V © © a ® § d t. Zveličar zmagal smerti je vezila, Veselja zlato jutro se fivetli; Klic zmage širi se v dežel števila, — Častito gre iz groba, spet živi. Alcluja! Prestal za nas je silne bolečine Na križu neštevilnih smertnih ran; Al ko pokopa tretji zor zašinc, Napoči ze vstajenja slavni dan! Aleluja! Odperlc zopet so se raja vrata, Ki silo let jih krila jc megla; Svetiti jcla se je zarja zlata Vscm vernim upajočcga serca. Alcluja! Tud tebi, vcrnik, se ncbo odpira, — V blišobi scdež sred iz\oljcnili, Studencc polno milosti izviia, 1'oterjen si v prcblazih čednostih! Aleluja! Vec v dolgi (mini groba ni strašcnja, Pregnal ga je od tod rešitelj tvoj, Tei1 da ti up častitega vstajenja, Zalo neskončno slavo njemu poj! Aleluja! Premagan je liudobe glas lažnjivi, Razterta zapeljivcova oblast, Jo zmagal je zveličar Ijubeznjivi, Prepevaj inu neskončno hvalno čast! Aleluja! Veseli, sladki up naj vse navdaja, Pregrešnega življenja naj bo kraj; Preslavni dan naj serčno vsak obliaja, Odpcrte zdaj so vrata v sveti raj. Aleluja! N.