Naši dopisi. Iz držarnega zbora.*) (Govor gospoda državnega poslanca Fr. Robič-a v seji dne 2. mal. srpana 1891.) Izprosil sem si besedo, da povem na kratko nekoliko o učiteljskih in ljudskih šolah; z ozirom na politični položaj pa se vender nočem spuščati v razgovor o načelnih vprašanjih, dasi bi se pač lahko pri tem preiskavalo, je-li bilo dobro in opravičeno, da se je pri preustrojevanji naših ljudskih šol vse obstoječe prekucnilo, ne pa postopalo počasi, korak *) Po »Popotniku«. za korakom. Resnica je, da je uprava mnogo presestavljena. Krajni, okrajni, deželni šolski svet, kakšen upravni stroj! V mestih z lastnimi statuti, kjer sta združena krajni in okrajni šolski svet, je že bolje, na deželi pa potujejo listine od krajnega do okrajnega, od okrajnega do deželnega šolskega sveta, časi tudi do lninisterstva; poleg tega pa je še poprašati tu in tarn konsistorij ali se ozirati na občine všolane k dotični šoli in zahtevati poročil od šolskih vodstev. Večino teb pisem dobiva okrajni šolski nadzornik v roke, poleg tega pa še ima razne komisije in mora sestavljati obširne statistične izkaze. *) Vprašam, koliko časa mu preostaja za ogledavanje šol. Na Štajerskem se pridruži teniu nedostatku še ta obžalovanja vredna posebnost, da se okrajni šolski sveti v krajevnem oziru ne vjemajo z okrajnimi glavarstvi, ampak z okoliši olirajnih zastopov; nadzornik se mora tedaj, če je sploh oproščen poučevanja, vsak mesec udeležiti štirih do šestih sej v jako oddaljenih krajih. Preostaje mu torej le jako malo časa za nadzorovanje; navadno raore šole k večjemu le po jedenkrat na leto obiskati, in vender bi bil večkratni obisk tako koristen (prav resnično!) ne tako radi kritike, rnarveč radi tega, da bi deloval po vzgledu, da bi izpodbujal in na mestu vplival na razvoj krajevnega šolstva. (Prav res!) Na podlagi dn.avnega šolskega zakona se je seveda ustanovilo veliko število učiteljišč; a ni bilo primernih močij za te zavode. Saj je jasno, da učiteljska šola inore le prospevati, če jo vodi pravi mož; njegova oseba, njegov značaj je glavna stvar, njegov duh, njegovo mišljenje mora prešiniti tudi sodelavce njegove. On mora vedeti pridobiti si zaupanje svojih gojencev, mora pa tudi popolnoma vešč biti nalogi Ijudske šole ne le teoretično, temveč tudi praktično. . Ne smemo se torej čuditi, da se je, posebno v začetku, pri nameščanji tako važnih služeb pogostokrat zelo grešilo. Doktorski naslov je že sam po sebi najbolje piipoiočal za mesto učiteljiščnega ravnatelja, dasi se mož nikdar ni pečal s pedagogiko, ali pa poznal pomen pedagogike koniiij po imenu. Priznavamo sicer strokovnjaško vrlino teb mož, vender pa vspešnega pedagogičnega delovanja ni bilo zapaziti. Cestokrat so se pečali s postranskimi malenkostimi, a pri tem so jim izginili ideali. Na diugi strani pa se je v svojein času namestil n. pr. na učiteljišči pri sv. Ani na Dunaji odličeu pedagogični pisatelj kot učiteljski vzgojitelj a brez šolske prakse, in kmalo se je pokazalo, da je pač vedel povedati, kako se to ali ono dela a sam zvrševati tega ni znal. (Cnjte, cujte! na desni.) Dalje so se vporabile začetkoin tudi učne moči iz inozemstva na naših učiteljiščib. Da to ni bilo prav, je pač, kakor inislim, jasno (Tako je! na desni.) Usojam si tole navesti, ne morda da bi komu kaj očital, ampak le v dokaz temu, kako važno in težavno je pravo pogoditi pri umeščanji takih učiteljskih mest; vender pa moram z veseljem in resnici na ljubo dostaviti, da se je Nj. ekselenca sedanji minister za uk in bogočastje v tem oziru pokazal prav srečnega. Bistveni del vsakega učiteljišča je vadnica. § 27. državnega šolskega zakona pravi o tej stvari: »Zur praktischen Ausbildung der Zčglinge besteht an jeder *) Kaj pa na Kranjskem, ko nima nobeden nadzornik dopusta? Ured. Lehrerbildungsanstalt eine Volksschule als Uebungsund Musterschule«. Sicer se zove ženskemu učiteljišču v Gorici pridružena petrazredna dekliška šola tudi vadnica, v istini pa to ni, ker se vsaj na srednji in zgornji stopnji te vadnice rabi drugi učni jezik nego je oni, v katerem morajo kandidatinje poučevati pozneje. Ustrezaje želji svojih tovarišev iz Priinorskega omenim. da v Trstu še zdaj ni nobene slovenske ljudske šole, dasi se je zanjo prosilo že večkrat in s primerno utemeljitvijo. (Cujte, čujte! na demi.) Usojam si dalje Nj. ekscelenco gosp. naučnega ministra opozarjati na pomanjkanje učiteljskib močij, katero nahajamo po Štajerskem posebno po Spodnjem Štajerskem. V jednem samem šolskem okraji — in kakor sem prej omenil, so šolski okraji po Štajerskem mnogo manjši nego po drugih kronovinah — nedostaje sedaj deset učnih močij oziroma deset podučiteljskih mest, in število tistih slovenskih učiteljskih pripravnikov, ki delajo koncem tekočega šolskega leta izpit za svoj poklic, znaša deset, tako da more to število ustreči komaj potrebi jednega okraja. (Čujte! na desni.) Večina kandidatnv pa je po okrajnih ustanovah navezanih na gotove okraje, tako da ostane za dotični okraj le jedna učna moč, devet mest pa ostane praznih. Vsled tega učiteljskega pomanjkanja, ki se čuti po Štajerskem še posebno, ker se je ustanovilo mnogo novih šol in razširilo že obstoječih, je res čudno, da je o svojem času štajerski deželni šolski svet mogel predlagati, naj bi se opustila pripravnica v Maiiboru. Ta se je sicer na novo osnovala, a posledice čulimo še sedaj. Da bi se dobile potrebne učne moči, je neobhodno potrebno, da se dovoli večje število državnib ustanov in v večjih zneskih. (Tako je! na desni.) Jaz se popolnoma strinjam s tem, da se oddajajo take podpore le vrednirn, in da se vkljub pomanjkanju učiteljev iztrebijo z vso strogostjo vsi nesposobni elementi, vse osobe slabega znaeaja iz učiteljišč. Posebno v začetku, ko se je bil izdal šolski zakon, je prišlo v učiteljišče od vseh stranij veliko število takib ljudij, ne morda iz ljubezni do poklica, ampak ker jih drugod nihče ni maral. Pri tej priložnosti nnj še opozorim na prikazen, da dajejo pripravljalni razredi navadno, vsaj v nravstveno-verskem oziru za učiteljišča boljši materijal kot srednje šole (Prav res! na desni), in to bi zaslužilo, da bi se uvaževalo, bi-li ne bilo koristno, če bi se ti pripravljalni razredi nekako razširili in preustrojili. (Dalje prih.) Iz Postojine. — (Konferencija.) Dne 8. mal. srpana je bila običajna navadna učiteljska konferencija za postojinski okraj v šolskem poslopji v Postojini. Razven dveh tovarišev, koja zaradi bolezni nista mogla priti, bili smo vsi prisotni. Točno ob napovedani uri otvori predsednik konferencije, okrajni šolski nadzornik g. Janez Thuma zborovanje s prijaznim pozdravom na navzoče. V prelepih besedah pozdravi tudi prisotnega okrajnega glavarja, preblagorodnega gospoda markija F. Gozanija, zahvaljevaje ga na njegovi blagohotni naklonjenosti do učiteljstva. Proseč ga, da bi isto naklonjenost še v pribodnje učiteljstvu ohraniti blagoizvolil, ga zagotavlja, da smo mu vsi iz dna srca hvaležni; zvesti in udani podložniki in v ta znak mu zakliče trikratni »živijo«. Na to se spominja g. predsednik z ganljivimi besedami pokojnih nadučiteljev Alojzija Lavrenčiča in Filipa Keteja, koja sta v tekočem šolskem letu umrla ter pozivlje vse navzočne, da v znak žalosti vstanejo. (Se zgodi.) Dalje se spominja vladnega svetnika v p. prebl. g. Antona pl. Globočnika, ki je v tem letu stopil v pokoj, ter tuokrajneinu učiteljstvu v dobrem spominu, ker je celih 22 let služboval v tem okraji ter bil učiteljstvu vedno naklonjen. Na to omcnja g. predsednik, da je v tekočern šolskem letu šel v pokoj tudi mnogozaslužni deželni šolski nadzornik, preblagorodni gospod Jakob Smolej ter bil za njegovo zvesto službovanje in velike zasluge na šolskem polji od presvetlega cesarja odlikovan z redom železne krone III. vrste, na njegovo mesto pa imenovan gimnazijski ravnatelj, g. Josip Šuman, eiiož visoke izobraženosti in unet za blaginjo in koiist ljudskega šolstva. Potem opomni, da je med šolskim letom stopil v stalni pokoj starosta slovenskega učiteljstva in član vis. c. kr. deželnega šolskega sveta, g. Andrej Praprotnik ter izraža gorečo željo, da bi ga Bog še mnogo let ohranil zdravega, srečnega in zadovoljnega v čast in ponos vsemu slovenskeinu učiteljstvu. (Živijo!) Na to se poslovi v imeni zbranega učiteljstva v lepih besedah od podpisanca, ki je bil na svojo prošnjo imenovan učiteljem v Ljubljani, poudarjajoč, da izgubi on kot nadzornik in nadučitelj marljivega sotrudnika, učiteljstvo pa vestnega zastopnika v c. kr. okrajnem šolskem svetu. Želee mu mnogo sreče, zakliče mu v slovo piisrčen: Z Bogom! Svojim namestnikom imenuje g. predsednik podpisanca. Zapisnikarjema sta bila izbrana g. Rud. Horvat in gospica Viktorija Praprotnikova. Temu je sledilo jako natancno sestavljeno poročilo nadzornikovo o stanji šol v okraji, iz kojega smo razvideli, da učiteljstvo postojinskega okraja vrlo napreduje ter si prizadeva vestno izpolnjevati vzvišeno svojo nalogo. Poročilo je bilo z velikim odobravanjem in burnim rokoploskoin sprejeto. Potem je poročal g. Štefan Priraožič: »Kaj ovira dober uspeh v ponavljalnici in kako bi se morala preustrojiti, da bi dosegla svoj namen?« Poročilo je bilo kaj marljivo sestavljeno, vendar se je zdelo nekaterim neizpeljivo, radi tega se je unela o tej točki precej živahna debata, koje sta se posebno udeleževala gg. nadučitelja Požar in Punčah. Prvi je hotel, da se razven drugega predloga, kojega zdolaj navajam, vse ovrže, ker ga 251etna skušnja uči, da je to neizpeljivo. Drugi se z gospodom poročevalcem še dokaj strinja, doda pa svoj predlog, kojega je skupščina tudi sprejela. Naposled so bili tudi sprejeti vsi štiije poročevalčevi piedlogi, ki se glase: 1.) Ponavljalnica naj se uredi praktičnim potrebam našega Ijudstva in predznanju vseb učencev primerno. 2.) Spiše naj se za rabo v isti posebna knjiga in sicer za dečke jedna, za deklice pa jedna. 3.) V deželni zakonodaji naj se izreče obvezna (iletna šolska dolžnost, z izjemo v referatu navedeno. 4.) Pouk v kmetijstvu naj se na učiteljskih pripravnicah razširi in vpelje pouk o najpotrebnejših zakonib. 5.) Dodatek g. nadučitelja Punčaha: Visoka oblastva naj ljudsko - šolskim izpustnicam dajo večjo veljavo s tem, da se mora vsakdo z istim skazati, ki hoče kako javno službo nastopiti, za katero se višjih spričal ne zabteva. Potem je poročala gdč. M. Mlakar: »Kako je trel;a učitelju v prvem šolskem letu postopati, da si prisvoje učenci dobro podlago v branji in pisanji?« Gospica poročevalka je svojo nalogo rešila prav izvrstDo ter žela občno pohvalo. Občna želja je, da pošlje svoj referat »Učit. Tovarišu«.*) Za tem poročilom je g. predsednik odstopil predsedništvo svojemu namestniku ter poročal o stanji okrajne učiteljske knjižnice. Med drugim je povedal, da šteje knjižnica 942 knjig v 1095 zvezkih. Letos je narasla za 77 knjig v 86 zvezkih. Pregledovalcema računov se izvolita gg. Kostanjevec in Zaman. Ko je g. predsednik prevzel zopet predsedništvo, volil se je knjižnični odsek in stalni odbor. V prvega bili so določeni z vsklikom postojinski učitelji, v staln1 odbor pa gg. Zarnik, Grosman, Josin in Prim o ž i č. Potem je bila volitev treh odposlancev v deželno konferencijo. Izvoljeni so bili gg. nadučitelji Kavčič, T o m š i č, in Z a r n i k. Za to volitvijo volil se je jeden zastopnik učiteljstva v c. kr. okrajni šolski svet za ostalo dobo treb let namesto podpisanca. Pred vsem morani resnici na ljubo povedati, da je bila volitev popolnoma prosta; pritiska in upliva ni bilo. Oddanih je bilo 46 listkov. Ker je pa bilo pet kandidatov za jeden sam sedež, zato ni dobil nihče absolutne večine. Naj več glasov je dobil g. Št. Jelenec in sicer 21; potem so dobili še gg. *) ProsiiEio! — Ured. Mrcina 9, Tomšič 6, Kostanjevec 5 glasov in Požar 4 glasove. V ožji volitvi med g. Jelencem in g. Mrcino je dobil prvi 26, drugi pa 16 glasov; izvoljen je bil torej g. Štipko Jelenec. S tem je bil dnevni red dognan. G. predsednik zahvaljuje gg. poročevalce za trud in poslušalce za pozornost ter vspodbuja uciteljstvo k vestnemu spolnovanju svojih dolžnostij sebi v east ter v prid in blaginjo naroda in zaključi zborovanje s trikratnim slavaklicem na presvetlega cesarja. Učiteljstvo temu krepko in navdušeno pritrjuje ter zapoje potem cesarsko pesem, Na to zahvali podpredsednik gospoda predsednika za izvrstno in nepristransko vodstvo konferencije ter mu zakliče trikratni živijo! Po konferenciji se je izplaeala potnina in potem smo irneli skupen obed pri g. nadžupanu Vičiču, pri kojem so nas počastili gg. okrajni glavar, deželni poslanec in član okrajnega šolskega sveta Hinko Kavčič in mnogo postojinske gospode. Ko smo se nekoliko okrepčali, slišali sino par prav lepih napitnic. G. okrajni šolski nadzornik napil je presvetletnu cesarju in g. okrajneinu glavarju, g. okrajni glavar učiteljstvu, g. Št. Jelenec gospodu okrajnemu šolskemu nadzorniku, g. Požar gospodu Hinko Kavčicu, g. Dolenec podpisancu i. t. d. Vmes so nas zabavali gg. pevci z ubranim slovenskim petjem. Sploh snu se tako izvrstno zabavali, da že mnogo let ne tako; nihče ni maral iti domov; ob 10. uri zvečer nas je bilo še Crez 40 za mizo in še le potem smo se jeli poslavljati, želeč drug drugemu srečno pot in veselo svidenje! Jakob D-imnik. Iz litijskegra okraja. (Dalje.) Uradni spisi so bili razven nekaterih tednikov vsi v popolnem redu. V matriko vpišejo naj se samo v šolskem okraji stanujoči za šolo godni otroci; tudi taki, kateri kako drugo sosedno šolo obiskujejo. V zapisnik (katalog) pa naj se vpišejo samo tisti, kateri dotieno šolo resnično ohiskujejo. V ponavljavni šoli naj se najbolj goji branje, spisje in računjanje — za življenje najpotrebnejši predmetje. Kmetijstvo se da z uspehom učiti le tam, kjer je šolski vrt; brez šolskega vrta se ne da veliko doseči. V našem okraji je še 8 šol brez šolskega vrta. Po končanem poročilu. nam je prečital gospod nadzornik uradne dopise in odloke, ined temi tudi odlok c. kr. ministerstva za uk in bogočastje, v katerem se priporoča gojitev ženskih ročnih del. Gospod nadzornik pravi, da je na ta dopis med drugim odgovoril, da je preslabi gojitvi tega za deklice tako važnega predmeta to uzrok, ker se dajejo za pouk v njem premajhne remuneiaoije, ter da se morajo taiste na vsak način poveeati. (Dobro-klici.) Ukrenil bode, da se bode v proračune krajnib šolskih svetov stavile primerne svote za nakup sukanca in potiebnega pletarskega in druzega orodja ubogim ueenkam. Tudi to izjavo je učiteljstvo odobravalo z dobro-klici. Naslednja tooka bil je referat: »Pouk in vzgoja« ka- terega je imel v popolno zadovoljnost vseh g. učitelj Kremžar. Za tein je referiral g. nadueitelj Jeglič o rečni in slovnični obravnavi berilnc vaje: »Hvaležni rejenec«. Ko je koneal, začela se je debata o tem predmetu. G. učitelj Razpotnik oineni, da ni nikakor prav, prej zahtevati prnsto pripovedovanje o vsebini obravnavane berilne vaje in šele potein zapisati vprašanja na tablo. Ce že boče g. referent posluževati se vprašanj, naj bi to obratno storil; sploh pa misli g. Razpotnik, da bi se smelo na dvorazrednici v višjem oddelku zahtevati pripovedovanje brez vprašanj, saj to zahtevajo še jednorazredničarji. Kar se tiče slovniške obravnave meni, da je taka, kakoršno je g. referent nam katal, umestna za spodnjo gimnazijo, nikakor pa za dvorazredno ljudsko šolo. G. učitelj Bartel meni, da bi bilo veliko bolje, ako bi bil g. Jeglič izpeljaval svoj referat z otroci v pričo učiteljstva, stvar bi se potein drugače pokazala. G. nadučitelj Zajec (tudi dvorazredničar, kakor g. referent) interpelira g. Jegliča, v katerern času da je mogoče na ta naein obravnavati to berilno vajo. To je mogoče prav konci leta in še takrat ne veruje, da bi g. referent tako manipuliral s piiiedjein in podredjem, kakor je storil v svojem referatu. Sploh trdi, da je g. Jeglič preveč zahteval od dvorazrednice. K sklepu debate imel je še g. poročevalec besedo, v kateri je odgorarjal g. Razpotniku rekoč, da na svoji šoli ni našel toliko sposobnih ctrok, da bi vsebino berilne vaje napisdi brez stavljenih vprašanj; g. nndučitelju Zajcu pa, da se ima tako obravnavati konci leta ter da ni preveč zahtevanega v njegovem referatu: kajti če otroci vedo kaj je glavni in kaj odvisni stavek, vedeli bodo tudi kaj je priredje in kaj pudredje. Sedaj se je prešlo k 5. točki dnevnega reda: »Poročilo o podrobnih učnih načrtib za realije«. Ker se — razven referata g. nadučitelja Ravnikarja za dvorazrednice — lanski referati niso potrdili od visokega c. kr. deželnega šolskega sveta, postavili so se taisti še letos na dnevni red. Referirali so kakor lani za štirirazrednice g. nadučitelj A d 1 e š i č, za trirazrednice g. nadučitelj Škrbinec in za jednorazrednice g. učitelj Svetina. Referat g. Adlešiča bil je brez debate sprejet. Pri referatu g. Škrbinca oglasi se g. nadučitelj Gross meneč, da se njemu preveč zdi obravnavati iz prirodopisja čez 80 iz zeinljepisja in iz zgodovine pa čez 90 beiilnih vaj; mladino je treba razbreineniti ne pa obremeniti. G. Skrbinec pravi, da se njemu samemu veliko zdi pa da je moial napraviti referat tako, ker njegov vlanski, ni bil tako obsežen, od visokega c. kr. deželnega šolskega sveta ni bil potrjen in ker je podrobni učni načrt, kateiega so napravili za kiški okraj ravno tako seslavljen. G. nadzornik opomni, da je načrt maximum, kateri naj se skuša doseči, vender se pa nikakor zahtevati ne more, da bi se popolnuma vse obravnavalo v šoli — poleg tega je vsa ta tvarina razdeljena na dva turnusa ter je torej ni treba obravnati v jednem letu. Na to oglasi se g. učitelj Čerin trdeč, da bi bilo dobro določiti, katere pripovedke se smejo v šoli pripovedovati, ker ni vse sposobno za otroke. V izgled je povedal dve taki neprimerni pripovedki, kateri sta se baje pripovedovale v nekej šoli. Referat g. Svetine je bil vsprejet brez debate. (Dalje prib.) Iz kranjskega okraja. (Konferencija). Dne 22. malega srpana t. 1. smo imeli učitelji kranjskega okraja svoje uradno učiteljsko zborovanje v mestni hiši v Kranji. C. kr. okrajni šolski nadzornik g. A. Ž u m e r otvori točno ob 9. uri konferencijo, pozdravi navzoče učitelje in učiteljice, posebej pa še pree. g. dekana kranjskega Ant. Mežnarca in tri gg. katehete, kateri so s tem pokazali, da se zanimajo za učiteljstvo in da hočejo ž njim složno delovati. G. predsednik imenuje svojim namestnikom g. nadučitelja Fr. Papo iz Škofje Loke. Zapisnikarjeina se z vsklikoiu volita gdč. Krušič in g. Gartner. Nato konstatira g. predsednik navzočnost 45 učiteljev in učiteljic, jedna učiteljica in trije učitelji so opravičili svojo odsotnost; omen.ja premembe, koje so se tekom leta izvršile pri šolskih oblastvih in med učiteljskim osobjem ter opomni na lep napredek, kojega je šolstvo v našem okraji v zadnjem letu storilo. Ustanovile, ozhoma dovolile so se jednorazrednice na Primskovem pri Kranji, v Retečah in na Št. Urški gori; šoli v Selrih in Preddvorora sta se razširili v dvorazrednici; dekliška šola v Kranji je postala trirazredna in trirazredna šola v Cerkljab je dobila za prvi razred paralelko. V Sorici se stavi novo šolsko poslopje. Pri uravnavi učiteljski plač je naš okraj mnogo pridobil, namreč 2350 gld., ali povprečno na jedno učiteljsko moč 4351 gld., seveda posebno zato, ker je bilo učiteljstvo v našem okraji prej zelo slabo plačano. Ko nam še g. predsednik več ukazov višjih obIastev prečita in raztolmači, preide k svojerau poročilu. Predno pa prične, pravi, da bode govoril le v glavnih potezah, ker rnu radi obilnib opravil ni bilo rnogoče nadzorovati še vseh šol. Učiteljstvo si v obče prizadeva pouk in vzgojo povišati, s čimur je tudi doseglo, da se sme stanje zadovoljno imenovati. Glede poslopij, notranje oprave in učil je še innogo nedostatkov, a zboljšuje se vender polagoma. Najslabše je pri tablah. Te bi se morale vsako leto na novo počrniti. Snažnost je v nekaterib šulah prav lepa, le v par slučajih bi smelo bolje biti. Tudi pisarno je t.reba v redu inieti. Učila se zelo vničujejo radi vlažnosti. Šolska naznanila se zelo različno razdeljujejo, dajo naj se natančno v četrtletjih. prvn četrtletje naj obsega 3 rnesece, druga pa po dva in pol. Ponavljalna šola ni sicer nikjer priljubljena, a nekaj se da doseči, torej je važna, kakor vsakdanja. Obiskovanje se je precej zboljšalo. Izpustnica naj se daje le otrokom, ki so postavnim tirjatvam zadostili. Učiteljstvo naj blagovoljno pomaga krajnim šolskim svetom pri sestavi vsakoletnih računov, da jih ne bode treba po trikrat vraeevati, kar se je letos v par slučajih zgntlilo. Učni redi naj se pred začetkom v dveh komadih dopošljejo v potrjenje. Ako se ni nič premenilo, naj se tudi to naznani. Učiteljstvo na večrazrednicah niora vloge na višja oblastva potem šolskega vodstva pošiljati, ker nimajo neposrednje zveze z njim. Izmed uradnih spisov se kronika najbolj različno piše, zato nam g. nadzornik poda nekako navodilo, kaj in kako naj pride v njo. Matrika in tednik sta povsod v redu, le naj se vsled novejših ukazov zapiše v matriko tudi, ima li učenec stavljene koze in dotično spričevalo. — Vložni zapisnik je zelo važna knjiga, torej naj se vselej natančno izdeluje. — Šolskiin knjižnicam pripisujejo oblastva veliko važnost, torej naj se vedno popolnujejo, kjer jih pa ni, naj se vstanove. Da pa ne bode noben učitelj v skrbeb, kake knjige bi kupil, da bi bile otrokoin piikladne, izdalo je vodstvo I. mestne petrazredne šole v Ljubljani v svojem »Letnem poročilu« izkaz knjig svoje knjižnice. Ta šola je nnmreč tako srečna, da ima v svoji knjižnici vse slovenske za otroke sposobne knjige. (Dalje ]irih.)