Štev. 387,
II.
1925.
Oglasni k
lavantinske škofije.
■e*
Vsebina. 12. Kanonično obiskovanje župnij in birmovanje 1. 1925. — 13. Zahvala sv. Očeta za Petrov novčič 1924. — 14. Dejanje sv. Detinstva. —» 15. Družba za širjenje vere.— 16. Slovstvo. — 17. Osebno naznanilo-
'12.
Z božjo pomočjo želim obiskati letos pet dekanij po načrtu, ki sem si ga napravil za bodočnost tako, da bo, navzlic prirastku štirih dekanij, mogoče v šestih letih obiskati vso škofijo. Obiskati namer j am kolikor mogoče vse župnije ; le resnično uvaževanja vredni vzroki bi me od te namere odvrnili. Ali nimajo oddaljene ali hribovske župnije pravice, da sprejmejo svojedobno škofa v svojo, četudi bolj preprosto cerkev?
Prihajal bom redno v župnijo popoldne. Iz posebnih vzrokov tudi šele zjutraj. Alto pridem zjutraj, izstopim pred župniščem.
Vsa slovesnost naj se godi po dosedaj veljavnih predpisih1. Samo to me je doslej podučila izkušnja, da je za katchizacijo bilo težko uloviti pravega časa. Če pridem popoldne, naj bo izpraševanje otrok takoj po prihodu. Če bi to ne bilo mogoče, pa ob službi božji po pridigi. Pouk otrok v verskih resnicah in krščanskih dolžnostih se mi zdi današnje dni izredno potreben in pomenljiv. Zato tudi ob tej priliki poživljam in prosim častito duhovščino, naj z vso resnobo in vstrajnostjo vršč katehetsko službo.
Povdarjam ponovno, da naj bo pogoščevanje duhovnikov preprosto. Imenitne gostije so za današnje dni — bridka ironija.
Prosim	naj	smatrajo	častiti gospodje	duhovniki
škofovo vizitacijo kot strogo cerkveno slovesnost. Zato naj gledajo na to, da čim največ vernikov sprejme zakramente sv; pokore in Evharistije in z apostolskim blagoslovom tudi popoln odpustek. Mladina in ostareli naj sc ob tej priliki zgrinjajo okrog obhajilne mize, talco bo vizitacija donesla obilo duhovnih dobrot in milosti, vernikom pa ostala v trajnem spominu.
Opravil pa bom kanonični obisk in delil zakrament svete birme
v dekaniji Velika Nedelja:
1.	v soboto	9. maja	1925	pri Veliki Nedelji,
2.	nedeljo	10.	„	„	v Ormožu,
3.	pondeljek	11.	„	„	v Središču,
> Codex I.C., can. 786—800. — Actiones et constitutiones Syn. dioec. Lav. 1900. Cap. XXXV11I. et LI,
i.j	in birmovanje leta 1925.			
4.	torek	12.	maja 1925 pri Sv. Boi fenku na Kogu,	
5.	sredo	13.	55	„ pri Sv. Miklavžu,
6.	četrtek	14.	55	„ pri Svetinjah,
7.	soboto	16.	15	„ pri Sv. Tomažu in
8.	nedeljo •	17.	55	„ pri Sv. Lenartu bl. V. N.
			V deli	ani ji Za vrče:
1.	v nedeljo	14.	junija	1925 v Zavrču,
2.	pondeljek 15.		55	„ pri Sv. Barbari v H.,
3.	torek	16.	55	„ v Leskovcu v H.,
4.	sredo	17.	55	„ pri Sv. Vidu in
5.	četrtek	18.	55	„ „ Sv. Trojici v H.
	V dekaniji			Maribor d. dr. br. :
1.	v nedeljo 21.		junija	1925 pri Sv. Lovrencu na P.,
2.	pondeljek 22.		55	„ „ Sv. Mariji v Puščavi,
3.	torek	23.	55	„ v Rušah in
4.	sredo	24.	55	„ v Limbušu ;
5.	nedeljo	•12.	julija	„ pri Sv. Magdaleni v Ma-
riboru bo samo kanonična vizitacija.
V dekaniji Marenberg :
1. v soboto 4. julija 1925 na Muti,
2. nedeljo 5.	„	„	v	Marenbergu,
3. pondeljek	6.	„	„	na	Remšniku,
4. torek	7.	*„	„	„	Breznem in
5. sredo	8.	„	„	„	Kapli.
V dekaniji Staritrg :
ri	v nedeljo	19. julija		1925	pri Sv. Martinu,
2.	pondeljek 20.		55	n	., Sv. liju pod T.,
3.	torek	21.	55	yi	v Doliču,
4.	sredo	22.	55	»	pri Sv. Vidu nad V.,
5.	četrtek	23.	55	«	„ Sv. Miklavžu,
6.	soboto	25.	55	*	v Podgorju,
7.	nedeljo	26.	55	n	v Slovcnjgradcu,
8.	pondeljek 27.		55	»	v Starem trgu,
9.	torek	28.	55	n	pri Sv. Roku na Selah,
10.	sredo	29.	55	»	„ Sv. Danielu v Razboru,
11.	četrtek	30.	55	n	v Pamečah,
12.	soboto	1. avgusta		«	na Kronski Gori in
13.	nedeljo	2.	55	»	pri Sv. Janezu, bi. Dr.
Maribor, dne 11. februarja 1925.
t Andrej, škof.
13.
Segreteria di Stato di Sua Santità. Nr. 37871.
Zahvala svetega Očeta za Petrov novčič 1924.
Dal Vaticano, 8. Gennaio 1925.
Illustrissime ac Reverendissime Domine!
Pietas tua, cleri populiquc istius dioecesis erga Sanctam Sedem egregie enituit in Petriana Stipe Din. 35.000 quam tu Beatissimo Patri offerendam nuper misisti.
Vix dixerim quam paterno gratoque animo Augustus Pontifex acceperit novum hoc dilectionis argumentum studiumque vestrum in relevandis Apostolicae Sedis neccessitatibus, temporum acerbitate auctis. Dum
vero pro huiusmmodi caritatis officio, necnon pro oblatione Din. 4.000 Archibasilicac Lateranensi reficiendae, Sanctitas Sua plurimas gratias persolvit, uberrima tibi, necnon piis oblatoribus, caelestia munera a bonorum omnium Largitore precatur, atque amorem filiorum paterna dilectione vicissim rependens, Apostolicam Benedictionem Amplitudini Tuae, clero populoque tuae vigilantiae commisso peramanter in Domino impertit.
Haec dum tibi libenter renuntio, sensus existimationis maximae in te meae confirmo, meque profiteor Ill.mo ac Rev.mo Domino	Amplitudini	Tuae
D.no Andreae Karlin,	addictissimum
Episc. Lavantin. Maribor.	P.	Card.	Gasparri.
14. Dejanje sv. Detinstva.
Gospodje kateheti, ki širijo med šolsko mladino misijonsko Dejanje sv. Detinstva, se opozorijo na dosedanja tozadevna navodila v „Oglasniku“ in se prosijo, da pošiljajo prispevke z natančno označbo šole in kateheta ali sproti, ali bolje, ob koncu šolskega teta, gotovo pa do konca meseca oktobra. Poročilo se naslovi na škofijski ordinariat, denar pa se pošlje s položnicami Misijonske zveze z označbo namena.
Vestnik za leto 1924 se je poslal vsem gg. katehetom : ako ga kdo ni dobil, naj to naznani škofijskemu vodstvu Dejanja (P. Gratus Kostanjšek, Maribor, frančiškanski samostan).
Svetinjic ni in jih ne bo v doglednem času, ker
so predrage. Podobice se dobijo ali pri vodstvu Dejanja, ali pri vodstvu Misijonske zveze. Treba jih je le naročiti.
Nabiralne pole niso neobhodno potrebne ; morejo se, ako dobro služijo, načrtati po že razposlanih vzorcih. Lahko pa tudi ima katehet vse podatke v svojem zapisniku učencev.
Prispevki znašajo mesečno 25 p, letno 3 Din. — Revni učenci so tudi z manjšimi zneski deležni duhovnih dobrot sv. Detinstva ; kdor da več, bo imel več zasluženja.
Priporoča naj se otrokom pobožna molitev za razširjenje svete vere med paganskimi otroki.
15.
Leta 1924 je bila kanonično ustanovljena Družba za širjenje vere (DŠV) v ljubljanski in mariborski škofiji. Gg. duhovniki so jo že po mnogih župnijah vpeljali. Nam duhovnikom gotovo ne bo potreba še posebej ponavljati motivov, zakaj se vneto trudimo, da tudi ta svetovna misijonska družba med nami požene krepke korenine in se mogočno razraste. Zeto naj sledi le nekaj opomb o organiziranju DŠV.
1. Kako organizirajmo DŠV. Če v kateri župniji DŠV še ni organizirana, povabi dušni pastir najbolj vnete agitatorje, ki jih vsak v svoji župniji gotovo dobro pozna (iz Mar. družb, prosvete, Orla, Orlice, tretjega reda itd.), na sestanek. Razloži jim namen in apostolsko važnost te misijonske družbe, daj vsakemu knjižico „Družba za širjenje vere“, da morejo družbo še obširneje spoznati in pri agitiranju o njej govoriti. Obenem župnik vsakemu, ki hoče postati pospeševalec te družbe, izstavi desetnijsko polo,
Družba za širjenje vere.1
ki obsega prostor za deset članov (desetnijo) ; opremljena bodi z župnim pečatom, kajti potrebno je, da že vnaprej preprečimo vsako zlorabo misijonskih zbirk. Imena teh agitatorjev, bodočih desetnikov oziroma desetnic (kajti moški in ženske so poklicani na to delo) si vodnik (župnik ali po njem pooblaščeni duhovnik) vestno zapiše, da ve, komu je važno stvar zaupal. De-setnijske pole naj opremi tudi z zaporedno številko ! — Zdaj naj desetniki nabirajo člane, če le mogoče vsak v svoji bližnji okolici ; na polo naj vpišejo članov priimek, ime, bivališče s hiš. št., zato da bo tudi morebiten desetnikov naslednik člane lahko poiskal ; gredo pa naj prav do vseh župljanov, tudi do versko mlačnih ! Ko so desetniki nabrali članov za vso desetnijo ali pa vsaj nekaj, naj pole in denar prineso
vodniku ; ta prejem denarja potrdi s tem, da spodaj
Po ljubljanskem škofijskem listu 1924, štev. 9, str. 107 nsl.
zapiše v svojo in desetnikovo vednost sprejeto vsoto ; priglašenim članom pa izstavi sprejemnice (podobice), ki obsegajo članske pravice in dolžnosti in ki jih nato desetniki oddajo članom. Imena vseh priglašenih članov pa si vodnik sproti ali pa vsaj koncem leta zapiše v članski imenik, ki bodi urejen po abecedi; kajti članov v župniji naj ne bo morda le 50 ali 100, kakor je to pri bratovščinah, ampak naš vzor je: vsi katoličani, ki so že izpolnili 12 let, naj postanejo člani DŠV, če hočemo, da se misijonska misel zaseje tako kakor zasluži, in da bomo misijonom res znatno pomagali, in da ne bomo v misijonskem delu zaostajali daleč za drugimi narodi, in da sedanji misijonski vek prav preživimo ! Saj smo vsi katoličani dolžni, da pokažemo Bogu hvaležnost za dar sv. vere tudi v dejanju ! — Kolikokrat na leto bo vodnik sprejemal miloščino in člane vpisoval, je seveda največ odvisno od njegove previdnosti, toda naj se tej previdnosti vedno pridružuje tudi gorečnost, da se ne bomo strašili dela! Saj smo pri vstopu v Unio cleri kot glavno dolžnost prevzeli nalogo „promovendi pium opus missionum“. Torej tudi v nas „exardescat sacri apostolatus zelus !“ — Koncem leta vodnik vsaki desctniji kar na poli uradno potrdi prejem skupne vsote, ki jo je desctnija v tistem letu nabrala. Obenem pa vsakemu desetniku takoj izroči novo polo, opremljeno z isto zaporedno številko, za prihodnje leto. Število članov (ne pa imen) in članarino pa pošlje školijskemu vodstvu I)ŠV, kar se najlažje zgodi s položnico Misijonske zveze. Na položnico se zapiše označba DŠV. Zopet se opozori na to, da so te položnice tistim, ki jih želijo, vsak čas na razpolago. Desetnijske pole vodnik potem shrani, članom pa jih na zahtevo pokaže, tako da se lahko vsak prepriča, jeli desetnik njegov prispevek pošteno ■odrajtal ali ne; lahko pa tudi vodnik že potrjeno polo izroči desetniku, da jo on pokaže lanskim članom in tako sebe krije. Seveda bo vodnik svojim župljanom v veselje vsako leto tudi s prižnice povedal, koliko so preteklo leto nabrali za DŠV in jih ob tej priliki navduševal za nadaljnje delo. Škofijsko vodstvo pa bo tudi objavljalo letni obračun o vseh prejemkih in izdatkih, da bomo vsi imeli potrebni pregled o napredku DŠV po vseh župnijah škofije.
2.	Kakšen pomen ima organiziranje po desetnijah. Morda gospodje ne bodo v vseh župnijah organizirali DŠV po desetnij ah, pa tega tudi ne zahtevajo ne splošna ne naša pokrajinska pravila. Toda kjer je mogoče, naj se vpelje DŠV po desetnijah. Zakaj? Desetnij a je skupina desetih članov DŠV, ki jo zbere in vodi eden teh članov, imenovan desetnik ali desetnica. Desetniki če le mogoče vsak mesec pobirajo misijonsko miloščino ali članarino po en dinar od člana (pri skrajno revnih po pol dinarja). Na ta način se 1. pomlaja vnema članov za misijone, ker toliko-ikrat o njih slišijo ; gotovo je že ta propaganda misi-
jonske misli več vredna kot tisti skromni mesečni dinar; pa tudi na družbeno molitev desetniki člane večkrat spomnijo. Za vsako desetnijo naj duhovni vodnik naroči po en izvod „Katoliških misijonov“, glasilo DŠV, ki bo krožil med člani desetnije in nazadnje ostal desetnikova last ; kajti nekateri člani se morda sami ne bodo mogli naročiti na list, tako ga bodo pa vendarle brali. Naročnina teh izvodov naj se poravna iz nabranih prispevkov, ter se ta izdatek izkaže v obračunu koncem leta. — 2. Desetniki sami bodo s tem delom postali vneti agitatorji in čez nekaj let bomo imeli misijonsko armado, ki bo kos še večjim nalogam. —
3.	Pa tudi prav te desetnije bodo rodile misijonske poklice, kakor ob času Filipa in Pavline Jaricot, in tako nam bo ta osebni stik množil število misijonskih patrov, bratov, sestra. — 4. Člani bodo razbremenjeni, ker en dinar na mesec podariti ni veliko in gotovo bodo radi dali še več ; tudi jim vsa pota prihrani desetnik. 5. Razbremenjeni bodo vodniki DŠV po župnijah, ker bo prav po desetnijah prešlo glavno agitacijsko delo na ramena laikov.
Lahko seveda se organizira tudi po drugačnih skupinah n. pr. tako, da pospeševalci gredo okrog z nabiralnimi polami in mesečno ali pa v drugačnih obrokih pobero članarino od poljubnega števila članov, če manjka agitatorjev ; lahko tudi en pospeševalec ali pospeševalka oskrbuje več desetnijskih pol ; lahko tudi (to je tretji način) kar župnik ali njegov pooblaščenec (duhovnik) kakor pri bratovščinah vpisuje člane v svoj članski imenik in pobira članarino. Vendar pa tistih prednosti ne bo, kakor jih rodi dobro izvedeno organiziranje po desetnijah. Stotnij in tisočnij zdaj splošno nikjer ne uvajajo in jih zaenkrat tudi nam ne kaže.
Da se bo DŠV še laže vpeljala, je škofijsko vodstvo dalo za 1. 1925 natisniti desetnijske pole, ki jih bodo gg. vodniki gotovo veseli, ker jim bodo prihranile dosti dela, vodstvo DŠV pa poenotile.
Kadar potrebujejo gg. vodniki družbenih tiskovin (knjižic, letakov, sprejemnic, položnic, pol), ali imajo koristen nasvet, ali hočejo kaj vprašati, ali pa pošiljajo letna poročila o stanju članov, naj pišejo kar uradno na škofijski ordinariat.
3.	O glasilu DŠV. Po glavnih pravilih Družbe za širjenje vere, je naloga svetov ustanovljenih med posameznimi narodi skrbeti, da se bistvo in namen pobožne družbe primerno objavlja, zlasti v knjigah in listih primernim posameznim narodom ; tem je predvsem prištevati letopise o razširjanju sv. vere.
Za uspešno misijonsko delo sv. Cerkve je bil in je tisk neprecenljive važnosti in vrednosti. Že Pavlina Jaricot, soustanoviteljica DŠV, je razmnoževala poročila misijonarjev, da so jih člani brali (knjižica DŠV 10).
Znano je, da se imamo za premnogo misijonskih in duhovniških poklicev zahvaliti uprav poročilom o katoliških misijonih v letopisih katoliških misijonov.
Zato skoraj ni potrebno gospode duhovnike vnemati, da pospešujejo razširjanje misijonskega berila.
Naš slovenski misijonski list so „Katoliški misijoni“, ki so jih oktobra 1923 začeli izdajati naši slovenski misijonarji lazaristi. „Skrbeti hočejo, da sc goji misijonsko zanimanje doma. Z misijonskim glasilom — in le z njim bomo lahko uspešno vršili ta svoj namen .. . „Kat. misijoni“ bodo verno glasilo vseh katoliških misijonov, glasilo vseh 40.000 misijonarjev in misijonark . . . bodo pa tudi ogledalo misijonskega „gibanja d orna“ (Katol. misijoni 1, 1).
„Katoliški misijoni“ so postali s početkom drugega letnika tudi glasilo DŠV. Kakor pa ta družba v našem misijonskem stoletju katoličanom kliče : Vsak že 12 let stari katoličan bodi naš član, tako tudi toplo priporoča: Vsaka družina, pa tudi vsak katoličan, ki si sam kaj prisluži, zlasti pa vsak član DŠV bodi naročen na „Katoliške misijone“, da mu pomagajo spoznavati in ljubiti veliko božje delo, misijonsko delo, in si s tem prikliče iz nebes blagoslova in plačila, ki so ga deležni apostoli!
Škofijsko vodstvo DSV v Mariboru.
16. Slovstvo.
1. Dr. Mihael Opeka, Zgodbe o Človeku.
Dvajset govorov za smer življenja. — V Ljubljani 1925.
Zopet nova skupina cerkvenih govorov slovitega propovednika na leci ljubljanske stolnice ! Že marsikatero poglavje katoliške dogmatike in morale je obdelal kanonik-homilet dr. Opeka ter je najprej z živo besedo, potem pa potom tiska vnemal izobražence in preproste vernike za resnice svete vere in za krščanske čednosti, za vzorno družinsko življenje, za zvestobo do matere svete Cerkve, obenem pa jih odvračal od nevere in greha. V zgoraj imenovanih pridigah reši najvažnejša vprašanja: Odkod je človek? Kaj je njegov prvotni namen? Kaj vzrok vsega zla na svetu? Kaj odrešenje od tega zla? Kaj človeka poslednji cilj in konec? — Od prave orientacije v teh vprašanjih je za posameznika odvisna usoda v večnosti. Vprav misijonsko delo bodo izvršili pridigarji v mestih in na deželi, ako bodo odgovore na ta vprašanja svojim vernim poslušalcem podali v stvari tako temeljito in v obliki vsaj približno tako dovršeno, kakor sc je to zgodilo v zgoraj označeni knjigi.
Novo, lično opremljeno delo bodi lavantinski duhovščini toplo priporočeno. Dobiva se v prodajalni K. T. D. H. Ničman v Ljubljani. Cena Din. 28'—, s poštnino Din. 1 50 več.
2. Anton Mrkun, Božje Kraljestvo na zemlji.
Prva knjiga: Poganski misijon. — V Ljubljani, 1924.
V primeroma drobni knjigi (156 strani) nam pisatelj razloži najpoglavitnejše stvari, ki jih je treba vedeti o misijonih sploh in posebej o misijonih med pogani. V prvem delu podaje misijonsko teorijo. Raz-
pravlja o misijonskem pojmu, utemeljuje potrebnost misijonskega dela, govori o misijonskem vodstvu in delavcih, o načinu in namenu misijonskega dela in o misijonskih sredstvih ter poda pregled misijonov po vsem svetu. Drugi del vsebuje 66 kratkih načrtov za misijonski poduk iz božjih in cerkvenih zapovedi, iz evangeljev in iz cerkvene zgodovine. Tretji del uči, kako naj organiziramo doma delo za misijone.
Bogata in raznolična, obenem velezanimiva vsebina času primerne knjige bo dobrodošla dušnim pastirjem in vernikom, ki hočejo pospeševati dandanes tako potrebno in zaslužno misijonsko delo. Želeti bi bilo, da bi si knjigo naročili ne le zasebniki, marveč zlasti župnijske in društvene knjižnice, kjer bi bila vsem prijateljem misijonov na razpolago. — Stane broširana Din. 50—, vezana Din 60 — brez poštnine. Dobi se pri pisatelju (župni urad na Homcu, p. Radomlje) in pri Naši Slogi, Ljubljana, Poljanski nasip 10.
3.	Der Seelsorger. Monatsschrift für zeitgemäße Homiletik, liturgische Bewegung und seelsorgliche Praxis. Herausgegeben im Aufträge der österr. Leogesellschaft durch Kanonikus Karl Handloß. Verlagsanstalt Tyrolia. Schriftleitung: Wien I., Stephansplatz 3. — Verwaltung: Wien VI., Mariahilfer-straße 49.
Z novim letom 1925 je začel izhajati imenovani list. Prva številka obeta, da bo prinašal mnogo dobrega gradiva za pridige in vobče praktična navodila za uspešno dušeskrbje. — Na prošnjo izdajatelja se duhovščina opozori na list, ki bo pri znanem pomanjkanju domačega homiletičnega slostva marsikaterem dobro služil. Polletna naročnina znaša za Jugoslavijo 40 Din.
starosti.
17.
Osebno naznanilo.
Umrl je zlatomašnik g. Vincenc Hauman v p. pri Sv. Ani v Slov. goricah, dne 17. svečana 1925, v 77. letu svoje Priloga. Položnica Misijonske zveze lavantinske, duhovščine.
Lavantinski škofijski ordinariat v Mariboru,
dne 20. februarja 1925.
Izdaje lavantinski škofijski ordinariat. — Urejuje dr. Ivan Tomažič. — Tiska tiskarna sv. Cirila v Mariboru.