LETO XXIX — Številka 41	13. oktobra 1977	Cena 4.— šil. (4 din)
p°štnina plačana v gotovini	P. b. b.
Erscheinungsort Klagenfurt	Verlagspostamt 9020 Klagenfurt
Wagner občuje $ Slovenci preko odvetnika
Deželni glavar Leopold Wagner je v današnji dobi totalne komunikacije našel novo komunikacijsko sredstvo: s koroškimi Slovenci občuje preko svojega odvetnika. Najnovejši Wagnerjev način komuniciranja (tujka, ki pomeni po slovensko občevanje, biti v zvezi) s koroškimi Slovenci so tako imenovani odgovori po določilih tiskovnega zakona, s katerimi osrečuje preko svojega odvetnika uredništva slovenskih listov. Prejšnji teden je imel tako čast Slovenski vestnik, sedaj pa je sprejel štiri in pol strani dolg odgovor tudi Naš tednik in ga bo moral v določenem roku tudi objaviti.
Zadeva z odgovori pa je zelo kočljiva, kakor številni bralci že vedo, saj je NT večkrat prizadet od takih odgovorov; časopis nekaj napiše, nekdo se čuti prizadetega
in odpošlje odgovor, češ da pisanje časopisa ni res. Po zakonu pa je vseeno, če odgovor odgovarja dejstvom ali pa je poln neresnic, ustrezati mora samo oblikovnim predpisom. Časopis pa mora vsak tak odgovor objaviti. Tudi NT ga bo moral in ga v tem primeru celo rad. Kajti Wagner ni odgovoril na katerokoli poročilo v NT, ampak na pismo globaških občanov deželnemu glavarju, ki smo ga objavili pred tremi tedni. Globašani so ga prosili za diskusijo o položaju koroških Slovencev. Wagner je sicer pozitivno odgovoril, a je hkrati poslal Našemu tedniku odgovor, v katerem skuša zanikati vse očitke in pomisleke globaških Slovencev, o katerih so hoteli diskutirati z Wagnerjem. Diskusija naj bi bila že prejšnji teden, toda zaradi terminskih neugodnosti bo
šele pozneje. Ker je Wagner že na prošnjo Globašanov reagiral z odvetnikom, in moramo prinesti Wag-nerjev odgovor brez vsake diskusije, se sprašujemo, ali bodo na to diskusijo tudi Globašani nastopili s svojimi odvetniki?
Solidarnostni telegram
Iz Salzburga je dospel solidarnostni telegram s sledečim besedilom: ..tajniku narodnega svet kor slov viktringer ring 26 9020 Celovec — filip tribunal ki ga inscenira državna oblast proti tebi je hkrati tribunal proti vsem ki se borijo za pravice kor Slovencev zato ti ob tem nesramnem primeru kriminalizacije izrazimo svojo solidarnost — ferdi helga travdi hannes france franc mirko monika in pepca iz Salzburga".
UVODNIK
Politični značaj Procesa proti tajniku NSKS Filipu Waraschu
133 je proces proti osrednjemu taj-Hiku naše organizacije političen pro-Ces! je zapisano že v obtožnici sami. Med vzroki, zakaj je Filip VVarasch obtožen, je že sprva navedeno, da je Filip VVarasch koroški Slovenec in absolvent Slovenske gimnazije.
Vrhovni koroški državni tožilec dr. Stoiser pa ni le obtožil Filipa Wara-scha, ne, proti vsem pravnim normam i® Po lastni milosti in nemilosti kratko-malo obsodil v več intervjujih tega slovenskega politika, ne da bi imel dru-9ega dokaza za to dejanje razen dvom-Ijivih izjav ovaduškega starca. Dr. Stoiser pa ni morda katerikoli privaten Pravnik, ki izreka svojo osebno sod-130 k temu primeru, akoravno tudi tega ne bi smel storiti. Ne: dr. Stoiser je vrhovni zastopnik državnega tožilstva države, ki nam tudi po dvaindvajsetih letih noče dati v členu 7 zajamčenih pravic.
Filip VVarasch je bil in je prav tako ^ot jaz in ostali zastopniki osrednjih °rganizacij vedno član slovenskih de-togacij pri pogajanjih z vlado avstrijske države za dosego naših osnovnih narodnih pravic. Oblast vrhovnih zastopnikov te države si je prozorno obtožbo Obrala iz naše srede svojo žrtev, o ka-'®ri misli, da ji je nadvse neprijetna 'n da bi tako morala utihniti.
Koroški politiki ter koroški dnevniki v zvezi s koroškimi Slovenci vedno Večkrat uporabljajo besede kot »ekstre-rn's*'“, »teroristi" ter »izvenparlamen-terna opozicija" (APO). Brez da bi lrr|eli dokaza. Da take trditve ne bi °stole neverodostojne (vse laži se enkrat izražajo kot take), je bilo treba Pogumnega slovenskega politika, ki ni °tol kloniti diktatu strank, opečatiti 01 terorista in tako zadovoljiti mnenje "hvaležnega" koroškega ljudstva.
Temu koroškemu ljudstvu pa je trn , °oeh in peti tudi Slovenska gimna-'ia. Na heimatdienstovski demonstra-°iji So jo označili kot »veliki strup", občem koroškem mnenju pa previa-uie predsodek, da je Slovenska gim-nazija leglo nemirov. v.^arasch je torej trojno sumljiv: pr-IC’ Ker je Slovenec, drugič, ker je ab-v®nt Slovenske gimnazije in konč-0 tretjič zaradi obdolžitve nekega Gultlerja.
pe ima postopek proti Waraschu ne-da| objektivnega, potem kvečjemu to, 'zrecno dobro zrcali koroško menta-6*° 'n koroške želje: olitični in narodni monenti so v trd-r6CliU °htožbe, ne sum zločina. To je ilTl0 ne *e m' koroški Slovenci, to žrt ^r'2na*a tudi državna oblast, katere ev l‘e naš Filip VVarasch.
Dr. Matevž Grilc
Sporazumevanje med Avstrijo in Jugoslavijo na progi Dunaj - manjšina - Ljubljana - Beograd
Predsednik CK ZKS Franc Popit in sekretar IK Franc Šetinc sta v torek sprejela predstavnike obeh osrednjih organizacij koroških Slovencev. Delegacijo sta vodila dr. Matevž Grilc, predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev ter Franci Zvvitter, predsednik Zveze slovenskih organizacij koroških Slovencev.
Predsednik CK ZKS Franc Popit je v pozdravni besedi izrazil, da se matični narod in SFR Jugoslavija stalno zanimata za položaj narodnih manjšin v sosednjih državah:
»Morda bi ob tej priložnosti veljalo reci nekaj besed o tem, kako nekateri odločujoči avstrijski krogi gledajo na odnose z Jugoslavijo in napačno ocenjujejo tudi naša notranja razmerja. Očitno pa so sprevideli, da se ne izplača več igrati na karto razlik med Beogradom in Ljubljano, kadar gre za vprašanje odnosov z Avstrijo, posebej tudi v odnosu do naše manjšine. Pri tem je važno vedeti, da imajo v našem sistemu republike svojo besedo tudi pri kreiranju in oblikovanju naše mednarodne oziroma zunanje politike.
Pomembno vlogo v odnosih s sosedi ima manjšinska politika, to je odnos do manjšin, ki so po našem pojmovanju samostojen subjekt. Istočasno pa lahko tudi most prijateljstva med državami in narodi. Jugoslavija in Slovenija sta zainteresirani za dobre sosedske odnose tudi z Avstrijo. Jasno pa je, da se ti lahko maksimalno razvijajo le ob spoštovanju in uresničevanju državne pogodbe, katere sopodpisnik je tudi Jugoslavija. Možnost za izboljšanje odnosov, za ustvaritev ozračja obojestranskega razumevanja leži torej na relaciji manjšina — Ljubljana — Beograd. O tem vlada popolna enotnost naših ljudi ne glede na svetovnonazorska gledanja, saj nam je vsem še pred očmi, kaj so hoteli napraviti z nami nemški nacisti za časa rajha, ko so nas hoteli kot narod izbrisati iz zemljevida in ko smo se borili za svoj obstanek. Zato smo toliko bolj občutljivi in reagiramo na podobne metode, ki se uporabljajo proti našima narodnima skupnostima v Avstriji. Ne moremo kar tako preko dejstva, da so Avstrijci predstavljali pretež-
ni del okupacijskih čet in bili udeleženi pri grozodejstvih, ki jih je počel nemški vvehrmacht v Sloveniji. Od 4000 vojnih zločincev v Jugoslaviji je bila polovica avstrijskega porekla. Zato ni čudno, da lahko v Avstriji ostanki neonacizma in fašizma nemoteno delujejo tudi danes, čeprav se je Avstrija v državni pogodbi zavezala, da ne bo dovolila obnavljanja organizacij, ki bi delovale s teh pozicij. Do neke mere bi še razumeli obnašanje avstrijskih strank, ki računajo z volilnimi glasovi ostankov neonacizma, težko pa razumemo obnašanje socialdemokratske stranke.
Želim poudariti, da nam ni potrebno odpirati manjšinskega vprašanja z Avstrijo zaradi naših no-trajnih ali zunanjepolitičnih potreb. Nasprotno, ugled Jugoslavije v svetu zaradi naše neuvrščene politike še nikoli ni bil tako velik kot je sedaj."
V nadaljevanju so predstavniki obeh organizacij koroških Slovencev gostitelje seznanili s položajem koroških Slovencev, zlasti po sprejetju avstrijske 7. julijske za-
konodaje. Poudarili so velik ugled SFR Jugoslavije v svetu in pomen, ki ga ima to dejstvo za položaj slovenske manjšine v Avstriji.
Kar zadeva reševanje problematike manjšine, so odnosi med obema osrednjima organizacijama koroških Slovencev ter vlado in političnimi strankami, zastopanimi v avstrijskem parlamentu, takorekoč zamrznjeni, je dejal dr. Franci Zvvitter.
Čeprav avstrijski uradni krogi vedo, je dejal dr. Matevž Grilc, da manjšina ne more sprejeti 7. julijske zakonodaje, pa koroške Slovence prepričujejo, da naj se spo-prijaznijo z zakonskimi rešitvami. Manjšina se zaveda, da se bo morala za svoje pravice, ki izhajajo iz avstrijske državne pogodbe, izboriti predvsem sama ter s pomočjo domače napredne javnosti in demokratičnih sil v Avstriji. Istočasno pa je pripravljena na razgovor z vlado in na skupno iskanje za koroške Slovence sprejemljivih rešitev. Pri tem pa pričakuje pomoč tudi od napredne mednarodne javnosti, matičnega naroda in SFR Jugoslavije.
10. oktober: obnovljena želja po nemški Koroški
ms%st

*	*	* e
temveč smatrajo kot svoj praznik avstrijski nacionalni praznik 26. oktobra. Čudno, da veljajo za številne Korošce očitno še danes Steinacherjeve besede, ker mnogi 26. oktobra demonstrativno ne izobesijo zastave.
Solidarnostni komite pa se je spomnil 10. oktobra na drug način: ob Rjavškem jezeru je priredil »oktobrski tabor" z bogatim sporedom. Na spodnji sliki: paradni nastopajoči „Schmetterlinge“, levo: številna publika v šotoru.
tragerjev, češ da je takšno gibanje danes bolj potrebno kot kdajkoli, pa postaja prav tako bolj pe-netrantna kot kdajkoli. Zgodovinska laž okoli desetega oktobra, ki se prodaja na takih prireditvah, danes zaradi zaprtih arhivov prav tako najde hvaležne odjemalce kot
ba: le eno desetletje imajo zmagovalci plebiscita čas, da »spreobrnejo" zapeljane Slovence nazaj k pravi koroški nemški kulturi, ki je že vedno imela nadvlado nad slovensko podkulturo. Pa tudi Stei-nacherjevih pripovedovanj se raje nihče ni dotaknil, ko je le-ta v knji-
Letošnji deseti oktober je mimo. Tudi želje, naj bi bila (ostala) Koroška »nemška, svobodna, nedeljena". Živih brambovcev je vedno manj, argumentacija traditions-
poprej. Za nas koroške Slovence je namen 10. oktobra jasen: služi vsakoletnemu obračunu, kako daleč se je izpolnila takratnega deželnega glavarja Lemischa oblju-
gi »Sieg in deutscher Nacht" priznal, da se brambovci niso borili za enotnost Koroške, temveč za priključitev k Nemčiji: ,„Nemčija‘ nismo smeli klicati, .Avstrija* nismo hoteli, torej je postal naš bojni klic .Koroška*." Torej je bilo propagandistično vodstvo brambovcev že tedaj izdajalsko, pa tudi pozneje, ko so za ceno priključitve k Hitlerjevi Nemčiji hoteli prepustiti južno Koroško Jugoslaviji.
Koroški Slovenci se takega lažnega praznika raje niso spomnili,
Prikazali so resnični obraz 10. oktobra
10. oktober koroških Slovencev
Pretekli teden so praznovali 57-letnico ljudskega glasovanja, 10. oktobra 1920 in kot vsako leto vzamejo to mnogi ljudje kot vzrok za praznovanje zmage nad Slovenci in za protimanjšinsko gonjo. Ni se kaj spremenilo na dejstvu, da je 10. oktober bil in bo najbrž še vnaprej višek vsakoletne gonje proti slovenski narodni skupnosti, pa naj
KHD ali KAB trdita prav kar hočeta. Na prireditvi Abvvehrkampfer-bunda v koncertni dvorani je nadvse surovo napadal slovensko narodno skupnost nam že znani inž. Stourac, kateri je svoj govor končal z besedami: .....kakor dolgo
bo nosila naša mladina rdeče-belo-rumeno zastavo, tako dolgo, gospodje in gospe, bo ostala Koro-
Veliko hrupa za nič
V Šentjakobu v Rožu so tudi letos proslavljali 10. oktober. Kot vsako leto so se tudi letos zbrali pred brambovskim spomenikom pri trgu in se spominjali slavnih junaštev leta 1920. Nabralo se je kar nekaj ljudi, le tistega, ki so ga najbolj hrepeneče pričakovali, ni bilo na proslavo.
Pa so že prej čisto vse pripravili kot se spodobi. Žandarmerija je zaprla cesto skozi Šentjakob, kot to delajo ob vseh večjih tovrstnih proslavah. Na trgu je bil koncert godbe na pihala, „plackoncert“, kot se to reče čisto pravilno. Bilo je žandarmerije vse sivo. Po pričevanju prič je bilo vsaj toliko žan-darjev kot drugih udeležencev, če ne celo več. Gospodje varnostni organi so pregledali poslopje slovenske Posojilnice in potem še zaprli s kordonom celi trg od trafike do mesnice, s tem pa tudi dostop do gostilne Podgrad. Tudi žaromete so postavili in celo kamero so pripravili, da bi posneli morebitne slovenske demonstrante.
Vse je bilo pripravljeno za slavnostno gostijo, le slavnostnega gosta — slovenske demonstrante —
so čakali zaman. Kaka žalost se je kaj morala polastiti pridnih varuhov reda in miru. Ko so se pa tako vestno pripravili na slavnostni sprejem, potem ti pa slavnostni gost niti ne pride. Pa niti opravičil se ni. Res, nesramno, kajne.
P. S. Zvedeli smo tudi to: Ravnatelj 1. celovške gimnazije dr. Valentin Einspieler, istočasno tudi kapo tako imenovanih »vindišar-jev“, je nameraval prirediti z več razredi neke vrste „10. oktobrski nazorni pouk" in si za kraj takega plastičnega pouka izbral Šentjakob. Einspieler sam je bil o tej svoji edinstveni zamisli skrajno navdušen in to navdušenje hotel deliti z drugimi profesorji. Le-ti pa tudi nekateri dijaki, ki naj bi se udeležili te prisilne zabave, so bili bolj kritični ter spraševali, ali bo ena izmed točk sporeda tudi „sym-bolische Partisanenerschiefiung" (simbolična ustrelitev partizanov). No, vsega tega naposled le ni bilo treba, kajti poslevodeči predsednik deželnega šolskega sveta dir. Karl Kircher je o tej zadevi izvedel ter jo kratkomalo prepovedal.
Požarna hramba in 10. oktober
V krog prirediteljev 10. oktobrskih proslav se je uvrstila tudi prostovoljna požarna hramba Rebrca. Vsakdo, ki pozna problematiko takih proslav in njih nespravljivi značaj, se bo vprašal, kaj ima požarna hramba pri tem iskati. Požarna hramba ni nemška in ne slovenska, temveč je obča ustanova za vse ljudi. Sedaj je brambovski duh našel že tudi tja. Rebrca sicer ni edini primer, da bi Heimatdienst skušal vsiliti svoj diktat glede takih protislovenskih proslav. Že lani npr. so prisilili požarno hrambo v Kotmari vasi, da je prevzela vlogo redarjev. V Vernberku pred dvema letoma je požarna hramba bila prav tako orodje Heimatdiensta.
Člani požarnih bramb so tudi Slovenci. Na Rebrci je član požarne hrambe slovenski občinski odbornik Lado Hajnžič. Hajnžič ni mogel s sodelovanjem na takšni proslavi posiliti svojega prepričanja. Kratko pred proslavo, na neki vaji požarne hrambe, je stopil pred zbrane kamerade ter naslovil nanje nekaj besed, ki jih na tem mestu objavimo:
»Požarna hramba Rebrca nastopa kot prireditelj 10. oktobrske proslave. Je res potrebno, da prevzame prostovoljna požarna hramba Rebrca to proslavo? — Takšne proslave vzbujajo več sovraštva kot ljubezni. Naša naloga kot gasilci pa je, da gasimo požare, ne pa, da vnamemo nove v srcih našega prebivalstva!
10. oktobrske proslave vedno večkrat povezujejo direktno ali indirektno z dozdevno .jugoslovansko nevarnostjo1. Resnica pa je drugačna — ravno obratna: skoraj vsi člani rebrške požarne hrambe ste tudi zaposleni v tovarni celuloze v Rebrci. Vodstvo te tovarne pa išče v Jugoslaviji, ki nas menda ogroža, vire za odkup celuloze. S strani Jugoslavije so dana že nekatera konkretna zagotovila za odkup.
Mislim, da sem prikazal na pod-
lagi le tega enega primera, da bi bilo pametno, da se neha s takimi stvarmi ter da bi obrnili pogled v bodočnost. Bilo bi skrajni čas.
Predvsem pa požarna hramba, ki je nepolitična institucija, ne bi smela imeti opravka s takimi stvarmi. Kajti tudi z gojitvijo tovarištva takšna prireditev nima nobenega opravka, če se podtalno ustvarjajo tudi čustva sovraštva med tovariši in le-te skušajo razdeliti na .domovini zveste1 in take, ki menda to niso.
Kot član požarne hrambe Rebrca in kot slovenski občinski odbornik v Železni Kapli smatram, da je obžalovanja vredno in smešno, da se stare rane vedno znova odpirajo. Kdor to dela, očitno hoče ustvariti le bol in ne dobro počutje. Tako se žal čutim prisiljenega, da se ne udeležim takih prireditev prostovoljne požarne hrambe Rebrca in z današnjim dnem ukinem svojo aktivno udejstvovanje pri požarni hrambi Rebrca. Kajti za take dejavnosti, ki s požarno hrambo ničesar, ampak že ničesar nimajo opraviti, nimam nobenih simpatij in jih smatram celo kot škodljive, kakor sem to poskušal razlagati.
Morda me nekateri od mladih tovarišev ne bodo razumeli ali ne bodo hoteli razumeti, mislim pa, da bodo to zmogli v nekaj letih, da bodo spoznali zlorabljeni namen 10. oktobra.11
Pismo je oddal občinskemu komandantu Juvanu. Prepis tega pisma pa je Lado Hajnžič poslal tudi občinskemu svetu kapelske občine, vodstvu tovarne celuloze ter končno tudi deželnemu komandantu gasilcev Peterju Gradnitzer-ju. Slednjemu je priložil pismo, v katerem ga poziva, naj skrbi, da bo požarna hramba postala zopet nepolitična in naj komandant tozadevno opomni vse požarne hrambe.
Rebrški gasilci so vendarle priredili 10. oktobrsko proslavo, ven-
ška nemška, prosta in nedeljena." Te besede povedo vse in ni treba več nobenega dodatka. Kvečjemu stavek iz spisa, katerega je neki šolar iz ZRN napisal, ko so ga vprašali, kaj ve o Hitlerju in je ta potem zapisal: „Hitler war ein Osterreicher; es mu(3 da driiben ein Nest von solchen Leuten ge-ben!“
„Višek“ 10. oktobrskega praznovanja je bila manifestacija KHD na Starem trgu v Celovcu, katere se je udeležilo okoli 8000—10.000 ljudi, med njimi vidni politiki Koroške, namestnik deželnega glavarja Herbert Bacher (OVP), Mario Ferrari-Brunnenfeld (FPO), Medvedschek (SPO), torej zastopniki vseh treh strank, ki so hoteli dokumentirati Heimatdienstu, da on ni sam v boju proti slovenski nevarnosti in diskriminaciji. Razen tega so se te prireditve še udeležili „kameradi“ iz Bavarskega in „Kameradschaft IV“ združenja bivše Waffen-SS ter še drugi preostanki nacifašizma. Kot prvi glavni govornik je nastopil nad-vindišar dr. Valentin Einspieler, kateri je močno napadel vodstvo slovenske narodne skupnosti in o katerem je trdil, da navdihuje slovenske mladince s komunističnim partizanskim duhom, jih po-
tem pošilja na ceste, kjer naj bi terorizirali vasi in mesta.
Za njim pa je prevzel besedo dr. Josef Feldner, predsednik KHD, kateremu so največji trn v očesu slovenski voditelji, o katerih pravi, da so levičarski ekstremisti, ki so krivi, da Koroška nima svojega zaželjenega miru.
Prav tako je bilo videti na prireditvi trnsparent z napisom: »Karn-ten deutsch, frei und ungeteilt", „deutsch“ pa so morali na ukaz policije prekriti, ker bi to že preveč pokazalo značaj prireditve! Vprašati se je treba, kdaj bodo dunajski politiki končno spoznali duh organizacij KHD in KAB, kateri bi morali po določitvah avstrijske državne pogodbe prepovedati. Potrjujejo pa ti dogodki vsekakor, da smo že v preteklosti čisto prav zahtevali prepoved teh društev.
Konec 10. oktobrskih slavij pa je letos predstavljala položitev venca pred spomenik v Annabichelnu. Tudi deželni glavar VVagner je uporabljal to priložnost, da potrdi svoje protimanjšinsko mnenje. Potrdil je zahtevo KHD, da se Slovencem ne bo dalo ničesar več, ker so določitve avstrijske državne pogodbe izpolnjene in s tem pokazal, kdo je pravzaprav duhovni oče trostrankarskega sporazuma.
GOSPODARSKI KOMENTAR:
Kriza in turistično gospodarstvo
V krizi, s katero imamo v avstrijskem gospodarstvu sedaj opravka, je postalo očitno, da bo imela za turistično gospodarstvo najtežje posledice. To področje koroškega gospodarskega uveljavljanja — na katero je bilo v zadnjih 20 letih stavljeno toliko nad — je sedaj v največji krizi deželnega gospodarstva. To je jasno tembolj, ker je turistično gospodarstvo kot najbolj občutljiva veja terciarnega sektorja gospodarstva živelo doslej v bistvu od števila inozemskih turistov in njihovih nočitev.
Po objavah uradne statistike deželne vlade za obdobje maj — avgust letošnje poletne turistične sezone so v deželi našteli 11,77 milijonov turističnih nočitev. To je za nadaljnjih 5,2 odstotka manj kot v istem obdobju 1976. K temu je treba vendar še dodati, da se je že lani v istem času število turističnih nočitev na Koroškem zmanjšalo za 11 odstotkov, medtem ko se je ponudba turističnih postelj zvečala za okroglo 10 odstotkov. Iz tega sledi, da so bile koroške turistične kapacitete letos poleti za 25 odstotkov slabše izkoriščene kot leta 1975.
Kriza v turističnem gospodarstvu Koroške je torej postala očitna. Iskati njene vzroke zgolj v slabšem prihajanju inozemskih turistov v našo deželo in v večjem številu turistov, ki raje preživljajo svoj dopust v cenejšem inozemstvu, je enostransko in zaradi tega nesmiselno. Teh vzrokov je veliko več. Da se ustavimo samo med glavnimi:
% Prvi med njimi je prekomerno naraščanje števila turističnih postelj v zadnjih letih in s tem povezane večje investicije zaradi stalnih podražitev, ki smo jim čedalje bolj priča.
dar se tudi številni drugi člani po-
žarne brambe niso počutili dobre
v svoji koži. Bilo jih je zelo malo navzočih, pa tudi ostalega prebivalstva ni bilo veliko. Pač pa je prvič v zgodovini na rebrški de-setooktobrski proslavi bila navzoča tudi žandarmerija, ki je poslala že popoldan šest ljudi.
® K temu se pridružuje prekasno spoznanje potrebe po ponudbi ustreznega komforta, katerega lok že nekaj let presega ponudbo sob s toplo vodo, prho in ostalih sanitarnih pritiklin, marveč se je razpel tja do kopalnih bazenov na prostem in pod streho, do čitalnic in igrališč in naprej do servisa za razne izlete z izposojenimi poto-va'nimi palicami, dežnimi plašči, kolesi itd., kar turistu nudi početje domačnosti na kraju svojega dopusta.
® V isti meri je nazadovanju nočitev inozemskih turistov kriva sebičnost podjetij koroškega turističnega gospodarstva in samovoljnost, ki je preprečila, da bi se na eni strani prikopala do spoznanja potrebe po kooperaciji in koordinaciji, na drugi pa do prepotrebnega usklajevanja cen za svoje usluge, s čemer bi pri turističnih agencijah naletele na več posluha kot so ga deležne.
Toda dovolj naštevanja vzrokov, zakaj inozemski turisti v naraščajoči meri z relacijo ponudbe uslug in z njenimi cenami niso zadovoljni in zakaj ne prihajajo več v taki meri na Koroško, kakor so prihajali. Sedaj, jeseni, ko se s spraznjenimi turističnimi sobami že pričnejo priprave za prihodnje turistično leto oziroma za njegovo poletno sezono, je enako važno, da za naštetimi vzroki upadanja turističnih nočitev pogledamo, kaj bi bilo potrebno napraviti, da bo dosedanji upad prihodnje leto prenehal in da številna podjetja s prej naštetimi hibami ne pridejo pod koiesa.
S tem v zvezi je eno gotovo: Turistična podjetja po količini svoje ponudbe kapacitet ne smejo zviševati. Zboljšati pa morajo kvaliteto, svoje ponudbe, pri čemer morajo lokalno najti pot do boljše kooperacije in koordinacije. Neposredno s tem povezano pa gre sedaj za to, da se podjetja turističnega gospodarstva lokalno znajdejo tudi pri strožji in enotnejši kalkulaciji cen za svoje usluge. Drugače bodo številna med njimi še bolj prišla pod kolesa kot letos. Konkurenca, ki ne spi, bo prihodnje leto še budnejša kot je bila v zadnjih dveh letih.	(bi)
Pri Čimžarju ob Rjavškem jezeru je priredil Solidarnostni komite za pravice koroških Slovencev 10. oktobrsko proslavo posebne vrste — tako imenovani oktobrski tabor. Od poldneva naprej so se vrstile razne programske točke — moderna glasba — predavanja — branja — pevski nastopi in drugo. Oktobrskega praznika se je udeležilo okoli 1000 rojakov ter simpatizantov slovenske narodne skupnosti. Spored je bil vsekakor zelo pisan. Marjan Sturm je predaval o zgodovinskih ozadjih odločitev 10. oktobra 1920 in pokazal nekaj nadvse zanimivih dejstev, predvsem takratni socialni položaj in alternative, katere sta prikazali obe strani v propagandnem boju. Dr. Robert Saxer je predaval k sodobnim aspektom 10. oktobra, namenu, kateremu služijo te proslave, predvsem po množičnih občilih in v izjavah vodilnih politikov. Kaj je imel del nastopa dunajskega igralca Ottvvalda Johna opraviti z oktobrskim taborom, se je marsikdo spraševal. Posmehovanje iz verskih čustev, tudi morda pod okriljem »umetnosti11, je njegova osebna zadeva in z namenom tabora ničesar, ampak že ničesar ni imela opraviti. Dokaz »solidarnosti11 vsekakor ni bil, če se javno žalijo čustva skupine, ki je prav tako član te solidarnostne akcije.
H kulturnemu delu je spadal nadalje nastop zastopnika koroške literarne revije Fettfleck, ki je bral iz svojih del.
Za pevski spored so poskrbeli neka skupina iz Gradca, sestri Velik z uglasbenimi Kajuhovimi pesmimi, moški zbor SPZ in kot višek seveda nastop kritične skupine »Schmetterlinge11, znane iz številnih nastopov v televiziji. V prvem delu so prinesli izbor standardnih pesmi, v drugem pa s o predvajali »Proletenpassion11. Ha-rald Irnberger slednjič je bral iz svojega koroškega opusa »Z rjavo tinto11.
V imenu NSKS je naslovil po-zdravne besede na udeležence podpredsednik Mirko Sabotnik, * * v * lo imenu ZSO pa tajnik Feliks VVieser-
Okvir oktobrskega tabora sta še posebej izrabljali za lastno propagando obe komunistični organizaciji. V gostilni sta kljub siceršnjii" sporom mizo ob mizi složno prodajali Komunistična skupina ter KPO-jevski Kladivarji svojo pro* pagandno robo. P. S.: Kladivo je dokončno postal dvorni uradni lis* svojih izdajateljev z nadpoprečnO mero osebnega kulta ...
PISMA BRALCEV:
VOLKSVVILLE
IN »OKTOBRSKA ARENA11
List KPO Volksvville se rad naša vedno spet z »objektivnostjo'1 ki pa je očitno sam ne jemlje čisto resno, če mu objektivna realno®1 ni po godu.
Tako poroča 11. oktobra o »Oktobrski areni" pod naslovom „Pf°' testkundgebung der Slovvenen", k' sta jo soorganizirali ZSM in KD^-katero pa je v prvi vrsti iniciral Solidarnostni komite za pravice manjšin v Celovcu. Dejstvo, da je uspe'
lo ravno Solikomu izvesti s praktično pomočjo drugih nemških k0‘ tudi slovenskih organizacij to nadvse uspešno prireditev očitno KPy tako bode, da je najraie kar za' molčala glavnega prireditelja, ospredje pa porinila svoj »Komm^ nistischer Studentenverband", ** pri postavljanju šotora, pridobi^3 nju sodelavcev, pri tehničnih prl' pravah in pri pospravljanju ni pr@' maknil prsta.
Rezultat dela Solikoma in nemških organizacij, ki so dejanskc in tudi z rokami prijele za de|C (npr. člani Katoliške delavske n#' (Dalje na 8. stran1'
Škocijanski dogodki pred ustavnim sodiščem
Pred ustavnim sodiščem na Dunaju je bila zadnji četrtek, 6. oktobra, javna obravnava glede škandaloznih dogodkov 8. avgusta lani v Skocijanu, ko je žandarmerija z doslej nepoznano brutalnostjo nastopila proti pripadnikom slovenske narodne skupnosti zgolj zato, ker so pač bili Slovenci. Dvajset žrtev tedanjega žandarmerijskega nasilja je vložilo pri ustavnem sodišču pritožbo proti okrajnemu glavarstvu Velikovec, kateremu so bili podrejeni takrat žandarji, ter Morebitno proti varnostni direkciji v Celovcu, ker so službovali takrat tudi uradniki državne policije. Pritožba se je naslanjala na določila senžermenske pogodbe (člen 67 — pravica do pravno in dejansko enakega ravnanja s pripadniki manjšin), na člen 7 državne pogodbe (enake pravice na podlagi Qnakih pogojev), na državni temeljni zakon (člen 8 — pravica °sebe do svobode) ter na evropsko konvencijo o človekovih pravicah (člen 3 — pravica, da se ne sme ravnati s kom poniževalo). 2e maja, junija in septembra letos (e sodnik ustavnega sodišča poslušal priče tedanjih dogodkov — tako tiste, ki so vložili pritožbo, kakor tudi žandarje, ki so se znesli nad Slovenci.
Na obravnavi pred ustavnim sodiščem v četrtek je sprva poročal sodnik dvorni svetnik dr. Karl Piska o vsebini akta, o izjavah prič v dokaznem postopku. Dr. Piska namreč je bil tisti sodnik, ki je poslušal priče. Nato je dobil besedo pravni zastopnik pritožnikov, odvetnik dr. Matevž Grilc. Kar uvodoma je opozoril sodišče na izhodno situacijo ob takratni prireditvi: abvvehrkampferbund je namreč takrat priredil blagoslovitev brambovskega spomenika. Teden poprej je bila neka nemškonacio-nalna prireditev v Šentjakobu v Rožu. Že takrat so številni slovenski mladinci uspešno prikazali to prireditev kot nespravljivo. Zastopniki Heimatdiensta so se nato oglasili pri varnostni direkicji ter izjavili, da si bodo sami pomagali, če varnostni organi v Skocijanu ne bi ukrepali proti Slovencem. Priča dr. VVerner Zergoj, uradnik državne policije, je namreč to v dokaznem postopku priznal. Orožniki so se očitno čutili vezane na ukaze Heimatdiensta in so klonili njegovim grožnjam, ter pridno izvajali želje te Slovencem nenaklonjene
organizacije. Dr. Grilc je nadalje opozoril ustavno sodišče, da je žandarmerija in da je policija na Koroškem tradicionalno protislovensko usmerjena. Heimatdiensto-va zahteva in protislovenska usmerjenost pa sta slednjič privedla do takega ravnanja žandarmerije, s katerim se je moralo ukvarjati ustavno sodišče. Kako neenako je ravnala žandarmerija s Slovenci, je dr. Grilc prikazal na nekaterih primerih zadnjega časa (letošnje demonstracije Slovencev so nemško-nacionalci nekaznovano motili), predvsem pa je opozoril na dogodke leta 1972, ko žandarmerija ni le gledala zraven pri pohodu na dvojezične table, ampak celo ploskala in se smejala, ko so Simo obdelali s paradižniki. Ne moremo se znebiti vtisa, je dejal dr. Grilc, da so žandarji ukrepali „v imenu zakona" zgolj zaradi dejstva, ker so prizadete osebe bili Slovenci in so zgolj zaradi tega mislili, da bodo motili heimatdienstovsko prireditev. Žandarji potem niso gledaM, ali so prizadeti dejansko zagrešili kaznjiva dejanja, ali so bili dani zakoniti predpogoji za aretacijo,
zadržanje in ugotovitev persona-lij. Očitno so zgubili žandarji živce ter jih je premagala jeza, da so grdo ravnali s prizadetimi.
Odvetnik pritožnikov je kot ilustracijo svojih izvajanj navedel le nekaj značilnih primerov: pritožnik Janko Malle je postal žrtev žandarmerijskega nasilja zgolj zaradi tega, ker je zunaj prostora zborovanja držal transparent „Skupno proti neonacizmu!" Pol ducata žan-darjev ga je vrglo na tla, ga porivalo za lase, ga vleklo po tleh ter so ga končno vklenili v lisice. Enako so postopali z ostalimi pritožniki. Značilen je bil nadalje primer dunajskega študenta Reinhar-da Lobeja. Le-tega so zaprli zgolj zaradi tega, ker je opazoval heimatdienstovsko zborovanje. Lobe niti ni Slovenec, prav tako je Du-najčanka Ingrid VVeber izjavila, da je šele zaradi ravnanja žandarmerije z njo postala simpatizerka Slovencev. Podobno je žandarmerija ukrepala pozneje v Sinči vasi pred žandarmerijsko postajo, kjer so bili priprti nekateri od tistih enajstih, ki jih je žandarmerija aretirala v Skocijanu.
Tam je žandarmerija aretirala nadaljnjih petnajst Slovencev, brez da bi se ozirala na to, če so sploh kaj storili. Več žandarjev, ki so se tja pripeljali z motornimi kolesi ter nato napravili lov na okoli stoječe Slovence, je pozneje izjavilo, da niso videli, da bi tamkaj zbrani Slovenci kaj protizakonitega napravili, toda preko policijskega oddajnika so dobili nalog, naj „okre-pijo" posadko na žandarmerijski postaji. Način, kako so nagnali zbrane Slovence, ki so zunaj zgolj mirno čakali na usodo in izpustitev priprtih, je pri njih vzbudil vtis aretacije, proti kateri bi vsak odpor bil zaman.
Poglavje posebne vrste je v tej zvezi primer odvetnika dr. Janka Tischlerja. Le-ta je bil obveščen, da so v Skocijanu aretirali njegovega sina in se hotel pozanimati o njegovi usodi. Ko je žandarje povprašal po sinu, so kar očeta tudi priprli, akoravno se je izkazal z odvetniško legitimacijo. Prijeli so ga ter ga zavlekli v prvo nadstropje ter ga vrgli v sobo, kjer so bili zbrani ostali v Sinči vasi pri-(Dalje na 8. strani)
Napovedane revolucije se ne zgodijo. Koroški dnevniki so napovedali — prav tako kot celo APA — naval protiavstrijskega pisanja kot sad obiska jugoslovanskih časnikarjev na Koroškem (kot da bi obisk sam že zahteval, da se piše, kot to pač zahtevajo gostitelji). Slovenski časopisi niso žive požrli koroške politike.
Pač pa so novinarji iz Slovenije na lastni koži doživeli potvarjanje in manipulacijo koroških časopisov. Kajti obiska časnikarjev iz sosednje države niso nikakor mogli označiti kot klofuto „nesprav!jivim“ koroškim Slovencem, češ manjšinski problem ni vse in je treba gledati važnejše stvari. Novinarji iz Slovenije so ostali pri načelu: slovenska manjšina je bistven del celega slovenskega naroda in pri odnosih s Koroško je odnos
do nje merilo. Propagandnega efekta torej ni bilo.
Ker resnica ni odgovarjala predstavam koroškega večinskega tiska, je bilo treba potek obiska primemo prilagoditi, da bi koroški bralci le še prišli na svoj račun, »neprijetnosti11 tega obiska se v koroških dnevnikih niso zgodile.
Vsekakor so se časnikarji iz Slovenije prejšnji četrtek čudili, da je v koroških dnevnikih v poročilu o tiskovni konferenci deželnega glavarja Wagnerja prišel skoraj izključno le Wag-ner do besede, kot da bi imel Wagner monolog. Vprašanja in pomisleki V/agnerjevib gostov niso prišli do izraza. Pač pa Wagnerjev poziv, naj si ogledajo položaj narodnih skupnosti prav zunaj po vaseh, da bi se prepričali, kako v resnici živijo. Tja v eno od vasi — v Škocijan

R

so se slovenski novinarji takoj po Wagnerjevi konferenci tudi podali, vendar so dobili prav obratno sliko, kot jo jim je skušal predstaviti Wagner. Občinski mandatarji slovenske liste v Skocijanu in Pliberku so namreč seznanili novinarje s konkretnimi primeri diskriminacije: da je označil šolski ravnatelj razred, kjer je več učencev prijavljenih tudi k dvojezičnemu pouku, kot razred z lepotno napako. Da je dobil nacistični sosed slovenskega mandatarja koncesijo za gostinski obrat celo sezono prej kakor slovenski sosed, akoravno sta oba istočasno vložila prošnjo. Na-
koroškim Slovencem, da menda smeta tudi zastopnika obeh osrednjih organizacij v njem pisati. Mfimogrede povedano: seveda Stritzl ni mogel odgovoriti na vprašanje, kdaj je zadnjič prišel dr. Zwitter v majhnem formatu do besede, pa tudi o dr. Grilcu tega ni mogel povedati. Na tiskovni konferenci NSKS in ZSO pa si je tudi Stritzl mora! pustiti dopovedati, ko je zahteval po dokazih za neobjektivno poročanje v svojem lističu, da je ni treba dolgo iskati, temveč treba le vzeti kot primer neobjektivnosti njegovo zgoraj navedeno poročilo. Pa tudi manjšinski eksperti, s ka-
Prav tako je učitelj Jožko Wro!ich ilustriral z nekaj konkretnimi primeri, kako dvojezičnost izgieda v praksi, kljub zakonskim določilom: ko je dobil kazensko odredbo za napačno parkiranje v nemščini, je odpisa!, da je pripravljen plačati, vendar hoče odredbo v slovenščini. V večini primerov se je oblast raje odpovedala denarju, v treh primerih pa je odpisala v slovenščini, toda v jeziku, ki je bil popolnoma nesprejemljiv in s tolikšnimi napakami in popačenji, da je pomenil pravo žalitev za vsakega Slovenca. Povrhu to norčevanje iz sloven-
Priče koroških manipulacij
dalje, da je kredit skrajno otež-kočen, če zve nemški deželni denarni zavod, da je zaprosil zanj Slovenec, akoravno dežela pospešuje takšne kredite. In tako dalje in tako dalje.
Ta dejstva pa naslednji dan niso bila omenjena v koroških dnevnikih, akoravno so bili prav tako navzoči koroški novinarji. V cerkvenem malem formatu je bilo sicer objavljeno več kot poldrugo stran dolgo poročilo o poteku obiska slovenskih časnikarjev, toda le o postajah pri deželnem glavarju in intendantu ORF-a VVillnerju. O obisku pri slovenskih mandatarjih so poročali le v maloštevilnih vrsticah, pa še tam so z nestvarnim podnaslovom hoteli diskvalificirati slovenske argumente.
Na četrtkovi tiskovni konferenci osrednjih organizacij koroških Slovencev pa je prišla ura resnice tudi za Heinza Stritzla, zastopnika Kleine Zei-tung. Le-ta se je že dan poprej bahal, češ kako objektiven je njegov listič in kako naklonjen
K slikam: edini pozitivni moment tega obiska je bila izjava koroškega intendanta ORF-a Willnerja, da bo od drugega leta naprej več slovenskih oddaj. — Zgoraj: diskusija na ORF-u. — Spodaj:	občinski
mandatarji Škocijana in Pliberka s slovenskimi časnikarji.
terimi se je Stritzl tako hvalil, da pridejo v njegovem lističu do besede, so eksperti le tako dolgo, dokler so Stritzlu po volji. Npr. znani strokovnjak za manjšinska vprašanja prof. Vei-ter v Kleine Zeitung ne sme več pisati. Sedaj im »Kleine11 druge strokovnjake. Kdo je strokovnjak, odločajo očitno pisuni majhnega formata sami. Prav tako kot hoče Wagner videti zastopnike NSKS in ZSO kot voditelje slovenske narodne skupnosti le tako dolgo, kot bo trajala njegova milost napram njim.
Razen socialističnega glasila pa tudi nihče ni omenil pogumnega nastopa slovenskega rojaka Lojzeta Trunka v Bekšta-nju, ki je dejal, da se VVagner moti, če misli, da bodo koroški Slovenci v narodnostnem vprašanju sledili njemu. Trunk, ki je sam član in bil dolgoletni funkcionar SPO, je dejal, da bodo tisti Slovenci, ki so člani političnih strank, tudi v prihodnje v narodnopolitičnih vprašanjih zaupali obema osrednjima organizacijama. Bil je za njega težek trenutek, ko je moral spoznati, kako ravna socialistična stranka s koroškimi Slovenci. Trunk je prosil navzočega predsednika kluba socialističnih poslancev v deželnem zboru inž. Sereinigga, naj vzame to držo na znanje in jo razume. Serei-nigg je prikimal...
skega jezika spioh ni bilo podpisano ...
Do viška pa je prišlo šele po odhodu slovenskih časnikarjev v domovino. V Volkszeitung „lng.“ Eduard Pust ni le zavijal dejstev, temveč se je na dolgo in široko lagal. Čeprav je bil sam navzoč na tiskovni konferenci deželnega glavarja, je pisal, da so slovenski novinarji Wagnerja sicer poslušali, da pa nihče ni mignil niti z mezincem, da bi si zapisoval njegova izvajanja. Dalje je pisal, da noben od gledalcev in poslušalcev RTV Ljubljane ne bi kaj slišal o VVagnerju. Kljub temu, da je videl na lastne oči, da temu ni tako, se je Pust v svojem časopisu lagal brez vsakega sramu. V resnici pa je vsak videl, kako pridno so si zabeleževali slovenski novinarji nadvse zanimive Wagnerjeve izjave. Ironija ob robu: pred Pustovim nosom pa je snemala RTV Ljubljana skoraj vsa Wagnerjeva izvajanja in je prekinila delo le tedaj, ko je treba bilo menjati filme. Iz svoje novinarske prakse ne vem, da bi kdaj ORF tako intenzivno snemal Wagnerja. Toda Pust se je raje lagal svojim bralcem, katerih število postaja vedno manjše. Časopis se s tem ne bo rešil pred poginom, le slovenski novinarji so dejansko bili prepadeni nad takimi neodkritimi novinarskimi metodami na Koroškem.
fristna bcalcM:
KAM PLOVE SAK?
To vprašanje se po poteku letošnje jesenske sezone v nogometnem moštvu 1. razreda naravnost vsiljuje. SAK, ki je v nogometnem letu 1975/76 končno dosegel vstop v 1. razred, kaže proti koncu letošnje jesenske nogometne sezone znamenja svojega notranjega razkroja. V sedmih igrah je v tej sezoni zdrknil na deveto od dvanajstih mest. V sedmih igrah, ki jih je v tej sezoni igral, je zmagal le v dveh, eno je igral neodločeno, štiri pa je izgubil. S tem je dosegel 5 točk, medtem ko jih ima prvo moštvo v isti skupini enajst, najslabše moštvo (DSG Borovlje) pa 2.
Opazovalci iger SAK se v zadnjem času sprašujemo, zakaj je to moštvo po vzponih v letih 1974 in 1976 tako klecnilo?
Naj mi bo dovoljeno, da v skrbi za nadaljnjo usodo SAK na to vprašanje odgovarjam s svojega stališča. Doslej je prišel SAK „na konja" samo enkrat in sicer takrat, ko je zaupal v lastne sile in se ni brigal za import trenerjev in igralcev. Ob vstopu v nogometno leto 1975/76 je v SAK veljalo geslo: z lastnimi silami v prvi razred. V istem letu je bilo reaktivirano tudi mladinsko moštvo, ki je krasno prestalo svojo prvo preizkušnjo.
Vse to ie bilo mogoče le, ker je v odboru zavladala enodušnost v prizadevanjih in ker je le-ta izžarevala tako na tedanji kader igralcev kot tudi na člane in prijatelje SAK, ki so njegovo prizadevanje podprli z izdatnimi prispevki. Tako je v tem času prišlo do dokaj homogenega vzdušja: vsi v borbo za dosego prvega mesta.
In potem so prišli nekateri, ki so se prej za SAK bore malo brigali, ki pa so se ob vstopu v prvi razred hoteli postaviti na njegovo čelo. To je bilo sicer pozdravljanja vredno, če z njimi vred ne bi prišlo do pogreškov novega vodstva SAK, se pravi do samovoljnih odločitev predsednika in njegovega tajnika, ki sta negirala pripombe ostalih odbornikov.
Po tej poti je bila iz moštva SAK jeseni 1976 in pomladi 1977 elemi-nirana večina starega kadra. To so bili Jože Ferra, Folti in Peter VValdhauser, Hanzi VVieser, Marijan Pandel, Mirko Singer in Beno Kraut kot „golej“ in trener. Baš ta kader pa bi bil v sklopu preostalih članov, to je Nužeja Lampichlerja, Jančija Hribarja, Hanzija VVoschitza in Mirka Oražeja gotovo v stanju, da bi že po prvem letu po vstopu v prvi razred dosegel svoj vstop v Vzhodno ligo.
Da do tega ni prišlo, nosita krivdo sedanji predsednik SAK in njegov tajnik, ki sta se lotila politike samovladanja brez potrebne zaslombe v odboru in med članstvom. Bilanca take politike je bila:
S ponoven import trenerjev in igralcev,
® naraščajoča negotovost v moštvih SAK in
% čedalje večje nezanimanje članov in prijateljev SAK do iger in v njegov nadaljnji razvoj.
Ob vsej tej kritiki pa bodi tudi nedvoumno povedano, da zaslužijo vsi igralci priznanje za svoja prizadevanja. Le-ti niso krivi, da je moštvo postalo „krdelo izgubljenih ovc". Krivo je tega vodstvo SAK in od njega tako nesrečno izbrani trenerji, ki ne vedo, da znamo tudi koroški Slovenci igrati nogomet in ga pospeševati.
Blaž Singer
DOM v TINJAH
Zadnje romanje v letošnji jeseni
NA SVETO GORO
v četrtek, 20. oktobra 1977. Prijave sprejema Dom v Tinjah, do 14. oktobra 1977.
Zlata poroka Vognarjevih staršev na Bistrici
Na prvo nedeljo v oktobru je doživel Šmihel izredno slovesnost — zlato poroko Cirila in Julijane Rudolf. Človek, ki ne bi poznal njunih dejanskih rojstnih podatkov, ki bi ne vedel, da sta 3. oktobra 1927 sklenila svoj zakon, bi temu mladostno svežemu paru raje prisodil srebrni jubilej. Vendar 50 let zakonskega življenja je nedvoumno izpričano po matičnih knjigah, četudi sta njuna obraza še mladostna, noge prožne, hrbta ravna, misli jasne in besede duhovite.
Ako dva zakonca do te starosti ohranita takšno svežost, potem moramo to imenovati poseben božji dar.
In za ta dar in še za mnogo drugih sta se prišla jubilanta v spremstvu dragih svojcev in prijateljev Bogu zahvaliti.
Jubilantov rodni dom je bil v Žvabeku in žena jubilantinja prihaja iz Vogrč.
Kje in kdaj sta se spoznala in kdaj je poklonila Jula Cirilu prvi pušeljc, to nam nista hotela povedati je pač njuna skrivnost. Vsekakor sta si svoj čas ustvarila na Bistrici pri Vognarju svoj lični skromni domek. Čedna, napol lesena hišica s kolarsko delavnico, kjer Ciril kot upokojeni kolarski mojster in daleč naokrog priljubljeni „vseznal“ še danes ne miruje, ker mu pač ljudje ne dajo pokoja. Vedno še popravlja to in drugo, orodje onim sitnežem, ki zmeraj kaj polomijo in se potem zatečejo k njemu, češ: „Ciril bo že zopet popravil." In dobrohotni, šaljivi mojster res nobenega ne odžene, vsakemu skuša ustreči, če drugače ne gre, pa naredi novo kosišče, ali novo kolo.
K tej mojstrovi dobrohotnosti pa
KOTMARA VAS:
Za 10. oktober je treba nekatere kroge na Koroškem meriti s posebnimi merili, tehtati pa s posebnimi tehtnicami. Tudi zadnji 10. oktober je dokazal, da nemškošo-vinističnim krogom v deželi, ki si lastijo že edino pravico za zastopanje koroških interesov, nikakor ni do sprave s Slovenci. Edini korak koroških Slovencev, ki bi ga mogoče še odobravali, bi bila popolna kapitulacija in odpoved nadaljnjemu boju za enakopravnost, kot nam je obljubljena v avstrijski državni pogodbi od 15. 5. 1955, temeljnem kamnu avstrijske suverenosti in neodvisnosti.
Za 10. oktober so se vrstile proslave, goreli so kresovi, „poklicani" ljudje so govorili govore, ob katerih so se morali zježiti lasje vsakemu količkaj pošteno in demokratično mislečemu človeku.
Bilo je proslav mnogo, mnogo je zgorelo kresov, mnogim so se zje-žili lasje; še več pa je bilo — ne samo verjetno — tistih, ki so tako ali drugače odobravali ta obupni desetooktobrski cirkus in ploskali, zamaknjeni in solzni, a tudi s sovraštvom v očeh — do pesti še ni smelo seči — nastopajočim. Toda to niso bili cirkuški klavni, ki so tam nastopali, njihovo — včasih že histerično — vpitje nas je spominjalo na ostudno grozno zgodovinsko, historično obdobje, ko so množice samo še ploskale v svoji histerični zamaknjenosti lajanju svojih idolov.
Za take „velike" proslave je treba tudi priganjačev. Najboljše in najbolj enostavno je, če so to uradne osebe. Ena izmed takih „uradnih“ oseb je tudi kotmirški osnovnošolski ravnatelj gospod — oprostite, Herr Thomas Kordesch, o katerem je znano širom po naši južnokoroški zemlji, da se je naučil pri Komatarju na Proboju od svo-
v veliki meri prispeva tudi Jula s svojo vedno dobro voljo. Tako je pri Vognarjevih res košček božje sreče doma. Tu bi bil nad vhodom res umesten znani napis: „Kjer je vera, tam je upanje, kjer je upanje, tam je ljubezen in kjer je ljubezen, tam je Bog in kjer je Bog, tam ni nadlog!"
Vendar lega tudi na ta srečni domek rahla senca: jubilanta sta na stara leta ostala sama!
Pet zdravih in brihtnih otrok sta vzgojila: 4 čvrste, zmožne fante in eno dekle. Zadnja menda po globini in modrosti pretehta vse svoje štiri brate! Vseh pet si je že ustvarilo svojo družino in so srečni in zadovoljni.
Radi prihajajo od časa do časa domov, da se ogrejejo ob vedno toplem ognjišču rodnega doma. Da se ta nikdar ne ohladi, temveč izžareva vedno zopet novo ljubezen, zato skrbita Ciril in Jula. Zmeraj pomeni za nju velik praznik, če se
je mame govoriti samo slovensko.
Nekaj dni pred letošnjim 10. oktobrom je delil gospod Herr Thomas Kordesch v svoji funkciji kot ravnatelj v kotmirški šoli učencem in učenkam vabila zveze koroških brambovcev v Kotmari vasi (Karnt-ner Abvvehrkampferbund, Ortsgrup-pe Kottmannsdorf) za brambovsko proslavo na Talirju pri Kotmari vasi.
Šolsko oblast vprašamo, če sme šolski ravnatelj ali kdorkoli deliti v šoli vabila za tako, v tem primeru za abverkempfersko prireditev.
tu pa tam domače gnezdece zopet napolni z vsemi petimi odletelimi „mladiči“. Ob takih slovesnih prilikah speče v kuhinjski vedi vešča mama „fancate“ in očka Ciril prinese iz kleti z domače trte pridelano „črnino“ in hiša je vsaj za nekaj ur polna prijetne družinske domačnosti.
V	nedeljo, 2. oktobra, sta jubilanta obhajala, obdana od otrok, vnukov, sorodnikov in prijateljev, svojo zlato poroko. Kakor onega 3. oktobra 1927 sta stopila pred božji oltar farne cerkve v Šmihelu ter tam s hvaležnim srcem obnovila svojo pred 50 leti dano obljubo. Na novo sta zopet postavila svoje duhovne in telesne moči Bogu na razpolago ter se mu zahvalila za vse številne darove, katerih sta bila doslej deležna na skupni življenjski poti.
V	cerkveni slovesnosti je prišla predvsem do izraza vodilna misel, da sloni trajna družinska sreča v tesnem in vsestransko zaupnem odnosu med zakonci na eni strani in med njimi in Bogom na drugi strani. Ob svoji petdesetletnici sta slavljenca verjetno gledala naprej in nazaj. Gotovo sta se ustavila ob veselih, pa tudi bridkih postajah njune skupne življenjske poti. Morda sta ob tej priliki nanovo spoznala, da mora vsak trajno srečni zakon biti sklenjen v troje, to se pravi, da naj bo kot tretji partner vključen tudi Kristus, ki vodi, dviga in krepi zakonca, da v preizkušnjah ne omagata.
Po ganljivi cerkveni slovesnosti je nas slavnostno obmizje pri Li-kebu povezalo v pravi domačnosti. Veselo smehljajoči obrazi so pričali, da to lepo slavje ni osrečevalo samo jubilanta, tudi lica pete-
V tem posebnem primeru pa še za prireditev, ki nikakor ne služi pošteni pomiritvi in enakopravnosti v deželi.
To vprašanje je sicer važno, še bolj bi nas zanimal odgovor in primerni ukrepi pristojnih oblasti. Zanimalo bi nas pa predvsem, če je kotmirški ravnatelj Kordesch v svoji uradni funkciji že kdajkoli vabil učence in učitelje na kako proslavo v spomin zmagi nad nacizmom, najbolj gnusnim zlom, ki je kdajkoli zajelo človeštvo, našo Koroško pa še prav posebno.
rih otrok in vnukov so žarela v otroški sreči in ljubezni do staršev oziroma do starega očeta in mame.
Pa tudi farno občestvo se je veselilo ob tem prazniškem dogodku. Jubilant je vendar dolgoletni zaslužni cerkveni ključar.
Domači pevski zbor pod vodstvom organista Miha Sadjaka je pri cerkvenem in izvencerkvenem slavju skrbel za izbrano petje.
Naj bi jubilanta v polni posesti svojih moči še zdrava obhajala tudi svojo biserno poroko. To vama želimo in iz srca čestitamo vsi šmihelski sofarani!
SPD „ZARJA“ V ŽELEZNI KAPLI
vabi na
PROSLAVO 70-LETNICE OBSTOJA
v nedelja, 16. oktobra 1977, v Železni Kapli.
Spored : Ob 10. uri spominska maša, ob 13.30 godba na pihala iz Slovenskih Konjic, ob 14. uri slavnostna prireditev v farni dvorani.
Sodelujejo: Moški in mešani pevski zbor, tamburaški zbor, pionirska folklorna skupina in folklorna skupina odraslih; vsi SPD „Zarja“.
KONCERT
Prireditelj: SPD „Danica" v Šentvidu v Podjuni Kraj: Šentprimož, pri Voglu Čas: sobota, 15. 10. 1977, ob 20.00 Nastopajo: Moški in mešani zbor PD „Svoboda" iz Primskove in mešani zbor SPD „Danica" iz Šentvida v Podjuni.
SLOVENSKO PROSVETNO DRUŠTVO „BILKA“ BILČOVS
vabi na
SLAVNOSTNI KONCERT
OB 65. OBLETNICI OBSTOJA Pojejo moški in mešani zbor „Bilke" Bilčovs ter Študentski oktet iz Ljubljane.
Koncert bo v nedeljo, 23. oktobra 1977, ob 20. uri pri Miklavžu v Bilčovsu.
Vsi prisrčno vabljeni!
PEVSKI VEČER NARODNIH IN UMETNIH PESMI
Prireditelj: SPD „Jepa-Baško jezero" v Ločah Kraj: Kulturni dom v Ločah Čas: sobota, 22. 10. 1977, ob 20.00
Nastopajo:
Gorenjski kvintet iz Naklega — Slovenija Ouartett Bleiberg Jugendknappenguartett Bleiberg
kvartet iz Slov. Plajberka ter pevci domačega društva. Program povezuje dr. Reginald Vospernik.
Vljudno Vas vabimo na predavanje in razgovor s pisateljem LEOPOLDOM SUHODOLČANOM v petek, dne 21. oktobra 1977, ob 19. uri v „avli sloveniti", Paulitsch' gasse 5—7.
V okviru Borštnikovega srečanja gostuje ansambel SNG iz Maribor0 z veseloigro Mirka Mahniča
„ŽE ČRIČEK PREPEVA"
ali velika beseda v mariborsk' čitalnici
v nedeljo, 23. oktobra 1977, ob 19.30 pri šoštarju.
Slovenska prosvetna zvez0
..SREČANJE MLADIH VARČEVALCEV"
Prireditelj: Posojilnica Dobrla v05 Kraj: Kulturni dom v Dobrli vasi Čas: nedelja, 23. 10. 1977, ob 14.0®
Sfitnfntt SIbtoeljtrctnpfetbunt
Orls«rupps Kčtlemidnrt
29. September 1977
liebe Gemeindebtirger!
Der KARNTNER ABWEHRKjtMPFERBUND, Ortsgruppe Kottmannsdorf, veranstaltet am. Sonntag, den 9. Oktober 1977 eine schlichte Gedenkfeier mit Abbrennen eines Hohenfeuers am Teller.
Wlr machen dies wie alle Jahre aus Dankbarkeit an unsere alten Abwehrkampfer und an die Karntner BevtSlkerung von 1920, die uns ein freiee und ungeteiltea K&rnten erhalten haben.
Zu dieser Feieretunde laden wir die Bevolkerung von Kottmannsdorf und die Schuljugend herzlichet ein.
Treffpunkt:
Zelt:
bis
ab
Schulhof Kottmannsdorf 9.10.1977, I8.00 Uhr
I8.00 bis 18.30 Uhr Ausgabe von Fackeln 18.45 Uhr Kranzniederlegung Kriegerdenkmal 19.15 Uhr Fackelzug zum Teller 19.15 Uhr Feierstunde mit anschlieBenden volkstiimlichen Vortragen
Liebe Kottmannsdorfer BUrger, komat recht zahlreich !t! Mit freundlichen GrtiBen, der Vorstand
KARNTNER ABVEHRKAMPFERBUND,
Ortsgruppe Kottmannsdorf
Kot običajno — le komu v korist?
Tretja nemška knjiga Leva Detela
V izložbah dunajskih, berlinskih, zahodnonemških in švicarskih vidnejših knjigarn se je septembra pojavila nova, tretja, nemška Detelova knjižna publikacija. Knjiga, pravzaprav grotesken in parodisti-čen kratek roman, se imenuje v nemščini „Die Konigsstatue". Avtor je priredil svoje sprva v slovenščini napisano delo „Kraljev kip“ (v slovenščini je izšlo leta 1970 v Londonu) najnovejšemu literarnemu razvoju. V tem smislu je nemški tekst nekoliko drugačen tako v stavčnem izrazu kot tudi v določeni metaforični intenziteti od slovenske prvotne variante.
Detelova knjiga je izšla pri novi dunajski založbi „Rhombus Verlag“ Vodja založbe Vintila Ivanceanu, romunskega porekla, a sedaj v Avstriji živeči znani pisatelj, si je znal Pridobiti naklonjenost ene najvidnejših knjigotrških mrež na nemškem prostoru, tako da se knjige nove založbe pojavljajo v knjigarnah skupaj s knjigami nekaterih najvidnejših nemških založb.
Detelova knjiga je natisnjena na zelo dobrem papirju in v nadvse učinkovitem tisku. Na kratko je že tudi bila predstavljena v prvem Programu avstrijske televizije.
Istočasno z Detelovo novo knji-9o sta pri isti založbi izš'i moderni literarni deli Liesl Ujvary in Johanna Miletitsa, po izvoru hrvaškega
ČESTITAMO!
Večno zvestobo sta si obljubila v soboto, 8. oktobra 1977, v bil-čovski cerkvi Jožko Boštjančič, Kovačev iz Branče vasi, in Rezi Krušic, Kranjčeva iz Bilnjovsa.
Obema mladoporočenima vnetima prosvetarjema želimo na skupni življenjski poti obilo božjega blagoslova in sreče.
gradiščanskega rodu. Nova Detelova knjiga stane 20 nemških mark, oziroma 122 šilingov (približno 6500 italijanskih lir).
Lev Detela je pravkar dokončal dve novi daljši nemški prozni deli. Za roman »Pogovori pod tovarniškimi dimniki" (Gesprache unter den Fabrikschornsteinen) je letos spomladi prejel literarno štipendijo mesta Dunaj, kar mu je omogočilo dokončati delo. Letos poleti
pa je dokončal še en roman »Spoštovanje vzbujajoče kretnje vladanja" (Imponiergebarden des Herr-schens). Za obe deli že ima založnika, zato bosta izšli v doglednem času. — V slovenščini pa bo Detela v kratkem izdal svoj obširni, v esejistični obliki napisani pregled delovanja »Povojnih slovenskih koroških pesnikov in pisateljev". Knjiga bo izšla pri Družbi sv. Mohorja v Celovcu.
1.	SLOVENSKA ŠOLA V CELOVCU
Pouk slovenščine se bo pričel v petek, 14. oktobra 1977, ob 14. uri v Mohorjevi hiši, vhod 10.-Oktober-StraBe 25/I. Pouk bo ob petkih od 14. do 16. ure.
2.	CICIBAN TELOVADI
Telovadba za otroke bo vsak
petek od 16. do 17. ure v telovadnici Gimnazije za Slovence, Eben-talerstraBe 14, v Celovcu.
3.	USTANOVNI OBČNI ZBOR DRUŠTVA »NAŠ OTROK" v ponedeljek, 24. oktobra 1977, ob 20. uri v dvorani Mohorjeve hiše, vhod 10.-Oktober-StraBe 25/I.
ZAKAJ NOVO DRUŠTVO?
V Celovcu in okolici slovenski otroci nimajo možnosti, da bi izven družinskega kroga spoznavali slovenski jezik in slovensko kulturo. Niti v mestnih vrtcih, niti v ljudskih šolah ne slišijo slovenske besede.
Namen društva je torej, da tej veliki potrebi odpomore in ustanovi otroški vrtec s slovenskim in nemškim občevalnim jezikom ter omogoča otrokom v predšolski dobi in v dobi obveznega šolanja, da se učijo slovenščine in seznanijo s slovensko kulturo.
Pripravljalni odbor je že lansko šolsko leto in tudi letos organiziral pouk slovenščine za otroke in telovadne ure. Še neuresničen načrt je otroški vrtec. Da se bo delo učinkoviteje opravljalo, so dosedanji sodelavci sklenili ustanoviti formalno-pravno društvo. Vse, ki želijo pri omenjenih načrtih sodelovati, vabimo, da se udeležijo ustanovnega občnega zbora.
Pripravljalni odbor
KOŽENTAVRA
V Kožentavri, v boroveljski občini, je 8. oktobra, tik pred polnočjo, 21 -letni orodjar Janko Po-ganič iz Trnja s svojim osebnim
vozom, verjetno zaradi prehitre vožnje, zašel z Ljubeljske državne ceste, pri tem je trčil v bližini stoječi avtomobil, nato pa se zaletel v hišni zid. Poganič in njegovi sopotniki: 20-letni elektrikar Jože Korn-prat iz Struge, ter dvojčka Franc in Hanzi Ogris (17 let) iz Babnjaka (Svetna vas) so bili težje in lažje ranjeni.
ŠENTJAKOB V ROŽU
(Nastop kamniškega zbora »Lira")
V nedeljo, 2. oktobra 1977, je nastopil pri nas na povabilo SPD Rož, pevski zbor „Lira“ iz Kamnika, eden najboljših moških zborov v SR Sloveniji. S svojim ubranim in visoko kvalitetnim petjem je navdušil številno občinstvo s koroškimi pesmimi, pesmimi iz drugih slovenskih krajev ter pesmimi raznih jugoslovanskih narodov. V prvem delu so nam peli umetne, v drugem pa narodne pesmi.
Kot že rečeno, kamniški pevci so nas navdušili s svojim izredno kvalitetnim petjem. Z istim sporedom so se tudi podali te dni na daljšo koncertno turnejo na Nizozemsko. Škoda, da se niso mogli prepričati o izredni kvaliteti zbora in da niso mogli slišati prekrasnega petja naši zastopniki iz Celovca.
RAZSTAVA PROFESORJA GOJMIRA ANTONA KOSA
V galeriji »aula siovenica" v Celovcu so v torek odprli razstavo olj akademika prof. G o j m i r a Antona Kosa (1896—1970).
Razstava bo odprta do 28. oktobra 1977 od ponedeljka do petka med 13. in 17. uro.
Več o tem prihodnjič.
Berite in širite ,.nt“!
KRŠČANSKA KULTURNA ZVEZA V CELOVCU DOM PROSVETE V TINJAH
LUTKA JE SKRB ZA SLOVENSKEGA OTROKA —
ODPIRA MU PROSTOR ZA GLEDALIŠKO KULTURO
KDZ in Dom v Tinjah vas vabita na
srečanje z lutkarji
Čas: nedelja, 16. oktobra 1977, od 10. do 18. ure Kraj: Dom prosvete v Tinjah Vabljeni so:
učiteljice in učitelji, voditeljice in voditelji otroških skupin, otroške vrtnarice in drugi vzgojitelji.
Na to srečanje smo povabili tudi odlične predavatelje, ki se že dolga leta ukvarjajo z lutkarstvom v Sloveniji.
0 Režiser Tine Varl, mentor lutkovne skupine Koroške dijaške zveze, bo predaval o razvoju slovenskega lutkarstva.
0 Režiser Marjan Belina o režiji lutkovne igre.
0 Dipl. arh. Breda Varl bo predavala o likovnem razvoju lutk.
Obenem smo povabili tudi lutkovni skupini KDZ in SPD »Bisernica" iz Celovca, ki bosta uprizorili igri Marjana Beline »UŽALJENI MEDVEDEK" in »PAVLIHA IN ZAKLAD".
Prispevek: za kosilo in malico: 70.— šil. — za režijske stroške 20.— šil.
Zaradi olajšave potrebnih predpriprav Vas nujno prosimo, da svojo udeležbo prijavite do petka, 14. oktobra 1977, na tel. številko:
KKZ 0 42 22 / 72 5 65 / 24 ali Tinje 0 42 39 / 642.
Za organizacijo srečanja:
KKZ	D v T
Nužej Tolmajer	Jože K o p e i n i g



ftitium spt
i w ~

50 Mio. Liter unuhertroffene vircnenolguafiia/
10M rgmes Pflanzenol
Mit dem Jubilaumspreis danke« wtr ftir 50 Millionen mal Vertrauen!
Dieses millionenfache Vertrauen derpualitats-und preisbevvuBten Hausfrauen vvurde bevviesen, als im September der SOmillionste Liter Kronen Čl abgefullt vvurde. Vertrauen zu unubertroffener Oualitat. Dafur bedankt sich Kronen Čl bei allen Hausfrauen mit einem unubertroffen gunstigen Preis: dem Jubilaumspreis - jetzt bei Ihrem Kaufmann.
onen
unubertroffene Oualitat
jetzt zum unubertroffen gunstigen Jubilaumspreis
MIRKO KUMER-ČRČEJ:	(1. nadaljevanje)
Moje drugo potovanje po Nemčiji
Potoček, ki izvira globoko med planinami in spremlja železnico po dolini navzdol, postaja vedno večji, spremeni se v široko reko, ki žene električne naprave in daje tok za železnico in industrijo. Prej ozka dolinica se odpre, pojavijo se travniki in žitna polja, med njimi pa ljubke vasice s tipičnimi gorskimi hišicami. Danes so krite vse z opeko, nekdaj so pa imele lesene strehe, obložene s kamenjem.
Čedalje več polja in hiš je videti ob progi, gore ostajajo za nami. Križamo se z Tursko avtocesto, ki pelje visoko čez železnico na betonskih mostovih. Še malo pa zdr-čimo v ogromni kolodvor mesta Salzburg. Ta je tako velik kot dva beljaška skupaj. Tu se križajo proge sever-jug in vzhod-zahod.
Mesto Salzburg leži čisto blizu državne meje z Nemčijo. Zato vidimo bavarske carinike že tukaj v Avstriji na kolodvoru. Vendar je meja med obema državama zelo odprta. Pokazali smo naše potne liste le od daleč, prtljage pa sploh niso pregledovali. Menda že na obrazu poznajo nedolžne turiste od nevarnih tihotapcev hašiša in drugih mamil. Take reči pa tihotapijo bolj v avtomobilih kot po železnici, zato se za nas niso zanimali.
V Nemčiji smo videli zelo veliko govedi na paši. Cele črede rdeče-lisastih krav so se pasle po sočnati travi. Tu je mleka in mesa v izobilju. Zato se tako branijo uvoza našega mleka in pitane govedi. Sedaj sami izvažajo v Italijo.
Tudi žito je bilo bujne rasti in popolnoma brez plevela. Tu je res blagoslovljena zemlja, ki daje bogate pridelke. Zato se je tukaj že od nekdaj ljudstvo zelo množilo, ker je imelo dosti kruha. Ko jih je bilo le preveč, so tiščali preko gora na jug. Od tukaj so prišli bojeviti Bajuvari Karantancem na pomoč, da so skupno z njimi potolkli roparske Obre. Za to uslugo pa so morali Slovenci oddati svojo neodvisnost. Začelo se je „mirno sožitje narodov v skupni domovini", ki je trajalo čez tisoč let. Večina Slovencev je leta 1918 iz tega sožitja odšla, le koroški Slovenci so ostali svoji domovini zvesti, za kar so bili po skoro šestdesetih letih poplačani, s tem da so jim vse tri v dunajskem parlamentu zastopane stranke enoglasno sklenile
zakon o narodnih skupinah. To je baje najboljši zakon, ki je bil kdaj o tej zadevi sklenjen. Vsem je zelo pogodu, samo tistim ne, za katere je bil narejen.
Ob takem razmišljevanju smo obvozili zgodovinske kraje ob chiemskem jezeru in se bližali bavarskemu glavnemu mestu Munch-nu.
Tam se bo treba presesti na vlak, ki vozi v Stuttgart, kamor so namenjeni sopotniki Slovenci. Za presesti pa je le tri minute časa. Oni so mladi in hitri, njim bo to že uspelo; meni pa najbrž ne, ker je moj datum bolj visok. Imam pa možnost, da se peljem po drugem tiru, preko Numberga in Frankfurta, v Bonn. Pri tej zvezi pa imam pol ure časa za presedanje. In ker bom ob tej progi videl dozdaj še nepoznane kraje, sem se odločil za to drugo možnost. Poslovil sem se od Slovencev, ki so se nato kar zgubili v množici potnikov na mun-chenskem kolodvoru.
*amauammmmmaumummmmmmaaamamamammuammummmaammmamammm
MARIJ ČUK:
Izgubljeni boj
Korajžo v roke, fant,
metlo pod noge
pa poleti v grozeče strmine,
ne boj se enookih ljudi,
ne boj se nasadov strupenih laži.
Svet hropi pred teboj, poraženi so vsi Aristoteli, vihravi Cezarji in svetli Prešerni, vse se zvrača v črne zarje, narava beži pred pretečimi sonci.
Hrumeče se plazi mlad ocean, le metlo pod noge, ljudje, da ostane svet čisto gol in samemu sebi neznan.
(Iz zbirke „Svet in ljudje")
v.v.v.v.v.v.v.v.v.v.v.v.v
Poiskal sem si moj vlak in dobil v njem udoben sedež. Kmalu so ga potegnili iz kolodvora in že je šlo dalje proti severu. Zemlja je tukaj nizka, zato jo imenujejo Nieder-bayern. Ni pa povsem ravna, ampak nalahko valovita. Ob nižjih krajih tečejo mali potočki ali večje drage, ki se nekje zlivajo v reke. Ob teh vodah raste listnato drevje
in višje grmovje, ki daje pokrajini tipično sliko nižavskega polja. Tudi tukaj je bilo polje skrbno obdelano in posevki čedni, brez plevela. Nikjer nisem videl osata ali pa divje redkve, povsod pa sledove traktorjevih koles, ki so potlačila žito, ko so ga škropili proti plevelu.
Ponekod smo videli, da nekaj sejejo. Vprašal sem sopotnika, ki je tudi opazoval pokrajino skozi okno, kaj bi sedaj prvega julija sejali. „Koruzo za jesensko krmo," je bil odgovor.
Pobrali so že zgodnji krompir in da bi zemlja ne ležala neplodna, ji hitro vsadijo prigodnjo koruzo, ki še do raste do zrelosti za siliranje. To se pa lahko naredi le na plitvih peščenih tleh, ki se hitro ogrejejo.
Videli smo tudi veliko že zrelega ozimnega ječmena. „To so nam prinesli priseljenci iz Romunije. Prej ozimnega ječmena pri nas nismo pridelovali; sedaj se pa vedno bolj širi. Tudi za njim je mogoče pridelovati še jesensko krmo."
V	teh krajih z lažjo zemljo nismo videli živine na paši. Krmili so jo tudi poleti v hlevih. Za zimo pa napravljali koruzno silažo kot pri nas v Podjuni.
Ta gospodarski pogovor naju je nekako gospodarsko združil. Sopotnik je v meni spoznal kmeta, jaz pa isto v njem. Povprašal me je po cilju moje poti. Ko mu povem, da se peljem obiskat mojega znanca iz bivše vojne, mi tudi on pove, da se vrača prav s takega obiska.
(Dalje prihodnjič)
J3?rr dobm ofrlfo
V	AMBULANTI
»Kje je pa v tej hiši zobozdravnik?«
»Pojdite v drugo nadstropje, boste že slišali, v kateri sobi je.«
PRI ŠMINKANJU
Mati je povabljena na domačo veselico in si pripravlja obleko. Štiriletni sinček pride iz kopalnice in opazuje mamico, kako se šminka in barva ustnice. Slednjič se ojunači in reče: »Mamica, mislil sem ti voščiti lahko noč, toda poljubčka ti ne morem dati, ker sem že umit.«
NAŠ TEDNIK PRED 20. LETI — NAŠ TEDNIK PRED 20. LETI — NAŠ
Izbruh terorizma na Južnem Tirolskem
V zadnjem času je bilo izvršenih več terorističnih dejanj na Južnem Tirolskem. Na vlakih, na uredništvih italijanskih listov, ki izhajajo v deželi, ter na javnih trgih in poslopjih so bile položene bombe. V zvezi s temi akcijami je bilo v Bocnu aretiranih 16 Južnih Tirolcev. Eden izmed aretirancev, 27-letni R. Plonez je ušel iz orožniške kasarne v Bocnu. Skočil je s prvega nadstropja na tla in ušel v mesto. Policija in orožništvo sta takoj izvedli veliko zasledovalno akcijo in se jima je posrečilo, mladeniča zopet zajeti v neki vasi. Dva izmed zaprtih sta bila medtem že izpuščena, in sicer nek odvetnik in nek mestni policaj iz Bočna, ki je nemškega pokoljenja.
Državni tajnik Gschnitzer je
v svojem govoru v Innsbrucku minulo nedeljo zahteval pravico samoodločbe za Južno Tirolsko ter vzel v obrambo mlade Južne Tirolce, ki, „da bi brezbrižni svet vendarle zbudili iz otopelosti, posegajo po samomorilskih sredstvih."
Označil je za krivce tega stanja tiste, ki so za zeleno mizo odločili sedanjo usodo Južne Tirolske. Predlagal je za Južno Tirolsko podoben položaj, kot ga je imelo Posarje. Nadalje je dejal, da, ako bi se Italija odločila za to rešitev, ji bo le-ta »prinesla zelo veliko slavo. Ustvarila bi ji evropski, svetovni prestiž, pred katerim bi ponos na tako imenovano naravno mejo na Brennerju skopnel v nič," poroča tukajšnja »Volks-zeitung".
Sto let jezikovnega boja na Koroškem
OB IZIDU KNJIGE: „DIE SPRACHENFRAGE IN KftRNTEN VOR 100 JAHREN UND HEUTE"
Te dni je v založbi »Narodnega sveta koroških Slovencev" izšla v Celovcu zajetna brošura pod naslovom „Die Spra-chenfrage in Kamten vor 100 Jahren und heute". Brošura je v prvi vrsti namenjena nemškemu bralcu in je bila dostavljena tudi vsem vidnim osebnostim in ustanovam zasebnega in javnega značaja v Avstriji, ki imajo opravka s koroškimi problemi. Poslali so jo tudi vsem večjim univerzam ter pomembnejšim knjižnicam v svobodnem svetu.
Ta prepotrebna knjižica je izpolnila veliko vrzel v koroški publicistiki, kajti, kdorkoli se peča z našimi vprašanji, je že moral ugotoviti, da tako na Koroškem kakor tudi izven meja naše dežele vlada naravnost porazna nepoučenost ter mnogokrat dobro namerni ljudje za-
padejo zavestno potvorjenim informacijam in poročilom ne-poboljšljivcev, ki se ne morejo otresti okovov preteklosti.
Vrednost knjižice je predvsem v njeni dokumentarnosti. Sestavljalec se je namenoma omejil zgolj na neobhodno potrebna pojasnila, pri katerih je vsaka beseda dobro pretehtana.
Ta knjižica je neobhodno potrebna vsakemu Slovencu, kajti iz nje bo šele točno razvidel in razumel zgodovinski razvoj in sedanji položaj pri nas. Ne le, da bo marsikomu izmed nas razjasnila pojme, ampak mu bo služila pri razgovoru z našimi nemškimi sodeželani, ki so še sprejemljivi za stvarne argumente.
Naš tednik-Kronika, 7. februarja 1957
NAŠ TEDNIK PRED 20. LETI — NAŠ TEDNIK PRED 20. LETI — NAŠ
V ŠOLI
»No Metka, povej, katere domače živali poznaš!«
Metka molči. Učiteljica ji pomaga: »No, pomisli malo! Kdo ti, recimo, daje mleko?«
Metki se zjasnijo lička: »Mamica.«
KVAS
V trgovino pride dekletce po kvas. Šaljiva trgovka jo vpraša: »Kateri kvas pa dam? Za kruh ali potico?«
Dekletce se zmede in pravi: »Čakajte, grem domov mamo vprašat.«

DR. IVO ŠORLI:	5
VEČNE VEZI
POVEST
VA-.V/.-^V/.V^VV/.V.V.V.V.V.V.V.V/.V.V.l
»V tem so si vsi enaki! V politiki namreč! Lastnega brata bo izročil orožnikom, če bo proti Italiji. Jaz jih v tem občudujem. Kakšne šleve smo v tem pogledu mi! In do neke mere celo Nemci. Saj sem videl, ko sem bil kon-finiran na Štajerskem. Drug drugega so se ščitili: če je Avstrija pograbila človeka, ki se ji je zdel sumljiv, ga je že reševal Nemec. Ker sta si bila nekaj v rodu pradeda njunih starih tet! In zdaj se mu bo oddolžil panslavist!"
„No, da, človek je človek!" je skomignil Kocjančič.
„ln češpljeva voda vino!" se je rogal Vodopija. »Saj preprostim ljudem ne zamerim, toda inteligenca bi morala vedeti, kaj hoče! Naš predsednik in tovariš Corrazza sta si bila gotovo dobra stara prijatelja; a ga je vendar takoj naznanil, ko se mu je bil zaradi tistega potvorjenega prevoda iz hrvaščine uprl. In tako so siromaka davi vklenjenega odgnali v Sardinijo."
»Corrazza? Saj ni mogoče!" je planil zaprepaščeni Kocjančič. »In ve o tem — Calmo?"
»Slišite vi, ljubi doktor Kocjančič: kakor vas imam sicer rad, bi skoraj želel, da zdaj prvega odženejo vas!" je jezno udaril Vodopija. »Saj če ste prej za te zajce tvegali
vrat, bi človek še razumel. In morda celo odobraval. Nikakor pa ni prav, da nam boste zdaj vi ali kdo drugi uspavanke prepevali! Jaz vam vsem še enkrat povem, da je tu in proti tem ljudem vsak optimizem blazen! Seveda bodo v Gorici, morda celo v Trstu, kar je našega, šele pozneje davili in zadavili; toda da so kar skraja začeli tu, kjer imajo že danes vso moč, je menda dovolj dokaza, kaj nas čaka!"
VII.
Drugi dan okrog desete se je Kocjančič oglasil pri majorju Calmu, ki ga je očitno že težko čakal.
»Takoj z menoj, dragi doktor!" je vzkliknil. »Moji ubogi ženi se je, skoraj bi rekel na srečo, prav ponoči njen napad ponovil. Tako jo najdete v stanju, kjer boste, se mi zdi, najbolje spoznali vzroke njene bolezni."
Toda Kocjančič je bil med tem svoj načrt temeljito spremenil. Treba je, da jo zvabim v svoje stanovanje in tu v navzočnosti svojega močnega zaščitnika tako rekoč »oficielno otvorim" svojo novo prakso! si je dejal. »Za tako preiskavo je potrebna cela vrsta instrumentov, ki jih vendar ne morem nositi s seboj!" je pojasnil majorju.
Njegove zdravniške oči je potem predvsem osupnilo, da ni mogel zapaziti niti enega naravnost nujnih znakov bolezni, ki so jo pri bolnici ugotovili dosedanji zdravniki. Že po dobri pol uri pa je odprl vrata v prvo sobo, kjer je nestrpno čakal soprog.
»Gospod major! Zdi se mi, da sem našel!" je nekoliko svečano izjavil. »Žolčne kamne kar z vso gotovostjo izključujem; pač pa gospo rušijo bacili legarja, ki ga je prebolela pred petimi leti. Izvršili bomo torej napad v to smer."
»In pomisli, dragi, da me še niti eden vseh teh naših slavnih šarlatanov ni vprašal po mojih prejšnjih boleznih!" je vzkliknila lepa žena.
»Ne obsojajte jih, prosim!" se je podvizal Kocjančič. »Ali kvečjemu prvega! Čeprav vas je, kakor pravite, gospa, tudi ta preiskal šele deseti dan po napadu in pač našel, kar se mu je zdelo najbliže — vsi drugi so potem šli za njim. To se nam ubogim zdravnikom večkrat primeri."
»Vi niste samo dobri, vi ste briljantni! Kako vse vprek zagovarja!" se je zasmejal major. »No, za mojo ženo in mene tem bolje!"
*
Svetnika Corrazza se je Kocjančič spomnil šele popoldne, in takoj spet hitel k majorju.
»Hm, poznam to stvar," je zamrmral Calmo. »Toda priznati boste morali, da si je gospod svetnik sam kriv. Mi smo sicer, če hočete, za sedaj še samo upravniki te zemlje; ali naposled živimo v trdnjavi, kjer mora za vse vladati stroga vojaška disciplina! Gospod svetnik bi se bil pozneje lahko pritožil, tam bi se bil moral pokoriti! Morda še ne veste, da so danes odpeljali tudi gospoda doktorja Buzu-liča?"
»Doktorja Buzuliča? Tega, ki mu mi pravimo Miče?"
»Ne vem, kako mu pravite — vsekakor tistega, ki je gospoda Corrazza baje naravnost izzivalno spremljal na postajo. Pa pustiva to — tu sem vam izjemoma, kot zdravniku namreč, pripravil stalno potno dovoljenje za Trst."
Kocjančič se je veselo presenečen toplo zahvalil, a se potem nasmehnil:
»Pa, veste, da so prav taka izjemna dovoljenja dajali tudi oni poprej? Natančno tri listke, kakor jih baje zaup-
IV AVSTRIJA
1. SPORED
NEDELJA, 16. oktobra: 10.00—11.00 Mednarodna otroška božja služba. 20-letnica Avstrijske katoliške mladine. Mašo bo bral škof Johann VVeber (Gradec) v koncilski spominski cerkvi Du-naj-Lainz — 15.35 Groza divizije; ameriška komedija. V glavnih vlogah: Jer-ry Lewis, Dean Martin, Mona Freeman in drugi — 17.00 Živalski leksikon (ponovitev): Pavijan. Prav malo je živalskih vrst, ki žive v tako urejenih družbenem življenju kot so to opice pavijani — 17.30 Čebelica Maja: Vrabček Harald; risanka — 17.55 Za lahko noč: Strojevodja Leopold — 18.00 Klub seniorjev; oddaja za tiste, ki so ostali mladi — 18.30 Srečanje z živalmi. Vodi Otto Konig — 19.00 Avstrija v sliki v nedeljo; prenos salzburškega radia —
19.25	Kristjan v času — 19.30 Čas v sliki in kultura — 19.50 Šport — 20.15 Ljubezen na vasi; prva zgodba alpske bajke Petra Turrinija in VViljema Pev-nyja — 21.45 šport — 22.05 Nočni izbor: Marcel Prawy bo predstavil opero „Tosko“ Giacoma Puccinija — 22.35 Poročila.
PONEDELJEK, 17. oktobra: 9.00 Za cicibane: Igrišče — 9.30 Kaj lahko Postanem? Kaj je učenec? (ponovitev) — 10.00 TV v šoli: Angleški teater; od 11. šolskega leta dalje — 10.30—11.55 Strah divizije; ameriška komedija (ponovitev) — 17.55 Za lahko noč: Strojevodja Leopold — 18.00 Omaruru (11):
Gospod inženir. V glavnih vlogah Manfred Seipold, Marijana Hoffmann, Wal-ter Giller in drugi — 18.25 ORF danes — 18.30 Ml; družinska oddaja —
19.00	Avstrija v sliki — 19.30 Čas v sliki, kultura in šport — 20.00 Šport v ponedeljek — 20.55 Nastop v Manhattnu: Princesinja. V glavnih vlogah: Telly Savalas, Dan Frazer, Kevin Dob-son, George Savalas, Marija Schell itd.
—	21.40 Poročila in šport.
TOREK, 18. oktobra: 9.00 Za cicibane: Muziciranje — 9.30 Angleščina za tiste, ki že nekaj znajo (ponovitev) —
10.00	TV v šoli: Snov in prostor (7): Odprti problemi; od 10. šolskega leta dalje (ponovitev) — 10.30—12.15 Divji zahod v Afriki; ameriški kavboji dresirajo divjačino za afriškega farmerja
—	17.55 Za lahko noč: Tutu — 18.00 Živalski raji: Svet krokodilov (prva oddaja 17. julija 1973, TV 1) — 18.25 ORF danes — 18.30 Ml; družinska oddaja
—	19.00 Avstrija v sliki — 19.30 Čas v sliki 2, kultura in šport — 20.00 Predstavili bodo mladega pisatelja, in sicer bodo govorili o pisatelju Ursu Wid-merju — 21.50 Hiša na lepem kraju: Slovo (prva oddaja 17. oktobra 1977, TV 2) — zadnje nadaljevanje — 22.35 Poročila in šport.
SREDA, 19. oktobra: 9.00 Živordeči avtobus: Hiša (ponovitev) — 9.30 Kmetijstvo danes (ponovitev): Gnojenje lil
—	10.00 TV v šoli: Omembe vredni predmeti iz prirodopisnega muzeja (ponovitev): Sesalci; od 6. šolskega leta dalje — 10.30—11.45 Zlata reka; dva mlada prijatelja se zapleteta v Mehiki v fantastično pustolovščino —
17.00	Razsipni planet; predstava lutkovnega odra VVolfganga Kindlerja —
CEflTER AIOBEL+ELEKTRO
Barvni televizor
slikovna žarnica (ekran) 66 cm. Elektronika z modulacijsko tehniko
S 9950.-
Vaš stari aparat zamenjamo po najvišjih cenah
Obiščite galerijo Wernerja Berga v Pliberku!
RADIO CELOVEC
NEDELJA, 16. oktobra:
07.05—07.35 Duhovni nagovor — Naj pesmica naša darilo vam bo.
PONEDELJEK, 17. oktobra:
13.45—14.30 Celovški radijski dnevnik — Ljudska zabavna glasba.
TOREK, 18. oktobra:
09.30—10.00 Land an der Drau — dežela ob Dravi —
13.45—14.30 Celovški radijski dnevnik — Šport — Otroci, poslušajte!
SREDA, 19. oktobra:
13.45—	14.30 Celovški radijski dnevnik — Veseli val.
ČETRTEK, 20. oktobra:
13.45—	14.15 Ceiovški radijski dnevnik — Družinski magazin.
PETEK, 21. oktobra:
09.15—09.30 Rudi Vouk: Ptice stalnice, ptice selivke (šolska radijska oddaja za šolarje vseh šolskih stopenj).
13.45—	14.45 Celovški radijski dnevnik — Minute z... — Iz srca mi pesmi vrejo (Anton Gabrijel bere svoje pesmi).
17.25	Živordeči avtobus (ponovitev) —
17.55	Za lahko noč: Tutu — 18.00 Dr. Doolittle in njegov pes Jip; risanka (prva oddaja 16. julija 1975, TV 1) —
18.25	ORF danes — 18.30 Ml; družinska oddaja — 19.00 Avstrija v sliki —
19.30	Čas v sliki, kultura in šport —
20.00	Jaz in moji zetje; šaloigra. V glavnih vlogah: Greta VVeiser, VValter Giller, Rudolf Platte in drugi — 21.45 Poročila in šport.
ČETRTEK, 20. oktobra: 9.00 Za cicibane: Družabne igre — 9.30 Tečaj francoskega jezika — 10.00 TV v šoli: 1000-letnica Babenberžanov v Avstriji; od 8. šolskega leta dalje (ponovitev) — 10.30 —11.50 Jaz in moji zetje; šaloigra (ponovitev) — 17.30 Za cicibane (ponovitev) — 17.55 Za lahko noč: Tutu —
18.00	Kuhinja v televiziji — 18.25 ORF danes — 18.30 Ml; družinska oddaja
—	18.55 Izložba — 19.00 Avstrija v sliki — 19.30 Čas v sliki, kultura in šport — 20.00 Tosca; opera Giacoma Puccinija — 22.10 Poročila in šport.
PETEK, 21. oktobra: 9.00 Za cicibane — 9.30 Tečaj ruskega jezika za začetnike — 10.00 TV v šoli: Romantika (ponovitev; od 8. šolskega leta dalje) — 10.30 Klub seniorjev — 11.00— 12.40 Smej se in jokaj z menoj; ameriška komedija. V glavnih vlogah: Big Crosby, Collen Gray in drugi — 17.30 Za cicibane (ponovitev) — 17.55 Za lahko noč: Tutu — 18.00 Dvomi teater: Spretna spletka. V glavnih vlogah: Theo Linger, Johanna von Koczian, VVolfgang Arps in drugi — 18.25 ORF danes — 18.30 Ml; družinska oddaja
—	18.50 Oddaja kmetijske zbornice —
19.00	Avstrija v sliki — 19.30 Čas v sliki, kultura in šport — 20.00 Starec: Zaslužek. V glavnih vlogah: Siegfried Lovvitz, Mihael Ande, Brigita Furgler in drugi — 21.10 Poročila o gospodarskem položaju — 21.55 Šport — 22.00 Kri za Drakulo; grozljivi film. V glavnih vlogah: Christopher Leeje, Barbara Schelley, Andrevv Keir itd. — 23.25 Poročila.
SOBOTA, 22. oktobra: 15.20 Domačijski film o trmasti kmetici; nastopajo: Marijana Koch, Jutta Bornemann in drugi — 17.00 Športni ABC — 17.30 Heidi; zgodba deklice po znani knjigi Johanne Spyrijeve ..Domotožje" —
17.55	Za lahko noč: Tutu — 18.00 Pan-optikum — 18.25 ORF danes — 18.30 Heinz Conrads v soboto zvečer —
19.00	Avstrija v sliki z aktualnostmi iz Južne Tirolske — 19.30 Čas v sliki in kultura — 19.55 Šport — 20.15 Veliki televizijski koncert po željah; s Petrom Frankenfeldom — 21.50 Šport — 22.05 Vprašanja kristjana — 22.10 Scorpio; vohunstvo kot nevarna pustolovščina. Igrajo: Burt Lancaster, Alain Delon, Pavel Scofield, John Collicos in drugi ■— 0.05 Poročila.
mmiimiiiiimiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiii
Og^lalufte,
a našem listu!
iiiiiiiiiiiiiiiiimiiiimtimimiiimiiiiimiiiiiiiiiniiiiiiiiiii
2. SPORED
NEDELJA, 16. oktobra: 17.00 Spotoma (prva oddaja 14. oktobra 1977, TV 1) — 17.45 Service-Box (prva oddaja 7. oktobra 1977, TV 1) — 18.00 Guys N'Dolls. Gosti: Tina Charles in Biddu orkestra — 18.30 Zgodovina letenja; serija Daniela Costella: 1. Letenje — 19.30 Pošast; film v angleškem originalnem jeziku z nemškimi podnaslovi — 20.00 Knjižni sejem —
20.15	Svojčas; oddaja Teddyja Podgorskega in VValterja Pisseckerja — 21.20 Kontrapunkt; glasbeni magazin
—	22.05 Brez nagobčnika (prva oddaja 15. oktobra 1977, TV 2).
PONEDELJEK, 17. oktobra:	18.00
Angleščina za tiste, ki že nekaj znajo. Dr. VValter Fangl in Tovvnie Stadler —
18.25	ORF danes — 18.30 Samo letenje je lepše; z vrvjo in zmajem v Hin-dukuš; film Horsta Bergmanna — 19.30 Snov in prostor (7) ponovitev: Odprti problemi; od 10. šolskega leta dalje —
20.00	Hiša na lepem kraju: Slovo. Igrajo: David Langton, Hannah Gordon, Jean Marsh in drugi — 20.55 Vstop prost; kulturni magazin (ponovitev 20. oktobra, 18.30, TV 2) — 21.40 Čas v sliki 2 — 22.10 Srečne dvojice — otroci po želji; 4. nadaljevanje — 22.15 Barravento; črni ribiči na obalnem področju Bahie.
TOREK, 18. oktobra: 18.00 Kmetijstvo danes: Gnojenje lil — 18.25 ORF danes — 18.30 Aktualno znanje (prva oddaja 14. oktobra 1977, TV 2) — 19.30 Omembe vredni predmeti v prirodo-pisnem muzeju (ponovitev): Sesalci; od 6. šolskega leta dalje — 20.00 Zlata reka; dva mlada prijatelja se zapleteta s svojo jahto v Mehiki v fantastično pustolovščino — 21.20 Čas v sliki 2 in kultura — 21.55 Klub 2.
SREDA, 19. oktobra: 18.00 Tečaj francoskega jezika: vodi profesor Georges Creux in Uli Petek — 18.25 ORF danes — 18.30 Štajerska: Muzika na novih potih — 18.55 Operni vodič; Marcel Prawy bo predstavil „Tosco“, opero Giacoma Puccinija (prva oddaja 16. oktobra 1977, TV 1) — 19.30 TV v šoli; 1000-letnica Babenberžanov v Avstriji (ponovitev; od 8. šolskega leta dalje)
—	20.00 Teleobjektiv: Claus Gatterer
—	20.50 Izložba: Gerhard Bronner — 21.35 Čas v sliki 2 in kultura — 22.10 Srečne dvojice — otroci po želji (5.
nadaljevanje) — 22.15 Kung tu: Caine in boksarji za plačilo.
ČETRTEK, 20. oktobra: 18.00 Tečaj ruskega jezika za začetnike z diplomirano tolmačico Lizo Schiillerjevo —
18.25	ORF danes — 18.30 Vstop prost (prva oddaja 17. oktobra 1977, TV 2)
—	19.30 TV v šoli: Romantika (ponovitev; od 8. šolskega leta dalje) — 20.00 Obrekovanje. Lažnjivo zanesenjaštvo doraščajočih učenk je bilo usodno za malomeščanskega učitelja. V glavnih vlogah: Jean Brel, Emanuele Riva in drugi — 21.35 Čas v sliki 2 in kultura
—	22.10 Klub 2.
PETEK, 21. oktobra: 18.00 Kaj lahko postanem? Osebne usluge (ponovitev)
—	18.25 ORF danes — 18.30 Tibetanska kultura v indijski provinci Ladak; film Heinricha Harrerja. Znani raziskovalec Tibeta prof. Heinrich Harrer se bavi v svojem filmu z ..budizmom" —
19.30	TV v šoli: Angleško gledališče; od 11. šolskega leta dalje — 20.00 Fizik v kuhinji; zabavno prikazovanje najnovejših fizikalnih spoznanj pri kuhanju. Nastopajo: Nikolaj Kurti, profesor za fiziko na oxfordski univerzi —
20.50	Nova; poročila iz znanosti in raziskovanja — 21.55 Trailer; za prijatelje filma; vodi Helmut Dimko — 21.55 Čas v sliki 2 in kultura — 22.30 High Cha-parral. V glavnih vlogah: Leif Erick-son, Mark Slade, Cameron Mitchell, Henrik Darrovv, Linda Cristal in drugi.
SOBOTA, 22. oktobra: 17.15 Ali bomo gospodarsko propadli? (prva oddaja 21. oktobra 1977, TV 1) — 18.00 Orientacija: Taize — upanje mladih kristjanov; filmsko poročilo Antona Fellnerja in Mihaela VVeinmanna —
18.30	Brez nagobčnika — 19.30 Razmišljanje prinaša obresti (4) — ponovitev: Denar — 19.50 Galerija — 20.15 Bridž s stricem Tomom; televizijska igra R. C. Sheriffa; prevedel in predelal Florijan Kalbeck — 21.5 Bourbon Street; vodi VValter Rihard Langer.
LVAV.V.*,V.VAW.,.V.W.,.V.
Mohorjevi domovi, dijaški internat šolskih sester ter Dom v Tinjah se priporočajo za vsakoletno zbirko naturalij. Že v naprej prisrčen „Bog lonaj!“
'.■.■■VV.V.V.V.V/.V.V.V.V.VA
pj>se&Msi {t bdfea, lcafcl nai/odna ivnafa tnnog-t! žacadi Ug,a ta{si taUa{ U
po kuhinje!
PODJERBERK —
ST. KATHREIN
Škofiče/Schiefling Tel.: 0 42 74-29 5518 Celovec/Klagenfurt Rothauerhaus Tel.: 86 2 92
,1VAV/.V.,.V.VVV.,.V.V.\V.V.VAV.V.,.V.,AW.VAW.VW1v.,A%\W.V^.WWAWAVWWJVMW//rtWW.W.,.V,V.,.\VW.V.,A,.V.V.VAV.,.,.V.,.VV.V.
nim osebam dajete zdaj vi. Dalje pravijo, da imate z bivšimi oficirji, torej komaj razoroženimi sovražniki, celo več obzirnosti, nego z ... reciva, nebojevniki... “
»Tudi to je mogoče," se je nasmehnil major. „Kaj hočete — to je morda iz nekakega .mednarodnega tovarištva1. Sicer pa razoroženi sovražnik že jutri lahko postane — zaveznik ... In narobe... Tako vam svetujem, da tisto ^Vilsonovo sliko nad pisalno mizo spet lepo pospravite ..."
„Wilsonovo sliko? Saj VVilson je vendar..."
»Ze prav, že prav... Jaz na to samo opozarjam ... ^ot prijatelj. Saj nisem politik, temveč vojak
»Lepe stvari!" je mrmral Kocjančič, stopajoč po stopicah. »Človek bi rekel, da bi se nemara manj spotikali nad sliko Franca Jožefa, ki je prej tičal v tem okvirju."
Ko je to povedal družbi v Narodnem domu, so vsi cstrrneli, dr. Zanič pa se je globoko zamislil.
..Potem morda vendar še ni vse izgubljeno!" je zamrmral. ..Kanacije slutijo, da bo VVilson branil naše pravice ... -
..Evo, že spet malo olja na vaše brljave lučke!" se je smejal Vodopija.
..Tako res ne pridemo iz te zbeganosti!" je zmajal z 9!av0 Zanič.
..Kdo? Jaz sem že na čistem!" je zakričal Vodopija.
»Toda, oprosti •— česa potem še čakaš?"
»Da mi porečejo ti, naj grem, ali pa oni, naj pridem — Sern že povedal! Toda če takrat v samem Zagrebu ne naj-dem primernega stolička zase, vse razbijem! Seveda, če Se me prej ne polastijo ti tu ... In vam, prijatelji, prav resno svetujem: ker ti ne dajo niti toliko časa, da se preo-blečeš, naj vsak še nocoj odpre svoj kovček, dene na dno
najslabšo obleko, na vrh pa perila; da mu bo potem treba samo še zapreti. Pojdemo namreč po vrsti prav vsi!"
..Pretiravate, prijatelj, pretiravate!" je zmajal Kocjančič z glavo. „Jaz vsaj svojega Calma še vedno branim!"
„Jaz sem imel opraviti tudi še z raznimi drugimi, ki jim ne morem reči nič hudega!" je potrdil Zanič. „Res krut človek se zdi edino admiral."
„ln ali to ni dovolj?" je vzkipel Vodopija. »Mogoče jim je celo sam rekel, naj bodo ljubeznivi — drugo opravi že on! Saj to je njih način! Pri nas je seveda narobe: nižji bi še udarili, a na čelu je povsod .diplomat', ki vse skupaj pokvari! Sicer pa čakajte, da se vrne doktor Albino — baje so ga od Avstrije že zahtevali. Tem tu, se zdi, vsem skupaj še vedno prav ne zaupajo; ko pa pride ta neizprosen mož, bo pometal, da bo groza!"
„Oho! Z Albinom smo mi lepo izhajali!" je ugovarjal odvetnik Lukič. „Zame je Albino naravnost krasna podoba!"
»Zame drugi Cesare Battisti!" je poudaril Zanič. »Kakor on, bi bil šel tudi Albino pokončno v smrt. In ga Avstrijci samo zato niso obesili, ker so ga takoj prvi dan vklenili. Pustimo — tudi Italijani imajo svoje junake!"
»Jaz bi samo dvomil, da bo Albino imel mnogo besede. Taki dosledni idealisti so vedno z vsem svetom sprti!" je pripomnil Kocjančič.
Nihče ni ugovarjal; še celo Vodopija je samo skomignil.
Vlil.
Kocjančič je imel ves teden toliko dela, da se je v soboto popoldne za svojo pot v Trst komaj oprostil.
Tam se je bilo med tem življenje že precej ustalilo.
Zdelo se je, da še naši spet dvigajo glave: vsak se je lotil svojega dela, celo narodna društva so oživela.
»Toda zakaj potem nas tam doli tako tiščijo?" je vprašal Kocjančič v večji tržaški slovenski družbi.
„No, da, vaše gnezdo je pač trdnjava in tam veljajo povsod posebne navade!" so skomignili. Dimilo pa ga je, kakor tolikokrat pozneje drugod, da ljudi usoda bolj oddaljenih rojakov zelo malo zanima...
Z občutkom nekake zapuščenosti je potem korakal proti domu, ko se je Alma nenadoma oglasila:
»Boris! Kaj pa, če bi se ti vendar nastanil kar tu? Trst je Trst in polagoma bi uspel. Ali nisi domačin? Rotim te, poskusi vse, da ostanemo tul"
Zaradi njenega nenavadno razburjenega glasu nekoliko osupel jo je pogledal in potem počasi odgovoril: »Lahko si misliš, da sem o tem že sam premišljeval. No, prišel sem do prepričanja, da bi bil spričo tolikih prvovrstnih tukajšnjih zdravnikov tisti tvoj .polagoma' najbrže zelo dolg. Tam doli teče pa že spet kar samo. Tako sem si dejal, da bi še nekaj časa podstavljal. Tudi stare dolgove mi ljudje zdaj plačujejo. Novim pacientom iz Italije se zdijo naši zdravniški zahtevki sicer nekoliko visoki, ker so pač vajeni svojih v vsakem oziru skromnejših razmer; toda sčasoma se bomo drug drugemu že kako prilagodili... “
»Ti jim seveda...?" je skomignila žena.
»Hm, da... do pol poti reciva. Pa si tako kuješ še nekak .politični kapital'. Saj na sebi... kot ljudje... res niso napačni. Vrag vzemi, da kar ne moremo biti človek s človekom ..."
(Dalje prihodnjič)
Slovenska skupnost odločno za slovenski šolski okraj
Offener Brieff
Sehr geehrte
Frau Bundesminister!
Da Sie der zustandige Ressort-minister sind, trage ich Ihnen fol-genden Sachverhalt vor, den ich aufs auBerste bedauerlich finde:
Im Rahmen der heutigen Ober-gabe und Eroffnung des Klagen-furter Universitatsgebaudes vvurde jener Mann, dessen standiges Be-treiben eine vvesentliche Voraus-setzung fiir die Errichtung der Uni-versitat war, nur ein einziges Mal, und zwar schnell und nebenher, genannt: Landeshauptmann Hans Sima. Es ist ein trauriges Zeichen fiir den Zustand unserer Demo-kratie, wie schnell jene, die erst durch Simas Initiative zu den Ak-tivitaten motiviert wurden, fiir die sie jetzt feierlich bedankt vverden, den Initiator vergessen und vor der Offentlichkeit verschvveigen.
Noch peinlicher freilich als die-ses Schvveigen war die Art und Weise, in der Landeshauptmann VVagner seinen Vorganger in die-sem Zusammenhang ervvahnte: schnell, nebensachlich und in ei-ner schnoddrigen Form. Biirger-meister Guggenberger hatte Nob-lesse genug, das Selbstverstand-liche zu tun und seinem Vorganger, der nicht seiner Fraktion an-gehorte, fiir seine Verdienste um die Universitat zu danken. Landeshauptmann VVagner ist dieser Nob-lesse offenbar nicht einmal im Rahmen seiner eigenen Fraktion fahig. Er formulierte freilich auch in seiner heutigen Rede das Ge-setz seines Handelns: Er anerkennt offenbar nur die Leistungen jener, die mit ihm „gemeinsame Sache machen".
Ich bitte Sie nun, sehr geehrte Frau Bundesminister, da!3 vvenig-stens Sie bei gegebenem AnlaB die Verdienste Landeshauptmann Simas um die Klagenfurter Universitat wiirdigen, um das bei der Eroffnungsfeier geschehene Un-recht vvieder gutzumachen. Diese Bitte richte ich auch an die ver-antvvortlichen Organe der Universitat Klagenfurt.
Mit vorzuglicher Hochachtung Dr. Robert Saxer
VOLKSVVILLE IN ..OKTOBRSKA ARENA"
(Nadaljevanje z 2. strani)
dine, Komunistične zveze, pa KDZ in Mladja) je bil, da tabor ni bil samo protestna prireditev Slovencev, ampak da se je udeležilo doslej komaj doseženo število nem-škogovorečih in to predvsem mladih ljudi, in da je potemtakem ..Oktobrska arena" bila prireditev Slovencev in nemškogovorečih proti šovinizmu in razdvajajoči de-setooktobrski gonji. To je bil po mojem najvažnejši uspeh celotne prireditve.
S svojo pristrankarsko »objektivnostjo" KRC zamolčava to važno dejstvo, in si ne morem predstavljati, da je taka drža v smislu gibanja solidarnosti in podpore naše borbe s strani nemškogovorečih demokratov, katerih število bo, če se bomo še bolj zanje trudili, še bolj rastlo.
Kristian Schellander Bistrica pri Šentjakobu
NAŠ TEDNIK izhaja vsak četrtek. Naroča se na naslov: „Naš tednik", Celovec, Viktringer Ring 26, 9020 Klagenfurt. — Telefon uredništva, oglasnega oddelka in uprave 72 5 65. Naš zastopnik za Jugoslavijo ADIT-DZS, Gradišče 10, 61000 Ljubljana, tel. 22207. Naročnina znaša letno: za tuzemstvo 150.— šil., za Jugoslavijo 150.— din za ostalo inozemstvo 250.— šil. (po zračni pošti 500.— šil.). — Lastnik in izdajatelj: Narodni svet koroških Slovencev. — Odgovorni urednik: Nužej Toimajer, Verovce štev. 2, 9065 Zrelec. — Tiska: Tiskarna Družbe sv. Mohorja v Celovcu, Viktringer Ring 26.
TV Ljubljana
NEDELJA, 16. oktobra: 8.20 Poročila
—	8.25 Za nedeljsko dobro jutro: Festival MPZ Celje 77 — 8.55 625 — 9.35 S. Karanovič: Na vrat na nos, barvna oddaja — 10.25 Poletje na otoku Mirabelle, barvna serija — 10.55 Karino, barvna nadaljevanka — 11.25 Mozaik — 11.30 Kmetijska oddaja —
12.15	Poročila (do 12.20) — Nedeljsko popoldne: Križem kražem, Življenje lisice, barvni film, Okrogli svet — 16.15 Rokomet: Jugoslavija — ZRN, prenos
—	17.30 Poročila — 17.35 Moda za vas — 17.45 Ovčar, barvni film — 19.15 Barvna risanka — 19.30 TV dnevnik
—	19.50 Tedenski gospodarski komentar — 19.55 Propagandna oddaja —
20.00	I. ivanac: Nikoli tesla, barvna nadaljevanka — 21.03 Propagandna oddaja — 21.05 500 let Krškega —
21.25	Mesto v cvetju, barvna dokumentarna oddaja — 21.55 TV dnevnik
—	22.10 Reportaža z nogometne tekme: Rijeka — Hajduk — 22.40 Športni pregled (do 23.15).
PONEDELJEK, 17. oktobra 9.05 TV v šoli: Pravopis, Aluminij, Napetost, Površina — 10.00 TV v šoli: Srbohrvaščina, Risanka, Zemljepis — 11.05 TV v šoli: Za najmlajše (do 11.20) — 15.05 TV v šoli, ponovitev — 16.00 TV v šoli (do 16.15) — 17.15 Vrtec na obisku: Halo, tu reševalci, barvna oddaja —
17.25	Zakoni divjine, barvna serija —
17.50	Obzornik — 18.05 Človek in duševna stiska, barvna oddaja — 18.25 Mozaik — 18.30 Dogovorili smo se — 18.45 Mladi za mlade — 19.15 Barvna risanka — 19.30 TV dnevnik — 19.55 Propagandna oddaja — 20.00 M. Bu-Ijan: Dolgo potovanje v Belo, barvna drama — 21.28 Propagandna oddaja
—	21.30 Kulturne diagonale — 22.20 TV dnevnik.
TOREK, 18. oktobra: 8.30 TV v šoli: Nemščina, Zapuščena gnezda. Geometrija, TV vrtec, Očetov poklic, Dohodek v TOZD-u — 10.00 TV v šoli: Risanka, Prirodoslovje (do 11.05) — 14.30 TV v šoli, ponovitev (do 16.00) — 16.05 Šolska TV: Projekcija geografskih kart (do 16.25) — 17.10 Dogodivščine morskega konjička, barvna serija — 17.25 Črna puščica, barvna serija — 17.50 Obzornik — 18.05 Muppet show, barvna oddaja — 18.30 Mozaik •— 18.35 Jugoslovanska trimska televizija —
19.15	Barvna risanka — 19.30 TV dnevnik — 19.55 Propagandna oddaja —
20.00	Oči kritike — 20.30 Propagandna oddaja — 20.35 G. Flaubert: Gospa Bovary, barvna nadaljevanka — 21.28 Propagandna oddaja — 21.30 Obrazi jazza, barvna oddaja — 22.00 TV dnevnik.
SREDA, 1S. oktobra: 8.50 TV v šoli: Varstvo okolja, Od Svilaje do Brača, Faktografski film — 10.00 TV v šoli:
(Nadaljevanje s 3. strani)
prti Slovenci. Pri tem so mu med drugim tudi strgali srajco.
V pravnem pogledu je izvajal dr. Grilc, da aretacije nikakor niso bile upravičene, kajti prizadeti niso zakrivili ne kaznjivega dejanja, niti prestopka, ki bi pravno utemeljil takšno postopanje. Nikakor pa ne more biti kaznjivo, da kdo izraža nasprotno mnenje.
Seveda so imeli žandarji nalogo, da ščitijo pravilno najavljeno prireditev, vendar v nobenem primeru ni bilo vzroka, da bi morala poseči vmes žandarmerija. Tudi nihče ni vztrajal pri kakšnem kaznji-vem dejanju, ker nihče kaj takega ni storil, pa tudi nobeden od žan-darjev ni katerega posvaril. Na-pram pritožnikom se je torej kršila ustavno zajamčena pravica do osebne svobode. Enako je bilo tudi v Sinči vasi, kjer je začasni pripor trajal v več primerih ves dan. Začasni pripor pa je utemljen le tako dolgo, dokler so znani osebni podatki priprtega. (Okrajno glavarstvo in žandarmerija sta se vedno izgovarjala, da ni bilo nobenih aretacij, temveč da so bili vsi le začasno priprti.) Tudi je žandarmerija kršila člen 3 evropske konvencije o človekovih pravicah, ker je dokazano, da je vlekla pritožnike za lase, da so bili tepeni, da so jih odvedli s policijskim prijemom
Kocka, kocka, Risanka, Film (do 11.10)
—	17.25 A. Ingolič: Udarna brigada — 17.40 Zakladi britanskega muzeja, barvna serija — 18.05 Obzornik — .18.20 Spekter, barvna oddaja — 18.50 Mozaik — 18.55 Flavta, glasbena oddaja
—	19.15 Barvna risanka — 19.30 TV dnevnik — 19.55 Propagandna oddaja
—	20.00 Film tedna: Jaz, Petko, barvni film — 21.45 Propagandna oddaja —
21.50	Včeraj, danes, jutri: Vse listje gozda, II. del — 22.35 TV dnevnik.
ČETRTEK, 20. oktobra: 9.00 TV v šoli: Dolina Gangesa, Obdelava lesa
—	10.00 TV v šoli: Francoščina, Risanka, Kemija — 11.05 TV v šoli: Minerali (do 11.35) — 15.00 Šolska TV: Projekcije geografskih kart (do 15.20) — 17.25 Čudoviti svet muca Filemona, barvna risana oddaja — 17.35 Obzornik —
17.50	Modri plašček, nadaljevanje in konec — 18.20 Mozaik — 18.25 Skrivnosti morja, barvna serija — 19.15 Barvna risanka — 19.20 Cikcak — 19.30 TV dnevnik — 19.55 Propagandna oddaja — 20.00 Borštnikovo srečanje, prenos iz Maribora — 20.30 F. Rudolf: Koža megle, predstava SSG Trst —
22.00	Propagandna oddaja — 22.05 Miniature: Tartini, Vražji trilček, barvna oddaja —• 22.25 TV dnevnik.
PETEK, 21. oktobra: 8.50 TV v šoli: Slovenščina, Ruščina, Jesenski sadeži, Rišemo — 9.50 TV v šoli: Angleščina, Risanka, Zgodovina — 10.55 Kragije-vac: Velika šolska ura, prenos (do 12.30) — 15.00 TV v šoli: ponovitev (do 16.00) — 17.15 Križem kražem —
17.25	Pisani svet — 17.55 Obzornik — 18.10 Čez tri gore: Šentjernejski oktet, barvna oddaja — 18.40 Mozaik — 18.45 Narodni parki, barvna oddaja — 19.15 Barvna risanka — 19.30 TV dnevnik
—	19.55 Tedenski notranjepolitični komentar — 20.00 Propagandna oddaja
—	20.05 P. Cripp: Družinske vezi, barvna nadaljevanka — 20.50 Propagandna oddaja — 20.55 Razgledi — 21.25 Propagandna oddaja — 21.30 Policijske zgodbe, serijski film.
SOBOTA, 22. oktobra: 8.00 Čudoviti svet muca Filemona, barvna risanka
—	8.10 A. Ingolič: Udarna brigada, barvna oddaja — 8.25 Modri plašček, nadaljevanje in konec — 8.55 Pisani svet — 9.25 Dogodivščine morskega konjička, barvna serija — 9.40 Človek in duševna stiska — 10.00 Dokumentarna oddaja — 10.30 P. Cripp: Družinske vezi, barvna nadaljevanka — 15.45 Nogomet: Čelik — Radnički, prenos, v odmoru Propagandna oddaja
—	17.35 Obzornik — 17.50 Sto dni po otroštvu, barvni film — 19.15 Barvna risanka — 19.30 TV dnevnik — 19.50 Tedenski zunanjepolitični komentar —
19.55	Propagandna oddaja — 20.00 Ples vampirjev, barvni film — 21.25 Moda za vas — 21.35 Propagandna oddaja — 21.40 TV dnevnik — 21.55 625 — 22.35 Zabavno glasbena oddaja.
ter da so jih uklenili. Predvsem uklenitev v nobenem primeru ni bila upravičena, ker ni bilo obče nevarnosti. Odvetnik pritožnikov je opozoril na neko spoznanje ustavnega sodišča iz leta 1973, da je vsak začasni pripor protizakonit od tega trenutka, ko so žandarme-riji znani osebni podatki prizadetega. Nadalje je opozoril na od'o-čitev komisije za človekove pravice v StraBbourgu, da se ne sme uporabljati več sile, kot je potrebno za premaganje odpora, kajti sila ne sme biti prekomerna. V Ško-cijanu in Sinči vasi pa se nihče ni upiral žandarmeriji...
Nato je prišel do besede zastopnik tožene oblasti, celovški odvetnik dr. Ulrich Polley. Dejal je, da je žandarmerija imela nalogo ščititi uradno najavljeno demonstracijo. Nastop pritožnikov je žandarmerija smatrala kot provokacijo. Prav tako je dejal, da je uklenitev bila upravičena, ker da so bili prostori v občinskem uradu Škocijan (kjer je bila centralna komanda žandar-merije) neprimerni ter da bi mogel kdo poskusiti pobegniti. Glede dogodkov v Sinči vasi je dejal, da tudi tam nihče ni bil aretiran, ampak da so vse odvedli v eno sobo, da bi ugotovili osebne podatke..
Ustavno sodišče je sklenilo, da bo svoje spoznanje objavilo pismeno.
Deželno tajništvo Slovenske skupnosti je z velikim presenečenjem sprejelo novico, da je prosvetno ministrstvo v Rimu — oddelek za izvajanje delegiranih dekretov — kratkomalo sprejelo predlog deželnega odbora Furla-nije-Julijske krajine o razmejitvi šolskih okrajev, ki ne upošteva soglasne in upravičene zahteve vseh političnih, kulturnih in šolskih dejavnikov slovenske narodne manjšine po ustanovitvi samostojnega šolskega okraja ali okrajev kot začetni korak za funkcionalno, didaktično in upravno avtonomijo slovenskega šolstva v Italiji.
Razočaranje je še toliko bolj grenko, ker je do tega krivičnega sklepa prišlo komaj pet mesecev po uveljavitvi osimskega sporazuma med Italijo in Jugoslavijo, ki bi moral pomeniti odločilen preobrat italijanske države glede zaščite slovenske narodne manjšine, saj v svojem 8. členu predpisuje za narodnosti največjo možno zaščito.
Medtem ko deželno tajništvo Slovenske skupnosti odločno protestira proti tej grobi diskriminaciji in kršenju duha in črke osimskega sporazuma, poziva vse stranke ustavnega loka, ki imajo svoje predstavnike v parlamentu, da nemudoma predložijo dopolnilna določila k pooblaščenemu odloku štev. 416 z dne 31. maja 1974, ki bi izvršne organe nedvoumno obvezovala, da slovenskemu šolstvu zagotovijo ustrezno avtonomijo z vključenim samostojnim šolskim okrajem.
Slovenska skupnost je po svojem deželnem svetovalcu že aprila 1975 vložila takšen zakonski osnutek v deželnem svetu Furlanije-Julijske krajine v smislu člena 26 deželnega statuta, a ga deželni od-
NA VINSKO TRGATEV V SLOVENSKE GORICE v nedeljo, 16. oktobra 1977.
Nič se ni spremenilo glede našega programa. Kot je bilo sporočeno v „Našem tedniku" šestega oktobra, bo vozil po tem načrtu avtobus. Odpeljal bo ob 6. uri na Ločilu v šentlenartski fari in potem po voznem redu kot je bil objavljen skozi Rož proti Podjuni čez Šmarjeto.
Drugi avtobus bo odpeljal enako ob šestih v Šentilju ter vozil skozi Celovec mimo kapucinske cerkve. Vsepovsod drugod bo „na-bira!" avtobus na avtobusnih postajah. Veselite se tega dne, kajti če nam bo Bog naklonil še vreme kolikor toliko, potem bo to gotovo nekaj lepega! Na svidenje!
ŽIHPOLJE
(Romanje)
Kakor smo brali v našem časopisu, nas vabijo zopet na romanje na Sv. goro. Upamo, da tedaj še ne bo zapadel sneg. Zmeraj smo imeli še lepo vreme, ko smo romali tja, saj nas ima Bog še rad in Mati božja nas bo gotovo še sedaj uslišala, ko bomo poromali k njej, če jo bomo s skesanim srcem prosili.
Zadnjič, ko smo bili na Trsatu, se moramo vsem lepo zahvaliti, posebno č. g. Cvetku za lep govor, g. organistu iz Radiš, ki je vo-
bor ni nikdar upošteval in niti dal v razpravo deželni zbornici.
Deželno tajništvo Slovenske skupnosti si v zvezi z vprašanjem samostojnega šolskega okraja za slovenske šole pridržuje pravico do nadaljnjih korakov, da se ta temeljna zahteva slovenske manjšine uresniči.
Pisma Medica:
ŠPORTNO DRUŠTVO PLIBERK SE DISTANCIRA OD NEŠPORTNEGA DUHA
V zvezi demonstracije pripadnikov koroških Slovencev v Pliberku na Koroškem, je slovenski tisk v Avstriji in Jugoslaviji izrazil razne pomisleke napram športnemu, oziroma nogometnemu društvu v Pliberku.
K temu izjavlja predsedstvo društva, da se društvena dejavnost omejuje izrecno na športni sektor ter športne interese in nima vezi do kakršnihkoli izvenšportnih organizacij. Društvo nima nobenih kontaktov do koroškega „Heimat-diensta" in ni odvisno od nobene politične stranke ali katerekoli druge grupacije izvenšportnega območja.
Pliberško nogometno društvo je imelo v svojih vrstah vedno športnike obeh na Koroškem živečih narodov in neguje preko notranjeavstrijskega športnega udejstvovanja že leta prijateljske stike do sosednih jugoslovanskih športnih društev, kakor Ravne, Mežica, Dravograd, Črna in Prevalje.
Dozdajšnji korektni športni odnosi našega društva do jugoslovanskih društev se izražajo posebno še v tem, da v naših moštvih sodelujejo že leta nogometaši iz Slovenije. Trener Franc Gostenčnik že 11 let dela z našim moštvom, trenerskih taborov pa smo se udeležili z našimi nogometaši v raznih krajih Jugoslavije. Predsedstvo društva se prav zaradi tega distancira od nešportnega zadržanja posameznih članov društva ob priliki postavljanja simboličnega dvojezičnega napisa v Pliberku. Predsedstvo društva upa, da bodo po tej razčistitvi tudi v bodoče kot doslej možni tesni in prijateljski stiki z jugoslovanskimi športniki.
Za SVG Raiffeisen Bleiburg/Pliberk: Predsednik:
Karl Kornberger
dil petje in skrbnemu šoferju, ki nas je vozil. Blizu morja smo videli nešteto nebotičnikov. Tudi v sosednji državi napredujejo in zidajo visoke stavbe.
B. O.
BOROVLJE
Dne 9. oktobra je s svojim avtom vozil po Rožanski državni cesti 20-letni vojak Gunther Pagitz iz Medborovnice. Zaradi prehitre vožnje je njegov avtomobil zaneslo s ceste, pri tem je trčil v betonski steber. Težko poškodovanega vojaka so v nezavestnem stanju prepeljali v celovško deželno bolnišnico.
ZAHVALA
Vsem, ki so spremili našega blagega pokojnika, moža in očeta
Šimeja Lepuschitza
na njegovi zadnji poti na podgorsko pokopališče, se po tej poti prav prisrčno zahvaljujemo.
ŽALUJOČI OSTALI
Škocijanski dogodki pred...