blagajnik: veter. Joško Jereb; knjižničar: bogosl. Janez Vindišer; revizorja: bogosl Janez Kalan in phil. Franc Koblar in društveni sodniki: semenišču! duhovnik Ivan Črnilec, phil. Vinko Tavčar in bogosl. Fran Frakelj. Zadnjo sredo pa se je od pododbora ločil Kamniški pododbor in si je na svojem ustanovnem shodu v Mengšu sestavil ta-le odbor: predsednik: phil. Ernest Aljančič; tajnik: iur. Dragotin Flerin in blagajnik: bogosl. Anton Zalokar.
Društvo absolventov kranjskih kmetijskih šol bo imelo svoj občni zbor v zvezi s poučnim izletom in predavanjem dne 3. avgusta v Medvodah. Zborovanje se bo vršilo v gostilni pri kolodvoru in se prične ob 10. uri dopoldne z naslednjim sporedom : 1. Nagovor predsednika. 2. Poročilo tajnika. 3. Poročilo blagajnika. 4. Volitev dveh pregledovalcev računov in njih namestnikov. 5. Volitev odbora. 6. Sprememba pravil. 7. Slučajnosti. Po zborovanju bo skupen obed. Popoldne ob dveh bo poučni izlet na deželno pristavo Robež pod vodstvom strokovnega učitelja. Vele-slavni deželni odbor je dovolil v ta namen svojo podporo.
Novi krajni šolski nadzorniki za kranjski okraj. Imenovani so bili v včerajšnji seji c. kr. okr. šolskega sveta za nadzornike šol tile gospodje: Za Javorje Janez Justin, za Dražgoše Franc Gartner. za Železnike in Martin Vrh Valentin Marčič iz Železnikov, za Smlednik Nikolaj Stazinski, za Gorice Jernej Zupane, za Kokro Jožef Povšnar, za Št. Lenart Franc Kokalj iz Zg. Luše, za Lučine Ivan Dolinar, za Šmartin Alojzij Šareč, za Velesovo Janez Grkrhan, za Malenski Vrh Janez Gantar, za Staro Oselico Mihael Božnar, za Podlonk Florjan Šmid, za Reteče Janez Meršolj, za Žabnico Karol Čik, za Selca Franc Šmid, za Trboje Martin Štular, za Trstenik Janez Mikš in za Soro Andrej Plešec.
V Osjeku je zgorel čepinski paromlin. Škode je 800.000 kron.
V Pulju so jedli vojaki strupene gobe in jih je več obolelo, da so jih morali dati v bolnišnico.
Mladost je norost, včasih pa tudi starost nori. Nedavno se je v gozdu pri Marali na Francoskem vršil dvoboj med dvema 72 let starima možema, ki sta bila svaka. Eden je dobil hude poškodbe na roki. Vzrok je bila 18 letna natakarica. Cherchez la femme.
Na Ogrskem so vsled zadnje povodnji reke izstopile, tako da je v mnogih krajih žetev uničena. — V Galiciji je povoden j napravila škode okoli 30,000.000 kron.
NOVEJŠE VESTI.
Gorica, 24. julija. Na Krasu sta pri volitvah zmagala liberalca dr. Gregorin in Dominko, drugod bo ožja volitev med novostrujarji in liberalci. Gregorčič je propadel in vsi dosedanji deželni odborniki. Na Furlanskem je zmagala katoliika stranka, ker je edina.
Belgrad, 24. julija. Bolgari še vedno napadajo Srbe. Bili so boji pri Vidinu in Pirotu in pri Črnem Kamnu. Bolgari so bili odbiti. Srbi so vzeli Belogradčik.
Sofija, 24. julija. Turki so vdrli v staro bolgarsko ozemlje proti Jamboli. Povsod more in požigajo. Ljudstvo beži pred njimi proti Sofiji.
London, 24. julija. Konferenca poslanikov je danes sklenila, da velevlasti ne bodo mirno trpele prehoda Turkov čez črto EnosMidia. Stavili so se razni predlogi o tem, kako bi se Turke pregnalo nazaj; do enotnega sklepa ni prišlo.
Bukarešt, 24. julija. V Nišu se srbski in bolgarski odposlanci niso zjedinili. Sedaj pridejo odposlanci vseh proti Turčiji združenih balkanskih držav v Bukarešt,' da se bo sklepalo o premirju.
Rim, 24. julija. Nekaj papeževih Švicarjev v Vatikanu se je spuntalo zoper svojega poveljnika in so jih odslovili.
Proti katoliškemu shodu v Ljubljani izsipajo liberalni listi cele koše psovk. Da bode pa od 23. do 25. avgusta govorilo v Ljubljani 30 nemških poslancev na mokraškem shodu, je tem srbskim narodnjakom čisto prav.
Za 12»
s! dobi lahko osakdo
prepričanje,
da ni pametno prati perilo, ne da bi bilo namočeno prej črez noč s pralnim izvlečkom »Ženska hvala". Saj se mora tudi sladkor prej razslopltl, predno kavo premešate. Zakaj torej nočete temeljito od-močiti nesnago s pralnim Izvlečkom „f enska hvala", da odide potem skoraj sama od sebe s Schkhtovlm milom In toplo vodo?
Poučni del.
Kako se varovati proti streli? Kakor dokazuje statistika, strela udari v človeka večkrat, kakor se navadno misli. Zato je prav potrebno, da ve vsak, kako se je najlažje obvarujemo. Zato še ni treba imeti smešnega strahu pred strelo, kakor ga pri nekaterih ljudeh opažamo. Splošno velja, da je človek varnejši proti sbeli v hiši, kakor na prostem, veliki hiši mnogo varnejši zopet kot v majhni koči. Okna in vrata bi imela biti zaprta. Šupa v kateri se nahajajo Živali je brezdvoma nevarnejša kot če je človek na prostem. Če si prisiljen ostati pod milim nebom, kadar treska, se izogibaj dratenih ograj in ne hodi v njih bližino. Blizu rek, ribnikov in pod posamezno stoječimi drevesi je nevarnost večja. Množica ljudi in čeda goved je nevarna. Vlaga in gorkota, ki prihaja od njih, najbrže vpliva privlačno na strelo. Tudi vsa drevesa niso enako nevarna, kakor uče natančna opazovanja. Najnevarnejši je hrast, najmanj nevarna bukev. Če se tedaj že zatečeš pod kako drevo, pojdi najrajši pod bukev, pod hrast pa nikakor ne.
Pa tudi pod bukvijo ne stoj tik ob deblu. V gozdu med drevjem se lahko reče, je človek popolnoma na varnem. Tudi pravijo, da je človek manj v nevarnosti, če sedi ali leži. Zato je pametno ob viharju s treskanjem, stopiti s konja ali z voza in imeti morebiti tudi dežnik raje zaprt. Se je že zgodilo da je v okovan dežnik treščilo.
Vročinska kap. V vročih soparnih dneh, posebno pri napornem delu ali hoji se zgrudi kdo nezavesten s temnovišnjevim obrazom, izbuljenimi očmi. Dihanje je naglo, močno, žila bije hitro, koža je vroča in suha. K temu se pridružijo še krči in hropenje. — Sleci takega nesrečnika, položi ga v senco, polivaj z mrzlo vodo, ako ne diha, napravi mu umetno dihanje. Ko se nekoliko zave, daj mu piti obilo vode, pa tudi kave in čaja.
Kačji pik. Pičeni ud trdo prevezi nad rano, izžgi (razbeljeno železo, ogelj) ali vsaj razširi in izsesaj rano. Pij mnogo močnih opojnih pijač (žganje, vino) ter preskrbi si naglo zdravniško pomoč.
Krvavenje iz nosa. Odpni si ovratnik, dvigni glavo in obe roki, dihaj počasi in globoko. Mrzel obkladek na nos ali na tilnik ne škodi. Zatakni si krvavečo nosnico globoko s čisto pavolo ali tenčico in jo tišči. Ako to ne pomaga dovolj, naj ti kdo prav tesno preveže nad lahti nad komolcem s kako elastično obvezo.
ZobozdraunlSki In zobo-::     tehniški afel]£ ::
Dr. Edv. (ilobočnlk, okrožni zdravnik in zobozdravnik, in Fr. Holzhacker, konc. zobotehnik
V KRANJU
v Hlebševi hiši, nasproti rotovža, je slavnemu občinstvu vsak delavni dan po 8. ure zjutraj do 5. ure popoldne in ob nedeljah od pol 8. ure zjutraj do 11. ure dopoldne izven velikih praznikov na razpolago. 16 52—29
Hiranje - reditev.
Proti hujšanju po bolezni vsled slabega teka ali podobnega, se mora na vse načine boriti. Kdor se v teh tre-notkih oprime Scottove emulzije, pride, kakor je že pokazala mnogokratna izkušnja, v dveh ozirih hitreje do cilja. Najprej povzroči
SCOTTOVA
emulzija
stalen dober tek, vsled česar se toliko več j6, kar že samo ob sebi povspešuje ojačenje. Drugič je pa Scottova emulzija nenavadno redilna in povzroči že sama v kratkem času ojačenje in reditev.
Ker se Scotova emulzija prireja iz izključno najčistejših in najboljših surovin, in učinkuje skozinskoz zanesljivo, si je pridobila svetovno priznanje kot najboljša emulzija iz ribjega olja. 8
Cena originalni steklenici je 2 K. 50 v. Dobi se v vseh lekarnah. Kdor posije 50 v v znamkah na SCOTT & BOVVNE, G. m. b. H., in se sklicuje na ta Časopis, dostavi se mu ena pošiljatev potom lekarne za poizkušnjo.
Radi preselitve proda Sfi v Radovljici takoj
enonadstropna ¿¡¡53
na Glavnem trgu, pod jako ugodnimi pogoji.
Izuanredno ugodna prilika SCT za trgovce. ~»l
Več se izve istotam 121 1
Glavni trg št. 37 v Radovljici.
Najboljše in najcenejše | Strešno krilo iz tovarne vMor.Žumperku
Zastopniki:     122 3—1
Franc Dolenz, Kron]
trgovina s špecerijo, zaloga cementa ,Salona' in oljnatih barv.
Anton Kašman, Skorja Loka, Ignac Morič, Jesenice, Jakob Lah, Rateče, Gorenjsko.
pVVTVTVVVTVVVTVTTVTTVTVIjVVVTVTVTVTVVVVVVVVVTVVTTVVTVVTVVVVVTVVVVVVVVVTVVT^
Pozor!      Pozor! \
Gospodinje, hčerke in kuharice! j
PREDHUftilJH
za sveže konzerviranje sadja, zelenjave, gob, raznovrstnega mesa in drugih živil za domačo porabo z slovečimi
WECK-ovimi pripravami
Franc Dolenz
se bodo vršila: dne 7.avgusta 1913v Kranju, v gostilniških prostorih gospe Marije Mayr, dne 8. avgusta 1913 v Tržiču, dne 9. avg. v Škof ji Loki. :: Fov-sod z začetkom ob pol 3. uri popoldan. Kraj predavanja se bo naznanil na lepakih in povabilih.
zastopnik za „WECK-ove priprave'
za Kranj in okolico, trgovina z špecerijo i. t. d.
123 2—1
Kaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaah
F. P. Uidic g Komp., uss^
tovarna zarezanih strešnikov ponudi v vsaki poljubni množini dvojno zarezani
strešnik-zakrivač
s poSeuno obrezo in priueznitn nastankom
BREZ ODPRTIN Nimfi! — STRESU POPOLNOMA UMIKI PRED NEVIHTAMI I
najpreprostejše, najceneje In najtrpežnejše kritje streh sedanjosti.
Na željo pošiljamo takoj vzorce in popis. 117 25-2 Spretni zastopniki se sprejemajo. I
i 1 ■
B B B B B B
L.
Ljudska posojilnica o Ljubljani
t
retfistrovana zatiru^n as neomejeno zavezo
v lastni hiši, Miklošičeva cesta St. 6, nasproti hotela „UHION" (;a frančiškansko cerkvijo)
obrestuje tira-     JS,3/ °/      brez odbitka nilne vloge po /4 /O    rentnega davka
Poleg neomejenega poroštva vseh članov In vrhu rezervnega zaklada, ki znaša blizu tri Četrt milijona Kron, jamči ace* vse denarje vložene i>rl „T^judskl nosojilnioi" tudi dežt^la Kranjska 115 25—2        as vsem svojim premoženjem In vso svojo do v ono moo^o.
•i
f
I i B
i 1 B
I
J
1C
8455