VESTNIK
Poštni urad 9020 Ceiovec Veriagspostamt 9020 Kiagenfurt izhaja v Ceiovcu Erscheinungsort Kiagenfurt Posamezni izvod 5 šiiingov mesečna naročnina 20 šiiingov ceioietna naročnina 200 šiiingov
P. b. b.
LETNiK XXXVii
CELOVEC, PETEK, 26. MAREC 1982
ŠTEV. 12 (2063)
PAHR o AVSTRiJSKO-JUGOSLOVANSKiH ODNOSiH:
„Odnosi so odtični
in prinašajo bistveno oiajšanje za reševanje manjšinskih vprašanj"
Toda kdaj bodo besedam s!edi!a dejanja?
;.Odnosi z Jugosiavijo so dosegii stopnjo, kakršne v pretekiosti še "'koii ni biio, iahko rečemo, da so odiični," je na tiskovni konferenci "linuii teden dejai zunanji minister Pahro avstrijsko-jugosiovanskih odnosih ter dodai, da „dobri odnosi med Avstrijo in Jugosiavijo prina-Sajo bistveno oiajšanje za reševanje manjšinskih vprašanj."
Na tiskovni konferenci je zunanji minister Pahr govori) o zunanjepolitičnem poročiiu zvezne viade za ieto 1981 in je ob tej priiožnosti Posebej prikaza) tudi razvoj odnosov med Avstrijo in Jugosiavijo ter sodeiovanje obeh držav ziasti na madridski konferenci, kjer je prav "Svtrainim in neuvrščenim državam pripisati zasiugo, da sestanek za fadi biokovske zaostritve ni povsem propade).
V okviru tiskovne konference je minister Pahr konfrontiran tudi i manjšinsko problematiko. Pri tem is bilo opozorjeno, da je reševanje Manjšinskih vprašanj sicer notranja zadeva Avstrije, vendar pa ima ta problem tudi pomembne in zanimive zunanjepolitične vidike. Minister Pahr je te ugotovitve potrdil M naglasil, da obe državi sodita, da Miajo koroški Slovenci in gradiščanski Hrvati ..dragoceno viogo Pni gradnji mostov vsakršnega so-čeiovanja med Avstrijo in Jugoslavijo". Na konkretno vprašanje, kdaj °° prišlo do večkrat napovedane-9a srečanja med kanclerjem Krei-škim in predstavniki osrednjih or-Sanizacij koroških Slovencev, pa Minister ni dal jasnega odgovora, Marveč je samo menil, da je pač treba vprašati kanclerja.
Pozitivnih ocen razvoja odnosov Med Avstrijo in Jugoslavijo smo v Zadnjem času že kar precej vajeni, ake ocene je slišati na obeh stra-Psh in obe strani ob takih priložnostih dajeta primeren poudarek Odi vlogi, ki naj bi jo pri tem so-elovanju igrale narodnostne manj-Me. Zato tudi sedanje izredno te-Po besede ministra Pahra, ki že koraj mejijo na laskanje, pravza-P**av niti ne presenetijo, zlasti ne,
sede in obljube, pa naj bodo še tako lepe in obetavne; manjšinam so potrebna dejanja, so potrebne rešitve njihovih življenjskih vprašanj, in to takšne rešitve, s katerimi bo zajamčen njihov vsestranski enakopravni razvoj, da jim ne bo treba
če
'jat
Pomislimo, da bo Pahr sprem-
Zvezni predsednik dr. Kirchschiager pride na Koroško
Ob koncu tega tedna bo zvezni pred:ednik dr. Kirch:chiager bivai na KoroSkem. PriSei bo na povabito katoiiSkega doma pro-:vete v Tinjah, kjer :e bo jutri zvečer udeieiii maše, nato pa imei predavanje. V nedeijo do-poidne pa bo menda na ia:tno ieijo obi:kai še Seie, domači kraj obgiavijenih žrtev nacizma, kamor :ta ga povabita domače katoiiško pro!vetno društvo „Pia-nina" in Krščan:ka kuiturna zveza. Tudi v Setah, kjer ga bozta ob 9.1$ uri pozdravita župan in društveni pev:ki zbor, bo zvezni pred:ednik obi:kai mašo, kateri bo dedii še kratek kulturni zpored in pogovor z domačini.
Pričakovati je, da bo pred-:ednik Kirch:chiager :voj obi:k na Koroškem izkori:tii tudi za Metanje : pred:tavniki o:rednjih organizacij koroških Siovencev.
biti stalno v skrbeh za svoj nadaljnji obstoj na svojem avtohtonem naselitvenem ozemlju.
Minister Pahr je pri svoji oceni avstrijsko-jugosiovanskih odnosov govoril tudi o tem, da sedanja stopnja teh odnosov prinaša bistveno oiajšanje za reševanje manjšinskih vprašanj. Njegove besede pozdravljamo, verovati jim bomo mogli vendar šele tedaj, ko nas bodo dejanja prepričala, da avstrijski strani pri tem ne gre samo za vljudnostne deklaracije, temveč da je iskreno pripravljena na enakopraven dialog s prizadetimi manjšinami, s ciljem, da bi s skupnimi prizadevanji dosegli rešitve, ki bi bile, če že ne vsestransko zadovoljive, vsaj sprejemljive. Pogoji za takšno reševanje so po ministrovih besedah sedaj izredno ugodni — torej: na kaj potem še čakamo?
Koroški Slovenci in prav tako tudi gradiščanski Hrvati smo pristojnim dejavnikom že ponovno zelo podrobno in izčrpno tolmačili svoje poglede, predloge in zahteve; vedno spet smo tudi izrazili pripravljenost, da konstruktivno sodelujemo pri iskanju izhoda iz sedanje zavožene situacije, v kateri se je manjšinsko vprašanje znašlo po brezobzirnem diktatu skrajno restriktivne in zato slej ko prej nesprejemljive sedmojulijske zakonodaje.
O vsem tem bo gotovo stekel pogovor tudi konec tega tedna, ko bo zvezni predsednik Kirchschiager na povabilo Slovencev obiskat Koroško. Kajti prepričani smo, da takega dialoga ne bo moglo preprečiti še tako besno zaletavanje političnega palčka, ki bi rad odločal o tem, kdo se bo smel kdaj s kom kaj pogovarjati.
1942 - Štiridesetletnica - 1982 pregnanstva in upora
V a b i ] o na
SPOMINSKO
SLOVESNOST
v nedeijo 18. apriia kom ob 14.30 uri v v Ceiovcu.
1982 s pričet-Domu giasbe
Na sporedu govori, recitacije in nastop pevskih zborov.
Z udeležbo na prireditvi bomo izpričali zvestobo vsebini in pomenu dogodkov, ki so pred štiridesetimi leti usodno posegli v življenje našega naroda.
Pripravljalni odbor
MANJŠiNSKA PODTiKA AVSTRiJE:
Diskriminacijski ukrepi
POSTAVLJAJO NA LAŽ VSE LEPE BESEDE
poje/*MeM: rMMfM poročdM?o o M or/ we/< je fd&o /epi/; Z?ejeJ. 5dM!o
Nd
fij^ovMi ^OMjereMei, M d ^dTeri je dv-jfrijj^i ZMMdMji MMMijTer PdAr govor// TdJi o dvjfrijj^o-jdgOj/ovdMJ&i/? oJMO-ji/j. Ugotovi/ je, Jd jo ti oJMOji Jo-jeg/i jTopMjo, ^d^rjMe v preTe^/ojti te ni /v/o, te prdvi, Jd to oJ/iČMi. /M je te iZreOMO podJdri/, Jd „Jo/?ri oJMOji oz er/ /Ivttrz/o iM /dgot/dVijo priddJdjo /iittveMO o/djtdMje zd rejevdMje TMdMj-tiMt^i/i vprdtdM/".
Že v orMeMjeMerM poroci/d Me iz^/jd-čdjetMo iMoŽMOtti, Jd je te po/wd/Me izjdve MiiMittrd Pd/rrd rdZdMieti /e ^ot priprdvo Md /*/iŽMji o/zit^ zvezMegd preJjeJMi^d A"ire/jjfA/dgerjd iM iMiMi-ttrd Pd/rrd v /dgoj/dviji, Me pd ^ot izrdz it^reMe priprdv/jcMOtti ylvttrije, Jd /v jeJdMji MredJd tdA:o dgor/eM tre-Mdte^ ret iz^orijti/d zd retevdiije tte-Vi'/Mi'/i t/ej ^o prej oJprTi/y vprdJdMj t/oveMt^e iM /rrvdt^e MidMjtiMe v zlv-jtriji. AfoŽMott td^e oceMe pd poTr-jdjejo preJvjerM JejdMjd, ^i to zd Mdt z^ot prizdJeTo MidMjtiMO Jojfi VdŽMej-
predsednika avstrijske republi-. ^ kirchschlagerja na bližnji pri-^Meljski obisk v Jugoslavijo. Na tak čisk pa se je treba ustrezno pripraviti, vsaj verbalno: treba se je Predstaviti kot velikega prijatelja in ^ornega soseda, gostitelju in so-esedniku v dvostranskih pogovo-M je treba že vnaprej odvzeti vsa-° Prijemališče tudi v tistem vpra-^rtju, pri katerem doslej res ni o^oče govoriti o kakem vidnem apredku in zato slej ko prej visi senca na odnosih med obema
državama.
Mislimo na manjšinsko vprašaji'. tisto vprašanje, ki je v av-Pjsko-jugoslovanskih odnosih in sicer vedno prisotno in po-Sosto tudi deležno izčrpnih obrav-
Nov primer uradne diskriminacije
proti kateri koroški Slovenci odločno protestiramo
Pav -še
pri katerem pa kljub temu I -.vedno ni uspelo napraviti od-Mirtega koraka v smer takšnega ^sevanja, ki bi manjšinam dejan-o omogočalo odigrati tisto ple-enito vlogo, o kateri pri vseh srednjih tako radi govorijo na eni in s drugi strani. Prizadetim manjši-dp' namreč ne zadostujejo le be-
Kakor v zadnjem času že v več podobnih primerih, tako je Dežeini šoiski svet za Koroško te dni zavrni) tudi viogo, ki sta jo nanj nasioviia Zveza sio-venskih organizacij na Koroškem in Narodni svet koroških Siovencev v zadevi nadaijevanja dvojezičnega abiturientskega tečaja na ceiovški trgovski akademiji. Viogo je zavrni) z utemeijitvijo, da je ne more obravnavati, ker je napisana v siovenskem jeziku in torej ne odgovarja doiočiiom odredbe zvezne viade z dne 31. maja 1977, s katero je viada na podiagi tako imenovanega zakona o narodnih skupinah dotočita sodišča in upravne urade, pred katerimi je sio-venščina dopuščena kot uradni jezik dodatno k nemščini.
Ukrep dežeinega šoiskega sveta pomeni nov primer uradne diskriminacije koroških Siovencev ter hud napad na pravice, konkretno na jezikovno enakopravnost, zagotovijeno v čienu 7 avstrijske državne pogodbe. Zato koroški Siovenci tega ne moremo vzeti mirne duše na znanje, marveč odiočno protestiramo proti takemu ravnanju. To sta osrednji organizaciji koroških Siovencev tudi izpovedati v protestnih izjavah, ki sta jih posiaii zveznemu kancierju Kretskemu, pristojnemu ministru Sinovvatzu in dežeine
mu giavarju Wagnerju kot predsedniku dežeinega šoiskega sveta.
V izjavi, postani dežetnemu giavarju, osrednji organizaciji poudarjata:
Protestiramo proti zavrnitvi naše v siovenskem jeziku napisane vioge, ki smo jo posiaii Dežetnemu šoiskemu svetu za Koroško v zadevi na-datjevanja dvojezičnega abiturientskega tečaja na zvezni trgovski akademiji i v Ceiovcu in izjav-ijamo, da opozorita Dežeinega šoiskega sveta za Koroško na uredbena doiočiia giede uradnega jezika ne moremo vzeti na znanje.
Pričakujemo, spoštovani gospod dežeini gia-var, da kot predsednik Dežeinega šoiskega sveta za Koroško to navodiio takoj prekiičete in da našo viogo vzamete v obravnavanje.
Podobno nagiašata ZSO in NSKS tudi v izjavah, postanih kancierju in ministru, ki ju pozivata, da pod-vzameta vse korake, da bo omenjena šoiska obiast prekiicaia ta krivični ukrep. Poteg tega nameravata osrednji organizaciji napraviti tudi formaien priziv proti diskriminacijskemu ravnanju dežeine šoiske obiasti.
prifMfr iz MgjMovfjifgd čdM.-
Osrf</M;i orgaM;zaci;'i	5/o-
WMCCV	TJ Zgt/MJfH!	M%$/ofi/i
Md prisfojMe o/j/difi	v/og, v &d-
ffri/j ifd ZdMf/i Hd/;i<fc Z? d^Tdd/Mi/M iio/^ifM TJprdidMjfTM. Ud/jor 57MO v Md-jf?M /isr% že poročd/i, ;e t/eže/Mi iio/s&i wef fd^e v/oge ZdTJrMi/, ijcr MMo Z?i/e piMMe v MefMŽčiMi. Pcw/?Mo ZMdči/eM ;e v tew $^/opK Md;Mow;yi pri/Mer,
T^d ^e o$re(/M;i ^/oveM^^i orgdMizdciji Zdrdt/i poc/d/;idM;d T/vojeziČMegd d/?i-TdrieM^^egd /eTM;^d Md ee/ow^i tr-gow^i d^d</eMzi;i o/rMi/i fd^o Md wi-Mijrr^rvo zd poK^ Md DdMd/M ^d^or tM</i Md </eže/Mi ^o/^^i v Ce/ovcM. A/;MijfrTTTJo ;e zt/d; oJgouori/o, </d /e v/ogo zdrdč/i pri$:o;MOT;i po^re^/oTJd-/o a!eže/Me?MM jo/^^erMM ^vetd zd /^o-ro^o, (/eže/Mi yo/^i wef pd /e sporoči/, </d f/oge Me More o/^rdVMdVdti, ^er je MdpiMMd v s/ofeMs^e?M jezi^M iM Torej Me o^/govdr/d T/o/oči/orM oJ-reJ^e ZTJezMe v/d^/e oJ J/. wdjd /977 o sot/iHči/? iM MrdJi/?, p ret/ ^dferifMi je ^/oTJeMiCJMd pripM^eeMd Z:oT ard</Mi jezi^ Jo</dTMo ^ MeMMČiMi (Td oJre<//^d je Je/ fd^o irMeMOfdMe .seJwojd/ij^^e zd^oMoJdje, ^i jo d*Mfr;jsZj preJ^TdV-Mi^i /<TJd/;jo ^o: „vzorMo" reHTev — op. %reJJ.
Zd TdMeM oJMOs Jo živ/jeMj^i/? vprdJdMj MdroJMe ^^MpMO^Ti je ?MOgo-če MdjTi /e eMo ozMdč/^o.* zdjr^deijd/ U/j!(/' TeTMd pd voJi/Mi preJ^TdTJMi^i Zwrrije iM po^e/*ej Xoro%e veJMo ^per govorijo o „vzorMo" re^eMerM MMMjjiMT^erM vprdMMjd iM z/dsti ospo-rdVdMO ^eJwojd/ij^^o zd^OMoJdjo po-Mdjdjo ^oT „zg/eJ" iiro^ogrdJMe MMMjiiiMS&e po/iti^e. /(/jd/* reo:M po-Mdv/jdjo /epe Z^eTeJe o p/erMCMi:i v/o-gi MTdMjjiMe ^ot woiTd weJ ^o^eJMji-M?d JrždVdMTd iM MdroJoMM ter o/j-/jd/?/jdjo, Jd /?oJo Mdprdvi/i we Zd zdjčito o^tojd iM rdzvojd rMdMjiiM.
^dMTO dpdMTO, Jd o/' WeM! TeMT Me Z?o TdJi ../'iiTveMegd o/djidMjd", ^i je po /^e^eJdA ZMMdMjegd MMMJsTrd Pd^rd /'dje MdTTopJo zd reievdMje TMdMjjiM-T^i/? vprdMMj, Tre/jd rdZdMrefi v Jrd-gew porMeMd /?e$eJe — MdM!reč o/dj-idMje v :e?M TMri^/d, Jd ^e Md M!dMjjiMO iM MjeMe pro/*/eM!c Mi fre/?d ozirdti, ^er je /<i/dTerd/M; oJMOji TdJi /*rez rejevd-Mjd MTdMjiiMJ^i/; vprdidMj rdzvijdjo fd-^o Jo/*ro iM MJpejMo, Jd jo JdMej že oJ/iČMi.
Žitrajski občinski možje vztrajno proti dvojezičnosti
Občinski možje v Žitari vasi še kar naprej vztrajajo pri svojem staiišču, da je treba odstraniti dvojezične napise v novi ijudski šoii. Na občinski seji v ponedeljek so razpravijaii o pismenem odgovoru na ustavno pritožbo ravnateija Kukoviče, ki ga je ustavno sodišče zahtevate od občine. Po daijši razpravi so namreč z giasovi sociaiistične in ljudske stranke skieniii pismeni odgovor, ki vsebuje prediog ustavnemu sodišču, naj zavrne pritožbo zaradi manjkajoče iegitimacije pritožnika za pritožbo in naj jo v ceioti odkioni zaradi neutemeijenosti. V isti sapi pa so še skiepaii o prediogu Enotne iiste Žitara vas, da bi na ijudski šoii v Šenttipšu, ki prav tako spada pod žitrajsko občino, zunaj in znotraj namestiti dvojezične napise. Občinski možje so doka zaii svojo ..zrelost" za miroijubno sožitje in so prediog brez večje debate giadko odkioniii.
Kot je znano, je ravnatelj Franc Kukoviča, ki ga zastopa dr. Franci Zwitter, proti občinskemu sklepu od 18. decembra lanskega leta vlo^ žil pritožbo pri ustavnem sodišču, češ, da gre pri sklepu za upravni akt, ki ne spada v pristojnost občine in ki krši z ustavnimi zakoni zajamčene pravice. V svoji pritožbi je Kukoviča podrobno argumentiral svoje stališče, kot tožena stranka pa mora občina v osmih tednih pismeno odgovoriti na pritožbo in ustavnemu sodišču posredovati vso tozad evn o doku m en tac i j o.
Žitra ski občinski možje so ta pismeni odgovor sestavili (ali ga dali sestaviti) in ga pod točko 8 dnevnega reda občinske seje dali v razpravo. V uvodnem delu skuša občina prikazati ozračje v občini, kar zadeva sožitje („tagliches Mit-einander"), kot kar najbolj harmonično in brez problemov. Občina trdi, da občinska uprava deluje tako, da razlike med manjšino in večino v občini sploh ni mogoče opaziti; uradni jezik da je nemški in slovenski, in ker vsi občinski uslužbenci znajo oba jezika, se tudi oba uporabljata; da tudi pri gospodarskem pospeševanju ni razlik, saj je v preteklem letu neki slovenski obrtnik dobil naročilo za 200.000 šilingov; da se podpira kul-
turna dejavnost, da pri počastitvah starih občanov slovenski element celo prevladuje in da torej o motenem sožitju obeh narodnostnih skupin sploh ni mogoče govoriti. Ob tem naštevanju se človeku pač vsiljuje vprašanje: če vlada res taka harmonija, zakaj potem ni dvojezičnih napisov, ne na šoli, ne na občini, ne na reklamnih tablah, niti ni dvojezičnega poslovanja v občinski sobi? Če je res vse tako brez problemov, zakaj jih potem delajo pri dvojezičnih oznakah v novi šoli?
No, odgovor na to najdemo v pismenem odgovoru. Ravnatelj Kukoviča je napise namreč namestil ..samovoljno" in ..protipravno". Praviloma bi se moral obrniti za dovoljenje na občinski svet, ta bi pa seveda namestitev prepovedal — ali morda ne?
Razen tega občina osporava Kukoviči pravico do pritožbe, češ da gre pri nalogu občine za odstranitev napisov za povsem privatno-pravno zadevo. Na kraju pa seveda tudi zastopa mnenje, da s sklepom 18. decembra niso bila kršena nobena manjšinskovarstvena določila, ne senžermenska pogodba, ne člen 7 avstrijske državne pogodbe niti drugi ustavni zakoni.
Govorniki Enotne liste, med nji-
Zamejski študenti v Ljubljani so dobili nove prostore
Klubu zamejskih študentov v Ljubljani se je v sredo minulega tedna izpolnila dolgoletna želja. S kratko slovesnostjo so odprli nove prostore kluba v enem od študentskih domov za Bežigradom, blizu ekonomske fakultete in fakultete za sociologijo, politologijo in novinarstvo. Slovesnosti so se udeležili številni predstavniki družbenopolitičnih forumov iz Slovenije in zamejstva. Predsednik KZŠ Miran Košuta (oziroma njegov govornik, ker klubaši pravijo, da predsednika nimajo) je posebej pozdravil Danila Turka, predsednika komisije za manjšinska vprašanja pri RK SZDL Slovenije, Mileno Markič kot zastopnico Republiškega komiteja za izobraževanje, dr. Pozneta, zastopnika komisije za tuje študente pri ljubljanski univerzi, podpredsednika RK ZSMS Bojana Finka, Maria Čuka, ki je prišel za Zvezo slovenskih kulturnih društev v Trstu, in druge goste.
Kljub zamejskih študentov v Ljubljani združuje slovenske študente iz Avstrije, Italije in Madžarske, ki so na študiju v Ljubljani. Doslej so se zamejski študentje shajali bolj po gostilnah in zasebnih prostorih, po več kot dvajsetih letih, v katerih je bilo zdaj manj, zdaj več zamejskih študentov v Ljubljani, pa so se končno dokopali do lastnih prostorov, kjer bodo lahko okrepili svojo družabno, družbeno in drugo obštudijsko dejavnost.
Kot je dejal Miran Košuta v svojem nagovoru, je cilj Kluba združevanje in medsebojno spoznavanje študentov in preko njih posameznih manjšinskih problematik vseh treh zamejstev, smotrno in konstruktivno upravljanje prostega časa in ne nazadnje tudi srečavanje z domačimi obrazi. Da jih je v Ljubljani kar precej, kažejo številke: klub združuje okoli 80 študentov, večina jih je iz Italije, namreč 47, s Koroške jih pri-
haja okoli petnajst, iz Porabja pa devet; nekaj pa je tudi otrok slovenskih izseljencev.
Ob otvoritvi klubskih prostorov so študentje pripravili krajši kulturni spored in razstavo likovnih izdelkov, ob zakuski pa so se gostje in študentje zadržali še precej dolgo v prijetnem razgovoru.
mi ravnatelj Kukoviča, so ostro nar stopili proti temu odgovoru ustavnemu sodišču. Predvsem so nasprotovali prikazu bojda brezpro-blemskega sožitja v občini in so to podkrepili s številnimi primeri, ne nazadnje tudi z nekaterimi proti-manjšinskimi sklepi samega občinskega odbora. Vpraševali so, zakaj je občina proti dvojezičnemu napisu na zunanjem zidu, zakaj skušajo namestitev dvojezičnih napisov označiti kot protizakonito dejanje. Ravnatelj Kukoviča pa je občinskim možem dejal, da se sramuje za tega, ki je odgovor naročil, za tistega, ki ga je napisal in za vse tiste, ki ga bodo sklenili. Frakcija Enotne liste je glasovala proti predlogu, za pa so glasovali odborniki socialistične in ljudske stranke.
Kot da hočejo potrditi očitke Enotne liste, da sožitje v občini nikakor ni brez problemov, so pod isto točko dnevnega reda razpravljali o predlogu Enotne liste. Enotna lista je občinskemu odboru, sklicujoč se na razne izjave nekaterih koroških deželnih politikov in drugih, da bo v redu vložen predlog brez dvoma tudi pozitivno sprejet, predlagala, da bi zunaj in znotraj ljudske šole v Šentlipšu namestili dvojezične oznake. Žitrajski večinski frakciji sta postavili, deželne politike na laž in hkrati razodeli svoje prav samosvoje razumevanje mirnega sožitja v občini: brez večje debate so predlog gladko odklonili.
Da tudi sicer sožitje ni tako brez problemov, je pokazala še ena točka dnevnega reda. EL je namreč predlagala, da bi v stari šoli uredili otroški vrtec, in je tudi že izbrskala interesenta, ki bi ga lahko upravljal in s tem odvzel občini stroške pre-urejevanja in vodenja vrtca: Slovensko šolsko društvo. To točko so obravnavali že lansko poletje in so občini naložili, naj tekom pol leta priskrbi potrebne podlage. Ne samo, da občina tega ni storila, še več, na ponedeljkovi seji so sklenili, da to vprašanje odstavijo od dnevnega reda in ga obravnavajo na prihodnji seji. Za kakšne podlage gre? Občina se mora odločiti, ali predlog sprejme in v zameno uredi streho in fasado stare šole. Da teh podlag še ni, kaže bolj na manjkajočo voljo, in to je bilo očitno za vseh petdeset poslušalcev, ki so se v ponedeljek znašli na občinski seji.
DRUŠTVO ZA OGROŽENE NARODE:
Nemški nacionaiizem na Koroškem
ogroža manjšinsko poiitiko v zahodni Evropi
Zahodnonemško Društvo za ogrožene narode, ki ima svoj sedež v Gottingenu ter veija za eno vodilnih organizacij, ki se borijo za uresničevanje čiovekih pravic, je že pred tedni — kakor smo kratko omeniti tudi v našem iistu — izrazito soiidarnost in podporo žitrajskemu šoiskemu ravnateiju Kukoviči v njegovem „boju" za ohranitev dvojezičnih označb v ijudski šoii v Žitari vasi. O žitrajski zadevi posebej in o boju koroških Siovencev za dosego enakopravnosti v širšem pomenu pa je omenjeno društvo pred nedavnim razposlalo tudi posebno izjavo za tisk, s katero je izrazito svoj protest proti stopnjevani diskriminaciji sio-venske narodne skupnosti na Koroškem.
V svoji izjavi je Društvo za ogrožene narode kratko opi-saio nastanek, razvoj in predvsem vsebino tako imenovanega „žitrajskega primera" ter poudariio, da se zaradi teh dogodkov stopnjuje zaskrbijenost ne samo pri siovenski narodni skupnosti na Koroškem, marveč tudi v deiu tiberaine in demokratične javnosti Avstrije. Pri tem društvo opozarja, da je v avstrijski državni pogodbi sicer predvidena dvojezičnost Južne Koroške, vendar pa se z administrativnimi in s poiitičnimi ukrepi koroške de žeine viade in treh koroških strank poskuša siovenščino korak za korakom izriniti iz južnokoroške javnosti; proti tej izraziti diskriminacijski narodnostni poiitiki tudi avstrijska viada nič ne ukrene.
„0 resnični enakopravnosti slovenščine v javnem živijenju Južne Koroške dosiej ne more biti govora," ugotavija Društvo za ogrožene narode ter na podiagi vrste dokumentov nagiaša, da je diskriminacija slovensko govorečih južnih Korošcev s strani obiasti, sodišč in podjetij „prej praviio kot pa izjema".
Posebej opozarja omenjeno društvo tudi na preganjanje siovenskega jezika v tretjem rajhu („pri tem je aktivno sodeio-vai veiik dei prebivaistva Avstrije in Nemčije") ter na nasiino izseijevanje siovenskih družin iz Južne Koroške s strani nacistov. „To naj bi bii opomin, da je treba biti danes strpen do siovenske narodne skupnosti in siovenskega jezika na Južnem Koroškem," pravi v svoji izjavi Društvo za ogrožene narode, ki ob koncu poudarja, da „na Koroškem prakticirani nestrpni nemški nacionaiizem ogroža napredek manjšinske potitike v zahodni Evropi spioh, med drugim tudi pravice nemško govorečih narodnih skupin v vzhodnih kantonih Beigije aii na Južnem Tirolskem".
Nacistični načrti
o „novi ureditvi" vzhodne Evrope
Ko obhajamo letos 40-letnlco pregnanstva koroških Slovencev, se seveda spominjamo tudi vesti, po katerih so imeli nacisti nekje v Ukrajini menda že pripravljeno „Novo Koroško", kamor hi po zmagovito končani vojni preselili poleg leta 1942 pregnanih družin še okoli 50.000 ljudi iz Koroške — Slovence in tudi vindišarje —, da bi tako napravili našo deželo „čisto nemško", kakor jim je to zaukazal njihov fiihrer Adolf Hitler; in kakor so si to že vedno želeli tudi domači nacionalisti na Koroškem.
Kaj je gibanje „zetenih" ?
Odkar so postali tako imenovani .zeleni" pri regionalnih volitvah v Zvezni republiki Nemčiji na Nižjem Saškem tretja največja v deželnem parlamentu zastopana stranka, se v javnosti seveda vedno bolj bavijo z vprašanjem, kam je pravzaprav treba opredeliti take skupine. Tudi pri nas v Avstriji so razširjene .zelene skupine", čeprav trenutno (še) nimajo tolikšnega političnega vpliva, da bi se lahko uveljavile v strankarskem življenju.
Pojav takih skupin spravlja v zadrego predvsem socialistično stranko, kajti znotraj SPO se je oblikovala neka .zelena platforma", v kateri je zlasti mlada generacija posebno močno zastopana. Tehnokrati v stranki pa nastopajo proti takim skupinam predvsem z argumentacijo, češ, da ovirajo sleherni gospodarski napredek, ker se postavljajo proti novi tehnologiji, ker preveč poudarjajo varstvo narave in podobno ter na ta način preprečujejo nove in potrebne gospodarske načrte. Vendar je po drugi strani ravno viada prisiljena, da se ukvarja s takimi problemi in da nezadovoljstvo posameznih skupin ali slojev preusmeri v svoje namene. V konkretnem primeru igra tako vlogo predvsem minister za zdravstvo in okolje dr. Steyrer, ki menda zastopa .zelene" interese prebivalstva, pač pa mu pri tem manjkajo ustrezne pristojnosti.
Kljub temu, da v Avstriji .zeleni" še niso strankarsko organizirani, kakor je to na primer v ZR Nemčiji, pa vendar že predstavljajo politično silo, ki je nobena stranka ne more enostavno prezreti. To se je posebno jasno pokazalo pri referendumu o jedrski elektrarni Zwentendorf, ko jim je uspelo preprečiti obratovanje te smrtno nevarne ustanove.
Kakor že povedano, pojavljanje .zelenih" najbolj prizadene socialiste kot vladno stranko, ker se pač vsaka opozicija navadno postavi proti vladi, mimo tega, da se .zelenih" gesel kaj rade demagoško poslužujejo tudi opozicijske stranke. Zato določeni krogi v socialistični stranki in še posebej v sindikatih enostavno argumentirajo, da
so .zeleni" kratkomalo sami reakcionarji — ker se postavljajo proti tehničnemu napredku in se pri svojih prizadevanjih povezujejo celo s konservativnimi silami. Vendar tako enostaven problem le spet ni. Dejstvo namreč je, da gibanje, znano pod označbo .zeleni", nikakor ni strankar-sko-politično opredeljeno, kakor je tudi res, da se čedalje več ljudi angažira v .zelenih" grupacijah, ker vidijo v teh več možnosti za uresničevanje svojih osebnih teženj, kot pa v klasičnih strankarskih strukturah.
Gibanje .zelenih" — odtod tudi ime — je nastalo zlasti iz bojev proti onesnaževanju okolja in proti neposrednim nevarnostim, ki izvirajo iz neodgovorne tehnološke politike. Zato se pojavljajo .zelene" skupine predvsem tam, kjer se ljudje borijo proti določenemu projektu, ki ga hoče oblast uresničiti proti volji prizadetih. V okolnosti, da svoje delovanje omejujejo v bistvu na svoje neposredno življenjsko okolje, je tudi vzrok, da še ni prišlo do nadregionalne organiziranosti teh skupin — kajti lahko se zedinijo na določen načrt, čeprav so sicer različnih političnih ali svetovnonazorskih gledanj.
Seveda pa obstaja tudi nevarnost, da se v taka gibanja vmešajo tudi razni politični pustolovci. Tako se na primer ljudska stranka zlasti na Dunaju zelo rada ponaša z .zelenimi", da bi upravičeno nezadovoljstvo Dunajčanov z občinsko politiko izkoristila zase. Obratno pa se SPO tega dejstva demagoško poslužuje, da izigrava delavstvo proti .zelenim", češ, saj so le-ti zgolj peta kolona konservativcev.
Takšno naziranje je seveda preveč poenostavljeno. Gibanje .zelenih" je etabliranim strankam zato tako sumljivo, ker vidijo v njem določen pojav: ljude ne verujejo več slepo lepim obljubam od zgoraj, temveč se začenjajo neodvisno od obstoječih političnih struktur organizirati in se samostojno zavzemati za svoje pravice. Takšen razvoj pa prav gotovo ni reakcionaren, marveč je znamenje nove politične zavesti čedalje širših plasti prebivalstva.
frater.
Da takšne vesti niso bile izmišljene, kažejo nacistični dokumenti, ki so jih odkrili po vojni. O takih načrtih govori tudi obširna razprava, ki jo je pred nedavnim objavila češkoslovaška revija „Slovansky prehled"-Zgodovinar Čestmir Amort je na podlagi dokumentacije, ki so jo našli po vojni v nacističnih arhivih, prikazal podrobnosti, kako so nameravali nacisti poseliti s svojimi ljudmi vzhodno Evropo, predvsem ozemlja, ki bi jih zavzeli v vojni.
Po teh načrtih bi si Nemčija po zmagi nad Sovjetsko zvezo priključila Poljsko in velik del Ukrajine ter seveda Rusijo vsaj do Urala, če ne kar tudi še del Sibirije. Tamkajšnje prebivalstvo — v kolikor ga Nemci ne bi pobili - bi se moralo umakniti na sibirsko ozemlje. Ker pa bi Nemcem pri naselitvi tako obširnih kolonizacijskih ozemelj primanjkovalo lastnih ljudi, so nameravali uporabiti tudi pripadnike nemških manjšin v ostali Evropi, pa tudi tiste narode, ki so jih imeli rasno najbolj sorodne Nemcem — seveda, ko bi jih najprej ponemčili, torej ..posvojili". Po nemških načrtih naj bi bili to poleg Holandcev in Flamcev še Poljaki, Slovenci, Lit-vanci, Letonci, Estonci, Belorusi in Francozi, seveda, v kolikor bi odgovarjali nacističnim rasnim kriterijem-
Posebno poglavje v teh zločinskih načrtih predstavlja odvzemanje otrok staršem — pripadnikom tistih narodov, ki so Nemcem rasno najbolj sorodni, da bi jih ponemčili in nemško prevzgojili ter jih potem uporabili za svojo kolonizacijo vzhodnoevropskih ozemelj. In da ni ostalo le pr' načrtih, dokazuje pretresljiva knjiga „Ukradeni otroci", ki je izšla v Mariboru in je v njej dokumentirana usoda več sto otrok, ki so jih nacist' med vojno odvzeli staršem v Sloveniji ter jih nameravali primerno prevzgojiti" za bodoče naloge pri uresničevanju povojnih načrtov o ,,nov' ureditvi" vzhodne Evrope.
Za madžarsko narodno skupnost v SRS
enakopravnost tudi v založništvu
Že večkrat smo pisati o pravicah madžarske narodne skupnosti v soboški in iendavski občini, ziasti o vzorni ureditvi dvojezičnega šoi-stva, kar je za obstoj sieherne manjšine živijenjsko važno. Za vsestranski razvoj vsake narodnostne skupnosti so razumijivo potrebne Pravice tudi na drugih področjih kot je otroško varstvo, dosiedna dvojezičnost na vseh uradnih forumih in drugo.
Eden izmed pomembnih razvoj- Poleg časopisov in strokovnih r*ih faktorjev je tudi enakopravnost publikacij ter vsakoletnega koledarja področju založništva. Tudi v tem ja, ki izhajajo v madžarskem jeziku, Primeru ima madžarska narodna so pred nekaj leti pričeli izdajati skupnost v soboški in lendavski ob- tudi posebno politično literaturo v čini vse možnosti za tisk svoje knji- obeh jezikih — v madžarskem in Revnosti, učbenikov in drugih edi- slovenskem. Pri tem gre za knjigo cij' V tem ozitru opravlja Pomurska o družbenih vprašanjih, gospodar-^aložba izredno pomembno vlogo, stvu in drugi aktualni problematiki', saj vse te publikacije izhajajo pri Urednik teh izdaj je Šandor Varga tam založniškem podjetju. Pri tem in po njegovih besedah ta dejav-j^slimo na časopise, literarno re- nost predstavlja nekakšno inventu-^ijo in leposlovno in strokovno lite- ro dolgoletnega zahtevnega dela in maturo.	ima široko uporabne praktične na-
KONTAKTNA LEČA 82:
Dijaški kuitnmi dnevi v Celovcu
potke, točno povedano, nakazane možnosti, za nadaljnje delo na tem področju. Izredno spodbudno je, da avtorji te politične knjižice priha^ jajo iz vrst madžarske narodnostne skupnosti in da se krog sodelavcev širi.
Avtor najnovejše knjige, katero so pretekli četrtek predstavili javnosti, je Geza Bačič, njegovo delo pa nosi naslov ..Samoupravljanje — jamstvo narodnostne enakopravnosti". V knjigi avtor temeljito obravnava obdelana praktična vprašanja narodnostne politike SR Slovenije, povezana s Kardeljevimi opredelitvami in pogledi na narodnostno politiko.
Tudi naslednja knjiga, ki bo izšla še pred prvim majem, bo obravnavala narodnostno politiko v Prekmurju. Knjigo, ki bo nosila naslov „Enakopravnost in sožitje", sta napisala Šandor Varga in Ferenc Hajoš.
^ prostorih slovenske gimnazije v Celovcu, se bodo v dneh od 30. marca do 2. aprila 1982, v času 16. do 21. ure, odvijali dijaški Kulturni dnevi in sicer pod naslo-..KONTAKT-LINSE 82 - KONTAKTNA LEČA 82".
Eri tem gre za široko zasnovan Kulturni spored, pri katerem bodo sodelovali dijaki in vidni kulturniki obeh narodov v deželi. Kot so prireditelji v svoji programski brošu-r'Ci zapisali, je namen prireditve *a, da bodo na tej prireditvi imeli mladi, večinoma še nepoznani literati, glasbeniki, slikarji in drugi, Priložnost se predstaviti s svojimi beli širši javnosti. Pri tem pa nagla-^ajo, da bi bilo napak mnenje, da so dijaki sami nosilci kake kulture, marveč, da so le sonosilci le-te, več ne.
Tako lahko razumemo, da so v
svoj večdnevni spored vključili tudi vidne umetnike kot so Valentin Oman, Heino Fischer, Gustav Januš in drugi.
V okviru dijaških kulturnih dne-vov pa ne bodo na sporedu le literarni in; pevsko-giasbeni nastopi, marveč tudi diskusija, na kateri bodo obravnavati področje mladina in kultura; razen tega bodo obiskovalcem na voljo razne informacijske službe, med drugim tudi o problematiki slovenske manjšine na Koroškem. Kot že zapisano, na prireditvi sodelujejo tudi likovni umetniki, ki bodo ob tej priložnosti razstavljali svoja dela.
Čeprav je prireditev predvsem namenjena koroški dijaški mladini obeh narodov v deželi, bo le-ta dostopna tudi širši javnosti, zato priporočamo, da jo obišče tudi čim-več naših rojakov.
Drama SNG Maribor bo gostovaia v Gradcu
Po dvajsetih letih bo aprila letos spet prišlo do izmenjave med Slovenskim narodnim gledališčem v Mariboru in gledališčem v Gradcu. Do tega sklepa so prišli ob nedavnem obisku delegacije SNG Maribor v Gradcu oz. Gradčanov v Mariboru.
Na razgovorih, ki sta jih za Mariborčane vodila upravnik SNG, Juro Kislinger in direktor Drame, Stane Potisk in za Gradčane direktor tamošnjega gledališča dr. Rainer Hauer, je prišlo do- izraza, da obe strani želita tesno sodelovati, saj je od zadnjega obiska, ko je Opera SNG Maribor gostovala v Gradcu, minulo dvajset let.
Tako bo že 19. aprila letos ansambel Drame SNG gostoval v Gradcu, kjer bo uprizori) Pirao-dellovo komedijo Nocoj bomo improvizirali, v jeseni pa bodo Gradčani prišli v goste v Maribor.
SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA vabi staro in mtado na MLADiNSKO REViJO
AULA SLOVENICA
Vijudno Vas vabimo na razstavo grafik akademske siikarke
Tince Stegovec
Razstava bo odprta do 2. apriia 1982, od ponedeijka do petka od 13. do 17. ure.
Prisrčno vabijeni!
Primorska poje
Med največje pevske prireditve, ki se letno odvijajo v slovenskem kulturnem prostoru, sodi pevsko srečanje Primorska poje. To srečanje poteka po vsej Primorski — na jugoslovanski in italijanski strani, prirejajo ga pa kulturne organizacije z obeh strani meje — Zveza kulturnih društev v Trstu in Kulturna skupnost v Novi Gorici ter krajevna društva.
Letošnja revija Primorska poje, na kateri je, oziroma bo sodelovalo 130 pevskih zborov in oktetov, je 13. po vrsti. Začela se je 20. marca v Bo-Ijuncu in v Braniku, nadaljevala se bo v Trstu, v Divači, v Ilirski Bistrici, v Desklah, v Kopru, v Gorici, v Idriji, v Tolminu, zaključili pa jo
bodo 18. aprila v Lescah. Prireditelji so sporočili, da bo na letošnji reviji prvič sodelovalo 17 pevskih zborov, kar gotovo potrjuje dejstvo, kako ta množična pevska prireditev spodbudno vpliva na širjenje zborovske dejavnosti na Primorskem.
Prireditelji so letošnjo revijo Primorska poje posvetili spominu nekaterih primorskih skladateljev. Tako so se v Boljuncu slovesno poklonili spominu 30-letnice smrti skladatelja Frana Venturinija, drugje spet se bodo spomnili 20-letnice smrti skladatelja Vasilija Mirka in drugih skladateljev, zborovodij in pevskih organizatorjev Primorske:
POSEBNA ŠTEVfLKA VESTNtKA KOROSKtH PARTIZANOV:
Bibliografija K. Prušnika-Gašperja
V zadnji številki našega tista smo poročali o slovesnostih, ki so potekale ob drugi obletnici smrti Karla Prušnika-Gašperja. Kot znano, je ob tej priložnosti izšla tudi posebna številka Vestnika koroških partizanov, ki vsebuje bibliografijo Karla Prušnika-Gašperja in bibliografijo Vestnika koroških partizanov. V pričujočem sestavku se bomo bavili s prvim delom posebne številke, Prušnikovo bibliografijo.
2e po prvem bežnem listanju bralec vidi, da gre za delo, ki je terjalo ogromno časa za zbiranje gradiva oz. podatkov. Tu gre vse priznanje tovarišici Mariji Suhodolčan, ki je sestavila tako Prušnikovo kot bibliografijo Vestnika koroških partizanov. Seveda je za izvedbo tega načrta bil na delu tudi uredniški odbor, kateremu je predsedoval tovariš Pavle Zaucer-Matjaž, ki je napisal tudi spremno besedo. Slednji se v le-tej zahvaljuje kolektivu Študijske knjižnice na Ravnah na Koroškem za uvrstitev izdelave teh dveh bibliografij med svoje prednostne naloge in njegovemu ravnatelju prof. Janezu Mrdavšiču za sodelovanje in usmerjanje od zasnove do izpolnitve naloge, zahvaljuje se tudi Radu Janežiču, ki je pomagal z nasveti in z dopolnili prispeval k popolnejšemu pregledu Gašperjevega dela in vsem, ki so po svoje prispevali k popolnosti Gašperjeve bibliografije.
Bibliografija Karla Prušnika-Gašperja obsega gradivo od I. 1944 do decembra 1981, vendar ne zajema Gašperjeve korespondence. V prvem poglavju bibliografije se seznanimo s Prušnikovimi samostojnimi tiski. Večini je znano, da so že leta 1958 pri založbi Borec v Ljubljani izšli Prušnikovi .Gamsi na plazu" in da je knjiga, ki izčrpno govori o partizanstvu na Koroškem, doživela že dve dopolnjeni izdaji. Leta 1980 pa so .Gamsi na plazu' izšli v nemškem prevodu, izdala jih je založba .Drava"; leta 1981 pa je beograj-
ska založba .Četvrti jul" skupaj z ljubljanskim Borcem poskrbela za bogato opremljeno izdajo z naslovom ,Divo-koze na lavini". V drugem poglavju bibliografije so zbrani Prušnikovi članki v časopisju, zbornikih in knjigah. Številni prispevki so razdeljeni na tri večja tematska področja: Prispevki o NOB, o Zvezi koroških partizanov in o koroškem narodnostnem vprašanju, ki tvorijo 302 prispevka, prispevke o ljudeh s 110 članki in prispevke o lovstvu s 30 naslovi. Skupaj je v tem poglavju 422 prispevkov, ki zgovorno pričajo o ustvarjalnem delu Karla Prušnika-Gašperja. Tretje poglavje Bibliografije obsega prispevke avtorjev, ki so pisali o Prušniku. Vseh registriranih člankov je 265. Bibliografiji je dodan še kratek Gašperjev življenjepis, odlikovanja in priznanja za njegovo delo, imensko kazalo ljudi, o katerih je Prušnik pisal, in imensko kazalo avtorjev, ki so pisali o njem.
Povsem soglašamo s tovarišem Osojnikom, člana kolektiva študijske knjižnice na Ravnah na Koroškem, ki je ob predstavitvi posebne številke Vestnika koroških partizanov med drugim dejal: .Poudariti pa je treba, da prava teža in vloga Gašperjeve bibliografije nista izraženi le v obsegu bogatih in izčrpnih podatkov, ki so v njej zbrani. Največjo težo ji dejejo številne ano-tacije (pripombe, beležke). To so kratki povzetki člankov, ki poleg pregleda nad Prušnikovim delom omogočajo vsakemu bralcu sorazmerno širok pregled problematike NOB na Koroškem."
Tu naj še pripomnimo, da je posebna številka Vestnika koroških partizanov izšla v nakladi 700 izvodov in da je v glavnem že razprodana potom prednaročil. Zato interesentom svetujemo, da jo čim prej kupijo v knjigarni .Naša knjiga" v Celovcu, ali pa naročijo pri Zvezi koroških partizanov.
Z otvoritve rozstave o življenju in deiu Karia Prušnika-Gašperja
v nedeljo 28. marca 1982 ob 14. uri v kulturnem domu na Brnci. Nastopajo otroci iz zgornjega Roža in Ziie.
Prisrčno vabijeni!
DUNAJSK) KROŽEK VABI NA
srečanje s pesnico Milko Hartman
Pesnica Milka Hartman, letos slavi svoj 80. življenjski jubilej. Za to priložnost je bila deležna številnih čestitk, brez dvoma pa je za jubilantko ^menila najlepšo počastitev izid h logi je Q njenem življenju in umet-!§kerrt delu, ki jo je izdala „Sku-P'Ra Milka Hartman" (Feliks J. Bi-stsr, Hanzi Gabriel, dr. Hubert Grei-in Zvonimir M. Hartman).
Za nocoj pa Dunajski krožek, slovenske rojake na Dunaju, vabi v gostilno VVeidinger v Danhauser-gasse 3, kjer prireja srečanje s pesnico Milko Hartman. Po skupni večerji je na sporedu razgovor s pesnico, nato pa še družabni večer, seveda pa bo na razpolago tudi najnovejša publikacija Milka Hartman l-lll.
Vsem rojakom na Dunaju priporočamo, da se srečanja z Milko Hartman udeležijo, saj bo to brez dvoma enkratno doživetje nekaj ur prebiti s to našo kulturno delavko in plodno umetnico. Prireditev se prične ob 19. uri, organizacijski prispevek pa znaša šil 120.—
KOTMARAVAS:
,,S pesmijo v pomlad"
Mladina ima prednost pri Gorjancih, takšen vtis so imeti številni obiskovalci zadnjo nedeljo v kotmirš-ki ljudski šoli. Okoli 30 mladih in najmlajših je budilo s petjem, igro, godbo in recitacijami skupno z domačim zborom pomlad. Prire-
Andrej in Sonja Moritsch, Nataša in Simona Iskra, Herbert Rulitz ter Elizabeta in Hanzi Rieptitsch. Z recitacijo Milke Hartman pa je povezovala spored druga skupina mladih talentov, ki sta jih učila Rezika Iskra in Marija VVakounig. Pesmi o
za razširitev kroga mladih nastopajočih predsedniku ..Gorjancev" Joziju Packu, ki ima res „nos" za mlade talente.
Pohvala pa velja tudi vsem nastopajočim in organizatorjem, saj je potekala prireditev brezhibno in uglajeno. Za igralsko delo pa je bil to dober začetek, ki zahteva že sam po sebi nadaljevanje in prav gotovo je pripravljenost mladine za podobne prireditve v Kotmari vasi s to prireditvijo še narasla.
Lep vtis o razgibanosti slovenskega kulturnega delovanja na Gurah so si lahko napravili tudi kotmirški župan Josef Struger, podžupan Jo-sef Liendl, predsednik SPZ Valentin Polanšek s soprogo, župnik Maks Mihor, občinski odborniki in zastopniki kotmirških folklornih in pevskih združenj, ki jih je pozdravil uvodoma predsednik Joži Pack.
V Gradcu potrdi!) obsodbo
Lansko leto, meseca avgusta je bila v občinski hiši v Škofičah sod-nijska obravnava v procesu župana Burgerja proti občinskemu odborniku Posratschniku (FP).
Posratschnik je župana napadel v televizijski oddaji ..Argumente", češ da je njegovo poslovanje nekorektno in, da je župan oškodoval občino za precejšnjo vsoto denarja. Zupan je svobodnjaškega občinskega odbornika tožil zaradi žalitve časti, nakar je bil Posratsch-
Siovensko prosvetno društvo „Edinost" v Piiberku vabi na uprizoritev drame tvana Cankarja
KRALJ NA BETAJNOVi v nedeijo 4. apriia 1982 ob 20. uri v farni dvorani v Piiberku.
Nastopajo igraici SPD ..Radiše"
nik obsojen. Proti tej sodnijski odločitvi je obsojeni vložil priziv. Pred kratkim pa je višje deželno sodišče v Gradcu potrdilo sodbo prve instance, ki ga je svojčas obsodila na denarno kazen v višini 12.000 šil. Poleg tega mora županu plačati 3.000 šil.
Prizor iz igre „Ziata gos"
ditev „S pesmijo v pomlad" je pokazala, da je Slovensko prosvetno društvo v Kotmari vasi na pravi poti. Poleg pevskega zbora nastopajo v vedno večjem številu tudi šolarji in mladina. Pod vodstvom učiteljice Rezike Iskra in Sonje Ban je nastopilo v nedeijo prvič 11 mladih igralcev s kratko igro „Z!a-ta gos". Res z veseljem jim je sledila publika, saj že dolgo nismo več videli mladih domačih igralcev na odru, ki so s Tepčkom na čelu spravili kraljevo hči in še publiko do smeha. Igrali so: Chris Muri, Bojan, Vesna in Darko VVakounig,
V a b i i o na igro
STARA GARDA
^ v :oboto 27. marca 1982 ob 19.30 uri v gostiini Kovač na Obir:kem. Prirediteij: SPD „Obir" na Obir:kem ^ V nedetjo 28. marca 1982 ob 14.30 uri v farni dvorani v Smarjeti v R. Prirediteij: KP Šmarjeta v R.
^ V nedetjo 28. marca 1982 ob 20. uri v ijudski šoti na Kotu.
Prirediteij: SPD ..Herman Vetik" Sete-Kot
Gostuje: igraiska skupina ..Oder 73" Stoven:kega prometnega društva „Edi-nost" iz Ptiberka.
Reiija: Anita Hudt
bratcu, o lipi, pomladi, čebelici idr. so recitirali Vesna VVakounig, Sonja Goritschnig, Rudi Kullnig, Tomislav Rapoti, Martina Tschemer-njak, Gerald Struger, Patrik Muri in Hanzi VVaschnig.
Pod vodstvom Joška Packa, ki igra na harmoniko, sta Oswa!d Be-gusch in Maksi Sima z kitaro spremljala pevki Edith Tscherteu in Magdo Pack, svoj pevski talent pa so pokazali tudi Mici in Toni Pirman ter Annemarie Begusch in Tatjana Struger, ki so nastopili z venčkom pesmi in skupno z ostalimi pevci in godci zaključiti mladinski del pomladanske prireditve s pesmjo „Kotmaravas".
Mešani pevski zbor ..Gorjanci" pa je pod vodstvom Stanka VVruli-cha otvorili in zaključili živahno pomladansko prireditev v Kotmari vasi. Spored sta v obeh deželnih jezikih povezovala Lilijana Lukačič in Franci Rulitz. Za tehniko je skrbel domačin Pavli Doujak, magister Folti Sima pa je posnel celoten koncert na video-trak, tako da si bodo tudi nastopajoči lahko ogledali svojo prireditev in se še kaj naučili, da bo prihodnjič še bolje.
Za marsikoga je nastopalo zadnjo nedetjo presenetljivo veliko mladine. Prav gotovo gre zasluga


V KONCENTRACUSKO TABORiŠČE MAUTHAUSEN
Zveza koroških partizanov priredi ob obtetnici dneva zmage nad fašizmom, 9. maja 1982 enodnevni iziet v nekdanje nacistično končen* tracijsko taborišče Mauthausen. Na ogied tega kraja groze vabimo še prav posebno miadino, da se seznani, kako so tam trpeti in umirati tudi naši tjudje. Ob tej pritožnosti se bomo poktoniti spominu tisočerih žrtev.
Cena vožnje znaša 200 šitingov.
Prijave sprejemamo do 23. apriia 1982 na nastov: Zveza koroških partizanov, 9020 Cetovec, Gcsometergasse 10; tetefon [0 42 22] 32 3 30. Podrobnosti bomo še pravočasno objaviti.
Odbor
„Dan oddiha' Vaientina Katajeva v Šentjakobu
Kako prijetni so trenutki, ko si človek po napornem delu lahko privošči nekaj oddiha. Seveda - tik pred tem mora še malenkost urediti, samo malenkost, in že bo razvlekel na soncu ali v senci svoje trudne kosti in se ves posvetil oddihu. Vendar taka malenkost, ki sm° jo hoteli mimogrede še opraviti, lahko postane nepremagljiva ovira, če ima svoje prste vmes - birokracija. Velik klobčič vozlov so nam vozlali in razvozlali šentjakobski igralci na nedeljski večer 21. marca v duhoviti komediji Valentina Katajeva, kii jo je režiral Peter Sticker. Ruski avtor tu ljubeznivo riše lik sovjetske družbe in človeka ter njunih slabosti, in to na ..klasično temo" ljubezenskih zapletljajev. Zvijača, storjena v dober namen, hoče preskočiti birokratsko zapreko in se naposled obupno zmede v dolgo vrsto nesporazumov, ki se pa na koncu seveda le srečno rešijo.
Tudi tokrat smo z veseljem gledali mlado, dinamično igralsko skupino, ki nastopa sproščeno, samozavestno in dokaj homogeno, enotno. Kdaj pa kdaj na naših odrih še dandanes srečamo tisto malce težaško, poceni robato igranje, ki je komaj za krohot. Ta skupina je zopet pokazala, da gre tudi drugače. Če pa je kdaj zmanjkalo igralske discipline, potem je bila predvsem domača publika tista, ki je zvabila „svoje" igralce z radodarnim
dela, smo jim težko verjeli, ko sta se tako zadržano objemala. Al' zakonca drug drugemu nikoli nista zares zaupala ali pa sta bila igralca tu neigralsko previdna. Zato sta nas pa v ostalem odškodila z uglajenim nastopom. Rad si ju gledal, ko sta tako zavzeto igrala.	^
Dudkini si lahko verjel, da je ,Jaz lepa stvar" in da „zakaj bi razbijal' iluzije", ko pa se je tako dolgočasila ob svojem Dudkinu, pravi profesor*

T...T
Občni zbor Ktuba siovenskih študentov v Celovcu
Pred približno enim letom so celovški študentje sklenili poživiti dejavnost Kluba slovenskih študentov v Celovcu, je v svojem poročilu dejala predsednica Tatjana Zeichen-Messner. Vendar je tudi še danes čutiti, da celovški študentje nimajo tiste tradicije klubskega delovanja, kot npr. študentje na Dunaju.
Precej študentov je vključenih neposredno v delovanje slovenskih kulturnih in narodnopolitičnih organizacij, zato pa klub sam po sebi ni tako privlačen, kot v drugih mestih, kjer so važni za narodnostno združevanje študentov. Kljub temu se zavedajo študentje posebne naloge, ki jo naj bi imel klub, je menila predsednica, saj si že v študijskem času brezbrižen ali pa borben. Brezbrižnost pa je že prvi korak k nesolidarnosti. V prihodnjem času se bo zato klubski odbor posvetil še bolj delu med študenti na celov-
ški univerzi prav tako pa tudi študentom pedagoške akademije, kjer je več kot polovica (60) slovenskih študentov v Celovcu.
V	preteklem letu je pripravil klubski odbor nastop kitarista in pevca Tomaža Pengova, organiziral je dvakrat knjižno polico na celovški univerzi s strokovno literaturo o narodnostni problematiki Slovencev. Skupno s kluboma v Gradcu in na Dunaju je pripravil študijsko posvetovanje za začetnike, ter v Podravljah seminar o kulturi koroških Slovencev. Sodelovali so na treh antifašističnih prireditvah proti delovanju ANR na univerzi in proti NDP. Posebno dobro pa je odmevala serija slovenskih filmov na celovški univerzi, ki si jih je ogledalo okoli 400 ljudi.
V	prihodnjem delovanju si bo Klub prizadeval za tesnejše sodelovanje z drugimi demokratičnimi silami med
študenti, skušal bo intenzivirati sodelovanje z avstrijsko visokošolsko zvezo. Celovški študentje pa se bodo posvetili letos tudi 40. obletnici pregnanstva Slovencev in upora proti fašističnemu režimu. V ta namen pripravljajo politični recital z glasbeno spremljavo. Hkrati pa opozarjajo na pojave desnega ekstremizma v Avstriji in tudi na Koroškem, kjer je pred kratkim imela NDP svoj občni zbor, na katerem so nastopali tudi prejšnji funkcionarji KHD in sedanji člani NDP.
V živahni debati so študentje obravnavali posebne probleme, ki se jim stavljajo pri delu na pedagoški akademiji, pri tem pa so ugotovili, da bo predvsem med učitelji treba začeti delo v zvezi z dvojezično šolo na Koroškem. Delo otežkočajo tudi prostorski problemi. Zato sta celovškim študentom ponudila možnosti za srečanje KDZ v svojih klubskih prostorih, Zveza slovenskih organizacij pa na sedežu v Gasometergasse.
Kot zastopnik ZSO se je udeležil občnega zbora Franci Rozman, NSKS je zastopal Franci Wedenig, KDZ pa Rudi Vouk.
Novo izvoljeni odbor Kluba sestavljajo:	Tatjana Zeichen-Messner
(predsednica), Tatjana Feinig (podpredsednica), Bernard Otip (tajnik), Ingrid Čertov (namestnica tajnika), Jožica Čertov (referentka za kulturo), Danica Potočnik (blagajničarka), v razširjeni odbor pa so bili še izvoljeni Mirko Štukelj, Marija Jurič in Marinka Lugarič.
smehom tjakaj, kjer postaja komedija manjvredna burka, kjer igralci lovijo efekte in jih v resnici le manjšajo. Vendar se je to zgodilo le malokrat, čeprav je bilo veliko priložnosti.
Tovariša Mjusov in Zajcev sta po domačih imenih, kot so zapisana na ličnem vabilu — Amrušev Ludbej in Mkvavcov Janko. Oba sta res elegantno in že kar profesionalno blodila v pidžamah — po počitniškem domu, odru, in pokazala sta najmanj dve izredno posrečeni in komično-dovršeni sceni. Ravno ti dve vlogi sta najbolj zavajali v pretiravanje, vendar sta se igralca temu večinoma izognila.
Kostja (Kravcarjev Karlej) in Kla-va (Jirhlnova Uršula) ter profesor Dudkin (Štikrov Toni) in soproga (Maččova Pepca) — to sta bila dva solidna igralska para. Da se Kostja in Klava že poldrugo leto nista več vi-
ski nerodi, in ta podoba se je igralci še kar posrečila. Afrnkova Marija jc kot Sura že v prvi sceni odlično hladno-damsko pripravila pot vsetn zablodam, in Jirhelnov Florej jo jc pri tem kot vratar nevede podprl, % vso svojo prepričljivo, stvarno besedo in osebo. Močnikova Gabi (kot Vera) zelo korajžno nadaljuje igralsko tradicijo svoje družine. Dobro je na* stopila tudi Strdenova Danica kot Roza, vendar bi morala smeh prepustiti le nam. Tudi Fugarjev Jožko jc živo zdravnikova] po odru, beseda pa mu je tekla ko hudournik.
Vse kaže, da od te skupine lahko še marsikaj pričakujemo. Vidi se, da je resno delala. Ko se bodo nekatef' igralci še navadili na mirnejši, počasnejši govor, bodo izostali tudi jezikovni spodrsljaji. Da igrajo na dobrem nivoju, o tem so nas pa znova prepričali.	žo/rgnc:
Siovensko prosvetno društvo ..Danica" v Šentvidu v Podjuni vabi na
hcnccrt
mešanega pevskega zbora KUD „Krka" iz Novega mesta
v sob. 3. apriia 1982 ob 20. uri v kuiturnem domu Danica v Šentprimoiu. Dirigent: France Može
7 mešanim pevskim zborom KUD „Krka" iz Novega mesta goji SPD ..Danica" že ieta prijateijska srečanja.
Odbor
Študentje ra občnem zboru v Cciovcu
Cirkovce pri Pliberku
Danes hočemo nadatjevati z našo vaško kroniko, katere prvi det sem objavi) v Siovenskem vestniku januarja meseca.
Začeti moram pač s starim rekom: „Zdaj pa imaš, ko nimaš", tako smo rekii včasih, če kaj ni biio prav. Tudi jaz sem se zmoti), ko sem Poročai, da je Čirkova hiša prešta v iast Korparjevega Foita. Sicer hiše več, pač pa je zemijišče še vedno v tasti Miinarjevih. Bodo pač Mii-narjevi obnoviti hišo in s tem ohraniti tradicionaino hišno ime.
še en mlin, katerega, lastnik je bil Po-klenik na Blatu. Kmetje so k njemu na dom (na Blatu) vozili žito, on pa ga je s konjem vozil uro daleč v svoj mlin. S Kogelnikovim mlinarjem sta se menda malo postrani gledala, ko je Poklenik vozil žito mimo njego-
Del Čirkovč je tudi čirkovški gra-en, ki ga z vasjo povezuje lepa as-altna cesta. No in o tem grabnu se *)omo danes nekoliko pomudili. Naj ss povem, da so v tem grabnu v zadnjem času zgradili štiri stanovanjske *"se, ki pričajo, da je napredek prodrl udt v ta kraj. Tu gre za sotesko ob vznožju Komelna, skozi katero teče 'stri potok Komeljščica.
1 redno pridemo v graben, stoji ob ^sti lepa kapelica, ki spominja na ve-'ko nesrečo ob koncu druge svetovne Vojne. Takrat je v bližini te kapelice ^splodirala velika zaloga razstrelivi' ki so jo tam pustile umikajoče hitlerjevske koalicije. Pri tej neteči štirje mladi fantje iz te oko-'ce zgubili svoja življenja.
Mpkoč je bilo v tem grabnu zelo ^zgibano življenje. Pri Kovaču je P^io kladivo od zore do mraka. Vo-je gnala tudi težko nakovalo. S Potokom Komeljščico so se znali vča-Zelo okoristiti, da jim je dajal ,ma delo in kruh. Danes pa ta po-°k ni več tako izkoriščen in teče pač kot mnogi drugi potoki neizrabljen Naprej. Malo više — to področje že spada pod Komel j — je stala nekoč grofova žaga, ki je ob ugodnih časih Oolala dan in noč. Iz odpadkov — krajnikov pa je potem kovač kuhal Sto metrov više je stal Kogel-R'kov mlin, ki je mlel žito za gorjan-^ 'n poljance. Še višje gori pa je bil
Siovensko prosvetno društvo ..Šentjanž" v Šentjanžu v R. vabi na
dramo tvana Cankarja KRAU MA BETAJNOVI v soboto 27. marca 1982 ob 20. uri v kino dvorani v Bistrici v Rožu.
Gostuje igraiska skupina SPD Radiše.
vega mlina. Poklenik je menda postavil še Figovčev mlin na Blatu in zgradil Lipejevo hišo v Čirkovčah. Kljub temu, da je bil graben včasih poln življenja in gospodarske dejavnosti, se je s časom začel prazniti. Kovačeva (Lajmiševa) družina se je preselila v bližino Božjega groba, ker ji je bilo iz grabna predaleč na polje. Njihov naslednih Slapar pa je padel v prvi svetovni vojni. Nato je prvi propadel Poklenikov mlin. Prav tako je propadla grofova žaga. Stari ljudje se bodo še morda spominjali te žage. Najdalje je vztrajal oziroma vzdržal Kogelnikov mlin, vendar ga danes tudi ni- več. Tako je s časom izginila vsa mala obrt iz čirkovškega oz. ko-meljskega grabna.
/ože Bo/fežar - RO-ZefniTr
Pred	je f vsej življenjski
svežini na Okirsken? okkaja/ /ože Poležat svoj §0. življenjski jakiiej.
/ožeta Boifežarja poznanro kot iskrenega korca za narodne in socialne pravice človeške drnžke. Že v svo-dk mladik ietik je sodeloval v do-ntačem prosvetnem društva. Po priključitvi Avstrije k nacistični Nem-C'ji je moral v nemško vojsko, iz katere je pozneje dezertiral in se z Ženo m kčerko pridražii partizanom. Polfežarjeva dražina je sodelovala s Partizanskim gikanjem na Koroškem Ze od vsega počeika, to je od leta naprej. K ZIo/fezdrjeviTH je zadajal tadi prvokorec — domačin /o-kan Žapanc.
Po izdajstva nekega domačina se je Poltežar z ženo in kčerko amaknil v €ozd m se s paško v roki kot izredno "raker partizan kori! proti nemškema Rasizma. Po vojni se je vkijači! v ok-n°vo po nacistik aničenik kaltarnik
in gospodarskik astanov. Vedno je kil v prvik vrstak, ko je šlo za pravice naše narodne skapnosti tako na narodnem kot na socialnem področja. Kot je kil kraker v partizanik, tako je srčen tadi danes v prizadevanjik za koljši jatri. Kljak letom je /ože Pol-težar prava koroška grča, neastrašen in vedno pripravljen pomagati, kjer je potreka. Kot svokodoljaken mož poln vere v koljšo in pravičnejšo ko-dočnost aživa danes pri prekivalstva velik agled. Za svojo dejavnost v protifašističnem koja ma je avstrijski zvezni predsednik dr. Kado!/ Kirck-scklager podelil častni znak za zasla-ge za osvokoditev Zvstrije, poleg tega pa je prejel še več dragik priznanj za krakrost v narodnoosvokodiinem koja.
/ožeta Poltežarja ok njegovi #0-letnici iskreno čestitamo z željo, da ki kil zdrav in čil in še naprej tako srčen in prizadeven kot je kil do sedaj.
V grabnu pa sta še dve stari lični bajtici. Eni so menda v davnini rekli pri Ludniku, drugi pa pri Ozmanu. Morda se bo zopet kdo oglasil, češ da to ni res. Prav bi bilo, da se oglasi, saj je bilo lahko tudi drugače, naj me kar popravi. V teh ličnih bajtah, škoda da se že podirajo, so živeli veseli, šaljivi ljudje. O Ludniku so pravili, da je bil zelo pobožen. Vedno je tekel v Pliberk k prvi maši in zraven še „roženkranc" molil. Do Pliberka pa je okoli 5 km peš hoje in ni čuda, da je zamujal. V zvezi s tem je rad povedal sledeče: „Bol ku je pozgojov, bol sm sa pogojov, sm pa glih prav prleatov, ku je kup zmja-tov" (bolj ko je zvonilo, bolj sem se poganjal, sem pa ravno prav priletel, ko je skupaj zmetal).
Zelo vesel človek je bil tudi Florijan Taler. Okrog sedemdesetih let se je že drugič oženil. Ko je hodil v svate, je grede prepeval. Znan je bil tudi Hren s svojo harmoniko. Dobre volje v grabnu kljub skromnemu življenju ni manjkalo. Zelo hvalevredno in kulturno bi bilo, ako bi lastniki teh dveh ličnih bajtic skrbeli, da ne bi propadli. Niso samo skrinje in Židane rute naših babic dragocene, dragocene so tudi tako značilne majhne hišice, ki izpričujejo, v kaki skromni preprostosti so živeli naši predniki. Pa še en dogodek naj omenim, ki se je dogodil v tem koncu naše vasi — v grabnu in to ravno v eni teh dveh hišic. Dogodek je edinstven obenem pa prikazuje, pod kakšnimi pogoji so takrat delali in živeli delavci ali ljudje sploh. Tam je stanoval „žagl" (žagar) že prej omenjene grofove žage, ki je pred Veliko gospojnico (15. avgust) več dni in noči nepretrgoma rezal les. Verjetno je hotel ta praznik, kakor danes pravijo, „noter zadelat", da bi bil takrat prost. Na večer pred praznikom se je hotel pripraviti za žegnanje v Nonči vasi. Vsedel se je na prag, ki je vodil iz lope v hišo (v izbo), da bi si „zbik-sal" (počrnil) škornje. Posilil ga je spanec in je zaspal. Prebudil ga je lep dan. Noge je imel v lopi, sam pa je ležal v izbi. Vesel, da še ni prepozno, se je napravil na žegnanje v
POZOR
Ljubijanska Jetevizija bo v rte-deijo 28. marca 1982 ob 1S.S5 uri ponovita oddajo prireditve ROŽ, PODJUNA, ZtLA iz Cankarjevega doma v Ljub-ijani.
'
Ob štiridesetletnici pregnanstva in upora
Ztočin izse!itve
,,izvedem po načrtu in brez pripetljajev"
izvedba zločinskega načrta mno- vlakov, s katerimi bodo izseljenci žične izselitve slovenskih družin iz prepeljani v „stari rajh". Še po-Koroške v letu 1942 je bila pover- sebno podrobna so bila navodila, jena 171. rezervnemu policijskemu bataljonu. V posebnem povelju z
kako morajo biti pripadniki policijske enote oblečeni, opremljeni in dne 11. 4. 1942* je rečeno, da bo oboroženi, kdaj in kje se morajo bataljon izvedel izselitev v prostoru javiti in kako morajo potem sproti
okoli Celovca, da je za čas te akcije podrejen SS-ovskemu Brigade-
poročati o svojem „delu".
Ob takšni temeljitosti seveda ne
fuhrerju Hintzeju in da bo izselje- začudi, da je izselitev potekala nih skupno okoli 1200 oseb. Pri izseljencih gre za nemške državljane, ki bodo izseljeni iz političnih vzrokov (komunistična dejavnost), pravi takratkno povelje, v katerem je tudi naglašeno, da se mora akcija začeti ..bliskovito" 14. 4. 1942 ob 5.00 uri in mora biti zaključena najkasneje tekom 15. 4. 1942.
V smislu prave nemške temeljitosti je bilo v povelju tudi zaukazano, da je področje izselitve razdeljeno na tri oddelke; z izseljevanjem je treba začeti v bližnji oko- jg lici Celovca, nato pa izselitev razširiti na druge, oddaljenejše kraje.
„V ostalem pa je pri izvedbi izse- brezhibno in tako je celovška po-
litve ravnati po smernicah, ki so bile izdane pri izseljevanju Spodnjem Štajerskem."
Nadalje so v povelju navedene vse podrobnosti glede prevoza pre
družnica državnega komisarja za na utrjevanje nemštva že 18. aprila 1942 lahko poročala v Berlin, da je bila ..izselitev politično nezanesljivih elementov iz Koroške v
gnancev, glede njihove prtljage, času od 14. 4. do 16. 4. 1942 izve-glede namestitve v zbirnem tabori- dena po načrtu in brez pripetlja-šču in končno tudi glede odhoda jev".
ki ga poleg številnih drugih dokumentov objavlja Tone Ferenc v svoji pomembni dokumentarni knjigi ..Viri o nacistični raznarodovalni politiki v Sloveniji 1741—1945".
Nončo vas. Nemalo pa se je čudil, da je šel koj sam v cerkev. Drugi so mu povedali, da je bilo žegnanje že dan poprej ter da je danes Šentroko-vo. Zelo je moral biti truden, da je kar tako čez prag prespal noč, dan in še eno noč. Tako pač pravi naše vaško slovensko ljudsko izročilo.
RtfČrZM 7/
SPD ..Danica" gostovalo v Pliberku
Preteklo soboto je na povabilo SPD ..Edinost" iz Pliberka gostovala v dvorani pri Schvvarzlu igralska skupina SPD ..Danica" iz Šentvida v Podjuni z veseloigro z godbo in petjem ..Študentje smo".
Šentviški igralci, ki so bili v pretežni meri tudi v resnici študentje, so številnim obiskovalcem sobotne predstave pripravili s svojim sproščenim igranjem in petjem prijeten večer. Bili so dobro pripravljeeni in jih tudi prostorska stiska odra ni spravila v zadrego. Predvsem pa je bilo razveseljivo videti toliko mladine, ki je z velikim veseljem in zanosom stopala po odru.
Da so se, pod režijskim vodstvom Silva Ovsenka, dela lotili resno, pove že to, da so mladi vse svoje počitniške dneve žrtvovali za vaje, ki so bile včasih tudi po trikrat na dan. Seveda pa to velja tudi za ostale igralce, režiserja in gospoda Hanzija Kežarja, ki je učil in spremlja) na klavirju glasbene točke.
Navzoče, tako poslušalce, kot gledalce, je ob pričetku pozdravil predsednik društva Jožko Hudi in jim ob koncu po burnem aplavzu zaželel še veliko uspeha. Tej želji so se priključili tudi navdušeni gledalci.

„Kaj pa delaš?"
..Prodajam sveče. Tamle so v moji potni torbi. Poglej si jih. Medtem se oblečem."
Jacqueline je sedla na stol poleg velike usnjene torbe jo odprla. Vzela je iz nje nekaj sveč in si jih radovedno
ogledovala.
„A!i mnogo zaslužiš?" se je pozanimala.
..Dovolj za naju oba," je rekel kratko Sam in odšel Skozi vrata.
„Pa si sploh zadovoljen s svojo Jacqueline?" je radostno zaklicala za njim, ki je že odprl pipe v kopalnici in Jo ni več slišal.
Na poti prek hodnika se je spomnil, da je Indijanka ^ajena ostatDsama brez obleke. Ob tej misli se je nasmehnil in zamahnil z roko. V naglici se je obril in umil. ^3 poti nazaj se je spomnil, da mora kupiti tudi šminko za dione razpokane ustnice, pa še puder in parfum. Iz hotela io treba odpeljati kakor spoštljivo rdečelasko ali blon-^mko bele polti, ki je ob vsakem času vredna petnajst farjev. Sam mora to storiti že zaradi hotelskega vra-'3rja spodaj v veži. Morda se še kdaj povrne pod njegovo streho, zato mora paziti na svoj ugled.
Preden se je docela opravil za v mesto, se mu je 'Jacqueiine ovila krog vratu in mu nagajivo spodnesla:
„Kaj boš z mojo obleko?"
„Vrzi jo v koš za odpad," je odgovoril na pol v šali.
Dekle je takoj ubogalo. Potegnilo je obleko prek glave in jo dalo Samu. „Ti jo zavrži zunaj na hodniku. In zakleni za seboj vrata!"
„A!i še je res treba bati zate?" se je zasmejal. In zase si je takoj pritrdilno odgovoril, ko je znova zajel s pogledom vabljive oblike njenega golega telesa.
„Prav gotovo," je resno odgovorila na vprašanje. „Ojibwe imajo vročo kri. Poznaš legendo o Prerijski Roži?"
„Seveda. Tako vroče je ljubila svojega dragega, Jutranjo Zvezdo, da je od koprnenja po njem umrla ..."
„Takšna bom tudi sama, ko bom zares ljubila. Naš šaman mi je nekoč zaupal to skrivnost, in on je moder mož, kakšnih sto let že gleda žene našega plemena."
Sam na to ni rekel besede. Pobral je svileno obleko, si jo vrgel prek roke in stopil čez prag. „Ne odgovori nikomur," ji je naročil, potem je spusti! ključ v žep in se napotil po stopnicah na cesto.
Po trgovinah je hodil več kot dve uri. Za mero so mu služile prodajalke. Primerjal je Jacque!ine z njimi in spraševal za njihove številke. Ženske so ga gledale — to mestece je bilo sila viktorijansko —, rekle pa niso nič in mu uslužno stregle. V hotel se je vrnil obložen kakor Indijanec na železniški postaji po prihodu vlaka.
Jacque!ine se je veselila vseh teh zavitkov in škatel kakor otrok.
„Tom mi nikoli ni kupil drugega kot tisto rožnato obleko," je vzkliknila.
..Pozabi na Toma, ki ga ne boš več videla, in se hitro obleči. Upam, da ti bo vse prav. Tu imaš še nekaj za svoj obraz." iz žepov je potegnil šminko, puder, stekleničko parfuma in verižico z drobnim srčkom na koncu.
Dekle se je opravljalo počasi, ker menda ni bilo vajeno ne nogavic ne perila. Vrtela se je pred zrcalom, in ko si je obesila krog vrata svetlikajočo se verižico, je kar kričala od zadovoljstva.
„Pomeri še obleko. Če ni dobra, jo lahko zamenjam do petih. Trgovina ni daleč".
Vzela je iz škatle lahko poletno obleko, ki ni bila tako močno izrezana v nedrjih kakor njena prejšnja, a je bila zato živordeče barve in se je tudi vsa lesketala v slogu najdražjega žameta. Nazadnje je skrila še svoje dolge lase pod modro ruto in se zavrtela pred Samom.
„Si ponosen name?" mu je zaklicala in se pognala v njegov objem.
Dišala je po pudru in njene ustnice so bile še bolj vroče pod rdečico šminke, s katero si jih je namazala.
„Tvoja squaw je bogato oblečena".
Samu ta pripomba ni bila povšeči in ona je to opazila. „Nihče ne poreče, da sem Indijanka," je naglo dodala. ..Podobna sem quebeškim Francozinjam, ki se včasih pripeljejo na mejo Ontarija, da obiščejo svojce v bolnici. Znam tudi nekaj francoskih besed, neka Cree me je poučila v njih, in tako ti nikjer ne bom v napoto. Tom me nikamor ni vodil. Sram ga je bilo moje temne polti ..."
„Molči že enkrat o Tomu. Pozabi na vse, kar je bilo. Zdaj si moja in boš moja ostala, dokler boš pridna in dobra."
Sam jo je obračal pred seboj in se dotikal obleke in rute in nogavic, samo da je čutil pod prsti njeno vročico. Hotel je videti, ali je vse kakor izrezano za njeno postavo. Ko je bil gotov z ogledom, je sedel na posteljo in jo pustil, da je stala pred njim kakor kip.
Bila je res lepa. Tudi v obleki in z ruto na glavi in z nylonkami na visokih nogah.
„Zdaj pa natakni še šotne", je ukazal.
Zakaj ima marec enaintrideset dni
Nekega jutra v začetku pomladi je gnal pastir koze na pašo in spotoma srečal Marca.
Pa reče Marec: Dober dan, pastir! Kam ženeš danes koze past?
— Ej, Marec, danes grem na planino.
— Pameten dečko! Tako je prav; srečno hod!! — Pri sebi pa je rekel: - Danes ti jo bom zagodel, lahko se zaneseš name!
Pa se je tistega dne na planini vlil dež, pravi potop.
Toda pastir je skrbno premotril Marčev obraz In ker se mu ni zde! odkrit, je storil prav nasprotno. Zvečer, ko se je vračal do-
Kekčevi zobje
„Kaj pa ste danes imeli za malico, Matej-ka?" sprašuje Aieš.
„Črn kruh, sir in jabolko. Teknilo nam je."
„Pravijo, da taka hrana koristi tudi zobem!" pristavi mama.
„Pa tudi diesno utrjujemo, če grizemo jabolka," doda Aieš.
„Aii je tudi diesna pomembna za zobe?"
„Seveda je! Zdrava diesna ščiti zobe in njihove korenine, da ostanejo močni in odporni pri grizenju in žvečenju."
„Kako pa vemo, da je diesna zdrava?"
„Lepe rožnate barve je in tesno objema vratove zob, da jih varuje."
„Zadnjič, ko sem biia boina in me je pekio v ustih, sem imeia diesno nabreklo, bila je modrikasto rdeča. Ko sem si čistita zobe, je okrog njih krvavelo."
„Vidiš, diesno je treba čistiti in utrjevati, da ne zboli. Boina diesna nam ne more varovati zotb. Lahko smo ob zobe."
„To pa ne bi rada doživela. Rada bi imela iep nasmeh. Brez zob pa se človek ne more lepo gmejati."
„Kako ti pride kaj takega na misel?"
„V šoli smo se pogovarjali o Kekcu."
„Ste se pogovarjali tudi o njegovih zobeh?" nagajivo vpraša Aleš.
„Ne, pač pa o njegovem smehu, o njegovi dobri volji. Bil je pogumen in dober. Vsi so ga imeli radi, ker je rad pomagal. Njegov obraz je bil vedno nasmejan. Med ljudi je prinašal sonce in srečo. Učiteljica je rekla, da je imel Kekec lepe zobe. Kadar se je zasmejal, je bilo to lepo videti. Zato je bil tudi vedno dobre volje."
„To je pa res. Kekec je vedno našel pravo rešitev. S smehom in dobro voljo je zmogel vse."
mov, sreča Marca. — No pastir, kako je bilo danes? ga ogovori Marec.
— Prav dobro. Bi! sem v dolini; prekrasen dan in sonce je pripekalo.
— Zares? Me veseli! je dejal Marec in si medtem grizel ustnico. — Ka pa jutri?
— Jutri se pa vrnem v dolino. Neumen bi bil, če bi pri tem lepem vremenu ravnal drugače. — Res? Prav! Pa zbogom.
In sta se razšla. Namesto da bi šel v dolino, je drugi dan gnal pastir na planino. Marec je spusti! v dolino dež, veter in točo, da je bilo joj! Zvečer pa je poiskal pastirja in mu rekel:
— O, pastir, dober večer! Kako pa je bilo danes?
— Veš, prav dobro. Šel sem na planino, ker sem ime! čudovito lepo vreme. Kakšno nebo! Kakšno sonce!
— Naravnost uživam, pametni pastir! In kam poj deš jutri?
— Jutri grem spet v dolino; zdi se mi, da vidim za planino nekaj temnih oblakov... Ne maram se preveč oddaljiti od doma.
— Prav imaš, tudi jaz bi ti tako svetoval.
Skratka: pastir mu je povedal vselej nasprotno in Marec mu ni mogel do živega.
Prišel pa je konec meseca. Zadnji dan je dejal Marec pastirju: - No, pastir, kako je kaj?
— Dobro. Zdaj je marec minit, na konju sem. Ni se mi treba več bati vremena in lahko spet mirno spim.
-	Pametno govoriš. Kam pa greš jutri?
— Jutri bom šel v dolino; hitreje opravim, pa tud! bolj pri roki mi je.
— Prav! Za zbogom;.
Tedaj je šel Marec hitro k Aprilu in mu rekel: Posodi mi svojo posodo vsaj za en tvoj dan. April se ni pustil preveč prositi in mu jo je res posodil.
In glej, drugo jutro je pastir prignal koze iz staje in šel veselo na pašo v dolino. Mislil je, da mu zdaj v Aprilu ne preti nobena nevarnost več. Toda ko je prišel na mesto, je v trenutku začelo strašno pihati in deževati. Lilo je kot iz škafa, povrhu pa je prišel še veter, sneg in toča. Pastir je komaj priklical koze in jih prignal domov.
Zvečer poišče Marec pastirja, ki je žalosten sedel pri ognju, in mu reče: — O, pastir, dober večer!
-	Dober večer, Marec! - Kako je bilo danes?
— Joj, dragi Marec, nikar ne sprašuj! Danes je bilo naravnost strašno. Slabše ne bi moglo biti niti sredi Januarja! Vreme mi je prav pošteno zagodlo. Vsi peklenščki so se spustili nadme. Samo tega dne sem se naužil dežja in mraza za vse leto. Moje uboge koze!
To je bil tisti dan, ki si ga je Marec izposodil od Aprila. In zato ima odtlej še zmeraj enaintrideset dni.
Prebujenje
Davi $oncf Jflo p%nčM Maže ;e in JecM, pozlatilo,
dolgčas Jasnilo v zapečke, Ja $o panele /rž z Ječali potovale Ha polje,
^oJer z laMinJ Mra^l HtlaJa VMna $ cvetjew gre. ZJaj zJaj ptica MMuica M zaMMla M-M, saj živeli — je resnica — MJo let, Mt 1*0 M-M, in Jenarcev imel vse leto, MUMr ga Mo ima, MliMr M-M presneto/ — M Jonelo pre^ polja.
Če pa nič ne l?o beličev, če M prazen, sal) mosnjič, žvrgolenje imel M ptičev prav vsa^ Ječe^ in Jeglič; zraven cvetje polj in gričev, zraven pomlaJ in prostost, zraven Mjno rast cepičev — neizživljeno mlaJost.
Črtomir Šinkovec
Ko pokrije pozimi snežna odeja dol in breg in se vse rastlinstvo pogrezne v globoko spanje, priča le kak osamljen ptičji glas, da narava ni umrla. Okoli človeških bivališč in po cestah se potikajo beraški vrabci ter iščejo, kje bi bilo kaj za njihove lačne želodce. Večkrat se jim pridružijo čopasti škrjanci, da si v njihovi družbi poiščejo med raznimi odpadki na cesti skromno hrano. Po sadovnjakih in nasadih se spreletavajo sinice in obirajo po drevju jajčeca raznega mrčesa, da se tako za silo preživijo. Spomladi tako glasni ščinkavci so skoraj onemeli in tudi rumenokljuni kos je osamljen, ker se je družica z mladim zarodom preselila vtoplejše kraje. Kaj se je vendar zgodilo s pisanim in glasnim ptičjim zborom, ki je oživljal vso pomlad in poletje gozd in polje? Na jesen je jata za jato odletela prezimovat na toplejši jug.
Ko se zima še ni dokončno poslovila, se že povrne iz Afrike prvi izseljenec škorec. Včasih ga vidimo že v mrzlih februarskih jutrih sedeti na strešnem slemenu, kjer s
povešenimi perutnicami cvrči in naznanja bližnji konec zime. Ogleduje se že za gnezdiščem pod strešnim robnikom, v drevesnem duplu ali v hišici, ki mu jo je naredil človek.
Ko se malo bolj ogreje, se vrnejo preko morja iz tople Afrike v svoja sfara gnezda lastovke, prave znanilke pomladi. Vendar jih
Plašna je ta ptica in nam pride pred oči le po naključju; izdaja se samo s svojim petpedikanjem.
Pozen povratnik z evropskega juga je rjavi srakoper, ki se naseli po grobljah, obraslih s trnatim grmovjem. Ta lepi ptič se sicer hrani največ z žuželkami, vendar pleni tudi negodne mladiče po gnezdih
Ptiči setivci se vračajo
večkrat preseneti pozni mraz, saj pravi ljudski pregovor, da ena lastovka še ne prinese pomladi.
Tudi polje z mlado ozimino oživi že v zgodnjih pomladanskih dneh. Poljski škrjanec, ki je prebil zimo v južni ^vr°Pi' se v krogih dviga visoko pod oblake, da ga je s prostim očesom komaj mogoče zasledovati; le neumorno žvrgolenje izdaja živahnega pevca.
Pozneje se vrne iz Afrike na naša žitna polja fudi prepelica.
malih pevcev, katerih petje prav mojstrsko posnema. Rad nabada na trne žuželke in drugi mrčes.
Ob razsežnejših, z vodnim rastlinjem obraslih vodah se naseli divja raca, ki se na zimo preseli v toplejše južne predele, ko začne naše vode pokrivati led. Rjavi samici dela družbo mnogo lepši, s pisanim perjem odeti samec; kmalu pa bo plavala po vodi s starši družina mladihračk.
V vzhodnih predelih oživlja moč-
virnate travnike dolgonoga bela
štorklja, ki s počasnimi koraki meri močvirnata tia in išče žabe; svojo glavno hrano. Privadila se ja na človeka in če je le mogoče, s' zgradi iz dračja gnezdo kar na strehi, kjer vzgoji po dva mladiča. Prezimovat hodi v daljno južna Afriko.
V pozni pomladi se začne ogla* šati iz naših gozdov kukavica* eden naših najkoristnejših ptičev-Kajti le njen želodec prenese dla* kave gosenice, silne škodljivca gozdnega drevja, ki se jih domala vsi drugi žužkojedi ptiči izogibajo-Jajca podtika v gnezda raznim malim pevcem, ki jim prepušča vzgoja svojega zaroda.
Med najpoznejšimi povratniki ja tudi rumeni kobilar, ki je zelo oprezen ptič, da ga ni lahko videti* pač pa se daleč razlega njegov polni ,siv-kobiv". S kukavico vred že v poletju zapusti naše kraje. P?' nas se zadržuje samo tako dolgo* da so mladiči godni, potem odlet' v toplo osrednjo Afriko in se tako izogne mrzli zimi.


Jacquellne je skočila v čevlje iz kačjega usnja in se zavrtela na visokih petah, kot bi bila na plesu. „Vedno sem si želela čeveljce iz kačje kože! Kako si neki to uganil!"
Sam se je smehljal in molčal. Potem jo je povabil h kosilu. Prinesel je bil s seboj narezka in sadja in steklenico francoskega vina. Hlastno sta jedla, Sam je nalil dva kozarca in trčil z dekletom. „Pij!" je rekel in izpraznil čašo črnine do dna. Bil je srečen, tako srečen, da ni pomnit, kdaj mu je bilo zadnjikrat tako lepo pri srcu. Najbolj je bil vese! Jacque)ininega nepokvarjenega obnašanja z vsemi temi malenkostmi, ki jih ji je bil prinesel.
Sedela je ob njem kot ženska iz kakšnega nočnega bara. Perilo in obleka so pregnali iz nje tisto divjo držo, ki jo je spoznal zjutraj, ko je prvič gledal, kako pričakujoče stoji pred njim, svojim novim ljubimcem.
„Moral boš paziti name!" se je pošalila in ga spet in spet hvaležno poljubila na čelo in na lica. Obnašala se je kot otrok, ki mu daš prve igračke.
Steklenico sta kmalu spraznila do dna.
Dekle je vprašujoče pogledalo Sama.
„Naj se spet slečem?"
„Zakaj neki?"
„Mislila sem si, da morda to hočeš." Nekaj hipov je mirovala, kot bi izbirata naslednje besede, potem je naglo pristavila: ..Zahvalila bi se ti rada za vse te tepe reči. Svojo hvaležnost ti pa lahko izkažem samo brez obleke in brez perila na sebi..
Sam je tonil v zelenini njenih globokih oči. Iznenada mu je šinilo v glavo, kot bi se prebudil iz prijetnega sna, da ji ne sme odreči te čiste želje. Slekel jo je sam. Počasi je odlagal perilo kos po kosu na stol in ni umaknil oči od njenega objema. Snel ji je tudi pas za nogavice, za nylonke pa se ni več zmenil. Odnesel jo je kar tako na posteljo.
Srečna je bingljala z nogami v njegovem varnem naročju. V kratkem padcu na blazino se je razposajeno otresla razpuščenih nogavic.
Zadovoljna sta preživela štiri mesece.
Sam je upeljal Jacqueline v svoj posel, da mu je prodajala sveče v indijanskih naselbinah po predmestjih. Tam sta prodala smo po svečo ali dve naenkrat, toda Sam je vseeno rad zahajat med Indijance, ki so delali na najslabše plačanih gradbiščih v manjših in večjih mestih, ker si je mislil, da so tudi oni potrebni tolažbe, kadar jim umrejo svojci. Jacqueline je celo naročil, da lahko kakšno svečo podari, če vidi, dav njihovih podrtijah ni denarja.
Sam jo je vedno čakal v avtu, kadar je šla v bivališča svojih bratov. Zaupal ji je, kar mu je nekega dne izjavila, da še nikoli ni bila tako srečna kakor v njegovi družbi.
Učil jo je obnašanja v dnevnem življenju, in ona se je naglo učila. O večerih ji je v hotelskih sobah pripovedoval o širnem svetu onstran Atlantika. Kakor je poprej v svoji samoti na potovanjih vedno listal po bibliji, ki ga je čakala v vsaki hotelski sobi, tako je zdaj iz te svoje navade čital svetopisemske zgodbe svoji lep! Indijanki. Mirno je sedela ob njem na postelji in ga zavzeto poslušala kakor šamana, verskega vodnika svojega plemena. Najbolj se je navduševala za čudeže, ker so jo spominjali na legendarna dejanja junakov iz indijanske folklore. Pripadala je skupnosti Midewiwinov, ki so ohranili v svojih obredih starodavne plemenske običaje. Ob Jezusovih zgodbah je vedno znova ponavljala ime Nanna Bijou, velikana, ki je popeljal Ojibwe iz dežele ob Niagarskih slapovih v gozdove na severu Ontarija in Manitobe, kamor jim belci niso mogli takoj slediti.
Poseben vtis je napravila nanjo prilika o ljubeči ženi, ki je nihče v templju ni upa) obsoditi.
„Tisti med vami, ki je brez greha, naj prvi vrže kamen nanjo! — In vsi pismouki in farizej! so zapustili tempelj drug za drugim?" je poudarila Jacqueline. „Šaman in nesrečna žena, ki se je v ljubezni izgubila, sta ostala sama? In on da ji je rekel: Tudi sam te ne obsojam!?... Veš, Sam, tudi jaz ne mislim slabo o tebi. Zenska sem, in izgubljena sem v ljubezni, to je vsa moja zgodba."
Sam je bil dober z njo. Kadar koli sta imela uspešen poslovni teden s svečami, jo je o sobotah popoldne vodil po trgovinah neznanih krajev. Manitobe, od ameriške meje pa tja do zadnje železniške postaje na severu, in včasih tud! daleč na vzhod in na zahod. Najbolj je bila vzhičena v VVinnipegu, ker je prvič videla veliko mesto. Sam jo je vodil kakor otroka iz trgovske hiše v elegantne kavarnice, in iz palač Eaton in Loblawa v razkošno opremljene kinematografe.
Kadar sta se vozila po tem mestu, se je vedno izogibal Mam Streeta. To široko ulico je poznal kot pravo leglo umazanih pivskih salonov in še bolj umazanih indijanskih pijancev in propadlih belih vlačug. Nikoli ni dovolil Jacque-iine, da bi videla, kako se trezne in pijane ženske postavljajo po pločnikih, obloženih z gnilimi odpadki, in nagovarjajo mimoidoče, da bi šli z njimi v hotel za pet dolarjev in večkrat samo za steklenico whiskyja ali zaboj piva. ^ VVinnipeg so se vsako jesen in zimo privalili sezonski delavci iz severa. Denar, ki so si ga prislužili s trdim delom v gozdovih in v rudnikih zlata, so potem v treh, štirih mesecih pognali z winnipeškimi ženskami. Sam je slišal številne zgodbe o glasnih orgijah, ki so si jih prirejali ti nekajtedenski kapitalisti. V prvem letu svojega samevanja v tem velikem mestu si je dodobra ogledal vse tiste zakotne restavracije, kjer pijejo možje žganje iz skodelic za čaj in kjer jih čakajo mlade in stare ženščine v kleti pred stranišči z dvignjenimi krili.	(Dal;? v pr;V?oJn;l
LETOS JESEN) V LJUBLJAN):
Prvenstvo v dviganju uteži
z zanimivimi okvirnimi prireditvami in razstavami
Ljubtjana bo v jeseni prizorišče veiikega športnega dogodka — sve lovnega in evropskega prvenstva v dviganju uteži (SPEDU). V času od 18- do 26. septembra se bodo v Tivoiski dorani v Ljubijani pomeriti med seboj najboijši dvigaici uteži iz ceiega sveta. Vzporedno s to športno prireditvijo pa bodo organizatorji prirediti več kuiturnoumet-"'ških prireditev, ki bodo oiepšaie srečanje najmočnejših atietov na Priviačni razstavi umetniških fotografij in znamk na temo dviganja "teži.
. ^metnike vseh dob in vseh zvrsti
že od nekdaj privlačil človek — ^ 'St, predvsem njegovo telo in gi-anje. Tudi mojstre umetniške fo-°9rafije. Mnogi med njimi so se s Posebnim veseljem posvetili prav mišičastim dvigalcem v boju s tež-'m železom — utežmi. Dviganje oteži je zelo pogosten motiv naj-^sčjih mojstrov umetniške fotogra-'is. To jo tudi spodbudilo organizacijski komite svetovnega in evropskega prvenstva v dviganju ute-Z' (SPEDU 82) v Ljubljani, da bo v Sasu tega srečanja priredil veliko mednarodno razstavo umetniške °tografije na temo dviganja uteži.
. shnično plat zahtevne organizaci-Je je prevzela foto-kino zveza Slovenije.
"Upamo, da bomo zbrali približka 300 najboljših črno-belih in ,arvnih fotografij in kolekcije s po jadrni slikami formata 40x60, najame dosežke z vseh petih celin, osebna strokovna žirija, ki jo bo-a° sestavljali mojstri umetniške fo-jagrafije in člani organizacijskega komiteja, strokovnjaki za dviganje
uteži, bo ocenila najboljše prispevke in jih nagradila - kakopak - s kolajnami SPEDU '82", je o razstavi povedal član propagandne
komisije, kandidat za mojstra fotografije Niko Mušič, ki se je posebej zavzel za razstavo umetniške fotografije o dvigalcih uteži.
Na račun bodo v dneh „SPEDU '82" prišli tudi ljubitelji filatelije, saj so izbrani umetniki v številnih državah sveta doslej uporabili lik dvigalca uteži na več kot 145 znamkah. 30. julija letos bo izšla priložnostna jugoslovanska znamka s to te-
matiko (za 8 din), ki bo posvečena „SPEDU '82", z drugima dvema športnima znamkama, ki bosta letos izšli, pa bodo počastili še svetovno kajakaško prvenstvo v Beogradu in svetovni pokal v gimnastiki v Zagrebu. Te znamke in seveda veliko drugih s temo dviganja uteži bodo na ogled na filatelistični razstavi, ki jo bo v dneh „SPEDU '82" priredil organizacijski komite z roko v roki s filatelističnim društvom „27. april" in filatelistično zvezo Slovenije. Tematski razstavi bodo dodali še znamke na temo šport in rekreacija in predstavili najlepše zbirke znamk o Titu in Jugoslaviji.
„Hkrati pripravljamo tudi anaio-gično razglednico, na kateri bo motiv z znamko, ki bo izšla v počastitev SPEDU '82", je povedal član propagandne komisije „SPE-DU '82", predsednik filatelističnega društva „27. april" in sekretar FZS Ivan Jakič.
Za obe razstavi prizadevni organizatorji še iščejo najustreznejši razstavni prostor; ponuja se jih kar več, toda prejkone bo obveljal predlog predsednika skupščine mesta Ljubljane dr. Marjana Rožiča: razstavi bosta skoro gotovo v avli Magistrata, v čudovitem ambientu mestne hiše republiškega središča, torej mesta, ki bo septembra letos gostilo najmočnejše atlete na svetu.

R A D i O — TELEV!Z!JA

_________ A V S T R t J A 1
PETEK, 24. !.: 9.00 Poročila
—	9.05 Za predšolske otroke
—	9.30 Ruščina — 10.00 Gost 'smensa Holzmeistra — 10.30 Moja teta
** tvoja teta — 11.55 Živalske zgodbe — 1S Dokumenti o raziskovanju možganov ^ 13.00 Uredništvo — 17.00 Za predšoiske ^"'oke _ i? 25 Wombeii — 17.30 Matt in 9nny _ 17 55 otrokom za lahko noč —
. Panoptikum — 18.30 Mi — 19.00 Slike 'i Avstrije — 19.30 čas v stiki — 20.15 Stari ^ 21.20 Oddaja s Fritzom Muiiarjem — 22.05 e*<!ama in šport — hokej Avstrija : Švica 0 00 Poročita.
SOBOTA, 27.	9.00 Poročita — 9.05 An-
^ščina — 9.35 Francoščina — 10.05 Ru-
—	10 35 Mi — 11.05 Roke kvišku, moj-^ Pride — 11.25 Zgodovina fotografije — SS Nočni studio — 15.00 Uredništvo — 40 Kovček gospoda O. F. — 17.00 Mati
^aj Grisu — 17.25 Wombeti — 17.30 Pasje Sodbe — 17.55 otrokom za tahko noč — ^ 00 Dva krat sedem — 18.25 Dober večer soboto žeti Heinz Conrads — 19.00 Stike * Avstrije in Južne Tirotske — 19.30 čas v . '*<' in šport — 20.15 Zabavna oddaja iz t^igshafna — 22.05 šport — hokej Av-rijo : Norveška — 23.35 Poročita.
"EDEUA, 28.	11.00 Ura tiska — 12.00
Pfašanja — 15.20 Zaboj smodnika in dia-_Ohti — 1645 Nj)s Hotgersson — 17.10 Gi-""je j. — 17.40 Hetmi — 17.45 Ktub *"!orjev — 18.30 Mi — 19.00 Stike iz Av-./'js — 19.30 čas v stiki in šport — 20.16
—	22.40 šport — 22.55 Poročita. PONEDELJEK, 29. 3.: 9.00 Poročita — 9.05 ^ Predšoiske otroke — 9.50 Prosim k mizi
.	10.00 tvana, devica Orteanska — 10.30
p^vček gospoda O. F. — 11.45 Ferdinand -^'sche — 12.10 Ni tahko biti pingvin — 00 Uredništvo — 17.00 Za predšoiske 'oke — 17 25 Pogtej točno — 17.30 Stike zemtje — 17.55 Otrokom za tahko noč 18.00 Konjske zgodbe — 18.30 Mi — 19.00 p"<e 'z Avstrije — 19.30 čas v stiki — 20.15 J^edetjski šport — 21.00 „Kje sem?" — Kaz & Co. — 21.50 šport — 22.20 Poro-
*OREK, 50.	9.00 Poročita — 9.05 Za
iJ^Sotske otroke — 9.30 Angteščina — Gniota in prostor — 10.30 šampion — S Možje brez živcev — 12.15 Ktub se-^'°'jev — i; 00 Uredništvo — 17.00 Za pred-ske	_ 17 25 Oddaja z miško —
S Otrokom za lahko noč — 18.00 Popaj, ^'har brez strahu in ptemstva — 18.30 Mi ^ I? 00 Stike iz Avstrije — 19.30 Čas v stiki 20.15 Prizma — 21.00 Liliom — 23.30 Postila.
^SttEOA, M. !.: 7.C0 Poročila — 9.05 Odda-^	* miško — 9.35 Francoščina — 10.05 To
^ ^'ence — 10.35 Bel ami — 12.15 Prizma ^ H 00 Uredništvo — 17.00 Žalostni kralj 17.30 Viki — 17.55 Otrokom za lahko noč
—	18.00 Policijska inšpekcija 1 — 18.30 Mi
—	19.00 Slike iz Avstrije in lužne Tirolske —
19.30	Čas v sliki — 20.15 Poroka po italijansko — 21.50 Zrcalne slike — 22.05 Poročila.
ČETRTEK, 1. 4.: 9.00 Poročila — 9.05 Za predšolske otroke — 9.30 Dežela in ljudje
—	10.00 Slika Jezusa nazareškega v zgodovini in sedanjosti — 10.15 Predmetni pouk: proizvodnja eiektričnega toka — 10.50 Poroka po italijansko — 12.10 Color classics
—	12.15 A la carte — 13.00 Uredništvo — 17.00 Za predšoiske otroke — 17.25 Pogiej točno — 17.50 Neverjetne pustolovščine Le-mija Gulliverja — 17.50 Super miš Oskar —
17.55 Otrokom za iahko noč — 18.00 TV kuhinja — 18.30 Mi — 19.00 Slike iz Avstrije
—	19.30 čas v sliki — 20.15 Godalni kvartet
—	21.00 Tako igram več oseb kar čisto sam — 22.00 TV igra — 22.30 šport — 23.20 Poročila.
H		AVSTRtJA 2
a		PETEK, 26. 5.: 17.30 Retorična komunikacija — 18.00 Ga-
terija — 18.50 Brez nagobčnika — 19.30 čas v sliki — 20.15 Veiika pustolovščina Himalaja — 21.00 Fascinirano
Le konvencije same
še ne odpravijo diskriminacije
Ob tetoinjem dnevu žena, ki smo ga obhajati v začetku tega meseca, se je na Dunaju sestaia komisija Združenih narodov za poiožaj žensk. Namen tega sestanka je bit, da bi pregiedati, kako se je v zadnjih petih ietih uresničevat program akcij, ki ga je za desetietje žensk [1976-198$) sprejeta konferenca ZN o mednarodnem tetu žensk v Ciudad Mezicu.
Ugotovitve, ki so jih navajate udeieženke dunajskega sestanka, so naravnost porazne. Res je, da je že 3Z držav ratificirato konvencijo o odpravtjanju vseh obtik diskriminacije žensk in da je konvencija v vetjavi že od tonskega septembra. Toda program akcij, ki naj bi okrepit mednarodno sodeiovanje za uresničitev ciijev desettetja žensk — enkopravnost, razvoj in mir — je ostat v gtavnem na papirju.
O tej bridki resnici govorijo predvsem podatki iz držav v razvoju, ki smo jih takorekoč že vajeni, pa naj so še tako pretresijivi. Primer: Vsako minuto se na svetu rodi povprečno 734 otrok, od tega 136 v Aziji, 41 v Afriki, 73 v Latinski Ameriki in 34 v drugih predetih sveta; 73 teh otrok umrje še pred prvim rojstnim dnem, vsak četrti otrok v državah v razvoju umrje, ne da bi dočakat pet tet; večina teh otrok umrje zaradi takote, sto tisoč tistih, ki preživijo ktjub podhranjenosti, pa ostepi zaradi pomanjkanja vitamina A v prehrani.
Ti groztjivi podatki opozarjajo ne te na žatostno usodo otrok v razvijajočem se svetu in na prepad med razvitim in nerazvitim svetom, marveč obenem tudi na skrajno zapostavtjen poiožaj žensk v teh deiih sveta. V ta okvir sodijo tudi vesti o nemogočih živtjenjskih razmerah sto tisočev in ceio mitijonov žensk med begunci v Aziji in na Biižnjem vzhodu.
Ktjub temu pa smo se — kakor že rečeno — na tako resnico boij aii manj ..navaditi". Vendar ta ..navada" ni samo izraz dotočene brezbrižnosti in otopeiosti — za razmere v daijnih dežeiah se vse premato zanimamo tudi zaradi tega, ker imamo sami dovotj probiemov. Tudi v razvitem deiu sveta je poiožaj žensk vse prej kot zadovotjiv ter ob visoki stopnji gospodarskega razvoja in biaginje še posebno bode v oči zapostavtjanje in spiošno raztikovanje žensk.
V tuči takih dejstev so udeteženke dunajskega sestanka ugotovite, da se potožaj žensk v zadnjih tetih ni kaj prida izbotjšat, narobe, predsodki do žensk na detovnih mestih so se četo okrepiti, kar vetja ziasti za razvite države, tn izrazite so dvom, da se bo potožaj žensk v btižnji bodočnosti izbotjšat, kajti: konvencija sama ne pomeni dosti, če okotje ni dovotj osveščeno. Torej je najprej treba spremeniti odnos do žensk in uveijaviti reforme v posameznih državah, se pravi na kraju samem, kjer prihaja do diskriminacije.
ZYUG0T0URS0M (3.,^
Z ietaiom z letališča Ljubljana od maja do oktobra (prevoz iz Celovca do letališča in nazaj vključen)
tedensko
v Srednjo Dalmacijo, Južno Dalmacijo in Črno goro H. Amfora/Hvar	7	dni	polpenzion soba kop WC bk od S	2.985.—
H. Neptun/Dubrovnik	7 dni	polpenzion soba tuš WC od S	2.599.—
H. Bellevue/Budva	7 dni	polpenzion soba tuš WC bk od S	2.750.—
pogled na morje
1 4-dnevno
Ciper
Otok Kos
Kreta
Rodos
Glifada (Atene)
14 dni apartman	od S 5.730.—
14 dni	tuš WC	bk polpenzion od	S	7.230.—
14 dni	tuš WC	noč/zaj	od	S	5.313.—
14 dni	tuš WC	noč/zaj	od	S	4.740.—
14 dni	tuš WC	noč/zaj	od	S	5.720.—'
popust za otroke od 10—30 %
Vse informacije in knjiženje:	YUGOTOURS CELOVEC, Pfarrptatz S/2
teteion 0 42 22 / 80 $ 63, 80 $ 64
odkrivanje — 21.20 Politika v petek — deset pred deseto — 22.20 Veliko belo upanje — 0.00 Poročila.
SOBOTA, 27.	14.55 Trailer — 17.20 Pri-
mer za ljudskega odvetnika? — 17.45 Kdo me hoče? — 18.00 Nogomet — 18.50 Siegfried — 19.55 Poročila — 21.45 Karl Lobi v pogovoru s Kurtom Pahienom — 25.05 Kriminalka — 0.50 Poročila.
NEDEUA, 28. !.: 15.00 šport — 17.00 Velika pustolovščina Himalaja — 17.45 Jethro Tuli — 18.30 Okay — 19.50 čas v sliki —
19.50	Tedenski pregled — 20.15 šampion —
21.50	Obračun — 22.55 Poročita.
PONEDEUEK, 29. !.: 18.00 Perspektive —
18.50	Prebujajoča se dežela — 19.30 čas v sliki — 20.15 Draga družina — 21.00 „Kje sem?" — 21.05 Po Holocaustu Kambodže —
21.50	Deset pred deseto — 22.20 Sviieni čevelj — 23.45 Poročila.
TOREK, 50. 3.: 17.45 Stika Nazareta v zgodovini in sedanjosti — 18.00 Orientacija —
18.30	Prebujajoča dežeia — 19.15 Jakob in Elizabeta — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Kaj sem jaz? — 21.05 Dallas — 21.50 Deset pred deseto — 22.20 Klub 2 in poročila.
SREDA, 51. 5.: 14.45 Iz parlamenta — 18.00 Dežeia in ljudje — 18.30 Prebujajoča dežela — 19.15 Jakob in Elizabeta — 19.30 čas v sliki — 20.15 Stvaritev — 22.50 Deset pred deseto — 23.00 Umetnija — 0.00 Poročila.
ČETRTEK, 1. 4.: 14.15 Iz parlamenta — 17.50 Svet otroške in mladinske knjige — 18.00 Po Avstriji — 18.30 Prebujajoča dežeia — 19.15 Jakob in Elizabeta — 19.30 čas v sliki — 20.15 Od nekdaj do danes — 21.50 Deset pred deseto — 22.20 Kiub 2 in poročila.
ORF - KOROŠK! RAD!0 SLOVENSKE ODDAJE
PETEK, 26.	14.10 Koroški obzornik —
Zabavna gtasba — Spominjamo se.
SOBOTA, 27. 5.: 9.00 Od pesmi do pesmi
—	od srca do srca.
NEDELJA, 28. 5.: 7.05 Duhovna mise) — Naj pesmica naša dariio vam bo.
PONEDELJEK, 29. 5.: 14.10 Koroški obzornik — iz ijudstva za ijudstvo — 16.00 S. Struger: Pesem ga je rešita (Siov. šotska rad. oddaja za šoiarje od 1.—8. šoiske stopnje).
TOREK, 50. 5.: 9.30 Land an der Drau — Dežeia ob Dravi — 14.10 Koroški obzornik
—	Kako danes živeti? (5) — Otroci, posiu-šajte!
SREDA, 51. 5.: 14.10 Koroški obzornik — Za oddih in premišijevanje.
ČETRTEK, 1. 4.: 14.10 Koroški obzornik — Gtasbeni mojstri.
Oj		JUGOSLAVIJA
H		PETEK, 26.	8.50 TV v šoii — 10.00 Poročiia — 10.55 Mont
Genevre: Siatom za moške,
Naše 16. srečanje — 21.35 Zrcaio tedna —
21.50	Pianet opic, ameriški fitm — 23.40 Poročita.
NEDELJA, 28. 5.: 7.55 Poročita — 8.00 Vroči veter, humoristična serija — 9.00 Živ žav, otroška matineja — 9.55 Pianica: Smučarski skoki - 90 m, prenos — 12.45 Kažipot — 13.05 Poročiia — 14.55 ROŽ — PODJUNA — ULJA, posnetek prireditve — 16.30 Prisiuh-nimo tišini, oddaja TV Koper za stušno prizadete — 17.00 625 — 17.30 športna poročiia — 17.45 Metež, jugosiovanski fiim —
19.10	Risanka — 19.20 Cik cak — 19.22 TV in radio nocoj — 19.24 Zrno do zrna — 19.30 Dnevnik — 19.55 Vreme — 20.00 Nepokorje-no mesto, nanizanka — 21.30 športni pre-gied — 22.15 Poročita.
PONEDELJEK, 29. 5.: 8.45 TV v šoii — 10.00 Poročiia — 10.05 TV v šoii — 16.05 Kmetijska oddaja TV Sarajevo — 17.05 Poročiia —
17.10	Mesta: G!asgow, angieško kanadska serija — 18.00 Družbena samozaščita: Ra-dioioško-bioioška kemična zaščita — 18.20 V gostinski šoii — 18.30 Obzornik — 18.45 V dežeti ziatega runa, dokumentarna oddaja
—	19.15 Risanka — 19.20 Cik cak — 19.24 TV in radio nocoj — 19.26 Zrno do zrna — 19.30 Dnevnik — 19.55 Vreme — 20.00 Pastirji iz Tušetije, gruzinska nadaijevanka — 21.10 Nagrajenci, gruzinska giasbena oddaja —
21.50	V znamenju.
TOREK, 50. 5.: 9.00 TV v šoii — 10.00 Poročiia — 10.05 TV v šoii — 15.45 šoiska TV — 17.15 Poročiia — 17.20 Siovenske ijudske pravijice — 17.35 Z osmimi notami okoii sveta: Miekarice — 18.00 Pustoiovščina, otroška serija — 18.30 Obzornik — 18.45 Mostovi-Hidak, oddaja za madžarsko narodnostno skupnost — 19.00 Knjiga — 19.15 Risanka — 19.20 Cik cak — 19.24 TV in radio nocoj — 19.26 Zrno do zrna — 19.30 Dnevnik
—	19.55 Vreme — 20.00 Aktuatno — 20.45 Pastirji iz Tušetije, gruzinska nadaijevanka
—	21.50 V znamenju.
SREDA, 51. 5.: 9.00 TV v šoii — 10.00 Poročiia — 10.05 TV v šoii — 17.30 Poročiia — 17.35 Ciciban, dober dan — 17.50 Družina Smoia, madžarska risana serija — 18.15 Pozdravtjena, Makedonija — 18.30 Obzornik
—	18.45 Gaierija opernih značajev: Čudaki
—	19.05 Risanka — 19.20 Cik cak — 19.24 TV in radio nocoj — 19.26 Zrno do zrna — 19.30 Dnevnik — 19.55 Vreme — 20.00 Fiim tedna: Povejte ji, da jo ijubim, francoski fiim — 21.40 V znamenju.
ČETRTEK, 1. 4.: 8.55 TV v šoii — 10.00 Poročita — 10.05 TV v šoii — 15.30 šoiska TV
—	17.00 Poročita — 17.05 Miadi virtuozi —
17.30	Kuhinja pri vioiinskem kijuču: Grad, gradič — 18.00 Mozaik kratkega fiima —
18.30	Obzornik — 18.45 Pogorje Yandgang, dokumentarna oddaja — 19.05 Risanka — 19.20 Cik cak — 19.24 TV in radio nocoj — 19.26 Zrno do zrna — 19.30 Dnevnik — 19.55 Vreme — 20.00 Studio 2 — 21.30 Picasso — siikarjev dnevnik — 22.30 V znamenju.
Siovensko prosvetno društvo Radiše vabi na
prenos 1. teka — 13.25 Mont Genevre: Sia-iom za moške, prenos 2. teka — 16.15 Sia-iom za moške, posnetek iz Mont Genevra
—	17.25 Poročita — 17.30 Kaj je novega na podstrešju, otroška serija — 18.00 Čez tri gore: Kvintet Savski vat — 18.30 Obzornik
—	18.45 Pred izbiro pokiica: Pokiici v rudarstvu — 19.10 Risanka — 19.20 Cik cak — 19.24 TV in radio nocoj — 19.26 Zrno do zrna — 19.30 Dnevnik — 19.55 Vreme — 20.00 SKAG, ameriška nadaijevanka — 21.25 Ne prezrite — 21.40 Ti dnevi, ta teta, dokumentarna serija — 22.25 Spremijajmo — so-deiujmo, športna oddaja — 22.35 Nočni kino: Marjetice, češki fiim — 23.45 Poročiia.
SOBOTA, 27.	8.15 Poročiia — 8.20 Cici-
ban, dober dan: Po iovčevih stopinjah — 8.35 Gtasba za cicibane: Pedenjped — 8.50 Kuhinja pri vioiinskem kijuču: Janezek in fižoiovka — 9.20 Kaj je novega na podstrešju, otroška serija — 9.50 Pustoiovščina, otroška serija — 10.20 Za zdravo živ-ijenje — 10.30 Otrok in igra: Kupujemo igrače — 10.55 Montgenevre: Staiom za ženske, prenos 1. teka — 12.00 Mesta: Chicago, angieško kanadska serija — 12.50 Dokumentarna oddaja — 13.25 Montgenevre: Staiom za ženske, prenos 2. teka — 15.05 Poročita — 15.10 Nogomet TETEKS : CZ, prenos — 17.00 P3 v košarki — 18.30 Naš kraj — 18.45 Reportaža s smučarskih skokov v Pianici — 19.05 Ziata ptica: Martin Krpan — 19.10 Risanka — 19.20 Cik cak — 19.24 TV in radio nocoj — 19.26 Zrno do zrna — 19.30 Dnevnik — 19.55 Vreme — 20.00
PEVSK! KONCERT
v sob. 3. oprita [bi! preiožen) 1982 ob 20. uri v kuiturnem domu na Radišah. Nastopa moški komorni zbor KUD „Stane Žagar" iz Krope pod vodstvom prot. Egija Gašperšiča. Na sporedu so siovenske narodne in umetne pesmi ter pesmi drugih narodov.
Siovensko prosvetno društvo „Srce" v Dobrii vasi vabi na igro DOMEN
v nedeijo 28. marca 1982 ob 14.30 uri v kuiturnem domu v Dobrii vasi. igrajo domači igraici.
Režija: Franci Podrečnik
VESTNIK
Izdajatelj in založnik: Zveza sioven-skih organizacij na Koroškem, 9020 Celovec, Gasometergasse 10 Uredništvo: 9020 Celovec, St. Rup-rechtersIraBe 19/!V, tei. 0 42 22/84 9 24, teleks 42084 sindok a Uprava: 9020 Cetovec, Gasometergasse 10, tel. 0 42 22/82 5 SO Tisk: Založniška In tiskarska družba z o. j. Drava, Celovec-Borovije
- ŠPORTNI VESTNIK - ŠPORTNI VESTNIK -
Aipsko smučanje - uspeh Križaja
Befgkamemd
SUBARU 1800 4WD Kombi 1800 ccm, 82 PS(60kW) Normaibenzin, wie jeder SUBARU.
SUBARU 4WD. Bas A!!rod- ABweMw-AvWo.
Erster und einziger PKW mit Allrad-Uberlegenheit.
SUBARU
/Ar	ewor!er zur /^oA^aArr.
AUTOHAUS TREFF
KLAGENFURT, ViHacher Ring 59, Tetefon 04222 - 85251. VVerkstatte und Ersatzteiie: Vitlacher StraBe 141, Telefon 04222 -22281 -0
PRtRED!TVE
Slovensko prosvetno društvo „Zarja" v Železni Kapli priredi in vabi na igro
MLADOST PRED SODIŠČEM
(Nizozemska drama v dveh dejanjih — razprava pred sodiščem za miadoietnike)
Avtor: Hans Tiemayex
Prevod: Branko Gombač — Režija: Poidej Zunder v petek 26. marca 1982 ob 20. uri v farni dvorani v Žeiezni Kapii.
Prisrčno vabljen)!
Odbor
ZVEZA SLOVENSKE MLADINE
vabi prijateije sodobnega jazza
v soboto 3. aprila 1982 ob 20. uri
v diskoteko „Happy night" (pri Rutarju) kjer bo nastopil vrhunski ansambel
Andrej Arnol s svojim sekstetom
Igrajo:
Andrej Arnol (saksofon), Silvo Stingl (piano), Ladislav Rebrek (bas), Ratko Divjak (toikaia), Miian Ferlež (kitara) in Peter Ugrin (trobenta).
Tekmovalna sezona za svetovni pokal se nagiba h kraju. Čeprav je svetovni pokal za skupne discipline že osvojil Amerikanec Phil Mahre s 304,2 točke, gre še vedno za osvojitev svetovnenga pokala v posameznih disciplinah — v slalomu in veleslalomu.
Prejšnji konec tedna je prizorišče tekmovanj za svetovni pokal bila Kranjska gora, ki je tako po organizaciji kot napetosti najbolj uspela športna prireditev v tej sezoni, saj je, kar zadeva obisk, celo presegla prizorišče svetovnega prvenstva v Schlad-mingu, saj je obe tekmi skupno obiskalo več kot 50.000 ljudi, kar v zgodovini tekmovanja za svetovni pokal menda še ne pomnijo. Tekma na Vitrancu pa je bila tudi sicer izredno napeta; Phil Mahru je uspelo dobiti prvo zmago v veleslalomu v
tej sezoni, medtem ko je njegov brat Steve popolnoma razočaral. Smolo je imel tudi Ingemar Stenmark, ki je v prvi vožnji padel in dosegel le 24. mesto in zato v drugem teku ni nastopil. Odlično so se odrezali Avstrijci, saj je Enn zasedel drugo, Orlain-sky 5., Ortner pa 9. mesto. Jugoslovani so zasedli sledeča mesta: 12. Franko, 13. Križaj in 15. Kuralt.
Sobotni sialom pa je stal v znamenju Bojana Križaja. Slednji je v napetem dvoboju s Stenmarkom dosegel prvo zmago v svetovnem pokalu v tej sezoni in tako postal junak Vi-tranca. 2. mesto je zasedel Stenmark, 3. Gruber, ki je s tem tudi z ostalimi Avstrijci dosegel v Kranjski gori svojo najboljšo uvrstitev v tej sezoni, saj je Orlainsky zasedel 8., Ortner 9., Gstrein pa 11. mesto. Phil Mahre je izpadel že po prvem teku, brat Steve pa zaradi slabe uvrstitve drugič ni več nastopil. S tem pa je odločitev v posameznih disciplinah za svetovni pokal ostala odprta do zadnjih tekem, ki bodo v Italiji.
PLANICA
PRIZORIŠČE FINALA V SMUČARSKIH SKOKIH
Jutri in pojutrišnjem bo Planica
Loče ob Baškem jezeru
Začetkom marca smo pokopali na loškem pokopališču Apolonijo Kovačič. Pokojna je dosegla visoko starost 87 let. Njena življenjska pot je bila trda in bridka. Kot mati treh nezakonskih otrok je imela dosti skrbi in razočaranj. Družino je preživljala kot dninarica pri kmetih. Dolga leta je stanovala v starem mlinu v pečniškem logu, v neposredni bližini Baškega jezera in to tudi še, ko so njeni otroci odrasli in se poročili. Ostala je sama sredi loga. Kmalu nato se je preselila v bližnje Loče, od tam pa je odšla v dom ostarelih v Bistrico v Dravski dolini (Feistritz a. d. Drau), kjer je, brez obiskov svojcev in zagrenjena, živela več let. Zadnje tedne je ležala v bolnici v Spittalu ob Dravi, kjer jo je smrt rešila bednega življenja. Sama je še poskrbela (vplačevala) za grob v domačem kraju. Vsaj ta želja se ji je izpolnila, da sedaj v zemlji domači njeno truplo leži. Gospod župnik Jakob Škofič ji je lepo spregovorit vslovo.
Pokojna „Loni" naj se v domači zemlji spočije življenjskih muk.
prizorišče zaključnega, tekmovanja za svetovni pokal v smučarskih skokih. Tudi v tej disciplini izid še ni odločen, čeprav za malenkost vodi Avstrijec Armin Kogler, bo zmagovalec za to sezono znan šele po planiškem tekmovanju. Zato prireditelji pričakujejo napeto borbo, prav tako tudi veliko množico obiskovalcev. V soboto bo tekmovanje na 70-meterski, v nedeljo pa na 90-meterski skakalnici. Tekmovanje na skakalnicah pod Pon-cami bo brez dvoma prav tako napet zaključek skakalne sezone, saj so se za start prijavili vsi najboljši skakalci na svetu kot so Kogler, Nykanen, Bu-lau, Ruud in drugi.
Viii. SEMiNAR ZA ZAMEJSKE ŠPORTNE DELAVCE V soboto 20. in nedeljo 21. marca so se v Trstu sestali funkcionarji za-
mejskih slovenskih športnih organizacij — Zveze slovenskik športnih društev Italije (ZSŠDI) in Slovenske športne zveze na Koroškem. Namen teh vsakoletnih seminarjev — letošnji je osmi — je informirati člane, odbornike in funkcionarje športnih društev o raznih (novih) strokovnih, organizacijskih in narodnopolitičnih vidikih slovenskega športa v zamejstvu.
Slaba udeležba s strani Korošcev — bilo jih je samo pet — pa tudi dejstvo, da so za kraj seminarja izbrali Trst, sta bila prav gotovo vzrok, da se je tematika predavanj in diskusij izčrpala predvsem v problemih italijanskih slovenskih športnih društev. Predsednik ZSŠDI dr. Odo Kalan je v svojem predavanju „Na-rodnostni trenutek pri vodenju slovenskega športnega društva" pona-kazal probleme, ki se porodijo, kadar postanejo pripadniki večinskega naroda člani slovenskega športnega
V torek 23. marca je obhajala svoj 50. življenjski jubilej Ana Umek iz Škofič. Poznamo jo kot zvesto in aktivno sodelavko našega Slovenskega prosvetnega društva ..Edinost". Pogostokrat smo jo videli in občudovali kot odlično igralko in pevko, tako v domačem društvenem kot tudi cerkvenem zboru. Slavljenka pa se ne udejstvuje samo na kulturnem področju, marveč se zanima tudi za občinsko politiko — na zadnjih občinskih volitvah je kandidirala kot edina ženska v okviru Enotne liste Škofiče. Upamo, da nam bo tudi v bodoče pomagala, tako na kulturnem kot na komunalno političnem področju.
Ani čestitamo z željo, da bi bila še nadalje tako aktivna in zvesta svojemu narodu ter zdrava in podjetna kot je bila do sedaj.
številnim čestitkam se pridružuje tudi uredništvo Slovenskega vestnika.
#
Pred kratkim je občina Škofiče vabila vsa društva na razgovor, v okviru katerega so se pogovorili oziroma določili terminski koledar prireditev za turiste v letu 1982.
Razveseljivo je predvsem, da bo Slovensko prosvetno društvo „Edi-nost" v letošnji turistični sezoni imelo kar tri nastope in sicer 3. julija pri Oželnu na Suhi ter 17. julija in 11. avgusta pri Burgerju v Ško-
društva. To se pogostokrat zgodi, ker Slovencem v zamejstvu manjkajo športni kadri. Posledica takega razvoja je, tako trdi dr. Kalan, asimilacija — raznarodovanje! Pogovorni jezik v društvu postane zaradi člana večinskega naroda pogovorni jezik večinskega naroda. Ta kritična ugotovitev je takoj sprožila živahno diskusijo. Zastopnik Športnega društva Pliberk Polde Cvelf je poudaril, da na Koroškem kljub temu skušamo za sodelovanje v društvih pridobiti tudi take, ki se ne pojmujejo za Slovence, čeprav so slovenskega pokolenja. Mnogim se namreč šele ob delovanju v slovenskem društvu odprejo oči — postanejo tako rekoč zavedni, je razložil Cvelf to obratno asimilacijo. Sledilo je predavanje o finančnih in davčnih problemih društev v Italiji. Nedeljo dopoldan sta predavala Zoran Naprudnik in prof. Ivan Peterlin o organizaciji večjih prireditev in o liku „managerja" in drugih važnih funkcijah v društvih.
Ob koncu so organizatorji še poudarili, da po njihovi zamisli seminar ni povsem uspel, ker udeležba ni bila zadovoljiva. Obenem so poudarili, da zastavljajo teme predavanj društva sama in da torej ni razumljivo, da nekatera društva niso poslala svojih zastopnikov. Za naslednji seminar pa smo se zmenili, da bo na Koroškem.
NOGOMET
AVSTRiJA : MADŽARSKA 3:2
Nogometna tekma Avstrija - Madžarska v Budimpešti se je po izredno napeti in razburljivi igri končala z rezultatom 3:2. Avstrija je vodila že 3:0, vendar so se Madžari spet ujeli in dosegli 2 gola. Vsekakor je bila to prva zmaga Avstrije v Budimpešti po 21 letih.
SVETOVNO PRVENSTVO
V HOKEJU (SKUPiNA B)
Izid hokejske igre med Avstrijo in Poljsko z rezultatom 6:5 za Avstrijo je bil prava senzacija. S to zmago si je Avstrija zasigurala da ostane v skupini B. Najboljši Avstrijec v tej igri je bil Konig, ki je dosegel kar 3 zadetke.
Favorit za svetovnega prvaka skupine B je NDR, ki je do sedaj premagala vse nasprotnike.
fičah. Seveda so vabljeni tudi domačini iz bližnje in daljnje okolice, da se udeležijo teh prireditev, ki hkrati služijo informaciji tujih gostov, ki so pri nas na letovanju, da živita in kulturno delujeta dva naroda na Koroškem.
SPD „Edino:t" v Štebnu vabi na predavanje
NEKDANJE LJUDSKO VEROVANJE KOT OSNOVA ZA LJUDSKE OBiČAJE v petek 26. marca ob Z0. uri pri Šoi-tarju v Giobasnici.
Predava: dr. Pavie Zabiatnik
ROŽ, PODJUNA, ZiLA barvni video-fiim „Koro!kih kuiturnih dnevovvLjubijani"
Prirediteij: KD „Peter Markovič" v Roieku
Kraj: pri Ko:i na Ravnah Ca:: :ob. 27. marca 1982 ob 19.30 uri Za uvod prikaz umetniikega deia Petra Markoviča : pomočjo diapozitivov.
Katoiiiki dom prosvete SODAUTAS vTinjah
^ V soboto 27. marca 1982, od 9. da 17. ure, tečaj za spretne roke: Orna* mentika z raznimi vozii Voditeijica: Sr. Lucija Kiemenjak
Siovensko prosvetno druMvo „Sentjani* v Šentjanžu vabi na iutkovno predstava RiNOA, RiNOA, RAJA v soboto, dne 3. apriia 1982 ob 16.3<t uri v tarovžu v Šentjanžu.
Gostuje iutkovna skupina KPD Smihei-
OKRAJNA PiSARNA PLiBERK
Na pobudo krajevnih dejavnikov in Krajevnega odbora ZSO bo pisarna odsiej zasedena vsako drugo soboto od 9. do 12. ure.
V soboto 3. apriia 1982 bo v pisarni dr. Miran Zvvitter, kr se bo posveti) pravnim vprašanjem.
Menjava denarja
Stanje v četrtek 25. marca 1982
Za 100 dinarjev dobite	29.00	šil-
Za 100 dinarjev plačate	34.00	šil-
Za 100 iir dobite	1.25	šil-
Za 100 iir plačate	1.34	š''-
Za 100 mark dobite	693.50	šf-
Za 100 mark plačate	709.80	9''-
Putpače pri Šentiiju
Prejšnji petek smo se za vedno poslovili od Johane Kobenčič pd. Lebnove mame iz Pulpač. Po kratki bolezni in kljub zdravniški pomoči ter prizadevanjem svojcev, pljučnice ni prebolela. Umrla je v 81. letu starosti. Lebnovo mamo smo poznali kot ženo značaja in s tem zavedno pripadnico naše narodne skupnosti. Hčerka Mici z možem in otroci ter vnuki jo bodo težko pogrešali, saj je med njimi vladalo harmonično družinsko življenje, po načelu vsi za enega eden za vse. Življenje pokojne Lebnove mame ni bilo vedno z rožicami postlano — med vojno so ji umrli starši in pogorelo je še gospodarsko poslopje. Sama s hčerko pa seveda ni bila v stanju, da bi se rešila težav, ki jih ni bilo malo pri Lebnovih. Vse to pa se je bistveno spremenilo, ko se je po vojni Pavel Sima, pd. Kobanov Pavlej poročil s hčerko Micijo. Oba izredno pridna sta Se lotila obnovitve Lebnove domačije (novo gospodarsko poslopje, nova hiša) in tako ustvarila temelj za uspešno
gospodarjenje pri Lebnu. Za Lebnovo mamo so bile težave pri kraju. Živela je v novi hiši in pridno pomagala, kjerkoli je bilo potrebno. Ko pa so dorasli vnuki in pravnuki, pa se je počutila najbolj srečno. Na dan žena, 8. marca je še v krogu družine in sorodnikov sedela za mizo in se prijetno zabavala. Enajst dni za tem pa je njeno truplo že počivalo na šentiljskem pokopališču. Hitro je bila iztrgana iz življenja v smrt, kar je seveda za svojce še večji udarec.
Pogrebni obred sta opravila domači župnik Lovrenc Petričič in župnik Stanko Trap iz Ziljske Bistrice. Kako je bila Lebnova mati priljubljena in spoštovana pri prebivalstvu je zgovorno pokazala velika množica ljudi, ki se je udeležila pogreba. Od pokojne Lebnove mame so se z lepim ubranim petjem žalostink poslovili domače pevke in pevci pod vodstvom Mira Kernjaka.
Johano Kobenčič bomo ohranili v častnem spominu, globoko prizadeti Lebnovi družini in sorodnikom izrekamo naše globoko sožalje.
SLOVENSKi	ATLETSKi	KLUB	
vabi na prvenstveno tekmo V NEDELJO 28. MARCA 1982	
SAK - ASV	ob 15.00 uri
Tekma bo na Koschatovem igrišču. SAK mi. — Kiopinj mi. (prijateijska tekma)	ob 10.30 uri
Tekma bo na nogometnem igrišču v Srejah.	Prisrčno vabtjeni!
Škofiče ob Vrbskem jezeru