—^. 206 •«— DRAGOTIN HUMEK: Majka priroda pripoveduje. : 6. Vrba. (Konec.) j^P>-------J2j\ 1 kopnela je zima v žarkih pogledih pomladnega solnca. i ( llŠ ^"^^ Vihu vr^e P"^°de iz nanesene zemlje nežna rastli- V \ /JPŠ aica na sve*'°- \^^_/j^\ »Kdo pa si?" vsa v začudenju vpraša vrba. (j\~~ /~^\\ »Regrat sem, samo regrat," ji pove kalica. nVeš, W\ /^ ] ^ mamica nas je nanosila na glavi. Veliko otrok nas je Z&\Jm^ŠkL I bil° in vsak Je imel Jadrce- ?a Je rekla niaraica: pv^rapa^^y/y .Zletite otročiči moji, zletite križemsvet! Zadosti sem L___~r~™^-'^ storila za vas, sedaj ne moretn več. Zletite in si po-iščite novo domovje.' In je zavel veter in nas je raznesel križemsvet. Mene je zalotil dež in mi je razmočil jadrce, da sem ostal tu-le. Začutil sem pod seboj grudico zemlje. Pozneje so jo zanesli še več. Vso zimo me je varoval sneg, sedaj sem pa vzkalil. To ti je moja povest" »Lepa povest," pravi šipek. .—_------------------.------. BLepa ali nelepa," odvrne regrat. nSkrbi T me samo, kako se bo nadalievalo vse to. Oh, ko _t < \ bi bil vsaj spodaj na zemlji!" j *&. t J3i(^^ .Pomorem ti, kolikor itnam moči," ga to- JJ \ llfeV'!* laži vrba. »Veš, sama sem vsa nebogljena in ne- , ]sL&^ ' * srečna." 'f\F ' %"^ ,Prav hvaležen sem ti za toliko prijaznost, v \ I ,^vi a bojim se, da ne boš mogla storiti mnogo." iyh V T »Vem, kaj ti je na srcu. Bojiš se, da te l /$2*- l_________iLL ožge solnce. Imela sem veliko, senčno krono, pa so mi jo vzeli. Pognale so sicer nove mladike, in rada jih imam, čeprav ne dajejo mnogo sence." »Hej, solnca se pa že ne bojim. Kar sije naj in pripeka in pali 1 Samo da imam dovolj zemlje.* ,Če hoče imeti vrba na glavi cvetično gredo, naj si preskrbi zemlje," se oglasi hrast. BSaj imam nekoliko zemlje na glavi," se brani vrba. »Da," pritrdi regrat, »a mislim, da je bo premalo. Ko dorastem, imam veliko korenino, ki sega pedenj globoko v zemljo." ..Prava reČ 4o," se posmehuje hrast. ~ ! ¦ • . . .' > •" --,-, * . Vrba molči in razmišlja. Šipek pravi, naj bt regrat le ostal in pripo-veduje o vrbi, da je dobra tetka. Bezeg tolaži oba, hrast pa meni zadirkasto, da od tako-le obglavljene vrbe ni pričakovati mnogo. »Zvedel si mojo povest, dragi regrat," se naposled oglasi vrba. BPo-slušaj dalje." —~ 207 «— ,Čul sem tvojo žalostno zgodbo in vidim, da ti je hudo med tako -gospodo." ,Ne govori o jagnedih! Priznam, da jim delam neprilike." nVse časti pa le še ni izgubila," šepne jagned svojemu sosedu, in to-variši mu pritrjujejo. »Preveč razmišljaš o svoji usodi," se oglasi bezeg .Pozabi vse ne-zgode in živi brezskrbno tjavendan." nVem," odvrne vrba. »Vsak po svoje. Mislila sem, da dobim novo krono, a mladike le rastejo in so daljše. Več ni da bi zahtevala od njih. Čutim pa tudi, da mi prhni deblo pri vrhu." nPrhni?' se začudi šipek. rGnije," popravi hrast. nHa, to je jako slabo!" zakliče bezeg. aNajglobje skrivnosti razčvekava po svetu," se jezijo jagnedi. BPa bodi," jih zavrne vrba. »Pomagati si ne morem. Kako neki ? Na glavi mi stoji vse poletje voda in pozimi sneg. Gostje so nanesli blata, in mrtvo listje gnije v kotanji. Ali se čudite, da prhni tudi moj les in da je kotanja čezdalje večja ? Poleti dobim novih gostov. Množila se bo zemlja in tudi listja bo jeseni zopet dovolj. Deževnico ~~^~^\ imam tudi v svojem vrtiču. Bog vedi, kako je ^^**^^W^p* prišla semkaj. Znabiti jo je izgubila ptica iz jj&JMgST kljuna. In pridna je deževnica. Zvenelo listje vlači Jv zemljo in jo gnoji. Ne govorila bi sicer o teh H /, M J stvareh, a zasmilil se mi je regrat. Ko ga je '/] \wW ^^dmm us°da zanes'a k meni, ne pustim, da bi poginil h^v/l1 ^75^L\f" l »Čudno drevo je ta vrba," pravi hrast. '^Tvv^^iK^^^' Hj ,Jako čudno drevo," pritrdi šipek Regrat se pa klanja vrbi: BSrčna ti hvala! Zadosti mi je, če živim dotlej, da odredim deco in jo razpošljem z vetrom po svetu. Tedaj je dopolnjeno moje delo. Morebiti ostane kdo mojih na-slednikov tu pri tebi." „0, kar ostane naj!" Šipek jo tolaži in bezeg. — Regrat se pomenjkuje z njo. — BIn iz na-šega rodu je! Fej!" se jezi prvi jagned. »Fej, fej, fej!" odgovarjajo po vrsti sosedje v drevoredu. Noč ziblje zemljo, in v jagnedih je potihnilo šuštenje. Le hrast še bdi na gričku in kliče vrbo: »Hej, ali spiš?" nSpala bi, a ne morem. V glavi mi šutni, in voda mi cedi globlje in globlje v deblo. Vsa mrka setn in nesrečna." BLoteva se te šupljivost. Votla postaneš od vrha do tal." BIn kako naj si pomorem? Sojeno je!" nVeš, soseda, nisi mi prirasla k srcu." BŽaliIa te nisem nikdar." -^, 208 .*— 1 .Ej, pa si se izkraja vedla tako samosvoje. Tisto s potaknjenci, veš? i A smiliš se mi vseeno. Čuvaj se, čuvaj nevarne bolezni!" 1 BNo, in kaj naj počnem, da odženem grozečo nevarnost?" »Tega pa ne vem. Vem pa, da imam strica, ki je neznansko star in skozinskoz votel in šupel. Povem ti, da živi strašno življenje. Pravzaprav ga ni drugega kot skorja. V zemlji ima le še eno napol preperelo korenino in nad zemljo prav gor v vrhu edino zeleno vejo. Vse drugo so krivenčaste grče, vse preluknjane in črvive, pa votlo deblo, polno netopirjev in skovirjev." »V tolažbo mi je to. Jagnedi imajo mene med seboj, v tvojetn redu je pa oni votljak. Vsi ne moremo biti popolni." »Naprosi ptice, da odnesejo mokro zemljo in drugo, kar imaš v glavi." »A voda? In regrat, ki je komaj jel živeti ? Ne pustim, da bi umrl. Še mi zelenijo veje in korenine srkajo hrano kakor nekdaj." »Cuvaj se, ti pravim!" Pa zadremlje hrast. * Čas beži divji beg, in leta lovijo drugo drugega. Kotanja se je že globoko vjedla v vibo, in gostov je leto za letotn več. Na pomlad požene na vrbi nova kal. »Kdo si?" vprašuje vrba. »Jagoda sem, imenitna rastlina," odgovarja neznanka. »Sestrice rastejo tatn-le na grajskem vrtu." »Kdo ve, kje si se vzela." Pozneje se oglasi na vrbi vrsta novih go- _______________ stov. Regrat se je kar stalno naselil. Vrhu vrbe J[j ^jl y / je lepo pisana gredica. Nad njo brnijo čebele in ffl nfr><;^»Jfck *\i odnašajo med domov v panj. Metuljčki pijančki i']l /V/ Vgflj^ ! / pa sproti popijejo medico. Čemu bi spravljali, ko \\\Ly f^lmr^s\ Y morajo pa tako hitro umreti? U fk.d0L wt/ l nKo bi le vedela, odkod je vsa ta sreča," ^^^sff^ /?/ JLrv^ često povprašuje vrba. vf^Sv^f^^^^ »Černu vprašuješ?" pravi bezeg. »Oklenise NA^n®C^^^^^ sreče in uživaj jo!" [r^^ l^^^SPi^ .Veselo starost doživiš," prerokuje šipek. BIn deblo ti je boljinbolj votlo," mrinia hrast. »Le misli na mojega strica!" »Prav prifrknjena je že," de zaničijivo sosed jagned. ^Prifrknjena, prifrknjena!" vrši po drevoredu. Nekega poletnega dne prileti kos ves preplašen na vrbo in se skrije v zelenju. .Skoraj bi bilo po meni," pripoveduje vrbi. »Graščakov poniglavec že ves dan lazi za menoj s puško." BČe bi te bil ustrelil, bi imel vsaj hitro smrt," ga tolaži vrba. BPa nečem smrti! Rajši naj me ujame v grmu. V kletki bi se vsaj tolažil, da uidem kdaj." —« 209 — »Tudi jaz umiram tako-Je poJagoma. Oj, in tako rada imam življenje. Hvaležna sem ljubim gostom, ki me lazveseljujejo v ležkih urah. Bog vedi, odkod se jih je vzelo toliko?" »To ti pa prav Iahko povem. Glej, veliko sem jih nanesel jaz, nekaj tudi moji krilati tovariši. Regrat ti je že pravil svojo povest." In kos pripoveduje zavzeti vrbi, kako je zobal na grajskem vrtu rdeče jagode, da je zletel nato na vrbo počivat, da je sladke jagode deloma pre-bavil, deloma je pa ostavil na vrbi nekaj, o čemer ni da bi govoril človek v olikani družbi ali pa pisal v takem-le lepem listu. No, in da je ostalo na vrbi neprebavljeno seme, da je vzkalilo, raslo, cvetelo in — v hipu se ogleda kos in slastno pozoblje prvo jagodo, ki je dozorela na vrbi. »Oh, dobra je bila," se pohvali. »Skoraj tako sladka je, kakor so one na grajsKem vrtu." »Včeraj je pel škrjanec, da se je vrnil graščak," pove vrba. ,Daj, povej mu, da zorijo iu jagode." MTega tnu že ne grem pravit. Čemu bi vabil druge na jagode, ko jih f snem lahko sam. In odebeiil sem se. Graščaku bi se zahotelo jagod poleg kosove pečenke. O, sladkosneden je. Sam bi splezal na tebe, da bi obral jagode." ____________________ »Ne prenesla bi tolike časti," vzdihne vrba. ^\jPiWA^^yr/ !¦ v (lB »Prav gotovo da ne," seoglasi hrast. »Komaj ^yN$$0^$^ nlvH«še sto^š in votia si> ^a jafik° vie^e preP'h sk°zi ^ ^SfST »Iffl^ »Prav praviš. Vsa sem Že trhla in čutim, da __kjffl^-4d$&W$\ se mi bliža smrt." rZ«§6p# fl BVen z njo iz drevoreda," zblekne sosed :**°™*®ig:~4Bf-*~ _______^ Od onih dni je poteklo dokaj časa. Čuditi se je, da še živi stara vrba. Odkrehnila se ji je že domalega vsa skorja, in tik pri tleh sta se strnili dve luknji tako, da se je skril oni dar. zajec pri eni, lisica ga ie pa za uhlje izvlekla pri drugi. Vse veje so so že posušile, le tupatam se v vetru giblje skromna šibica s porumenelimi listi. A vrtiček na vrbi krasno uspeva. Jagoda se je široko razrasla, poleg nje se je pa naselilo sladko grozdjiče iz grajskega vrta. Regrat bujno cvete in se ščeperi, da ima komaj prostora prva vijolica, ki je vzcvela na topli gredici. Prav na vrhu pokimava dolga ržena bilka in pripravlja klas. ,,Res, srečo imaš v nesreči," pravi šipek. »Veliko si izgubila, pa imaš vsaj nekaj radosti na starost." ^Skoraj me že teži vsa sreča," odvrne vrba. »Slaba sem že in komaj se držim, da ne klonem pod težo." BSlabo bo, slabo," prerokuje hrast. ,Svaril sem te. Misli na mojega vottega strical" —. 210 .<— ' I »Konec itak dojde," tolaži bezeg, »bodisi tak ali drugačen. A daleč 1 je še." j nKar nič več se ji ne pozna, da je iz našega rodu," si šepečejo jagnedi. 1 »Izgubila je skorjo in veje in listje. Ne menimo se več zanjo." I Noč je. Iz ruše vrhu vrbe oprezno prileze deževnica. Lepo rejena je, 1 debela in dolga. I »Pozdravljena," ji kliče vrba. Vedela sem, da še živiš, a nisem te še I videla. Kako si pa prišla tu setn?" I ,Kos me je izgubil iz kljuna, pa samo polovica me je bilo. Druga 1 polovica je ostala na njivi, kjer me je pobral črnavs." 1 ,Pa si se lepo pozdravila in zredila." 1 »O, lahko mi je to. Če izgubim kos trupla, mi zraste nov kos, in zopet I setn cela. Ali poznaš tega-le mladiča, ki je tu poleg mene pravkar pribodel I iz zemlje? Pa klobuček ima na glavi." 1 »Kako bi ga poznala. Vsa slaba sem že, in spomin mi peša. Kdo pa I je to?" I »Pred letom sem ga potegnila v zemljo z _____________________ I listom vred, ki je bil prirastel nanj. List sem po- j I jedla, a njemu nisem mogla kaj. Bil je želod. li^^uS^C I Vzkalil je, in sedaj imaš poleg drugih gostov tudi V f l^g0x^t*Š& 1 majčken hrast." Vw / vF j BOh, hrast! Skoraj bi ne verjela." * , ^\//^ | »Verjemi ali ne. Vihar je razmetaval želod %}/^y\:\\\Y // \ vsevprek. Ta-le je padel na tvoj vrtiček." <^^rV*^f77 ! BPraviš, da je tam na vrbi moje dete?" se ^^iTi^^^f / oglasi hrast. l/fr/^V^OMV /// Hl i ,Res je, in jako sem vesela malega hrastiča." 1 BBudalost je to," se razsrdi hrast. »Neumnost! Na vrbi mi sinček go- j tovo umrje." I »Umrjemo vsi!" doda bezeg. i * i Graščak se izprehaja z oskrbnikom po drevoredu. Dolgo vrsto let ga ni bilo doma. Vse mu je novo in tuje. Pred vrbo postoji in jo gleda z nemilim očesom. »Odstranite mi to nesnago! Kar slabo mi je, ko gledam to podrtino." Tako pravi graščak oskrbniku in odide. Oskrbnik pokima, pa si tnisli, da ima gospoda svoje muhe. »Pripravi se,* zakliče hrast vrbi rIn ne jezi se! Bolje je, da hitro končaš." .Bolje je, bolje," žalostno odgovarja vrba. ,A še bi rada živela. Žal mi je tudi dragih gostov." nV spomin na lepo življenje utnro laže," meni šipek. BPočakajmo," tolaži bezeg. nMnogo sem trpel, in usoda je korakala preko mene s trdimi koraki, a še živim. Počakajmo!" [ -^. 211 .¦- »Konec bo sramote," se oglasi bližnji jagned. »Konec, konec!" vrši ves drevored. Drugi dan prikoraka oskrbnik s sekiro v roki. V hipu, ko hoče zamah-niti, zazre na vrbi grmiček rdečega grozdjiča z velikimi, zrelimi jagodatni. Utrga jagodo in pokusi. »Prav tako grozdjiče itnamo na vrtu," pomisii. »Kako je neki prišlo to na vrbo?" »Oskrbnik! Oskrbnik!" Ves zasopljen priteče graščakov sinček: »Počakaj, da vidim, kako pade vrba." Oskrbnik mu pokaže zrelo grozdjiče na vrbi. ________^_________ »Vzdigni me, vzdigni, da sam natrgam groz- ¦~rX/V^^.Vr^ Z^~\ djiča!" Na vse grlo se dere razvajeni gospodek, ^---^^^B^^M^^ oskrbnik ga pa dobrovoljno privzdigne ob trhlem l^SBSmar"^ -q deblu proti vrhu. Nevarno poka preperelo drevo, ¦fjVjPj-f^r r^ slabotne vejice se lomijo, in poslednji ostanki —-flročjpj^r-—^J&m skorje padajo oskrbniku na škornje. "\^ mm& »Oj. kakšen lep vrtiček je tu zgoraj!" za- IHlmA aiii^B^K vrisne deček in oberoč obiame gredico na vrbi. ^^^^jrtM||^^B^ .Grozdjiče je tu in jagode in majhen hrast '^hPwi_____i) in regrat pa rženo klasje, oh! Čakaj, da grem po sestrico. Spusti!" Že stoji deček na tleh: BDa mi ne posekaš vrbe! Da mi je ne po-sekaš, preden se ne vrnem!" ..Ukazal je gospod graščak." Pa stisne pohlačar pesti: BDa mi ne posekaš vrbe, ti pravim! Ce jo posekaš, te bom odslovil, ko bom gospodar!" In oddirja po drevoredu. Oskrbnik sede in čaka, pa si misli, da ima gospoda svoje muhe, tudi če je še v kratkih hlačah. nAli vam nisem pravil, da počakajmo," zakliče bezeg. »Važni trenutki so to. In težki," vzdihne vrba. ,,Da bi le vzdržala. Ne-milo je lomavsal po meni gospodek." BMoraš vzdržati, da vidimo, kaj se zgodi," jo bodri šipek. rNič se ne zgodi," ga zavrne hrast. — »Vrba je doživela nevažno življenje." Deček se vrača z očetom. Oskrbnik privali kamen, graščak se postavi nanj in pogleda na vrbo. »Resnično, čuditi se moram, zakaj podobnega še nisem videl. He, kakšne jagode!" Utrga jagodo in jo pokusi: »Skoraj boljša je nego one na vrtu." „Ali posekamo drevo?" vpraša oskrbnik. BNikakor ne! Grdo bi bilo to in greh. Na vsem posestvu nimam tako zanimivega drevesa. Zvežite vrbo z železnim obročem in ogradite jo, da je ne poderejo krave. Vesel sem, da sem jo rešil." — 212 — ' I »Gospoda ima vsak trenutek druge muhe," pomisli oskrbnik, pa na- ¦ pravi, kakor mu je ukazal graščak. ¦ ¦ In kadar vodi ta tujce po drevoredu, se vselej ustavi v presledku med I jagnedi in izkazuje znamenitosti samoraslega vrtiča vrhu vrbe. -I BRazgnal bi me ponos, ko bi ne bila okovana," pripoveduje vrba so- ¦ sedotn. .Preveč mi je časti." I »Kar v glavo mi ne gre in žal mi je skoraj, da nisem votel," govori M hrast sam sebi. H ,Vse je kot bajka," se čudi šipek. BPripo- _____________________ 1 vedoval jo bom vsetn pticam, ki me obiščejo." ) I BPravzaprav setn jaz započel bajko. Abolje * I I je bilo prej, ko smo se skrivali na vrbi v vejevju. \ ; &-jJ /" ,* ¦ Če sedem sedajle tja v vrtiček, lahko v hipu ;4^j|ft|Sš ^B*J 1 kdo pogleda vanj in se čudi, pa me prepodi." —r7-^—