V Al/l ! J0ULJ - M Veletrgovina špecerijske in koionijalne robe = v | LJUBLJANA M VELIKA ZALOGA PRAŽENE = KAVE, MLETIH DIŠAV IN RUDNINSNE VODE H USTANOVLJENO LETA 1888 H ZAHTEVAJTE CENIKI 3 4 Ključavničarstvo v v Ljubljana, Rimska c. 14 prvo in edino podjetje za napravo jeklenih valjčnih zastorov , vj; Dravski banovini priporoča napravo no¬ vih valjčnih zastorov in njih popravo po Konkurenčnih cenah ter ima vse pripada¬ joče blago stalno na skladišču. Izdeluje in se pripo¬ roča za naročila soln- čnih plaht, okrižij vsake vrste od pre¬ proste do najbogatej¬ še izpeljave, škarjasta omrežja, železja za štedilnike, ventilacije raznih vrst, razna okovja, železna vrata in okna, okrogla že¬ lezna stopnjišča, pred- pečnike iz železa in bakra. Stalna zaloga štedil- izvršitvi. — Avtogeno varenje in rezanje. Ustanovljeno leta 1879. Telefon št. 2553. O ^ l l t m m | Oj m m m m m m m m TRGOVSKI KOLEDAR za navadno leto 19 3 1 UREDIL FR. ZELENIK XVII. letnik Izdalo in založilo trgovsko društvo .Merkur' za Slovenijo v Ljubljani Tisk tiskarne Merkur v Ljubljani (Predstavnik O. Mihžlek) III l]j m m iTi m iTi jjj m m m m VeletvgcvinaL žila in znclze U. Volk Ujubljctnct Resljeva cesta štev. 24 Lastni avtomatični valjčni mlin Priporoča po naj nižjih cenah razne mlevske proizvode in vse vrste žita, kakor tud i pšenično moko iz prvovrstnih banaških mlinov Specijalna trgovina krmil Brzojavi: Volk L j u b 1 j a n a Telefon štev. 2449. Zahtevajte cenik! 7 V Ji 3f}kkij y Razalo. Stran Trgovsko društvo »Merkur« za Slo¬ venijo v Ljubljani. 9 Iz zakona o vinu.39—48 Iz zakona o nadzorstvu nad življen- skimi potrebščinami.49—53 Računanje obresti. 54 Računanje dobička. 55 Izračunanje dni od enega datuma do drugega. 57 Za lesno stroko.59—61 Takse in odškodnina za pregled par¬ nih kotlov.62—64 Iz zakona o prodaji drž. vrednostnih papirjev na obroke.65—67 Troški in nagrade za dviganje pro¬ testa . 68 Tabela za razredčenje alkohola . . 70 Redukcijska tabela za stopinje toplo¬ mera . 71 Pripomočki .73—75 Kolki.76—77 Poštne pristojbine.78—93 Kaj je potrebno trgovskemu pot¬ niku? . 94 Uvažuj!. 95 Varčuj!.“ . 96 Kadar trgovina peša. 97 Kakšno knjigovodstvo je potrebno? 98 Cirilica in latinica. 125 Gosp. trgovci! Ko Vam poide zaloga testenin, naročite jih pri iovarni testenin v Ljubljani, ki Vas bo vedno točno in solidno postregla. > ČAJANKA« čajne mešanice in dišave vseh vrst priporoča Fr. Kovač, Ljubljana Pisarna in skladišče: ID) Poljanska cesta 29 Uvoz čaja in dišav na debelo 0 Trgovsko društvo »Merkur" za Slovenijo v Ljubljani Trgovsko društvo «Merkur» za Slovenijo v Ljubljani je strokovna organizacija, ki zastopa stanovske in splošne interese slo¬ venskega trgovstva. Redni člani društva morejo postati vse osebe (torej tudi žen¬ ske) trgovskega stanu (izvzemši učence, učenke, sluge in slično), tvrdke in pod¬ jetja, nameščenci tovarniških, obrtnih in prometnih podjetij, delniških družb, denar¬ nih, kreditnih in zavarovalnih zavodov. Dru¬ štvo izdaja svoje glasilo «Trgovski tova¬ riša, ki je hkratu glasilo «Slovenskega trgovskega društva v Celju» in «Sloven- skega trgovskega društva v Mariboru^. Društvo izdaja trgovske knjige v sloven¬ skem jeziku, vzdržuje čitalnico in knjižni¬ co, prireja učne tečaje za trgovske vede, poučna predavanja in shode. Društvo «Mer- kur» ima lastni «Podporni zaklada, iz ka¬ terega se podpirajo društveniki, če so brez lastne krivde brezposelni, in rodbine umr¬ lih članov. Društvo ima lastno posredoval¬ nico za službe, ki posluje za vse delodajalce brezplačno, za nastavljence pa proti od¬ škodnini. Društvo daje članom brezplačno pravne nasvete in vsakovrstna druga po¬ jasnila in preskrbuje prevode iz tujih je¬ zikov. Članarina znaša za redne člane - sa¬ mostojne trgovce mesečno 10 Din, za redne člane - nameščence in za podporne člane 5 Din mesečno in za novovstopivše člane še 10 Din pristopnine, članarina se plačuje najmanj za tri mesece naprej. Ustanovni člani plačajo enkrat za vselej 1000 Dih. 10 Društveno glasilo «Trgovski Tovariš* pre¬ jemajo člani brezplačno, sicer znaša letna naročnina za «Trgovskega Tovariša*, ki izhaja enkrat na mesec, 36 Din. Društveni prostori se nahajajo v Ljubljani, Gradišče 17/1. nadstropje. Slovenski trgovci in na¬ meščenci, oklenite se te prepotrebne in ži¬ vahno delujoče stanovske organizacije! Posredovalnica Trgovskega društva „Merkur“ opozarja vse interesente, da se v slučajih potrebe obračajo do nje. Posredovalnica po¬ sluje vsak dan ter rešuje poslane dopise točno. Posreduje za vse vrste služb in mest, ki so običajna v trgovinah in drugih pod¬ jetjih, t. j. kontorsko osobje, prodajalci, pro¬ dajalke, vajenci, vajenke, praktikanti. Pi¬ sma je nasloviti: Trgovsko društvo «Mer- kur», posredovalni odsek, Ljubljana. Urad¬ ne ure za stranke so vsak dan, razen so¬ bot, nedelj in praznikov, od 8. do 12. ure dopoldne in od 5. do 6. ure popoldne. Ob sobotah se uraduje od 8. ure dopoldne do 1. ure popoldne. Ob nedeljah in praznikih se ne uraduje. Podporni zaklad Trgovskega društva „Merkur“ Vabimo vse gg. trgovce in nameščence, da se tega zaklada ob vsaki priliki spomi¬ njajo. Saj je namenjen onim brezposelnim, ki niso po lastni krivdi zašli v to, in pa v podpiranje potrebnim rodbinam umrlih čla¬ nov. XI Društveni odbor za leto 1930 Dosmrtni častni predsednik: Alojzij Lilleg, veletržec v Ljubljani. Predsednik: Dr. Fran Windischer, generalni tajnik Zbornice za trgovino, obrt in inustrijo v Ljubljani. I. podpredsednik (obenem urednik lista): Josip J. Kavčič, veletržec v Ljubljani, trudnik v Ljubljani. II. podpredsednik Janko Lozar, trgovski so- trudnik v Ljubljani. Predsednik društvenega razsodišča: Dr. Da¬ nilo Majaron, odvetnik in predsednik odvet¬ niške zbornice v Ljubljani. Tajnik: Anton Agnola. trgovec v Ljubljani. Tajnikov namestnik: Zvonimir Lukič, trgo¬ vec v Ljubljani. Blagajnik: Josip Krek, knjigovodja v Ljub¬ ljani. Blagajnikov namestnik: Valter Laurenčič, pisarniški vodja v Ljubljani Gospodar: Avgust Jurjovec, trgovec v Ljub¬ ljani. Knjižničarja: Janko Lozar in Anton Agnola v Ljubljani. Odborniki in odbornice: Jelka dr. Brellova, trgovka v Ljubljani. Pavel Fabiani, trgovec v Ljubljani. Ivan Jelačin st., veletržec v Ljubljani. Ivan Jeras, trgovski ravnatelj v Ljubljani. Fran Kovač, trgovec v Ljubljani. Dr. Rudolf Marn, načelnik oddelka za tr¬ govino in industrijo banske uprave Dravske banovine v Ljubljani. Ignac Novak, trgovec v Ljubljani. 12 Anton Verbič, trgovec v Ljubljani. Zvonimir Lukič, trgovec v Ljubljani. Ivanka Leskovic, trgovka v Ljubljani. Janko Krek, trgovec in predsednik društva potnikov v Ljubljani. Mirko Teršan, trgovec v Ljubljani. Viktor Šober, trgovec v Ljubljani. Fran Adamič, poslovodja v Ljubljani. Dr. Ivan Pless, tajnik Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani. Valter Luurenčič, pisarniški vodja v Ljub¬ ljani. Adolf Hribar, trgovski sotrudnik v Ljub¬ ljani. Ivan Samec, prokurist v Ljubljani. Frun Dolničar, uradnik v Ljubljani. Karl Seljak, trgovski potnik in zastopnik v Ljubljani. Milan Kovač, trgovski sotrudnik v Ljubljani. Ciril Korošec, trgovski poslovodja v Ljub¬ ljani. Vilko Lampe, zasebni uradnik v Ljubljani. Slavko Mirtič, trgovski sotrudnik v Ljubljani. Slavka Bojane, trgovska sotrudnica v Ljub¬ ljani. Anton Škrajner, trgovski sotrudnik v Ljub¬ ljani. Pregledovalca računov: Josip Malenšek, ravnatelj Kmetske posojil¬ nice v Ljubljani. Josip Vrbanič, trgovec v Ljubljani. Kuratorij podpornega zaklada: Načelnik: Ivan Jelačin st- Namestnik: Ignacij Novak. Člana: Avgust Jurjovec in Zvonimir Lukič. COLOMBO CEYLON ČAJ ,ADRIA* - COLONIALE F. ŠIBENIK LJUBLJANA - KOŽNA DOLINA TELEFON ŠTEV. 2523 d eara r a ac rac Januar 1931 Prosinec Hrvatsko: SiJečanJ. CeSko: Leden. Dan je dolg ocl 8 ur 25 min do 9 ur 26 minut. Dan zraste za 1 uro in 1 minuto. Kdor ni imel dobička , je imel prevelike troške. 1 15 16 Februar 1931 Svečan Hrvatsko: Veljača. Ceiko: Unor. Dan je dolg od 9 ur 21) min. do 10 ur 57 min. Dan zraste za 1 uro in 28 minut. Pri denarju se neha prijateljstvo in sorodstvo. 17 Beležke 18 Marec 1931 Sušeč Hrvatsko: Ožujak. Cefiko: BPezen. Dan je dolg od 11 ur 1 min. do 12 ur 46 min. Dan zraste za 1 uro in 45 minut. Začetek pomladi 21. marca ob 9. uri 30 min. Proti nevednosti ni zakona , pač pa so zakoni proti pogreškom iz nevednosti. 19 Beležke 3 20 April 1931 Mali traven Hrvatsko: TravanJ. CeSko: Ouben. Dan je dolg od 12 ur 49 min. do 14 ur 27 min. Dan zraste za 1 uro in 38 minut. Tudi slabo blago se kupi , toda le — enkrat. 21 22 Ha| 1931 Vel. traven Hrvatsko: SvibanJ. ČeSko: Kveten. Dan je dolg od 14 ur 30 min. do 15 ur 45 min. Dan zraste za 1 uro in 15 minut. Ne čakaj na srečo , ker ona čaka na tebe; toda malokdo ve> kje ga čaka. 23 24 Junij 1931 Rožnik Hrvatsko: LipanJ. Cefiko: červen. Dan je dolg od 15 ur 46 min. do 16 ur 2 min. Dan zraste do 21. za 19 min., potem se skrajSa do konca meseca za 3 minute. Začetek poletja 22. junija ob 4. uri 63 minut. Vsem ljudem ni mogoče ustreči. 25 Julij 1931 Mali srpan Hrvatsko: Srpan]. Češko: Cervenec. Dan je dolg od 16 ur 2 min. do 16 ur 7 min. Dan se skrajSa za 65 minut. Boljši so manjši plačniki kol pa veliki upojemniki. 27 Beležke 28 Avgust 1931 Veliki srpan Hrvatsko: Kolovoz. Cefiko: Srpen. Dan je dolg od 15 ur 4 min. do 13 ur 30 min. Dan se skrajša za 1 uro in 34 minut. Kdor se zanaša na svoj spomin, ta pozabi. Beležke 29 30 September 1931 Kimavec Hrvatsko: Rujan. Češko: Zafl. 31 Oktober 1931 Vinotok Hrvatsko: Listopad. Celko: ftljen. Dan Je dolg od 11 ur 43 min. do 10 ur 1 min. Dan se skrajSa za 1 uro in 42 minut. Trgovina brez kontrole je kakor sod brez čepa. 33 2 1 0 9 8 7 6 5 4 8 2 1 O 9 8 7 C> 4 8 2 1 0 9 8 7 6 5 1 5 2 Beležke ile ..m , iq\ Ti j '-?• -ft? •' oi. November 1931 Listopad Hrratsko: Studenl. Celko: Listopad. 36 Beležke December 1931 Gruden Hrvatsko: Prosinac. Češko: Prosinec. Dan je dolg od 8 ur 40 min. do 8 ur 24 minut. Dan se skrajša do 21. za 20 min., potem zraste ilo konca meseca za 4 minute. Začetek zime 22. decembra ob 14. uri 40 min. Jedrnatost še ni grobost. 37 Beležke LJUBLJANA Veletrgovina z deželnimi pridelki in mlevskinii proizvodi na debelo Priporočata svojo veliko zalo¬ go pšenice, koruze, ješprenja, kaše, koruznih izdelkov in banaške moke iz prvovrstnih mlinov Velika zaloga vseh vrst krmil Telefon int. 2592. Brzojavi: Žitotrg Iz zakona o vinu. 39 I. Obče odredbe. § 1. Pod imenom »vino« je dopuščeno da¬ jati promet in zaradi tega hraniti samo ono pijačo, ki je proizvod alkoholnega kipenja mošta iz presnega grozdja domače (navadne' vinske trte. § ! i . Prepovedano je, sladiti mošt z dodajo sladkorja in drugih sladkih snovi, izvzemši vkuhani mošt iz grozdja navadne vinske trte domačega izvora, ki se sme rabiti v ta na¬ men ob pogojih, predpisanih od ministra za poljedelstvo. Izjemoma dovoljuje v slabih letih banska uprava ob pogojih, predpisanih od ministra za poljedelstvo, dodajati moštu rafiniran sladkor iz sladkorne pese in trstja samo zato, da se mošt izboljša in da pridobi redno, normalno sladkobo, in sicer največ 4 kg rafi¬ niranega sladkorja na 100 litrov mošta. Tako oslajenemu moštu in vinu, doblje¬ nemu iz njega, je prepovedano dodajati vin¬ sko in limonovo kislino. § 3. Prepovedano je, dajati v promet in zaradi tega hraniti mošt in vino, če sta se pojačila z dodajo alkohola ali pomnožila z dodajo vode in drugih pijač ali če sta bila iz sestavin umetno napravljena ali dobljena iz grozdnih tropin, vkuhanega mošta ali su¬ hega grozdja z dodajo vode, sladkorja in drugih sestavin. § 4. Dopuščeno je, dodajati moštu ali vinu v obliki, mejah in na način, ki se odredi s pravilnikom, te-le tuje snovi: 40 1. žveplov dvokis; 2. kalcijev karbonat, kalijev karbonat ali kalijev nevtralni tartrat; 3. vinsko kislino in limonovo kislino; 4. tanin; 5. sredstva za čiščenje z dodatkom ku¬ hinjske soli ali brez nje; 6. živalsko in rastlinsko oglje, in sicer zato, da se odpravi tuji okus in duh pri vseh vinih kakor tudi zato, da se odpravi barva, in sicer samo pri rdečih vinih, ki niso ki¬ pela na tropinah dlje kot 24 ur; 7. čisto rastlinsko in vazelinovo olje; 8. ogljikov dvokis; 9. pivske droži; 10. specialna enološka sredstva, ■ katerih rabo dovoli, ko se predhodno analizirajo in se njih učinek preskusi, minister za polje¬ delstvo. § 5. Prepovedano je, ob predelovanju grozdja v vino kakor tudi ob nadaljnjem negovanju dodajati sestavine, ki se ne ome¬ njajo v §§ 2. in 4. tega zakona, nadalje do¬ dajati dovoljene sestavine drugače, kot je predpisano s pravilnikom. Prav tako je prepovedano, priporočati bo¬ disi ustno, bodisi s spisi ali objavami rabo sredstev, ki so s tem zakonom prepovedana. Prepovedano je, napravljati in prodajati ekstrakte in esence, namenjene izključno ponarejanju vina. § 6. Prepovedano je, dajati pod imenom »vino« v promet bolna in pokvarjena vina. Pravilnik odredi, katera vina je smatrati za bolna in za pokvarjena. § 7. Prepovedano je, dajati v promet mošt ali vino z označbo bodisi vinorodnega pre- tl dela in kraja, bodisi kleti, vrste grozdja, let starosti in kakšne druge posebnosti, če se označba ne sklada z resničnostjo. § 8. Prepovedano je, trgati grozdje za pri¬ pravljanje vina pred rokom, ki ga za to od¬ redi pristojno občinsko oblastvo po navodilu državnega kontrolnega organa. II. Odredbe o petjotu, sadnih vinih, special- uih vinih, vinu od sainorodnih križank (hi¬ bridov), destilatih iz vina in tropin in vin¬ skem kisu. § 9. Vinogradniki-pridelovalci smejo pri¬ pravljati le za svoj domači potrošek petjot (čigir, bevanda) tako, da dodajajo tropinam samo čisto vodo; prepovedano pa je, dajati petjot v promet ali ga v ta namen mešati z vinom. Vinski trgovci in vsi oni, ki imajo pravico, točiti pijače, dasi so vinogradniki - pridelo¬ valci, ne smejo napravljati in prodajati pe- tjota in ga tudi sploh ne imeti v svojih pro¬ storih. Pijače, ki se dobivajo z alkoholnim kipe¬ njem sadnih sokov, se smejo dajati v pro¬ met samo z nazivom, iz katerega je jasno razvidno, da ne izvirajo od grozdja. Ko se pripravljajo za prodajo, ni dopustno uporab¬ ljati ne grozdja vinske trte ne njenih ne- posrednjih proizvodov: mošta, vina, petjota in tropin. § 11. Dovoljeno je, dajati v promet speci¬ alna vina (desertna in likerska, aromatizi¬ rana, medecinalna, šumeča i. dr., vštevši sladka vina kakor tudi »brezalkoholno vino«, odnosno mošt za pijačo), ki se dobivajo s posebnim predelovanjem bodisi presnega, bodisi posušenega grozdja in njegovih pro¬ izvodov domačega izvora z dodatkom po¬ trebne količine sladkorja, alkohola, dišečih rastlin in drugih potrebnih sestavin. Prepo¬ vedano je, dajati v promet mešanico teh spe¬ cialnih vin z navadnim vinom. § 12. Do začetka lela 1932. je dovoljeno, dajati v promet vina od samorodnib križank (hibridov) vinske trte; toda imeti morajo točno označbo vrst, iz katerih so naprav¬ ljena, t. j.: besedi »vino« se mora dodati »od hibridov« ali »od direktorja«, »od šmar¬ nice«, »od otela«, »od izabele« itd., in v vsem ostalem veljajo zanje predpisi tega za¬ kona; od leta 1932. pa se prepoveduje pro¬ met in prodajanje teh vin tudi z označbo. Od tega poslednjega pravila se izvzemejo vina od onih vrst samorodnih križank (hibri¬ dov), katerih razmnoževanje dovoli mini¬ ster za poljedelstvo po zakonu o obnavljanju in pospeševanju vinogradništva. § 13. Dopuščeno je, pripravljati razna žga¬ nja in kis iz vina in grozdnih tropin ter jih dajati v promet pod imenom in označbo, da izvirajo od vina in tropin, kakor: tropino¬ vec, vinovača, lozovača, vinjak, vinovica, vinski alkohol, vinski kis itd., samo, če so res dobljeni iz vina ali grozdnih tropin. III. Kontrolne odredbe. § 14. Minister za poljedelstvo se pooblašča, predpisati kontrolne odredbe: 1. da prijavijo obvezno občinskim obla- stvom količino pridelanega, kupljenega in prodanega grozdja, mošta, vina in drugih pro- 43 izvodov iz grozdja vsi oni, ki se bavijo s pri¬ delovanjem in prodajanjem teh proizvodov, in da vodijo vinski trgovci obezno knjige; 2. da prijavljajo obvezno proizvajalci vina občinskim oblastvom nabavljeno količino sladkorja in vseh drugih proizvodov, ki se rabijo za pripravljanje vina; 3. da se obvezno jasno označujejo vina in druge pijače, ki spadajo pod kontrolo po tem zakonu, na vsaki posodi, iz katere se točijo in prodajajo; 4. da se obvezno izobesi na vidnem kraju v vsaki obratovalnici, kjer se pripravlja ali prodaja vino, po en natisnjen izvod tega za¬ kona ali izpiska iz njega ali naredb, ki jih predpiše za izvrševanje tega zakona mini¬ ster za poljedelstvo; 5. da poznajo vsi imetniki velikih kleti ali njih pomočniki obvezno praktična opra¬ vila ob pripravljanju in njegovanjti vina. § 16. Z moštom in vinom, namenjenim za izvoz, se smejo vršiti tudi manipulacije, ki niso določene in odobrene s tem zakonom, kolikor so dovoljene v državah, kamor se izvaža naše vino ali naš mošt. Taka opravila se smejo vršiti samo v tranzitnih skladiščih, svobodnih založiščih in na vtovarjalnih po¬ stajah pod nadzorstvom državnih kmetijskih in finančnih kontrolnih organov po .predhod¬ ni dovolitvi ministrstva za poljedelstvo. Inozemska vina in drugi proizvodi, ki spa¬ dajo pod kontrolo po tem zakonu, se smejo uvažati v našo državo in dajati v promet v njej, če ustrezajo povsem predpisom tega za¬ kona, izvzemši primere, ki se izrečno dolo¬ čijo v trgovinskih pogodbah. 44 Uvoz vina in drugih proizvodov, ki spa¬ dajo pod kontrolo po tem zakonu, se dovo¬ ljuje na podstavi strokovne analize teh pro¬ izvodov. IV. Funkcioniranje kontrole. § 18. Vinarski nadzorstveni organi morajo vršili v svojem območju osebno ali po po¬ oblaščenem pomožnem osebju redne pregle¬ de kleti, delavnic in prodajalnic in vseh drugih podjetij, ki spadajo pod kontrolo po tem za¬ konu, zlasti ob času, ko se vrši delo v njih. Poleg tega morajo vršiti kontrolni organi tudi izredne preglede teh prostorov po po¬ kazani potrebi, če sumijo, da se kršijo od¬ redbe tega zakona, na vsako naznanilo ob¬ činskih oblastev, gospodarskih društev in fi¬ nančnih organov, pa tudi poedincev. Vse po¬ slovne tajnosti, za katere zvedo kontrolni organi ob izvrševanju kontrole po tem za¬ konu, morajo čuvati kot take proti vsem ne- pozvanim osebam. Lastniki ali njih namestniki morajo pu¬ ščati državne kontrolne organe v svoje kleti, delavnice in prodajalnice ter jih spremljati skozi vse oddelke, kjer hranijo mošt, vino in druge proizvode in tvarine, spadajoče pod kontrolo po tem zakonu, jim dajati vsa po¬ trebna obvestila ter jim predlagati na za¬ htevo na vpogled materialne in denarne knjige. Če zadene kontrolni organ ob vstopu v prostor ali ob izvrševanju svoje službene dolžnosti v njem na odpor, mu morajo dati obča upravna oblastva v kraju na zahtevo potrebno pomoč. 45 § 19. Ce ugotovi vinarski nadzornik ali kdo izmed pooblaščenega pomožnega osebja, da pregledani proizvod ali pregledano eno- Ioško sredstvo ne ustreza odredbam tega za¬ kona, vzame potrebno število pokušenj tega proizvoda ali sredstva ter sestavi zapisnik. Pokušnje se vzamejo in zapečatijo vpričo imetnika ali njegovega pooblaščenega na¬ mestnika, ki mora podpisati zapisnik; če pa se temu upre, se vzamejo in zapečatijo v prisotnosti dveh prič. ki podpišeta zapisnik. Pri tem opozori kontrolni organ lastnika, da je po tretjem odstavku § 28. njemu samemu v prid, če ne daje v promet in ne skriva proizvoda, od katerega so se vzele pokušnje, dokler se vprašanje ne reši. Eno pokušnjo dotičnega proizvoda mora poslati vinarski nadzornik v 24 urah pristojnemu laborato¬ riju in to sporočiti pristojnemu nadrejenemu oblastvu. Na lastnikovo zahtevo da kontrolni organ zapečatene pokušnje tudi njemu. Če se kdo zaloti pri ponarejanju vina, mu je vino zapleniti, njega pa kaznovati po predpisih. tj 22. Če ugotovi pristojni kemijski labo¬ ratorij, da ni preiskanemu proizvodu na pod¬ stavi izvršene analize in ocene ničesar oči¬ tati, obvesti o tem z vrnitvijo zapisnika in s priiožitvijo potrdila o analizi onega vinar¬ skega nazornika, od katerega je prejel po¬ kušnjo, vinarski nadzornik pa mora v 24 urah priobčiti ta uspeh lastniku. § 23. Če ugotovi pristojni kemijski labora¬ torij na podstavi izvršene analize in ocene, da je bil preiskani proizvod umetno razmno¬ žen, ponarejen, bolan ali pokvarjen ali da je raba preiskanega enološkega sredstva po tem zakonu prepovedana ali da se priporo¬ čajo s spisom opravila in sredstva, katerih raba s tem zakonom ni dovoljena, mora po¬ slati pristojnemu vinarskemu nadzorniku ne¬ mudoma svoje mnenje z vrnitvijo njegovega zapisnika in poročila. tj 24. Ko je prejel državni vinarski nadzor¬ nik strokovno mnenje kemijskega laborato¬ rija, mora poslati nemudoma pristojnemu državnemu tožilcu dokazila, da se uvede ka¬ zensko postopanje, če se sumi kaznivo deja¬ nje, ki spada v pristojnost kazenskih sodišč; če pa se sumi dejanje prekrška, pristojnemu občemu upravnemu oblastvu. Če je treba, sme zapleniti po občem upravnem oblastvu dotični proizvod, ki je pri proizvajalcu ali trgovcu, odnosno spis, ne glede na to, kje se hrani. V. Kazni in postopanje. § 25. Kdor prekrši odredbe §§ 3., 9. in 10. tega zakona, se kaznuje z zaporom od 7 dni do 3 mesecev in v denarju od BOO do 30.000 Din ali z eno teh kazni. tj 20. Kdor prekrši odredbe §§ 2., 5., 0., 7., 10., 11., 12. in 13. ali drugega odstavka § 18. tega zakona, se kaznuje z zaporom od 7 do 30 dni in v denarju od 100 do 10.000 Din ali z eno teh kazni. ij 27. Za kazniva dejanja iz tjtj 25. in 2(5. tega zakona veljajo predpisi občega dela ka¬ zenskega zakonika; presojanje pa spada v pristojnost rednih sodišč. Sodišče izreče sodbo po predpisih zako¬ nika o sodnem kazenskem postopanju, ko je prihavilo mnenje strokovnega odbora za oce- 47 njanje vina (§ 21.) in mnenje kemijskega laboratorija. § 28. Poleg kazni, prisojene po §§ 25. in 26. tega zakona, se dotični proizvod, če gre z a prekršitev odredb §§ 2., 3., 12. in 16. tega zakona, zapleni in uniči ali pa se dena- turira in kot tak proda v korist državnega kmetijskega sklada. Če gre za prekršitev §§ 5., 6. in 11., sme razsoditi sodišče po dobljenem prepričanju in na podstavi mnenja strokovnega odbora za ocenjanje vina in mnenja kemijskega la¬ boratorija, da je proizvod uničiti ali de- naturirati in kot takega prodati v korist omenjenega sklada, če pa gre za spis, da ga je zapleniti in uničiti. Če je lastnik odsvojil proizvod ali spis, ki ga je treba prodati, odnosno uničiti, se pobere od njega v denarju dvakratna vred¬ nost proizvoda v korist omenjenega sklada. Če se ne more izslediti krivec ali se iz kakršnegakoli razloga ne more izvršiti ka¬ zensko postopanje, se zaplenjeni proizvod uniči ali denaturira in kot tak proda v ko¬ rist državnega kmetijskega sklada. § 29. Če se kaznivo dejanje ponovi, sme prisoditi sodišče: 1. da se obsodba ob obso¬ jenčevih stroških razglasi v listih, ki jih označi sodišče, in da se na vrata obsojen¬ čevega stanovanja nabije razglas o obsodbi ter ostane tamkaj sedem dni, in 2. da izgubi obsojenec za dobo petih let pravico, točiti in prodajati na drobno in na debelo alkoholne pijače; v tem primeru se obsojencu odvzame dovolilo za točenje pijač, če ga že ima. § 30. Kdor prekrši odredbe § 8. ali od¬ redbe točk 1., 2., 3. in 4. S 14. tega zakona. 48 se kaznuje z zaporom od 1 do 14 dni ali v denarju od 25 do 1000 Din. Presojanje teh kaznivih dejanj spada v pristojnost občih upravnih oblaslev prve stopnje. § 31. Če ima storjeno dejanje znake težje¬ ga kaznivega dejanja, navedenega v kazen¬ skem zakoniku ali v drugem zakonu, se ka¬ znuje krivec, po odredbah tega zakona. § 32. Sodba se vroči obsojencu in pristoj¬ nemu kontrolnemu organu. Če vloži obsojenec zoper sodbo pritožbo, ima pravico, zahtevati ponovno analizo in oceno dotičnega proizvoda od onega kemij¬ skega laboratorija, ki je izvršil prvo analizo, ali pa od drugega. Obsojenec trpi vSe pravdne stroške za ana¬ lizo in izvedenstvo kakor tudi vse stroške izvršitve sodbe. 49 lz zakona o nadzorstvu nad življon- skimi potrebščinami. § 1. Zaradi zaščite narodnega zdravja in zavarovanja zdrave prehrane prebivalstva se postavlja pod nadzorstvo javnih oblastev promet in predelovanje: 1. življenskih potrebščin in pijač vseh vrst; 2. začimb in sredstev za popravo videza, okusa, in barve predmetov, navedenih pod njena za rabo pri proizvajanju, merjenju (tehtanju), vkladanju, čuvanju in odprem- ijanjn predmetov, navedenih pod 1. in 2. § 4. Nadzorstvo po tem zakonu vrše obča upravna oblastva prve stopnje po svojih or¬ ganih ob strokovnem sodelovanju higien¬ skih zavodov in ustanov. § S). Nadzorstvo ima to-le nalogo: 1. zavaruje za zdravje dobro kakovost življenskih potrebščin v sirovem in predela¬ nem stanju; 2. preprečuje prenašanje nalezljivih in pa¬ razitskih bolezni z življenskimi potrebšči¬ nami ; H. preprečuje zastrupljanja in škodljivo vplivanje na zdravje s potrebščinami, pri¬ pravami, orodjem in posodami, potrebnimi za njih proizvajanje, vkladanje, čuvanje in odpremi jan je; 4. preprečuje za zdravje škodljive imita¬ cije in falzifikacije življenskih potrebščin; 5. preprečuje škodljive vplive na hran¬ ljivo vrednost življenskih potrebščin kakor tudi predmetov iz §§ 2. in 3. tega zakona. § 10. Nadzorstveni organi po tem zakonu so pooblaščeni: 1. pregledovati prostore in kraje za pro¬ izvajanje, predelovanje, prodajanje in hra¬ njenje predmetov, navedenih v §§ 1. do 3., v navadnem delovnem času in kadar so de¬ lovni prostori odprti, toda ne da bi s lem ovirali poslovanje; 2. jemati po potrebi vzorce predmetov, navedenih v predhodni točki, kakor tudi predmetov, iz katerili se oni predmeti na¬ pravljajo, bodisi v prostorih za proizvajanje in predelovanje, bodisi v drugih krajih, kjer se ti predmeti spravljajo. § 12. Vzorci za pregled se jemljejo vpričo imetnika ali njegovega namestnika v dveh izvodih. Če imetnik ni prisoten in namestnika ni, se jemljejo vzorci v prisotstvu dveh prič. Vzorec se mora dali v posebno posodo in zapečatiti s službenim pečatom. Če imetnik zahteva, se vzame za njegovo rabo še en izvod, ki Se zapečati s službenim pečatom. § 13. O tem, da so se vzeli vzorci, se se¬ stavi zapisnik na omotu vzorcev in na za¬ pisniku se podpišeta lastnik in organ, ki je vzel vzorce. S 15. Imetnik obratovalnice ali njegov za¬ stopnik mora nadzorstvenim organom na njih zahtevo pokazati prostore, priprave, orodje, blago ter jih ne sme ovirati pri pre¬ gledu in jemanju vzorcev. § 18. Nadzorstveni organi po tem zakonu smejo začasno prepovedati promet predme¬ tov iz §§ 1., 2. in 3. tega zakona, ki so oči- BI vidno ponarejeni, pokvarjeni in za zdravje škodljivi. To začasno prepoved morajo takoj sporo¬ čiti svojemu pristojnemu oblastvu. če se ugotovi s strokovno analizo, da je začasna prepoved opravičena, izda obče upravno oblastvo prve stopnje odločbo, s ka¬ tero prepove promet. Če se predmet hitro kvari ali če je ne¬ dvomno škodljiv za zdravje in neporaben za druge namene, sme izdati obče upravno oblastvo prve stopnje tudi brez predhodne strokovne analize odločbo, da ga je prepo¬ vedati in uničiti. Če se da tak predmet uporabiti za indu¬ strijsko predelavo, dovoli oblastvo, da se odda temu namenu pod njegovim nadzor¬ stvom. § 19. Če se ugotovi z analizo vzetih vzor¬ cev, da je predmet iz predhodnega para¬ grafa škodljiv za zdravje, izda obče upravno oblastvo prve stopnje odločbo po odredbah § 18. tj 20. Če se ugotovi z znanstvenimi pre- iskusi v strokovnih zavodih glede izvestnih predmetov iz §§ 1., 2. in 3. tega zakona, da so že po sestavi ali po načinu vklnda stalno nevarni za narodno zdravje, sme prepove¬ dati ali omejiti minister za socialno politiko in narodno zdravje sporazumno z ministrom za trgovino in industrijo v soglasnosti s predsednikom ministrskega sveta na predlog glavnega sanitetnega sveta: 1. izvestne vrste proizvajanja, napravlja- nja, čuvanja in vkladanja ži vi jenskih potreb¬ ščin, ki so namenjene za promet; 52 2. promet življenskih potrebščin z izvestno sestavo; 3. uporabljanje izvestnih sestavnih delov za proizvajanje predmetov iz §§ 1. in 2. tega zakona; 4. proizvajanje in promet predmetov, ki služijo za ponarejanje življenskih potrebščin. Predmeti iz točke 3. tega paragrafa se ne smejo uporabljati kot novi iziimki, Se nimajo za to dovolitve ministrstva za socialno poli¬ tiko in narodno zdravje na podstavi pred¬ hodnega strokovnega preskusa. § 21. Prepoveduje se: t. vpkladanje, razstavljanje, razmnoževa¬ nje in razpečavanje življenskih potrebščin na način, ki je škodljiv za zdravje; 2. zaposlovanje oseb, obolelih za nalezlji¬ vimi boleznimi, ali oseb, ki bi utegnile na¬ lezljivo bolezen prenesti, ko predelujejo, pripravljajo, spravljajo, razmnožujejo in dajo življenske potrebščine v promet; 3. uporabljanje škodljive barve, škodljivih začimb in sredstev pri proizvajanju, prede¬ lovanju in prometu življenskih potrebščin; 4. proizvajanje sredstev za ponarejanje življenskih potrebščin; 5. uporabljanje škodljivih ali strupenih sredstev za čiščenje in vzdrževanje aparatov, posod in orodja; 6. promet s sirovinami ali življenskimi potrebščinami, ki se rade kvarijo, na krajih, kjer se ne morejo stalno vzdrževati v shram¬ bah, da se ne bi pokvarile. § 22. Kdor prekrši predpise iz §§ 20. in 21. tega zakona, pa ni storil s tem kaznive¬ ga dejanja po kazenskem zakoniku ali drit- 63 geni zakonu, se kaznuje z zaporom do ene¬ ga meseca ali v denarju do 10.000 Din; v težjih primerih pa se smeta uporabiti obe kazni po tem: ali je provzročilo dejanje več¬ jo ali manjšo škodo za človeško zdravje; ali je bilo dejanje ponovno storjeno ali je tra¬ jalo dlje časa; ali je imel storilec dejanja koristi; prav tako po drugih okolnostih, v katerih je bilo dejanje storjeno. S sodbo se sme izreči zasega predmeta in odrediti po njegovi naravi, da ga je uni¬ čiti ali prodati kakor tudi, da je sodbo ob¬ javiti ob obsojenčevih stroških. Kazni izrekajo obča upravna oblastva pr¬ ve stopnje. Bogat je, kdor ima malo potreb in zdravo dušo v zdravem telesu. in prodaja raznovrstnega inozemskega manufakturnega blaga Ljubljana M Računanje obresti. Obresti imenujemo odškodnino, katero mora plačati dolžnik svojemu upniku za iz¬ posojeni denar ali pa za račune, katerih ni poravnal pravočasno. Obresti se računajo v odstotkih. Obrazci, kako se izračunajo obresti: a) na leto: Glavnica X obrestna mera X leto 100 b) na mesece: glavnica X obrestna mera X mesec 1200 — glavnica X mesec obrestni divizor Divizorji za mesece so: c) na dneve: glavnica X obrestna mera X dnevi 36.000 — glavnica X dnevi obrestni divizor 55 Obrestni za 1 % — 36.000 za VA% - 28.000 za = 24.000 za 2 % - 18.000 za 2 y K % 0 : 16.000 za 6% = 6.000 za 8% = 4.500 za 9% 4.000 za 10% - 3.600 za 12% - 3.000 divizorji: za 2 'A% = 14.000 za 3 % - 12.000 za 4 % 0 - 9.000 za 4 %% = 8.000 za 5 % = 7.200 za 15% - 2.400 za 18% = 2.000 za 20% - 1.800 za 24% - 1.500 Ako za kakšno obrestno mero ne moremo določiti stalnega divizorja, pa je treba pri¬ merno kombinirati. Primeri: za 3 'A% — 3% in se prišteje rezultatu. »/« 4% in se odšteje od rezultata ‘/s 3%% — 3% in se prišteje rezultatu . i U 4 'A% — 4% in se prišteje rezultatu . j /ib A%% — 5% in se odšteje od rezultata J /-'o 5 /% = 5% in se prišteje rezultatu . Vn. 6% in se odšteje od rezultata 1 / t2 6'A% = 6% in se prišteje rezultatu . Via 7 % = 6% in se prišteje rezultatu . Ve Računanje dobička. Po računu trgovca, znaša pro- •• dajna cena Din 125 - — od tega 25%, bi znašal dobiček „ 31-25 bi morala biti nabavna cena Din 93 - 75 trgovca je pa stalo blago 100 — Din, tedaj je pri prodaji zaslužil manj kot 25%. Zaslužil je le 20% nabavne cene, ker 25 od 125 je petina in petina od 100 je 20. 56 Pri računanju obresti na dneve je treba vedeti, koliko dni je preteklo od enega da¬ tuma do drugega, n. pr. od 2. februarja do 9. junija. S pomočjo predstoječe tabele se število preteklih dni lahko hitro najde. Ako poiščemo v dotičnih stolpičih številko, je ta v našem slučaju 120. Tej številki pa je še prišteti razliko med dnevi, t. j. 7 (9—2 = 7), torej je preteklo od 2. februarja do 9. ju¬ nija 127 dni. Od 2. februarja do 2. junija — 120 dni od 2. junija do 9. junija . . — 7 dni 127 dni Od 15. avgusta do 15. novembra je pre¬ teklo 92 dni. V tabeli je računjen februar po 28 dni. V prestopnem letu je treba fe¬ bruarju 1 dan prišteti. Kdor dela s skromnimi sredstvi, si mora pridobili in obdržati zaupanje ter paziti na to, da ne bo dvoma o njegovi trgovski poštenosti. Izračunanje dni od enega datuma do drugega. 57 !SS3g»3ŠSSŽ«SŠ«3š«SS§Sg§ŽS2S Mudimo naše prvo¬ vrstne proizvode: Malinov matični sok, konserviran Malinov matični sok, pasteriziran Malinova mezga (Fruchtmark) Malinovec z rafiniranim sladkorjem Malinova aroma v vseh koncentra¬ cijah Mezge (marmelade) Malinova marmelada (Jam) Marelčna marmelada svetla (Apri- kosen) Nektar marmelada iz jabolk in malin Jabolčna marmelada svetla Češpljeva marmelada (slive) Brusnice Soki: (orangeada) oranžni, limonov (citronada), kopinka, bezgov, sadni grogi (Punsche) različni Ksence, dišave za sladčice in kuhinjo Srečko Potnik in drug Ljubifana Metelkova ulica štfev. 15 5 !) Za lesno široko. Vsak les se vsuši, toda vsušek ni odvisen samo od vrste lesa, ampak tudi od ravnanja z lesom. Pozimi posekan les se dokaj ma- nje vsuši kot poleti posekan les. Ta razpoka in vleče znatno bolj vlago nase. Ako se hlodi ne razžagajo takoj, bi naj ne ležali na pro¬ stem v dežju in solncu. Deske se naj spravljajo in suše v skladi¬ šču, ki ima odprto le južno stran, da ne brije skoz burja in nanaša dež in sneg. Deske in sploh les ne sme nikdar ležati na¬ ravnost na tleh, ampak se naj naredijo pod¬ stavki iz kamna ali betona, na katere se po¬ ložijo trami in na te se potem sklada rezani les. FrancSal. Lenart Ptui Manufaktura na nebelo 61 BS3J e^3U3fpqO Ojpj > O c *T3 03 u 'OH > O ^ c* v 5 o 10 O •§ o ^ . . a v ^ o3 £ ^ ™ % • a Takso in odškodnina za proglod parnih kotlov. Za pregled in preizkus parnih kotlov se plačuje taksa po ogrevni površini pregleda¬ nega kotla: a) do 2'5 m 2 Din če se izvrši preizkus z vodnim pri¬ tiskom .120' za notranjo revizijo.70'— za zunanjo revizijo.50'- b) preko 2'5 m 2 do 20 m 2 preizkus z vodnim pritiskom . . . 150' za notranjo revizijo.100' za zunanjo revizijo.50'— c) preko 20 m 2 do 50 m 2 preizkus z vodnim pritiskom . . . 250' za notranjo revizijo. 200'— za zunanjo revizijo.100' č) preko 50 m 2 do 100 m 2 preizkus z vodnim pritiskom . . . 300' za Dotranjo revizijo. 250'. - za zunanjo revizijo. 200'— d) preko 100 m 3 do 200 m 2 preizkus z vodnim pritiskom . . . 400' za notranjo revizijo. 300' — za zunanjo revizijo. 250' — fi3 Din e) preko 200 m 2 preizkus z vodnim pritiskom . . . 500'— za notranjo revizijo. 400'— za zunanjo revizijo. 300'— Zunanja revizija, opravljena ob priliki no¬ tranje revizije ali preizkusa na pritisk, ne s Pada niti pod plačilo posebne takse niti pri¬ spevka za potovanje. Te takse plača stranka pred pregledom v gotovini pri davčni upravi, pristojni za kraj, kjer je kotel. Potni stroški organov, ki opravljajo službo preizkušanja parnih kotlov, obremenjajo imet¬ nike parnih kotlov. Za pokrivanje potnih stroškov plačujejo imetniki po velikosti ogrev- ne površine te-le prispevke: a) do 2%5 nr Din ( 'e se izvrši preizkus z vodnim pri¬ tiskom .1 20 '— za notranjo revizijo.70 - — za zunanjo revizijo.50’ b) preko 2 - 5 m 2 do 10 nr preizkus z vodnim pritiskom . . . BOO - — za notranjo revizijo.200 - — za zunanjo revizijo.100 - — e) preko 10 m 2 do 20 m 2 preizkus z vodnim pritiskom . . . 400 - — za notranjo revizijo.B00 - — za zunanjo revizijo.150 - 64 Din č) preko 20 m 2 do 50 m 2 preizkus z vodnim pritiskom . . . 450"— za notranjo revizijo. 350'— za zunanjo revizijo. 200'— d) preko 50 m 2 do 100 m 2 preizkus z vodnim pritiskom . . . 500'— za notranjo revizijo. 400• - za zunanjo revizijo. 200'— e) preko 100 m 2 do 200 m 2 preizkus z vodnim pritiskom . . . 600'— za notranjo revizijo. 450 - — za zunanjo revizijo. 250'— f) preko 200 m 2 preizkus z vodnim pritiskom . . . 700’— za notranjo revizijo. 600 — za zunanjo revizijo. 300 - — FRAM LUKIČ LJUBLJAIA STRITARJEVA UL. 9 KONFEKCIJSKA IN MODNA TRGOVINA 6o lz zakona o prodaji drž. vrednostnih papirjev na obroke. § 1. Po predpisih tega zakona se morejo kupovati in prodajati na obroke samo ob¬ veznice državnih posojil kraljevine Jugosla¬ vije in srečke Srbskega Rdečega križa, in to v celih komadih v njihovem nominalnem znesku. § 2. Te vrste posle lahko vršijo: 1. del¬ niške kreditne ustanove, 2. občinske, bano¬ vinske, hranilnice in regulativne hranilnice, 3. Protokolirane privatne banke, ki delajo že pet let. Delniške kreditne ustanove, občinske in banovinske in regulativne hranilnice so dol¬ žne pri začetku vršenja te vrste poslov javiti to ministrstvu financ, in sicer oddelku za državne dolgove in državnega kredita. Pro- tokolirane banke morajo priložiti podatke o višini kapitala kreditne ustanove in času, od¬ kar banka obstoja. § 3. Kreditne ustanove, katerih kapital znaša najmanj 10 milijonov Din, in ustanove pod točko 2. § 2. tega zakona morajo obvez¬ nice in srečke čuvati pri sebi do njihove prodaje kupcem. Delniške kreditne ustanove s kapitalom, manjšim od 10 milijonov Din, in bančne poslovalnice morajo obveznice in srečke pri zaključku posla deponirati pri finančnih direkcijah ali ustanovah,., ki jih odredi minister financ, pri Narodni banki, Državni hipotekarni banki, pri Poštni hra¬ nilnici in njenih filijalah, kjer ostanejo na čuvanju do predaje kupcem. § 7. Kupoprodajo je prepovedano spojiti 1. s kupom in prodajo katerihkoli državnih s 60 vrednostnih papirjev, s prodajo zlatili ali srebrnih novcev ali kakimi drugimi drago¬ cenostmi; 2. s tem, da se prodajajo nade na eventualni dobitek ali amortizacijo (prome- sae); 3. s tem, da se vežejo ti posli s ka¬ terimkoli zavarovanjem ali s premijo v go¬ tovini. § 8. Kupec postane lastnik obveznic ali srečk ter ima tudi njihove koristi takoj po kupu, ko mora položiti tudi prvi obrok. Pro¬ dajalec je dolžan zadržati papirje v zastavi, dokler kupec ne plača vseh obrokov. Papirji morajo biti varno zaprti in čuvani. § 9. Prepovedano je od kupca jemati ka¬ kršnekoli obveze za zavarovanje obveznic. § 10. Število odplačil ne more biti večje kakor 24 in na podlagi tega ne morejo biti roki daljši nad 24 mesecev. Prodajalec obveznic in srečk je dolžan, da vsako prodajo redno napiše v posebno knijgo. Knjiga mora biti vezana, listi ozna¬ čeni s številkami ter vidirana od oblasti. Vsak list obsega dva dela: Odplačilni list, ki se preda kupcu, in juksta, ki ostane pri pro¬ dajalcu. Odplačilni list se odtrga od jukste na perforiranem mestu, kjer je tiskan naziv prodajalca tako, da ostane polovica črk na odplačilnem listu, ostala polovica pa na juk- sti. Odplačilni listi morajo vsebovati: naslov odplačilni list, ime prodajalca, mesto prodaje, ime in priimek ter poklic in stanovanje kup¬ ca, datum izvršitve posla, vrsta in serija pro¬ danih obveznic ali srečk, njihovo nominalno vrednost, borzno vrednost za časa za klju- čitve posla in njihovo prodajno ceno, kje so shranjeni papirji ter podpis prodajalca. Na drug: 8, 9, § 1 lista britv § niče sme sklei pital kov večji pr el mes § dog rok 1 upr; vre< pre 1 § seb< z ne ines cu § por dol: 07 i ali rogo¬ ve na orne- i ka- r go- ; ali j po Pro- tavi, P "•j' ka- snic. ečje biti , da bno :na- isti. . ki )ro- cslo tziv na uk- lov up- ro- lno jo- so Na drugi strani morajo biti citirani 2, 3, 7, 8, 9, 10, 14, 15, 16, 17 in 18 tega zakona. S 14. Kupec ne inore prenesti izplačilnega lista na drugo osebo brez znanja in odo¬ britve prodajalca. § 15. Prodajna cena vsakega kosa obvez¬ nice ali srečke, ki je predmet tega posla, sme znašati njihovo borzno ceno ob času sklenitve posla in največ do 18% več za ka¬ pital in stroške, ako število mesečnih obro¬ kov ne presega 12, ako je število obrokov večje kot 12, se sme prodajna cena zvišati preko 18%, in to največ za 1% od vsakega mesečnega obroka preko 12. 8 16. Kupec je dolžan točno v roku plačati dogovorjeni obrok. Ako ga po pogojenem roku ne položi tekom 15 dni, je prodajalec upravičen, da v prihodnjih 7 dneh proda vrednostni papir na domači borzi ali da ga prevzame sam po borzni ceni. § 17. Iz zneska prodaje ali prevzema za sebe sme prodajalec obdržati zase samo oni znesek, ki mu še ni bil plačan za odpadle mesečne obroke. Presežek mora izročiti kup¬ cu z obračunom. § 18. Ako znesek prodaje ne zadošča za poravnavo mesečnih obrokov, prodajalec ni dolžan, da ga izroči kupcu. Rudolf Deržaj Žage, jermena, tehnični materija! Ljubljana Kolodvorska 28 3 ’ Troski in nagrade za dviganje protesta. Vsi protestni organi imajo pravico do po¬ vračila stroškov za dviganje protestov in na¬ domestil protesta. Semkaj se računijo zlasti potni stroški in stroški za iskanje protesta- tove poslovalnice in njega stanovanja. Do nagrad za te posle imajo pravico samo javni notarji in njih pomočniki. Za potne stroške protestnih organov, ki so državni uslužbenci, velja uredba o povra¬ čilu potnih stroškov za ona službena poto¬ vanja sodnih uslužbencev, ki se izvrše v ko- 1’reko vrednosti Din 5000'— do vrednosti Din 100.000'— se zviša ta taksa za vsakih začetih Din 1000 — za Din 2'—, preko vred¬ nosti Din 100.000’— pa za vsakih začetih Din 1000-— za Din 1-50. Kadar se mora izvršiti prezentacija na več mestih ali kadar je treba pri oblastvu ugo¬ toviti mesto za prezentacijo, gre javnemu notarju za vsak nadaljnji postopek še petina takse iz tega paragrafa. Kadar sodeluje javni notar, odnosno nje¬ gov pomočnik, pri nadomestilu protesta po § 77., odstavku 1., m. z., mu gredo cele spre¬ daj navedene nagrade, če pa to nadomestilo protesta samo vpiše v protestni register, mu gre tretjina teh nagrad, nikoli pa ne manj °d Din 15'—. Polovica spredaj navedenih nagrad, odnosno samo spredaj navedeni mi¬ nimum Din 15' — , gre javnemu notarju za nadomestilo protesta, ki ga izvrši po § 77., odstavku 2., m. z., toda v tem primeru mu gresta po Din 2'— za vsak prepis menice (čeka), če ga protestant ne prinese sam. Če se izvrši protestiranje na sedežu jav¬ nega notarja, pa je mesto protestiranja naj¬ manj en kilometer daleč od pisarne javnega notarja, ima javni notar pravico do povračila voznine po krajevni taksi. Če naj se izvrši protestiranje izven sedeža javnega notarja, mu gre kot voznina po Din 6'— za vsak kilometer pota od njegove pisarne in nazaj, kolikor ne dobi od stranke primernega vozila. •Tavnemu notarju gre za vsak dan, ki ga prebije zaradi dviganja protesta ali nado¬ mestila protesta izven svojega sedeža, dnev¬ nica Din 100'—. Pri tem se računi za dan čas 24 ur, ki ga je treba računiti točno od odhoda do povratka. Čas, daljši od 12 ur, se računi za cel dan. Čas do največ 12 ur se računi za pol dne in zanj gre javnemu notarju polovica dnevnice. Za prenočišče mu gre Din 50'—. Dnevnica, odnosno taksa za prenočišče, ne gre javnemu notarju, če prejme od- stranke hrano, odnosno prenočišče. Če opravi javni notar v istem kraju in času več poslov, se smejo računiti dnevnica, voznina in taksa za prenočišče samo enkrat in se morajo sorazmerno razdeliti na stranke. Tabela za razredčenje alkohola. 8 a c > cd t-i > O ! o > t* ! p < > PpH J-« « I Q 1 T > ^ a> £i> Ph o o S « O o ed d) pj I* oj :tž< 'C t-< 9 ’o. u P ©£> P-I o vrsta nam pravi, koliko 0 ima špirit, ki naj se razredči, in prvi navpični stolpec nam pove, koliko alkoholnih 0 bo imela razredčena tekočina, če prilijemo v drugih stolpcih v litrih navedene količine vode. 71 Kedukcijska tabela za stopinje toplomera. = Celsius, R = Reaumur, F = Fahrenheit. 72 II VELETRGOVINA •• jj Z ŽELEZNINO MARIBOR ALEKSANDROVA CESTA ŠT. 32-34. IjillSKffi Na debelo! Na drobno! Cene zmerne! Postrežba točna! Na nalizj seči manj vrsti, sni ti je tr A s čit tlovai ročil, pravi Tr prija in v Ta obse Gosi nar pr or Vi vila upai nje vsak skuj čili 73 II Pripomočki. Racionalizacija. Najnovejša lozinka gospodarstva jc »racio¬ nalizacija«. Beseda znači nauk, da se mora do¬ seči kolikor mogoče veliki dobiček z naj¬ manjšimi troski. Za to je potrebno v prvi vrsti, da trgovec dobro pozna ne samo splo¬ šni tržni položaj, ampak predvsem položaj svo¬ je trgovine. Vpogled v splošni tržni položaj je mogoč s čitanjem strokovnega časopisja in z zasle¬ dovanjem tržnih in narodnogospodarskih po¬ ročil. Vpogled v trgovino pa mu omogoča pravilno in primerno knjigovodstvo. Trgovske knjige so najboljši in najzvestejši prijatelj in svetovalec, če so pravilno uvedene in vodene. V teh knjigah ima glavno oporo kontrola. Ta mora biti stroga in smotrena ter mora obsegati v podrobnostih ves trgovski obrat. Gospodar s a m m o r a n a d z o r o v a t i d e - n ar ni promet in vsaj en del kreditnega prometa, za kar mu je potrebna le ena knjiga. Vsak hip mora biti mogoča ugotovitev šte¬ vila izdanih in prejetih računov, vrednost na upanje ali za gotovino prodanega in na upa¬ nje ali za gotovino prejetega blaga in to za, vsaki dan in za vsaki mesec posebej in vsega skupaj. Isto je s plačili odjemalcem in s pla¬ čili dobaviteljem. 74 Poštna hranilnica. Vsa plačila se naj vrše preko poštne hra¬ nilnice. Ta je najboljši bančni posredovalec. Odjemalci na debelo naj plačujejo s položni¬ cami, dobaviteljem sc plačuje s čekom poštne hranilnice. Odjemalci na drobno seveda plaču¬ jejo dnevni blagajni. Zaloga blaga. Velika zaloga zahteva veliko glavnico, veli¬ ka glavnica velike obresti. Zaloga mora biti v razmerju s prometom, ter se mora hitro ob¬ račati; raditega se ne drži v zalogi blago, ka¬ tero malo gre, ampak se naroča na zahtevo odjemalca. Prometne razmere omogočajo hitro izpopolnitev zaloge vsaki hip. Naročajo se ko¬ ličine, katere se lahko plačajo z lastnim de¬ narjem. Varčevanje. Brez varčevanja ni obstoja, še manj napred¬ ka. Osebni izdatki se smejo ravnati le po či¬ stem donosu trgovine. 0 s o h j e. Znatni del stroškov, režije, tvorijo izdatki za osobje. Ne dosegel bi pa prihrankov na teh stroških, kdor bi kratkornalo zmanjšal število nastavljencev in od ostalih zahteval toliko več dela. Resnični prihranek doseže, kdor: <1. zaposluje le dobro izvežbano, izobraženo in vestno osobje; ?. pravilno razdeli delo in vsakega zaposli no njegovih sposobnostih; 75 3- vzdržuje in dviga delavoljnost s prizna¬ njem in odškodnino; Naj se trguje na drobno in na debelo, vse¬ lej je potrebna reklama. Kdor varčuje na reklami, ubija svojo trgovino in prepušča po¬ lje konkurenci. Prodajati se ne more z znaki mutcev, ali preveč besed in vsiljivo Hvalenje blaga lahko vzbudi nezaupanje kupo- valca in marsikaterega prežene. Hotel Miklič Nova zgradba, moderno urejen. 72 sob, v vsaki sobi tekoča voda, centralna kurjava, lift, kopalnice. Priznano dobra ku¬ hinja in pijače. Velezaloga vin. Nadvse nizke Cdne. 4. pravilno nadzira delo nastavljen cev. R e k 1 a m a. (nasproti gl. kolodvora) Telefon štev. 27-37 76 Kolki.* 1. Listine o jamstvu in kavcijah 0-1% polistinjenega zneska. 2. Zadolžnice in pobotnice 0-5% polisti¬ njenega zneska. 3. Odstopnice 2% polistinjenega zneska. 4. Pogodbe.2 Din 5. Oporoke.3 „ 6. Izpričevala o obnašanju ... 20 „ Izpričevalo o sposobnosti za vodstvo trgov, posla ... 00 „ Mojstrsko izpričevalo za obrt¬ nika . ..20 „ Pomočniško izpričevalo ... 5 „ Izpričevalo osnovnih šol . . 5 „ Izpričevalo srednjih šol . 5 in 10 „ Maturitetno izpričevalo ... 30 „ 7. Računi trgovcev in obrtnikov: a) do 100 Din.10 par b) preko 100 Din.20 „ 8. Lepaki.10 „ 9. Menice, tuzemske, se ne smejo kolkovati, temveč se morajo kupiti zne¬ sku primerne golice. 10. Zastavne listine denarnih zavodov se morajo kolkovati. * Podrobnejši podatki o kolkih in taksah se nahajajo v koledarju za leti 1925 in 1926. Točnost v izpolnjevanju obveznosti vzbuja zaupanje, ki je temelj obstoju in napredovanju. 77 Ad 9. in 10.: Kupnina za menične go¬ lice, oziroma kolek za zastavne listine znaša: do preko 300 Din „ „ 600 „ „ „ 1-200 „ „ „ 2.000 „ „ „ 3.200 „ „ „ 5.000 „ „ „ 6.800 „ „ „ 10.400 „ „ „ 14.000 „ „ „ 20.000 „ „ „ 26.000 „ „ „ 32.000 „ „ „ 38.000 „ „ „ 44.000 „ „ „ 50.000 „ „ „ 60.000 „ „ „ 70.000 „ „ „ 80000 „ „ „ 90.000 „ „ „ 100.000 „ „ „ 125.000 „ „ „ 150.000 „ „ „ 175.000 „ „ „ 200.000 „ „ „ 250.000 „ „ „ 300.000 „ „ „ 350.000 „ „ „ 400.000 „ „ Preko 500.000 Din od vsakih 1000 Din še po 1 Din. — Znesek izpod 1000 Din se jemlje za polnih 1000 Din. Poštne pristojbine. Pisma. Teža je omejena na 2 kg, razsež¬ nost pa ne sme presegati v nobeni smeri 45 cm. Pisma v obliki zvitka so dovoljena v razmerju 10 X 75cm. — Redne pri¬ stojbine v tuzemstvu: do 20g 100 par, do 40 g 150 par, do 60 g 200 par, do 80 g 250 par, itd. za vsakih 20 g 50 par ve?. — Redne pristojbine v inozem¬ stvu: do 20 g 300 par, do 40 g 450 par, do 00 g 600 par, do 80 g 750 par, itd., za vsakih 20 g 150 par več. Dopisnice, izdane po poštni upravi ali za¬ sebniku, morajo biti iz trdega papirja. Dol¬ žina 15 — 10 cm, širina 10'5—7 cm. — Red¬ ne pristojbine v tuzemstvu: na¬ vadne 50 par, z odgovorom 100 par. — Redne pristojbine v inozemstvu: navadne 150 par, z odgovorom 300 par. Tiskovine. Največja teža 2 kg, razsežnost 45 X 45 cm, v obliki zvitka 10 X 75 cm. Pro¬ ste in nezložene v obliki dopisnice 12 X 18 centimetrov. Se pošiljajo odprte. — Red¬ ne pristojbine v tuzemstvu: do 50 g 25 par, do 100 g 50 par, do 150 g 75 par, do 200 g 100 par, itd., za vsakih 50 g 25 par več. — Redne pristojbine v ino¬ zemstvu: do 50 g 50 par, do 100 g 100 par, do 150 g 150 par, do 200 g 200 par, itd., za vsakih 50 g 50 par več. Pristojbina za »knjižne oglase« in »cenike (kataloge)« je znižana na 5 p za vsak posa¬ mezni izvod do 100 g. Če je izvod težji, se plača za vsakih nadaljnjih 100 g ali za del te teže še po 5 par. Noben izvod ne sme pre¬ segali 500 g. 'Pa pristojbina se plačuje ne 7 » Slede na to, ali ima vsak izvod svoj posebni naslov ali pa gre več izvodov pod enim na¬ slovom. Velikost teh pošiljk: kakor tiskovine. Pristojbine se plačujejo in zaračunavajo, kakor za časnike in časopise, v gotovini. Z dovoljenje, da se smejo razpoši¬ ljati knjižni oglasi in ceniki po znižanih pri- žanih pristojbinah, je potrebna kolkovana prošnja na poštno ravnateljstvo. Naslovna stran oglasov in cenikov z zni¬ žano pristojbino mora imeti na levi zgor¬ nji strani opombo: »Knjižni oglas«, na desni strani pa: »Pristojbina plačana v go¬ tovini.« Tiskovine za slepce (izboklo tiskane). Naj¬ večja teža 3 kg. Napis, ime založnika in dru¬ ge označke, ki se ne smatrajo za pismeno sporočilo, smejo biti pisane ali tiskane z navadnimi črkami. Takisto tudi označba na napisni strani (»Tiskovina za slepce«) in naslov. Se pošiljajo odprte. — Redne pristojbine v tuzemstvu: do 1000 g 25 par, do 2000 g 50 par, do 3000 g 75 par. — Redne pristojbine v i n o z e m s t v u : do 1000 g 50 par, do 2000 g 100 par, do 3000 g 150 par. Vzorci brez vrednosti. Naj večja teža 500 g. Razsežnost 30 X 20 X 10 cm, v obliki-zvitka 30 X 15 cm. Zaviti morajo biti tako, da se vsebina lahko pregleda. — Redne pri¬ stojbine v tuzemstvu: do 100 g 50 par, do 150 g 75 par, do 200 g 100 par, do 250 g 125 par, itd., za vsakih 50 g 25 par več. — Redne pristojbine v ino¬ zemstvu: do 100 g 100 par, do 150 g so 150 par, do 200 g 200 par, do 250 g 250 par, itd., za vsakih 50g 50 par več. Razsežnost: 45 X 20 X 10 cm; v zvitku 45 X 15 cm. Poslovni papirji. Največja teža 2 kg. Raz¬ sežnost 45 X 45 cm, v obliki zvitka 10 X 75 centimetrov. Za poslovne papirje se smatrajo spisi in listine, ki so docela ali deloma pi¬ sani z roko in nimajo značaja osebnih do¬ pisov, n. pr. pravdni spisi, tovorni listi, nakladnice, računi, poslovni papirji zavaro¬ valnic, rokopisne partiture, delavske knji¬ žice itd. — Pošiljajo se odprti. — Redne pristojbine v tuzemstvu : do 200g 100 par, do 250 g 125 par, do 300 g 150 par, do 350 g 175 par, do 400 g 200 par, itd., za vsakih 50 g 25 par več. — Redne pri¬ stojbine v inozemstvu: do 300 g 300 par, do 350 g 350 par, do 400 g 400 par, do 450 g 450 par, itd., za vsakih 50 g 50 par več. Mešane pošiljke. Tiskovine (razen tiskovin za slepce), vzorci in poslovni papirji od iste¬ ga pošiljatelja na istega naslovnika se lahko skupaj zavijajo in odpošiljajo. Največja teža 2 kg. Vzorec v tako mešani pošiljki ne sme biti težji od 500 g. —■ Redne pristoj¬ bine za tuzemstvo in inozem¬ stvo: kakor za vzorce; če so pa poslovni papirji vmes, kakor za poslovne papirje. Slučajne pristojbine v tuzem¬ stvu: Priporočnina 3 Din; ekspresnimi 3 Din; pristojbina za pokaz 50 par; povrat¬ nica, ako jo zahteva pošiljatelj ob predaji, 3 Din; ako jo zahteva pošiljatelj po predaji, 6 Din; poizvednica 3 Din. Za preklic po¬ šiljke, za izpremembo naslova, za znižanje li črtanje odkupnine se plača pristojbina za 81 priporočeno pismo, eventuulno tudi še za brzojavko. Slučajne pristojbine v ino¬ zemstvu : Priporočnina 3 Din; ekspres¬ oma 6 Din; povratnica, ako jo zahteva poši¬ ljatelj ob predaji, 3 Din, ako jo zahteva po¬ šiljatelj po predaji 6 Din; poizvednica 6 Din; preklic pošiljke, izprememba naslova 6 Din (če se zahteva brzojavno, še pristojbina za brzojavko) ; list za odgovor (coupon reponse) 5 Din; pristojbina za ocarinjenje pisemskih pošiljk 3 Din. Opombe: Za tiskovine v republiko Češko¬ slovaško velja pristojbenik za tuzemstvo. V prometu z Italijo znaša pristojbina za pisma do 20 g 2 Din 50 par, za vsakih 20 g pa 150 par več. V prometu z Italijo znaša pristojbina za navadne dopisnice 1 Din 25 par, z odgovo¬ rom 2 Din 50 par. Za časopise in druge periodične publika¬ cije in za pošiljke s knjigami, kadar jih po¬ šiljajo izdajatelji ali knjigotržci in ki gredo v Italijo, se plača za vsakih 50 g 25 par. Teža pošiljk s knjigami je dovoljena do 3 kg. Odkupne pošiljke: Pristojbine pri predaji: 1. kakor za priporočene pošiljke brez odkupnine; 2. pristojbine za pokaz 50 par. — Dovoljene so samo priporočene pi¬ semske pošiljke. Pristojbine pri izdaji: Od izterjane odkupnine se odbije nakaznina za dotični znesek, cena nakaznične golice in eventualna izplačnina do 50 Din 50 par, do 100 Din 100 par, do 5000 Din 200 par, ako sprejemna pošta pošiljke (naslovna pošta od¬ kupne nakaznice) nakaznice izplačuje na domu. 82 Poštni nalogi: 1. Pristojbine pri predaji za pismo s poštnim nalogom pri¬ stojbina za priporočeno pismo in pristojbina za pokaz 50 par; 2. pristojbine pri izdaji: kakor pri odkupnih pisemskih pošiljkah in eventualna finančna kolkovina. — Pisemske pošiljke se ekspresno dostavljajo le v kraju, kjer je pošta, odkupne pošiljke in poštni na¬ logi pa se dostavljajo ekspresno samo tam, kjer izplačuje pošta nakaznice na domu, si¬ cer se samo obveste. Ekspresno se dostavlja, oziroma obvešča samo med 6. in 21. uro, če je pa pošiljka odkupna, samo med uradnimi urami. Predalnina: za navadne in priporo¬ čene pisemske pošiljke za predal brez ključa po 10 Din, s ključem po 15 Din na mesec. - Za pošiljanje za naslovnikom ali za vra¬ čanje pisemskih pošiljk se ne zaračunava nobena pristojbina. Kot porto se zaračuni dvakratni manj¬ kajoči det franka. Pisemske pošiljke pod tek. št. 3 do 7 se morajo oddajati vsaj deloma trankirane, sicer se sploh ne odpravijo, v prometu z inozemstvom pa morajo biti po¬ polnoma frankirane. Poštni nalogi v prometu z inozemstvom še niso uvedeni, odkupne pošiljke pa v pro¬ metu z inozemstvom še niso uvedeni, od¬ kupne pošiljke pa v prometu z Avstrijo. Nemčijo, Švico, Češkoslovaško in Madžarsko. Pristojbina kakor za priporočeno pošiljko v inozemstvo in še 1 Din posebne pristojbine. Iz inozemstva došli >listi za odgovor« se za¬ menjavajo za znamko 300 par (pred potekom šestih mesecev). Za nefrankirane ali premalo franki rane pismene pošiljke iz inozemstva plača naslov¬ nih dvojno manjkajočo pristojbino, a naj¬ manj 100 par. Za pravilno frankirane pisemske pošiljke, ki se pošljejo za naslovnikom iz notranjosti kake države v drugo državo (inozemstvo), se plača samo čista razlika med tuzemsko in inozemsko pristojbino. Kazen za poštno-dohodarstveni presto¬ pek znaša lOkratni znesek predpisane pri¬ stojbine. Poštna pooblastila: Za pošlua po¬ oblastila se plača razen kolkovine za prošnje po tarifni postavki 1. zakona o taksah (sedaj 5 Din) in ržen kolkovine po tarifni postavki 16. zakona o taksah (10 Din) še poštna pri¬ stojbina za hranitev, ki znaša za pooblastila, ki veljajo samo za enkrat ali z dobo do 15 dni, 50 pr, za pooblastila, ki veljajo za več ko 15 dni, pa 2 Din za vsako koledarsko leto. Nakaznice (samo za tuzemslvo). Navadne do 5000 Din. Navadne pristojbine: Nakaznina za znesek do 25 Din iOO par, do 50 Din 150 par, do 100 Din 200 par, do 300 Din 300 par, do 500 Din 400 par, dp 1000 Din 500 par, do 2000 Din 600 par, do 3000 Din 700 par, do 4000 Din 800 par, do 5000 Din 1000 par. Slučajne pristojbine: Jzplačnina do 50 Din 50 par, do 1000 Din 100 par, do 5000 Din 200 par, ekspresoma 3 Din, po¬ rednica 3 Din, izplačilno potrdilo pri pre¬ daji 3 Din, po predaji 6 Din, preklic nakaz niče, izprememba naslova. (Za tako zahtevo se plača pristojbina za priporočeno pismo, eventualno tudi še za brzojavko.) Opomba : Izplačnino je treba plačati samo za navadne nakaznice, ki gredo v kraj, kjer pošta izplačuje na domu. Izplačnine proste so nakaznice, ki so naslovljene poste restante ali na vojake, in nakaznice, ki so prenakazane na poštno hranilnico. Za eks¬ presne nakaznice se ne plača nobene izplač¬ nine. Pošte, ki izplačujejo na domu, morajo po posebnem slu dostavljati tudi ekspresne nakazil iške zneske, druge pošte pa samo ob¬ vestilo. Ekspresne nakaznice dostavlja, ozi¬ roma obvešča sel samo med uradnimi urami. Če se izvirna nakaznica izgubi, uniči ali pri prejemniku, oziroma (vrnjena nakaznica) pri pošiljatelju poškoduje, se plača za napravo izplačilnega pooblastila (dvojnika nakaznice) razen pristojbine za prošnjo (v kolkih) še 4 Din v poštnih znamkah. Iste pristojbine se plačajo tudi za podaljšanje roka za izpla čilo privatnih nakaznic. Za pošiljanje za na¬ slovnikom ali za vračanje nakaznic se ne zaračunava nobena pristojbina. Predalnina za nakaznice znaša v krajih, kjer se izplačujejo zneski na domu, 15 Din na mesec. Brzojavne do 5 0 0 0 Din. Pristojbine : a) nakaznina kakor pri navadnih nakaznicah (izplačnine ni nobene); b) brzojavna pristojbina: c) ekspresnimi 3 Din, tudi tedaj, če gre brzojavna nakaz¬ nica v kraj, kjer ni pošte. O p o m b a : Brzojavna nakaznica se lahko pošlje tudi v kraj, kjer ni pošte, oziroma 85 brzojava. Ce v naslovnem kraju ni brzojava, ampak samo pošta, pošlje zadnji brzojavni urad brzojavno nakaznico pošte kot ekspres¬ no priporočeno pismo. Ce pa gre brzojavna nakaznica v kraj, kjer ni pošte, se ne do¬ stavi, oziroma ne obvesti po posebnem slu, ampak tako, kakor vse druge poštne po¬ šiljke. Pristojbine se plačajo pri predaji. Vrednostna pisma (lettres de valeur) za inozemstvo. Promet z vrednostnimi pismi je dovoljen za sedaj z Albanijo, Avstrijo, Belgijo, Bra¬ zilijo, Bolgarijo, s Češkoslovaško, z Egiptom, s Francijo, s svobodnim mestom Gdansk, z Grčijo, Italijo, Madžarsko, Nemčijo, s Polj¬ sko, z Romunijo, s Švedsko, Švico, Turčijo, z Veliko Britanijo, Estonijo, s Finsko, Ho¬ landsko, z Islandom, Japonsko, Letonijo. Litvo, Luksemburgom, Marokom, Norveško, s Palestino, Portugalsko, Saro, Sirijo-Liba- nora, Španijo, Tunisom in z belgijskim Kon¬ gom. Teža 2 kg, vrednost 3000 Din. Pristoj¬ bina kakor za priporočene pošiljke iste teže in vrednostna pristojbina 5 Din. Opomba : Pošiljatelj mora izpolniti pri predaji brezplačni obrazec »Jamstvo pošilja¬ telja«, v katerem izjavlja, da v pismu ni večje vrednosti od 3000 Din, in da jamči za vse posledice napačne vrednostne napovedi. — Vrednost je treba označiti razen v dinar¬ ski veljavi tudi v frankih in centimih po relaciji (sedaj! : 2). 80 Vrednostna (denarna) pisma za tuzemstvo. Ekspresnina 3 Din. Pristojbina za pokaz 50 par, če je pismo obremenjeno z odkup¬ nino. Povratnica ob predaji 3 Din, po pre¬ daji 6 Din. Poizvednica 3 Din. Za preklic pisma, za izpremembo naslova in za zniža¬ nje ali črtanje odkupnine se plača pristoj¬ bina za priporočeno pismo in eventualno tudi za brzojavko. Opombe: Teža 2 kg, vrednost neome¬ jena. Sprejemajo se samo zaprta pisma. Ekspresno denarno pismo se dostavlja po posebnem slu le tedaj, če naslovna pošta poštne nakaznice izplačuje na domu, sicer se dostavi samo obvestilo. Ekspresno denarno pismo z označeno vrednostjo preko 250 Din se nikdar ne dostavi po posebnem slu, am- 87 pak se samo obvesti. Prejemnik obvestila o taki pošiljki pa sme zahtevati, da se mu obveščeno pismo dostavi pri naslednjem red¬ nem obhodu, če se take pošiljke sploh do¬ stavljajo na dom (v ljubljanskem področju pošte Ljubljana I, Maribor I in Celje) in če plača dostavnino. — Ekspresno se denarna pisma dostavljajo ali obveščajo samo od 0. do 21. ure, če je pa pismo odkupno, samo med uradnimi urami. —- Za ekspresno de¬ narno pismo se ne plača niti dostavnina niti obvestnina. Pri odkupnih denarnih pismih odbije naslovna pošta od izterjane odkup¬ nine nakaznino za dotični znesek, ceno na- kazniške golice in, če treba tudi izplačnino, ako se odkupna nakaznica izplača na domu. Če se pošlje vrednostno pismo drugam ali pa vrne sprejemni pošti, se zaračuni samo dostavnina ali obvestnina. Za denarne po¬ šiljke (pošiljke z denarjem ali vrednostnimi papirji), ki so zavite v obliki paketa, se plača pristojbina kakor pri paketih. Za de¬ narna pisma, naslovljena poste restante ali na vojake, se ne plača dostavnina, ampak smo obvestnina. Vrednostne škatle (boites avec valeur de- claree) za inozemstvo. Promet je dovolje z Albanijo," Alžirjem, Avstrijo, Belgijo, Bolgarijo, s Češkoslovaško, Čile, z Dansko, Egiptom, Estonijo, Etiopijo, s Francijo, Holandijo, z Irsko, Italijo in ko¬ lonijami, Japonsko, s Kitajsko, Kongom, z Luksemburgom, Madžarsko, Marokom, Nem¬ čijo, s Portugalsko, Švedsko, Švico, Tunisom, Turčijo, z Veliko Britanijo in kolonijami. 88 Teža 1 kg, vrednost nomejena. — Pristoj¬ bine: a) težna pristojbina za vsakih 50 gra¬ mov po 2 Din, najmanj pa 10 Din; b) pri- poročnina 3 Din; c) vrednostna pristojbina za vsakih 300 frs (3600 dinarjev) ali del tega zneska po 5 Din. O p o m I) a : Za izvoz nakitov, dragocenih predmetov, zlata, srebra, dragega kamenja in kovanega denarja je potrebno dovoljenje generalne direkcije carin v Beogradu. Trgovcu je potrebna marljivost, pre¬ računljivost, točnost, vztrajnost, razum in rod. GAZELA MILOM boste najbolje postregli Vašim odjemalcem! Paketi za tuzemstvo. 80 Ekspresnlna 6 Din. — Povratnica ob predaji 3 Din. — Povratnica po predaji 6 Din. — Poizvednica 3 Din. — Za preklic paketa, za izpremembo naslova in za znižanje ali črtanje odkupnine se plača pristojbina za priporočeno pismo in eventualno tudi za brzojavko. 90 Opombe : Največja teža 20 kg, vrednost neomejena. — Za pakete, ki so naslovljeni poste restante ali na vojake, se plača vedno samo obvestnina. Za vse druge pakete, tudi za tiste, ki so naslovljeni na imetnike pre¬ dalov, se mora plačati dostavnina, oziroma obvestnina. Za ekspresni paket se ne plača niti dostavnina niti obvestnina. Paketi se ekspresno dostavljajo samo v krajih, kjer je pošta. Ekspresne odkupne pakete dostavljajo po posebnem slu samo pošte, ki nakazniške zneske izplačujejo na domu, druge jih samo obveščajo. Ekspresni paketi, katerih teža presega 5 kg, se nikdar ne dostavijo po posebnem slu, ampak se samo obveščajo. Prejemnik obvestila o takem paketu pa sme zahtevati, da se mu poket dostavi pri na¬ slednjem rednem obhodu, če se take pošiljke sploh dostavljajo na dom (v ljubljanskem področju pošte Ljubljana I, Maribor I in Celje) in če plača dostavnino. — Ekspresno se dostavlja, oziroma obvešča samo med 6. in 21. uro, ekspresne pakete z odkupnino pa dostavlja poseben sel le med uradnimi urami. Za paket z odkupnino se plača ob predaji tudi še nakaznina za odkupni znesek in. če treba tudi izplačnina, ako sprejemna pošta paketa (naslovna pošta odkupne na¬ kaznice) izplačuje nakaznice na domu. Tudi te pristojbine se nalepljajo v znamkah na spremnico. Pristojbina za pokaz se pri od¬ kupnih paketih ne plačuje, a od izterjane odkupnine se nikakršne pristojbine ne od¬ bijajo. Predalnina za pakete znaša v krajih, kjer se paketi dostavljajo, po 15 Din na me¬ sec. Obvestilo o nedostavljivem paketu se izroči zaprto pošiljatelju, ki plača zanj 50 91 par. Ležnina za pakete znaša 100 par za vsak dan, za katerega se ležnina zaračunava. Za pošiljanje paketov za naslovnikom in za vračanje paketov se zaračunava težna pri¬ stojbina, vrednostna pristojbina (če je vred¬ nost označena) in dostavnina, oziroma ob- vestnina. Glede paketov z denarjem in vred¬ nostnimi papirji glej opombo k pregledu pristojbin za vrednostna pisma. Odkupni zne¬ ski preko 1000 do 5000 Din se izplačujejo na domu samo v ožjem (krajevnem) dostav¬ nem okraju pošte. Paketi za inozemstvo. V katere države in do katere teže se po¬ šiljajo paketi v inozemstvo iu kakšne so pri¬ stojbine, se lahko poizve na vsaki pošti. Vsaka pošiljka mora biti frankirana že pri predaji. Izvozne pošiljke se lahko predajajo na vseh poštah. V krajih, kjer so carinarnice, skrbe za ocarinjenje pošiljatelji sami, ki po¬ tem pošti predajajo že ocarinjene in plom¬ birane pošiljke. Kjer ni carinarnic, spreje¬ majo izvozne pakete ondotne pošte in jih odpravljajo na najbližjo pošto, kjer je cari¬ narnica. Zavoj izvoznih paketov naj bo iz močne lepenke, zavite v platno (če mogoče vo¬ ščeno), ali pa iz močnih lesenih ali.ploče¬ vinastih zabojev. Naslov naj bo napisan na pošiljki sami, ne s svinčnikom in samo v latinici. Vrednost mora biti označena v fran¬ kih z besedami (v latinici) in s številkami. Stvar pošiljatelja je, da poizve, ali je uvoz predmetov v naslovno državo dovoljen ali ne. Ravno tako si mora pošiljatelj sam pre- skrbeti razna potrebna izvozna in uvozna dovoljenja. Pošiljatelj mora na sprenmici označili, kaj naj se s paketom zgodi, ako bi se naslov¬ niku ne mogel izročiti. V prometu z Avstrijo, Nemčijo, s Švico, Češkoslovaško in z Madžarsko so dovoljeni tudi odkupni paketi. Izkaznica o istovetnosti (identiteti) je veljavna tri leta in stane 10 Din. Čekovne položnice. Pristojbine: 1. za zasebna sporočila na drugi strani (hrbtu) položnice 50 par; 2 . za prejemno potrdilo, ki ga plačnik davka za¬ ideva, 50 ali pa 100 par, kakor pač želi, da dobi to potrdilo po dopisnici ali v pismu. Za čekovne nakaznice plača naslovnik izplačamo kakor pri poštnih nakaznicah, če gredo v kraj, kjer jih pošta dostavlja na dom. Zaklenjene torbe. Prejemniki, ki ne stanujejo v kraju, kjer je pošta, lahko zahtevajo, da se jim navadne pisemske pošiljke in obvestila o drugih po¬ šiljkah pošiljajo po lastnem slu ali po ob¬ stoječi poštni zvezi v zaklenjeni torbi, od katere se en ključ hrani na pošli. Torbo si mora prejemnik sam nabaviti. Pošta jo od¬ pira in zapira. Za opravljanje tega dela se plača po 10 Din na mesec. 03 Časniki in časopisi. Za vsak izvod časnikov in časopisov, ki jih oddajajo na pošto časopisna upravni- š t v a , se plača od vsakih 100 g ali del le leže po 5 par, če ima vsak izvod svoj po¬ sebni naslov, če je pa naslov skupen, pa po 2 pari. Za časopisne priloge, ki so dovoljene do 30 g (za posamezno prilogo), se plača po 2 Din za vsakih 100 kosov, oziroma za del tega števila. Za vse časopise, dnevnike in nednevnike je uvedeno plačevanje poštnih pristojbin v gotovini. Časniki in časopisi, ki jih pošiljajo za¬ sebniki, se morajo frankirati kot tisko¬ vine po pristojbeniku za tiskovine. Proda¬ jalci časopisov plačajo za časopise, ki jih vračajo neprodane upravništvom, po 2 pari za vsak izvod do 100 g teže. Za težje izvode se plača za vsakih nadaljnjih 100 g ali del te teže zopet po 2 pari. Najmanjša pristoj¬ bina takih pošiljk je 50 par, največja teža je dovoljena do 10 kg. Časopisi za inozemstvo se morajo frankirati s frankovnimi znamkami po pristoj¬ beniku za tiskovine. Za časnike in časopise, ki gredo v Alžir, Argentinijo, Avstrijo, Bel¬ gijo, Bolgarijo, Češkoslovaško, Francijo in kolonije, Grčijo, Letonijo, Luksemburg, Ma¬ džarsko, Maroko, Nemčijo, Paragvaj, "Poljsko, Portugalsko in kolonije, Burnimi jo, Rusijo, Saro, Sirijo-Liban, Španijo, Tunis in Urugvaj in ki jih pošiljajo časopisna upravništva, zuaša pristojbina 25 par za vsakih 50 g ali del te teže. Kaj Je potrebno trgovskemu potniku? Vztrajnost. Brez vztrajnosti ni uspeha. — Dober potnik vztraja toliko časa pri ponudbi ali se vrača k nji, da doseže naročilo. Mar¬ sikatera kupčija se ne napravi radi premale vztrajnost potnika. Pogum. Ako zagleda konkurenco, ne sme omahniti in izgubiti voljo do dela, še manj sme hoditi za konkurentom, ampak kreniti mora v drugo smer in sicer prav hitro. Marljivost. Uspehi potnika slone v veliki meri na njegovih »Podplatih«, to je čim urnejših je nog, tim več strank obišče in s toliko večjim številom naročb lahko računa. Zgovornost. Kateri ne zna svoje misli in svoje znanje izražati jasno in prepričevalno, la naj takoj opusti potovanje. Razumnost. Potnik se mora zamisliti v po¬ ložaj kupca in iz tega vidika mora ponu¬ jati svoje blago. Nikdar ne sme trgovcu na¬ ravnost oporekati ali mu kazati, da kake stvari ne razume, sicer si pokvari položaj in ne bo napravil kupčije. Potnik mora biti takten«. Disciplina. Potnik ne dela pod nadzor¬ stvom šefa, pa mora ravno radi tega biti tembolj marljiv. Obvladati se mora popolno¬ ma, kajti vljuden mora biti in miren tudi takrat, ko ima posla s težko in nevljudno st ranko. Vedri obraz. Potnik mora biti izvežban igralec, ker prijazen in brezskrben mora bi¬ ti njegov obraz vsikdar, pa naj ga tarejo še take skrbi. Skrbi polno lice odbija. Znanje. V svoji stroki mora biti dobro iz¬ vežban, sicer mu zmanjka besed, ko jih naj¬ bolj rabi. Uvažuj! Kdor zaposluje trgovskega potnika, mora imeti pred očmi, da je potnik njegov na¬ mestnik. Trgovski svet sodi zastopano firmo vedno po njenem potniku ali zastopniku, češ, kakršen gospodar, takšen uslužbenec. Tedaj zaposluj potnika, kateri te bode do¬ stojno zastopal. Imeti mora lep nastop in uglajeno obnašanje. Potnik ne sme imeti drugih skrbi kakor le skrbi za naročila, tedaj morajo biti nje¬ govi prejemki takšni, da more z njimi do¬ stojno izhajati. Nepravilna je zahteva ali pogoj, da naj potnik potuje za provizijo in naj nosi vso odgovornost in vse troške sam, zastopana firma pa ničesar. Tak potnik ne more biti dober in ne more se od njega zahtevati, naj bo pri nabiranju naročil izbirčen. Kdor ne more potnika pošteno plačati, navadno ne more v redu dobavljati; tako sodijo odje¬ malci. Premladi ljudje niso za potovanje, ker ne dosegajo povoljnih uspehov. Potnik naj ža¬ rne potovati še le s 30. leti. Biti mora zdra¬ vega lica, bolj močne postave in vsaj sred¬ nje velik. Na vsak način mora biti izučen Prodajalec in v stroki dobro izvežban. Koliko škode, tožb in sitnosti je že nastalo radi nepotrebnih besed! Na razburljive besede ne odgovarjaj 2 razburljivimi besedami. 9C> Varčuj! Poleg delavnosti in nkaželjnosti je trgov¬ skemu sotrudniku in tudi samostojnemu tr¬ govcu najbolj potrebna lastnost: Varčevanje. S težkim trudom se zasluži denar in narav¬ nost zločinska bi bila lahkomiselnost, če bi se ga zapravljalo s popivanjem in veseljače¬ njem. Carnegie je dejal: Civilizirani človek se razlikuje od divjaka po varčevanju. Divjak ne varčuje, temveč porabi vse, kar dobi. Varčevanje ustvarja glavnico, gospodarsko neodvisnost, blagostanje in veselje do dela. Z varčnostjo si zavaruješ bodočnost. Vedno imej pred očmi zlati nauk, da mo¬ rajo biti izdatki vselej manjši od prejemkov. Morda se bodete čudili, prijatelji, da Vam priporočam varčevanje pri današnjih skrom¬ nih prejemkih. Nikogar naj ne odvrača od varčevanja mnenje, da se ne izplača pri teli skromnih sredstvih. Ljudski pregovor pravi, da iz malega zraste veliko. Večkrat bi za¬ dostovalo par tisočakov, da se kaj začne, in če tudi teli ni, tedaj je prilika zamujena. Vsak naj varčuje, da z mirnejšim srcem zre v bodočnost. Kdo zna, kaj prinese drugi dani Nepotrebne besede med družabniki so razdrle že marsikatero trgovsko dru¬ žbo. Lahko pridobljeno — lahko zaprav¬ ljeno. 97 Kadar trgovina peša. Včasih opazi lastnik prej dobro uspevajoče trgovine, da je začela pešati, da pada promet, da se manjša število odjemalcev itd. Marsi¬ kateri pobesi glavo in roke, pa začne stokati o križi. S tarnanjem ni nič poniagano, ampak lotiti se mora zla z vsemi silami. Predvsem se mora ugotoviti vzrok nazadovanja. Kadar se pozna vzrok, se morejo napraviti pravi ukrepi. Povečal bi pa najbrže zlo, ako bi radi nazadu¬ jočega prometa odpuščal osoli j e, nasprotno, obdržati ali celo nastaviti mora odličnega pro¬ dajalca in za prodajo na debelo pa sposob¬ nega potnika. Na pot sme le potnik zrelejših let in velikih izkušenj. Novinec ali slabič je brez vsakega pomenu. Seveda mora dobiti v roke konkurenčne cene. Napeti treba vse sile, zbegati ne smejo za¬ preke. Brez dela ni zaslužka, brez truda ni uspeha. Trgovina z železnino, orožjem in municijo Krem pijeva ulica šlev. 2 4 98 Kakšno knjigovodstvo je potrebno? Knjigovodstvo je potrebno vsakemu trgovcu ravnotako, kakor glavnica, kredit, odjemalci Nuditi mora: 1. podroben pregled premoženja v najšir¬ šem pomenu besede, tedaj vseli aktiv in pu- siv, ob začetku poslovanja in ob koncu vsake poslovne dobe; 2. pregled in izkaz vseh prejemkov in iz datkov v gotovini in vseli izprememb v drugih premoženjskih delih; 3. pregled kretanja in stanja vseh knjižnih terjatev in dolgov; 4. dokaz in izkaz tekom poslovne dobe do¬ seženega dobička ali izgube. Potemtakem mora nuditi v številkah pre¬ gledno in verno sliko delovanja in poslovanja trgovine in v končnih številkah mora biti raz¬ viden uspeh poslovanja. Vse to more nuditi le sistematično, t. j. dvo- stavno knjigovodstvo. Priporočam amerikansko obliko. TRGOVSKI LIST Časopis za trgovino. Industrijo in obrt. se priporoča p. n. trgovcem, obrtnikom in industrijcem za naročbo in inseriranje. — Izhaja trikrat na teden in stane letno 180 dinarjev, polletno 90 Din, četrtletno 45 Din, mesečno 15 Din. — Naroča se v Ljubljani, Gregorčičeva ulica 23. — Telefon št. 2552. i IDI1HI ZAVOD I i n tim m mui I | LJUBLJANA | | Prešernova uliea štev. 50 j j (v lastnem poslopju) • Telefon 2040 - 2457 - 2548 Samo interurb. 2706 - 2806 • Brzojavni naslov: J j KREDIT LJUBLJANA j j Obrestovanje vlog. nakup in j | prodaja vsakovrstnih vredno- • | stnih papirjev, deviz in valut, : • borzna naročila, predujmi in j j krediti vsake vrste, eskompt { : in inkaso menic in kuponov, j • nakazila v tu- in inozemstvo. • j Safe-deposits itd. 4 * m. KCKC IM anut aktu ra na debelo 'Najugodnejši nakupni vir z,a trgovca na drobno 'mm wr I B. ŽILIC zc aaaj r Na debelo Ha drobno TRGOVINA Z ŽELEZNINO LJUBLJANA DUNAJSKA C. 1 v. 101 \i i |lllllllllillllllillllllllllllllllllllllllllllllll|llllllll|l|l|lll||l|ll||||||^ S Delniška družba pivovarne = I „UNION“ I LJUBLJANA | Pivovarna in sladarua Tovarna za špirit in kvas v Ljubljani I., poštni predal 45 j= 1 Podružna pivovarna § š (preje .T. tibtz) v Mariboru §| H Priporoča svoje izborne izdelke i. s. j| | svetlo in črno pivo | v sodih in steklenicah Pekovski kvas | (drože) | | la rafiniran špirit j = Telefoni: Ljubljana 2310 in 2311 = S Maribor 2023 5j S Brzojavi: Pivovarna Union Ljubljana = Pivovarna Union Maribor = ... 102 Manufakturna veletrgovina Hedžet & Koritnik Ljubljana Frančiškanska ulica 4 Brzojavi HEDŽET Telefon 2645 HOTEL SLON LJUBLJANA Telefon interurb.: 26—45. Telegr.: Slonhotel. Sloviti, prvovrstni hotel, moderno opremljen. Komfortne, dobre postelje. Pozorna postre¬ žba, snaga v načelu. Centralna kurjava. Du¬ najski restaurant. Elegantna kavarna. V po¬ slopju parne, kadne kopeli in kopeli na vroč zrak, kakor tudi maser, pediker in frizer. V središču prometa nasproti glavne pošte. Postajališče cestne železnice, ki vozi s ko¬ lodvora na Glavni trg. V bližini operje in promenade. Avtotaksi, izvoščki, postreščki pri roki. Sestajališče trgovskih krogov, tuj¬ cev in letoviščarjev. Avtobus za glavne vla¬ ke. Cene solidne. Lastnika: HEDŽET & KORITNIK 104 . Spcrijalna trgovina bombaža ■ in volne na drobno in debelo j KAREL PRELOG LJUBLJANA > Trgovina na debelo: : Gosposka ulica št. 3. " Trgovina na drobno: Stari trg 12. Židovska ul. 4. Najbolj solidna knjigoveznica je ! I. MOLK j prej Jakopič j v LJUBLJANI j :: Cankarjevo nabrežje štev. 13. i *• *< •• Izvršuje vsa dela elegantno, ceno in ;! :: trpežno. 5| jj TVORNICA ZAKLOPNIH MAP Ij ;; Oterte st' na željo pošiljajo po vpo- ;j » .slanem formatu. S* M •* ANT. KRISPER LJUBLJANA, Mestni trg 26. Telefon štev. 2229. TOVARNA ČEVLJEV Skladišče pletenin, drobnega in ga¬ lanterijskega blaga, eksport kranj¬ skih izdelkov, krtač, zobotrebcev itd. Zaloga otroških vozičkov po zelo nizkih cenah. la A MURI KANSKA PENSILVANSKA RAZLIČNA STROJNA OLJA TOVOTNA MAST KEMIČNI IN TEHNIČNI PREDMETI LAHKI la AMERIK. BENCIN PRVOVRSTNA AVTOOLJA PIPAN & CIE. DRUŽBA Z O. Z. LJUBLJANA IUO DXXXXXXXXXXXXXD Avgust Agnola Ljubljana, Dunajska cesta 10 Telefon štev. 2478 Stavbno in umetno steklarstvo. Zaloga stekla, porcelana, kamenine, zrcal in šip. Kompletne opreme za gostilne, restavracije, hotele, kavarne, bare. Luksuzni predmeti. •X X X X X X X DXXXXXxxxxxxxxa X SIEGEL & DRUG X D. Z O. Z. TKALNICA PLATNENEGA I BOMBAŽNEGA BLAGA SWITAVY WIEN (Č. S. R.) LJUBLJANA MIKLOŠIČEVA CESTA 36 107 F. TERDINA PRI PLAVI KROGLI LJUBLJANA Trgovina s špecerijskim in kolonijalnim blagom. Na debelo! Na drobno! VELETRGOVINA VINA, ŽGANJA IN ŠPIRITA LJUBLJANA-ŠIŠKA >VINOCET< TOVARNA VINSKEGA KISA I). Z O. Z. LJUBLJANA NUDI NAJ FINEJŠI IN NAJOKUSNEJŠI NAMIZNI KIS IZ PRISTNEGA VINA TEHNIČNO IN HIG MENIČNO NA J MOD ERN EJ E UR EJ ENA K ISA ENA V JUGOSLAVIJI PISARNA: DUNAJSKA CESTA la, II. LJUBLJANA 109 Delikatesa in špecerija kr. dvorni - dobavitelj ANT. VERBIČ Ljubljana, Stritarjeva ulica 2 Zaloga vseh vrst sira SLIIKHIA - TRAHSPOIIT družim z o. z. LJUBLJANA, Miklošičeva cesta, palača \ zajetno e zavarovalnice Telefon št. 2718 Mednarodni transporti — Špedicija Preselitve Prevozi Tarifni biro Oprava vseh izvoznih, uvoznih, tranzitnih carinskih manipulacij. Zbirni promet Priznan > strokovna odprava vseh poslov 110 DXXXXXXXXX >C XXXD jj IVAl KORENČA! jj * LJUBLJANA jj p MESTNI TRG ŠTEV. 20. p jj TllGOMNA NORIMBERŠKEGA jj Q GALANTERIJSKEGA BISAGA Q IN PLETENIN NA VELIKO, jj OXXXXX>CX XXXXXXD : I 1 m TOVARNA VOLNENIH PLETENIN CIRIL VAJT CELJE SAMO NA DEBELO u Industrija platnenih izdelkov d. z o. z. pošta Domžale (Slovenija) Telefon Domžale 9 žel. postaja Jarše-Mengeš proizvaja surovo in beljeno platno od naj¬ preprostejše vrste do najfinejših damastov, dalje cvilih, gradel za žimnice, jadrovino, različne ponjave, prevlako za preproge itd. 112 6*9 IKA MEHANIČNA TOVARNA PLETENIN, NOGAVIC IN TRIKOTAŽE d. as O. Z. Kranj - Slovenija Brzojavi: IKA KRANJ Telefon štev. 52 G>S Industrija zimske in letne trikotaže vol¬ nenih, pamučnih in vigon pletenin, vol¬ nenih, pamučnih in 113 X' ■ c X Tvornica konjaka, likerjev X in ruma, veležganjarna X j 11 MIHI MiijiaJeMa Milj X X Q nudi po /.elo ugodnih cenah izvrstne Q najrazličnejše: g V Llkerie In grenčice W [] Rum Jamalca g X Cognac Medicina) X X Cognac jajčni J Pravo srbsko Idekovačo X U Pristno domačo slivovko w A Pravi kranjski brinjevec A V Vino Vermont V Q Malinovec iz gorskih malin Q X Oranžado X X Citronado w Namizni kis X H Kupuje sadje za žganjekuho! X Q' Pošt. hran. Ljubljana štev. 10.774 Q ^ Telefon interurban štev. 2071. Q DXXXXXXXXXXXXXQ m I ■ I 1 ■ I cu E e o. 115 |IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII!IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII||||||||||||||||||1H | KNJIGOVEZNICA | 1 Jugoslovanske tiskarne 1 z. z o. z. I CRTALNICA IN TVORNICA §§ 1 POSLOVNIH KNJIG = V LJUBLJANI Kopitarjeva ul. 6/11. | Priporoča svojo stalno veliko ff | zalogo mnogovrstnih sftldo- §j 1 konti, štrac, journalov i. t. d. E | lastnega izdelka. f§ | Vstopnice za razne prireditve. E Blagajniške bloke i. t. d. šiiliiiiililllillllllllllllllllllllllllllllllilliiiillliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Osvald Dobeic Ljubljana Pred škofijo 15 Trgovina norhnberškega, galanterij¬ skega in modnega blaga ter pletenin. Velika izbira in zaloga raznovrstnih NOGAVIC ter D. M. C. PREDMETOV. Cene nizke! Postrežba točna! Blago .prvovrstno! Ud debelo ! Na drobno ! SVEČARNA J KOPAČ & C«. Ustanovljena 1890 Tovarna voščenih in stolnih sveč Ljubljana VII Celovška 32 Telefon štev. 29-50 Izdeluje voščene oltarne sveče vseli vrst. voščene zvitke, svečice za božična dre¬ vesca. nai/robne hičice >Portuna> ter stolne sveče sledečih znamk: Adria* in Stearin<-sveče. Prodaja tudi vse vrste kadila, parafina, stea- rina in voska. Kupuje debetni vosek >n snlie satinepo najvišjih dnevnih cenah. 11 Tovarna kemičnih izdelkov GOLOB & KOMP. priporoča sledeče svoje izdelke: kremo za čevlje, čistilo za kovine v škatlah in steklenicah, vazelin v lese¬ nih in pločevinastih škatlicah, lak za usnje, modrilno esenco za perilo, par¬ ketno voščilo, kolomaz, voščilo (biks), olje za vsakovrstne stroje v steklenicah. Specijaliteti: „ILIRIJA“-krema in mast za usnje znamka „TURIST“. Franc &tvujpi Celje Bogata zaloga steklene in porcela¬ naste posode, svetiljk, ogledat, raznovrstnih šip, okovov itd. itd. Na/soliclnejše cene Na debelo Točna postrežba Pisarniške in šolske potrebščine priporoča po najnižji ceni na debelo trgovina s papirjem Sv. žBonač Xjubljana Selenburgova ulica štev. 5 žPapir in lepenko vseh vrst , kakor tudi vsakovrstne kartonaže dobavlja najceneje Jjjubljanska kartonažnci tovarna S. žBonač sin Xjubljana f NASLEDNIKI f {LJUBLJANA] j veletrgovina : J KOLONIJALNEGA IN 5 : ŠPECERIJSKEGA BLAGA S • 11 .. • • NUDI PO NAJNIŽJI DNEVNI CENI: • • KAVO, RIŽ, TESTENINE, NAIFINEJŠE J • NAMIZNO OLJE, CAJ, ŽGANJE TER J • VSE DRUGO ŠPECERIJSKO BLAGO • • • J POSTREŽBA * 1 TOČNA IN SOLIONA £ •V«. mm SIV ALU STROJI izborna konstrukcija in elegantna izvršitev iz lastne tovarne. 15 letna garancija. Vezenje se poučuje pri nakupu brezplačno. Pisalni siroji ADLER. KOLESA iz prvih tovarn, Durkopp, Styrla, Wnlt'enra ^ a 5 r O) o oi S o aa» . ^ V QJ u c »U ai u >vo .E - S» C 5 W U ,£0 «/> 5 °o ”§ "S c ai ""J U4 >fM rsi O N m >ISI . ' UJ u ;; S w "! ■