Tilottama, krasno oblečena sprehajaj6č se po divnih livadah, približa se s cvetlicami v rokah. Oba se zavzameta in jej tečeta nasproti. Sunda jo prime za desno, Upasunda za levo roko in jej ponujata ljubezen. Lju- bosumna poprimeta za orožje in se ubijeta. Vrne se zopet mir in red na svet. V zahvalo za to delo odloči Brahma Tilottami zračne pokrajine v domovje, kjer se ona tako sveti, da jej ni moči pogledati v žarno lice. Kako so stari narodi mrtve pokopavali. Spisal Fr. Wiesthaler. (Dalje.) A poslovimo se zdaj od Grkov ter stopimo na pripravljeno ladijo, ki nas ima prepeljati v divno Italijo. Izkrcali se bodemo v rimskej Inki Ostiji in jo od ondot na ravnost krenoli v središče celega polotoka, v nekdaj častitljivo, sedaj za imperatorske dobe pa tako razvpito glavno mesto, v cesarsko R o m o ali R i m. Vse, kar se javlja drugod po italskem svetu tako rekoč le en miniature, kaže se nam tu v nepresežnej meri: razuzdana izprijenost in čudovita velikodušnost, neizmerna potratnost in nepopisljiva ubožnost, blagodejna človekoljubnost in krvava osvetoželjnost. Skoro vedno se smehljajoče, nikdar oblačno obnebje razprostira se nad narodom, ki je v starem veku mimo Grkov najbolj slovel: nad narodom rimskim. Grka je obdarila narava z bujno domišljijo, z rahlo čutečim, za vse blago in lepo vnetim srcem, Rimca bolj z razumom in zdravo pametjo. Zat6 so pognale vse idealne stroke človeškega znanja svoje ko- renike na grških tleh, praktične pa so priklile iz rimske zemlje. Grki so bili na umetalnem in leposlovnem polji mojstri, kterim se še dan- danes brezpogojno uklanja ves svet, Rimljani gospodarji skoro celega, tedaj znanega zemljokroga. V vsem, kar stvarja „um in pamet zdrava", so samostalni in nepresegljivi, a v tem, kar poraja človeška domišljija, kar izvira iz človeškega srca, le otročji, hlapčevski posnemovalci tujega. Verstvo stvarili so jim večjidel Grki, njihova mythična prazgodovina porodila se je v grškej glavi, v umetnijah orali so jim ledino s prva Etruščanje, pozneje Grki; njihovi pesniki ,zlagajo latinske pesni v grškem duhu, da — besede same in vezava stavkov, vse, vse je po- gostokrat grško. Originalnega pesnika, ki bi se smel ponašati z bujno fantasijo, italska zemlja skoro ni ne enega rodila, če ne izvzamemo morda P. Ovidija. Po vsem tem ni čuda. da so i njihovi nazori o življenji in smrti in vsled tega tudi pogrebni običaji grškim popolnem slični. Tudi Rim- ljanom je shranjevanje mrtvih „p i u m officium", sveta dolžnost; ako se ona zanemari, ne najde mrtvec na onem svetu nikjer miru, pa ga tudi živočim ne daje, dokler mu niso skazali tega, kar so mu dolžni (iusta ferre, debita exsequi). Zat6 vrže Rimljan, ako naleti na nepoko- pano truplo, vsaj tri pesti zemlje nd-nje. Če se je pri pogrebnih obredih kje kaka napaka vrinola, onečiščena je vsa rodovina umrlega in mora se očistiti s spravnim darom, zaklavši prasico (porca piaria). A čemu vam naštevati na dolgo in široko mrtvaške običaje rimske, ktere si lahko sami z lastnimi očmi ogledate. Glejte, kako nam je sreča ugodna! Dospeli smo namreč v mesto kakor navlašč ob 4. uri dopol- danskej, ko se ravno vse občinstvo pripravlja na velikanski pogreb (f u n u s, exsequiae). Umrl je eden najvišjih državnih dostojanstvenikov, 90 let stari konsul C. Manlins Val en s. Da si je mesto velikansko in šteje blizu dva miljona ljudij, je vendar skoro vse na nogah; temu se ni čuditi, kajti ta pogreb prireja država in v njenem imenu teka po celem Rimu težko sopeč glasnik ter vabi občinstvo k udeležitvi z be- sedami: „011us Quiris leto datus est. C. Manlio Valenti exsequias ire cui commodum est, iam tempus est. Ollus ex aedibus exfertur". Tak slovesen, napovedan pogreb imenujejo Rimljani „funus publicum" ali „indi cti v u m". Reveže in otroke pogrebajo brez svečanosti zvečer ali po noči; 1 zat6 pa zovejo pogreb prvih „funus tacitum" ali „vulgare" ali „plebeium", pogreb drugih pa „funus acerbum". — Vse se gnete proti gornjej svetej cesti (summa via sacra), kjer stoji pred krasno palačo c ypresa, 2 žalno drevo, znamenje, da leži v hiši mrlič, izpostavljen v sprejemnici (a tri um). Tjekaj so celih sedem dnij vreli in še zdaj vr6 ljudje, poslavljat se od mrtvega. Pridružimo se jim tudi mi, kar sicer zavoljo silne gneče ljudij in vozov ne bo tako lahko. A poskusimo svojo srečo! Po mnogih nezgodah, kterih nasledke čutimo še zdaj po vsem životu, dospeli smo vendar še precej srečno v atrium. Tu leži mrtvo truplo na visokem odru v sre- bernej postelji (lectus fune bris), pokritej s škrlatom in zlatopretkanimi preprogami, izpod kterih se komaj vidijo njene slonokostene, umetno iz- dolbljene nožice. Ves oder krasš lepo dišeče cvetice in spletenine iz listja, krog in krog pa stojijo sreberne kadilne ponvice, razširjajoče blagodejno vonjavo po celem atriji. Solzne oči v dragega mrliča upiraje čakajo 1 V prejšnjih časih so Rimljani svoje mrtve sploh le zvečer ali po noči po- kopavali, kar se je moglo seveda le pri svitu zubelj in sveč goditi. Od todi navada, da se tudi pri pogrebih po dnevu svečave poslužujejo. Caesar Julijan je prepovedal mrtve po dne sprevajati. 3 Včasih rabi v fa namen tudi hoja. sorodniki in prijatelji onega bridkega trenotka, ko nosilci mrliča vzdig- nejo. Vsi so se zbrali v žalnej opravi: moški v črnih togah, ženske brez vsega lepotičja v belih oblekah. S silo odganjajo liktorji hujše in hujše k odru pritiskajočo množico. Kak kontrast med smrtnim spanjem mrličevim in tem hrupnim življenjem ! Pa oglejmo si mrliča samega! Teden je že pretekel, kar so mu sorodniki zatisnoli oči in slednjikrat poljubili usta, kakor da bi bili ho- teli zadnjo njegovo sapo ujeti. Na glas tarnaje (con cl a m are) klicali so mrtvega s solznimi očmi po imenu in s toplo vodo omito truplo nje- govo izročili so potem sužnjem (1 i b i t i n a r i i), podrejenim svečeniku smrtne boginje, kterej pravijo Venus L ib i ti na. — Kakor pri nas pogrebni ustavi, oskrbi ta svečenik za določeno svoto denarja ves pogreb. Kedar kdo umrje, morajo mu ostali poslati mrtvaški dar za boginjo Libitiuo in ob enem naznaniti ime umrlega, da je zapiše v mrtvaški imenik. — Eden njegovih sužnjev, pollinctor (mazilnik) zvan, pomazilil je truplo z vonjivim oljem in dišečimi mazili, da prehitro ne segnije. Drugi pa so je oblekli v snažna oblačila, med kterimi se najbolj odlikuje „toga praetexta", plašču podobna in s škrlatnim robom obšita obleka rimskih dostojanstvenikov. Nato so je z vsemi znamenji konsulske časti na mrtvaško postelj položili, tako da je obraz proti vratom obrnen. Glavo diči zlata korona, s kojo je pred mnogimi leti rimsko starešinstvo za- služnega somestjana svojega počastilo. Ravnokar vstopivši d e s i g n a t o r opomiuja v atriji zbrano občinstvo, naj se uvrsti, ker se bo jel takoj sprevod pomikati. Ta designator, eden izmed libitinarjev, ima skrbeti za red pri pogrebu; pomagata mu le še eden liktor 1 in eden accensus. 2 Dasi tujci, hočemo se vendar iz gole radovednosti udeležiti sijajnega po- greba, h kteremu je razven rimskih mestjanov itak privrelo še mnogo drugih ljudij iz bližnjih in daljnih krajev. Sprevodu na čelu koraka godba (s it i c i ne s), obstoječa iz piskalcev (tibicines) iii trobcev (tubi- c i n e s), ki svirajo pogrebnice. Vseh vkup je le deset; to število do- ločuje že ena izmed starih na XII tablah načrtanih postav. Godcem slede „praeficae", najete ženske, ki po mrtvem plakajo in mu v ne- ubranih glasovih slavo poj6. To petje imenujejo „nenia". V znamenje žalosti pulijo si lase z glave ter bijejo po prsih, da je grdo videti; vse le za — ljubi denar. V odločnem nasprotji s to žalujočo žensko skupino je sledeča moška, ki se vede in pači, da se ljudstvo okrog stoječe komaj smeha vzdržuje. 1 „Liktorji" so služniki višjih uradnikov, ktere spremljajo na vseh potih, noseč pred njimi butarice s sekirami (fasees), znamenje najvišje oblasti. 2 „Accensi" so stregli konsulu, ki je bil brez „fasces"; eden accensus stopal je pred njim, liktorji pa za njim. Accensi so tudi praetorjem stranke , pred sodnijo pozivali in sodne ure objavljali. To so glumači in igralci (scurrae, mirni), predstavljajoči zanimive prizore iz življenja umrlega konsula. Eden izmed njih posnema in smeši različne njegove posebnosti. Mi se sicer izpodtikamo nad tem počen- janjem, ki ni vredno tako resne svečanosti, a rimskemu ljudstvu godi; saj mu tak „funus publicum" ni nič drugega nego „sp ec ta culu m", paša za radogledne oči. Kaj pa to? Dolga vrsta vozov, pred vsakim stopajo liktorji, na vozeh samih pa stojž častitljivi možje v noši preteklih časov: sami aedili, q u a e s t o r j i, censorji, konsuli, diktatorji, kar nam pričajo razven določenega števila liktorjev pred vozovi korakajočih tudi še nji- hova službena „insignia". To so davno umrli udje Manlijeve rodovine, mrličevi dedje (maiores), ki so prišli od prvega do zadnjega vsi k pogrebu slavnega potomca svojega. Prav za prav so pa le najeti ljudje v oblekah rimskih dostojanstvenikov, imaj6č na obrazu voščene krinke, ki so na tanko posnete po lici osebe, ktero predstavljajo. Te krinke stoje sicer kot podobe umrlih prednikov (i m a g i ne s) druga zraven druge v atriji, primerno postavljene na sohe, ki so med seboj s spletenino iz listja zvezane in v posebnih prozornih omarah (armarium) shranjene; pod vsako stoji zapisano ime, stan in slavna dejanja dotičnikova. Za ljudovlade so te podobe pri pogrebih le v rokah nosili, a v cesarskej dobi se je rimski vkus dokaj izpremenil, in prejšnjo priprostost, ktero je postava tudi pri mrtvaških sprevodih odločno zahtevala, izpodrinola je potratna gizdavost. Brez vsake pomembe sicer ta običaj ni; razumeti se dš, ako pomislimo, da niso bili Rimljani plemenite krvi na slavne prednike svoje nič manj ponosni, kakor kak aristokrat 19. veka, In jim mar ne daje vsak pogreb najugodnejše prilike, da kažejo vsemu svetu dolgo vrsto svojih dedov ter strežejo s tem svojemu napuhu ? Za vozovi nes6 se table, ki na drobno naštevajo vse dežele, vse vojske, vse bitke, v kojih se je bil rajni C. M. Valens poslavil. Njim sledijo liktorji s povešenimi butaricami in nekoliko sužnjev, kterim je gospodova oporoka podelila svobodo, kar sklepamo iz tega, da imajo glave s klobuki pokrite. Zdaj še le se prikaže bledi obraz mrliča, ki leži ne- pokrit na prej omenjenej, z dragimi preprogami pogrnenej postelji. Skolke nes6 sami vitezi in senatorji rimski. To je izvenredna čast, kojo izkazuje Rim le najizvrstnejšim mestjanom svojim; kajti sicer opravljajo ta posel osvobojeni sužnji, v prejšnjih časih pa najbližji sorodniki. Re- veže nosijo „vespillones" (žulci) na bornih nosilnicah na mrtvišče. Razven sorodnikov in sorodnic, ktere svoje žalosti nič dostojnejše ne izražajo kakor praeficae, gred6 za mrličem prijatelji, državni dostojanstveniki in ostalo žalujoče občinstvo. Sprevod se pomika po svetej cesti proti glavnemu trgu Rimskemu (forum Romanum), kjer se ustavi. Pred govorniški oder (rostra) postavijo mrliča in vsi „dedje" stopijo s svojih vozov terase vsedejo na pripravljene, kurulske, slonokostene stole, da poslušajo pogrebni govor (laudatio funebris), v kterem slavi vnuk življenje svojega deda. Ali si moremo kaj bolj veličastnega, bolj ginljivega misliti, kakor to častitljivo družbo mož, ki so za danes zapustili svoja smrtna bivališča ter se v polnem številu tukaj sešli, da poslušajo slavo svojega potomca iz ust ljubljenega vnuka njegovega! Kljubu velikej žalosti se v teh tre- notkih vendar vsem živočim sorodnikom ponosno dvigajo prsi, oči se jim svetijo navdušenosti, z obraza bere se jim trdna volja, umršega dejanski posnemati. Akoravno se ne d& utajiti, da je v teh govorih tudi mnogo neresničnega in pretiranega, 1 vendar ni moglo nič mlademu Rimljanu bolj srca povzdigovati in ga k slavohlepnosti izpodbujati, kakor prizori te vrste. Po končanem govoru premiče se zopet ves sprevod v prejšnjem redu naprej skozi Esquilinska vrata (porta Esquilina) proti rodbin- skemu počivališču ob Labikanskej cesti (v i a Labicana). Rimska mrtvišča se namreč nahajajo sploh le zvunaj mesta ob deželnih cestah, kakor veli že ena izmed postav na XII tablah: „homiuem mortuum in urbe ne sepelito neve urito!" Manlijsko počivališče je velik, z zidovjem ograjen prostor, ki obsega razven krasnega vrta, sadovnjaka in nekaj oranice 2 podzemsko rako (sepulcrum) z velikanskim, na stopnicah dvi- gajočim se grobnim spomenikom iz belega mramorja, vrh tega pa še po- seben ograd za sežiganje trupel (ustrinum, ustrina), na dalje hišico (appa- ritorium), v kterej se zbirajo žalujoči k sedminam, in hram (aedicula), v kojem biva osvobojenec, ki nadzoruje vse te naprave. Na prostoru, kterega smo „ustrinum" imenovali, stoji že gromada (rogus) naprav- ljena v obliki žrtvenika in ozaljšana s cvetlicami in cypresnimi vejami. Na-ujo polože truplo ter mu pridenejo vsakojake reči, ki so bile rajnemu drage: oblačila, lepotičja, orodja itd.; obdarijo je pa tudi prijatelji in osvobojenci z različnimi darili: preprogami, kadilom, dišečino in dr. Z odvrnenim obrazom prižge zdaj vnuk gromado, ki s truplom vred precej hitro zgori, ker je krog nje in na njej nakopičenih mnogo gorljivih 1 Ker so taki govori pisani prehajali od roda do roda, postali so nekako zgo- dovinski viri, ki so vsled mnogih svojih lažij v rimskej povestnioi dokaj zmešnjav na- pravili; to priznavata že stara rimska pisatelja Cicero in Livius. Prvi pravi: „— his laudationibus historia rerum nostrarum est faota mendosior. Multa enim scripta sunt in eis, quae facta non sunt, falsi triumphi, plures consulatus, genera etiam falsa et ad plebem transitiones, quum homines humiliores in alienum eiusdem nominis infunde- rentur genus". (Brutus e. 16.). In zgodovinar Livius toži v VIII. knjige 40. poglavji tako-le: „Vitiatam memoriam funebribus laudibus reor falsisque imaginum titulis, dum familiae ad se quaeque famam rerum gestarum honorumque fallenti mendacio trahunt. Inde certe et singulorum gesta et publica monumenta rerum confusa". 9 Z dohodki tega zemljišča poravnavajo se stroški, ktere pouzročuje ohranjevanje groba in mrtvaški prazniki. Kjer takega zemljišča ni, ustanovi se v ta namen matica. tvarin. Ko je vse pogorelo, pogasijo še tleči pepel z vinom, pogrebei pa kličejo umrlemu k slovesu zadnje besede: „have pia a nima", „vale candida anima", „m o 11 i ter cubent os s a", „terra sit tibi leviš", „ossa bene quiescant" in enakih več. Potem se vrnejo drugi v mesto, le najbližji sorodniki še ostanejo, da zbero, posuši in shranijo pepel v pepelnjaku (urna), kar pogostokrat več dnij traja. Pepelnjak postavijo v podzemskej raki v dolblino, kterih je več, in sicer večjih in manjših; manjše so namenjene za pepelnjake, večje pa za krste ali sarkophage 1 (arcae, capuli). Rimljani namreč svoje mrliče tudi po- kopavajo, dasi redkeje. Sežigavanje imenujejo concrematio — concremare, cremare, comburere, pokopavauje pa humatio — humare, terra condere. „Sepelire" znači jim oboje. Starejše je najbrž pokopavanje, a ni dvojbe, da so Rimljani že zgodaj jeli svoje mrtve sežigavati, vzlasti o vojskah in kužnih boleznih. Za decemvirov bilo je oboje običajno, le da se je pred- nost dajala sežigavanju. Izmed znamenitih rimskih mož bili so sežgani na pr. Antonius, B r u t u s, J u 1 i u s C a e s a r, P o m p e i u s , A u g u- stus, Tiberius, Caligula, Nero. Pokopavanje ni bilo nikdar po- polnem odpravljeno. Ljudij od strele ubitih niso nikdar sežgali, češ, da se jih je že itak nebeški ogenj dotaknol. Zavoljo nedostatka kostnih solij so tudi otroke, ki še niso v drugič zob dobili, le pokopavali. Da se je pa v zadnjej dobi rimskega vladarstva navadno pokopavalo in le redko- kdaj sežigalo, pripisovati je uplivu krščanskemu. Rake se nahajajo pod zemljo in nad zemljo. Prve so rodovinske, to je namenjene vsem udom kake številne rodovine (gens), da cel6 njenim osvobojencem, branjencem (clientes) in prijateljem, če so v takej raki mnoge vrste dolblin druga nad drugo, zove se c o 1 u m b a r i u m, ker je v istini slična golobnjaku. Rake nad zemljo so počivališča le ene osebe, k večjemu male družine (familia). One so manjše, kar se pa tiče no- tranje oprave, so pa prvim popolnem enake. Tudi nad njimi vzdigujejo se grobni spomeniki različnih oblik. Oboje krasijo umetno izdelane sve- tilnice in lestenci, ki se o posebnih dnevih, vzlasti na smrtni dan prižgo. Vrh tega hranijo v sebi razne posode z dišečimi tvarinami, orodja, ki se pri žrtvovanji in sedminah potrebujejo, in da mrtvec nič ne pogreša, čemur se je bil v življenji privadil, češče cel6 mize, stole, vsakovrstna vina in jedila, čaše, žlice, nože itd. Pokopanim prilože žalujoči tudi vse prej omenjene darove, ki sicer pri sežigavanji s truplom vred zgore. Trupla posameznih cesarjev počivajo pod velikanskimi zgradbami, kterim pravijo „m au solen m". Reveži imajo skupna počivališča; eno največjih in naj- bolj znanih je blizu Esquilinskih vrat. 1 Blizu maloazijskega mesta z imenom Assos, nahajal se je kamen, iz kterega so delali krste; ta kamen imel je to čudovito lastnost, da je vsako v takej krsti ležeče truplo v 40 dneh popolnem pokončal. Zato so mu rekali: sarcophagos = mesožerec. Deveti dan po pogrebu obhajajo sorodniki za mrtvim praznik (no- vemdialia, feriae novemdiales); na grob mu polože žrtev in mrtvaško ko- silo (coena feralis), sami pa se zbero na pokopališči v prej omenjenej hiši ali pa na domu k sedmini (silicernium), h kterej je mnogo gostov povabljenih. Zel6 premožni dele ta dan med ljudstvo meso ali denar (visceratio) ter je včasih cel6 z igrami in gladiatorskimi borbami zabavajo. (Konec pride.) Razne malenkosti. 4. fetari Slovani so mrtvece ali sežigali in njihov prah v vrčih iz- ročali materi zemlji ali je pa nesežgane naravnoč pokopavali. Vrhu njih delali so nasipe, kterim so rekali mogila (staroslov. mogyla tumulus) ali kakor mi danes pravimo: gomila. Beseda je občeslovanska in tudi ni dvojiti, da je že slovanskemu prajeziku bila lastna. Nekteri sodijo, da je tuja in mislijo na arabski manhal, 1 ali iz manhal postalo bi bilo staroslov. m^gvla. poljski mogila, ruski mugila in ne mogyla, mogila in mogila, kakor se nahaja v teh jezikih ter z malimi premembami v vseh drugih slovanskih. Beseda je marveč domača in jej je korenika slovan. m o g crescere, arjoevrop. magh, evrop. mag, h kterej spada tudi staroind. maha, mahdt, m a h a n t velik, lat. m a g n u s , gr. f.ieya g in mnogo drugega. 2 Slovanščina dala je besedo litvanščini (mogila), rumunščini (mogih., movih.) in albanščini (gamulje). Po severnih in vzhodnih pokrajinah ruskih je vzlasti ob pobrežji rek dosta gomilnih nasipov ali velike ravnine (stepe) južnoruske so kar posejane s takimi spomeniki različne velikosti in obsežnosti in prav tako tudi jako različne starosti. Takemu nasipu pravijo danes na Ruskem k u r g A n, kar Je zgoli drugo ime za gomilo. 3 Beseda kurg4n je 1 Gl. Muchliiiski Žrodloslownik wyrazow, ktore przeszlv do naszej mowi z jtj- zykow ws.chodnich, S. Peterb. 1858, pg. 87. 2 Prim. A. Fick Vergleich. Worterbnch d. indogerm. Sprachen, I.3 168, 169; Miklosicli Lexicon palaeoslov. s. Y. mogyla; idem Vergl. Grammatik d. slavischen Sprachen, 1.2 66; II. 113; Krek Einleitung in die slav. Lit., pg. 131. 3 Nekteri ni starinarjem je mogyla isto kar žrtvenik, dočim jim je kurgan na- grobni nasip v ožjem pomenu. Prvo besedo izvajajo iz mongolskega muhe = templum, drugo iz nekega tatarskega podnarečja, ali oboje krivo. Tudi stvarno niso dokazali prav nobene istinite razlike med kurganom in gomilo ter se nam tedaj ni spuščati v kakoršne koli natančnosti v tej zadevi.