,,PrMi Lflf
izhaja vsaki 1., 10., in BO„ dan t meseca. Ca-n« Zft calo leto I gl. 50 n., za pol lata. 75 a. Poiamune številke ne dobivajo v tabakarnah: Nunske nliee in Šolske ulic« po 5 nov.
I
MORSKI LIST
f
§oučljiv list za slovensko ljudstvo na <grimorskem.
Vse na varo, dom, caiarju t
UredniStro in npr&rniStri
mu je v Gorici, Nunaka ulica it. lo. — Ntfran-kovaua pisma se ne sprejemajo. Rokopisi le ne vračajo. Upravniitvo sprejema oglase in naznanila po pogodbi.
Odgovorni nrednik in izdajatelj : J. Marušič.	Lastnik: Konsorcij »Primorskega Lista".	Tiska:	Hilarijanska	tiskarna.
Tombola v Podgori
bo 17. sept. ob 5. uri popoldne. Določeno je bilo prvotno, da se tombola vrši 10. sept. Toda p. n. gg. učitelji, ki imajo srce za naše društvo, so nas naprosili, naj bi radi zborovanja zaveze slov. učiteljstva tombolo preložili. Tej želji smo morali vstreči. P. n. gg. učitelji nam bodo za ta dan pieskr-beli narodno petje. Pred srečkanjem in po srečkauju bo svirala godba. Pričakovati je tedaj, da se tombola častno izvrši. Delavci — sobratje, bodisi kateregakoli stanu, agitujte za obilno vdeležbo! Prodajajte pridno srečke! Prosimo urednike goriških listov, da tombolo občinstvu priporočijo. To je prva tombola, katero priredi „slov. kat. delavsko društvo" v korist ubozili in bolnih delavcev, činkvina: 80 krou, tombola: 150 kron.
Odbor.
Proč od Avstrije.
Opetovano smo že poročali o počenjanju nemških zagrizencev, o njih rogoviljenju in agitovanju. Iskra iredentizma, ki je dolgo let tlela pod pepelom nemške hinavščine, za katero se avstrijske vlade nikdar niso mnogo zmenile, je vsplamtela. Nemško-nacijonalni tabor je Z bessdo in dejitnjem-pričel in nadaljuje agitacijo za odpad od Avstrije.
Ko je grof Badeni izdal jezikovne naredbe za Češko, vporabili so nemški nestrpneži to priliko, da so pričeli razsajati v državnem zboru ter preprečili vsako redno delovanje državnega zbora. Dosegli 80; da se je državni voz ustavil. Ker pa je bila nemška katoliška ljudska stranka sč Slovani v večini ter se ni hotela pridružiti nemškim razsajačem, vpri-zorili so Wolf Šenerer in tovariši neču-veno agitacijo proti katoliški cerkvi. „Proč od Rima“ t. j. odpad od katoliške cerkve, bilo je njihovo geslo. Z besedo in pismom slikajo katoliško cerkev kot največjo sovražnico nemškega naroda, proglašajo luteranstvo kot nemško-na-rodno vero ter z vsemi mogočimi sredstvi delujejo med nemškim ljudstvom za odpad od katoliške cerkve. Klicali so iz protestantske Nemčije luteranske prid-garje, ki so po severnem Češkem lovili ljudi za luteransko cerkev. Ves poskus pa se je jim ponesrečil, in konečno je tudi vlada začela jim stopati ua prste.
Toda klic „proč od Rimau jim je le pretveza, pod katero delajo za pravi cilj iu smoter. Res sovražijo katoliško cerkev, a sovražijo jo najbolj radi tega, ker je katoliška misel — avstrijska misel. Dokler bode ljudstvo udano kat. cerkvi, ostane tudi zvesto svojemu vladarju in državni misli. Katoliška vera in Avstrija ati nezdružljivo spojeni. In kdor hoče Avstriji spodkopati stalo, vzeti mora narodom katoliško vero. O tem so prepričani nemški radikalci, katerih srce teži v Nemčijo in katerih bog je Bismark. L. 1866 Bismark ni hotel severne Češke priklopiti Prusiji, ker ni maral pomnožiti števila katoličanov v Prusiji. Nemško na-cijonalni Miiieljni pa hočejo za vsako ceno zlesti pod prusko „pikelhavbow ter agitujejo za prestop k luteran&tvu, da bi tako nemška Češka ko zrelo jabelko padlo v naročje Nemčije. In! vso to agitacijo na avstrijskih tleh očitno podpirajo protestantska društva onstran meje. Kiic »proč od Rima!“ pomeni hkrati: „Proč od Avstrije !“ O tem ni nikakei?a dvoma.
Da radikalni nemški elementi ne mislijo odkritosrčno z Avstrijo, temveč kujejo javno in tajno zelč usodno zaroto, dokazujejo nam izgredi na cesarjev rojstni dan v Graslici in Aša iu v drugih izmikih radikalnih gnezdih na Češkem.
Kaj pomenijo dobro pripravljene demonstracije zoper vse, kar nosi znak „c. kr. ?“ Kaj pomeni, da so demonstrirali proti razsvitljenju uradnega poslopja povodom cesa^evega rojstnega dne in strgali cesarske orie raz vladna poslopja ? Cesarski himni odgovarjajo z „Nemčija nad vse* (nemška himna), streljajo na c. kr. služabnike itd. ? Slep mora biti, kdor ne uvidi iz teli dogodkov, kam težijo nemški radikalci.
„Proč od Avstrije /“ to je sedaj odkrito geslo nemških radikalcev. Pogum pa je njim že toliko zrasel, da tega niti več ne prikrivajo. Očitno demonstrnjejo proti Avstriji, očitno delujejo za odpad od Avstrije, javno napadajo Slovane iu katoliško misleče Nemce, ker so ti na poti njihovim protiavstrijskim nameram. Sovražijo Slovane, a sovražijo jih so-sebno še za to, ker so živ zid, katerega morajo prodreti, da uresničijo njihove namere. Od tod vsa srditost proti vsem, ki niso nadaliujeni nemško-iredentistič* nim duhom.
In vlada ? Ona vse to vidi, mora videti, ker je že preočitno. In vendar se' ne gane. Grof Tinin pozna iredento na jugu in na severu, in vendar se resno ne gane. Od dne do dne tira politiko popustljivosti, ter skuša zbesnele radikalce pridobiti in potolažiti s prijenlji-vostjo in obljubami. Potolažiti jih hoče makari na račun Slovanov. Ta način pa je zelo ponesrečeu. „Pokaži mi prst, in zgrabim te začelo roko“. Tako delajo tudi nemški radikalci. Popustljivost iu neodločnost vlade daje jim pogum iu nastopajo vedno odločneje. Kam pa to privede?
Zato je skrajni čas, da vlada oprta ob desnico nastopi resno in odločno, stre glavo iredentizmu ter zvestim Slovauoni’ podeli njihove ustavne pravice, ker v slučaju zmešnjav bo le Slovan zopet rešitelj Avstrije!
Pristojbinski zakon.
Pritožbe proti visokim pristojbinam pri prepisavanju posestev in nepremičnin sploh so bile splošne in utemuieljene. Zato z radostjo pozdravljamo, da je vlada na podlagi § 14. izdala cesarsko naredbo, s katero uveljavlja novi pristojbinski zakon. Mi sicer nismo prijatelji § 14 , a če vlada s tem paragrafom nalaga bremena, potem gotovo nihče ne more ugovarjati, ako z najnovejšo naredbo zniža pristojbine za prenos ne premečninin vobče posebe še za promet kmetiških nepremičnin in malih po-v mestih. V istini smo radovedni, ali bode sestev obstrukcija tudi v tem slučaju ropotala proti § 14,
Načrt zakona giede znižanja teh pristojbin je bil že odobren v pristojbinskem odseku, toda obtrukcija je zaprečila razpravo z zbornici, Vlada pa je vsprejela v sv^jo naredbo tudi one olajšave, katero je bil nasvetoval pododsek.
V	nastopnem naštejemo nekatere določbe, ki se bistveno ločijo od sedanjih.
Pristojbinska novela z dne 31. sušca 1890 se je sicer nekoliko ozirala ua pritožbo kmetiškega in malomeščanskega prebivalstva. toda te olajšave so bile omejene na jako pičlo število oseb iu le na nizke vrednosti. Nova naredba gledč pristojbin pa oprošča račune in izdatno znižuje dosedanje pristojbinske postavke. Najvažnejši je § 1., ki razvršča procentne postavke pristojbin od prepisov v tri skupine. Prva skupina obseza prepise med stariši, otroci in zakonskimi. V tej skupini znaša po novi naredbi pristojbinska postavka 1 7. od vrednosti do 30.000 kron in 1*5 */« od vrednosti nad 30.000 kron. Dosedanja lazlika med plačilnimi in brezplačnimi prepisi starišev na otroke in obratno odpade. Pristojbina od plačilnih prepisov pa je doslej znašala 4*375 */» in od brezplačnih r875 '/o.
Druga skupino obseza prepise v slučaju smrti in brezplačne prepise med drugimi osebami, kakor so stariši, otroci in zakouski. Pristojbina bode v piihodnje 1*5 */* od vrednosti do 20.000 kron in2'/# od vrednosti nad 20. kron, kar pomeni za
večino prepisov znatno olajšanje, Doslej je v teh slučajih znašala pristojbina 1.875 % toda le za nezadoležene nepremičnine dočim se je zahtevalo od obremenjenih, zadolženih posestev 4-375 70. Ravno ta zadnja določba, da so bile namreč pristojbine od zadolženih posestev mnogo višje, nego od nezadolžeih, je bila kričeča krivica. In ravno ta krivica je najobčutljiveje težila kmetiška posestva. Ta krivica sedaj neha in ž njo „monstrum“ avstrijskega pristoj-binskega prava, t
Tretja skupina obseza plačilne prepise med živečimi, izvemši stariše, otroke itd. Pristojbina bode znašala 3% do 10,000 kron vrednosti, 3'5 % do 40.000 kron vrednosti in 4 % od vrednosti nad 40.000 kron. Doslej je znašala povprečna pristojbina 4-:)75 %.
Po § 2 pri pripisih med stariši, otroci, zakonskimi itd. od vrednosti do 5000 kron odplade vsaka pristojbina, ako se prepiše od lastnika rabljeno^ poslopje ali druga h kmetijstvu pripadajoča nepremičnina; od vied iosti od 5000 do 10.000 kron pa bo znašala pristojbina */* %.
Velika olajšava bode tudi glede izgovorjenega užitka, pridržka ali kota. Stariši namreč na kmetih igovarjajo užitek ali kot, to je navadno stanovanje v hiši in živež. Vrednost tega užitka seje pri odmerjeni u pristojbin prištevala k dogovorjeni vrednosti nepremičnin, 'in sicer v desetkratni in tudi petnajskratni visokosti letne vrednosti. Nova naredba pa določa, da se 'sa vse slučaje zaračuna le petkratni užitek.
Naredba pa določa še druge olajšave za kmčtiška posestva. Tako n. pr. se bode le enkrat plačala pristojbina od prodanega posestva, ki je pred manj nego dvema letoma prišla dednim potom v druge roke.
Vlada računa, da bode država vsled teh olajšav pri prepisih zgubila na leto nad 2 milijona dohodkov. Da pa vlada ta odpadek nekoliko pokrije, nova naredba odpravi takozvane pristojbinske popuste ter določa strožje postopanje pri zapuščinah. Ravno v tem oziru so bili doslej imovitejši na boljšem, nego reveži.
To so ob kratkem nove pristojbinske deločbe, ki bodo gotovo nekolika olajšale bremena manjših posestnikov.
Politični pregled.
Državni zbor se snide v prvih dneh meseca oktobra. Vladi se ne mudi, ker ji je itak znano, da v zbornici ne pride do pozitivnega dela. Najbrže se tudi volitve v delegacije ne bodo mogle vršiti.
Nemškonacijonalno seme je obrodilo sad. V Graslicah, v Ašu, v heb-skem okraju, so nemški nacijonalci in de-mokratje povodom rojstnega dne cesarjevega vprizorili burne demonstracije. V Graslicah so orožniki morali streljati ter so štiri demonstranti umrli. Tudi drugod je bilo hudo. — V Celovci so zborovale akademiške podružnice za ustanovitev kat. vseučilišča. Nahujskana dru-hal je napadla zborovalnico, pobijala mirno po cesti idoče redovnike, razbijala okna na škofijski palači in semenišči itd. Da, da ; seme že poganja!
Nemški katoliški shod se je ot-voril v ponedeljek ob udeležbi nad 4000 deleeatov iz vseh delov Nemčije v Niši. Udeležil se je tudi kardinal dr. Kopp.
Nemški cesar, v katerem so združeni vsi talenti, se v zadnjem času posebno zanimlje za zgradbe vodnih kanalov. Zapovedal je takorekoč zbornici pruski, da mora sprejeti vladno predlogo za zgradbo kanalov Dortmund—Rena in med Reno in Labo. Toda cesar je hotel, a poslanci tudi. In ti so predlogo odklonili. Nastala je resna kriza v pruskem minisfprRtvn, k«tera pa S« ni re8«*na.
Razmerje med sultanom in rusko vlndo se je v ZMdnjem času po ostrilo. Ruski stric je z vso silo zahteval, da naj Turčija čim preje plača dolgove. ki mu jih Se dolguje. Suitan seje, seveda, vznevoljil, da ga potipajo ravno
sedaj, ko nima beliča v blagajnah. A vznevoljen je tudi Rus, ker vidi, kako starka Turčija koketuje z Nemčijo, ki uživa velike prednosti od strani sultana. Rusija pa tega noče, ker hoče gospodariti v Aziji. Odtod stiske ubogega sultana.
Dreyfusova obravnava ne bode še tako hitro končana. Večina prič je prepričana o krivdi Dreyfusa. Tudi mnogo dokazov za krivdo se je že navedlo. A Dreyfus se vede prav židovsko nesramno. Kedar na obdolžitev ne more odgovoriti, prične z vso židovsko nesramnostjo tajiti ter pričam očitati laži. La-bori, ki je bil nastreljen, je zopet pričujoč pri obravnavali. Vsa stvar je nekam čudna in ne bode tako hitro ponehala razburjati javno mnenje v Franciji.
Volilna reforma za Belgijo še ni dognana stvar. Vlada bode morala premagati še mnogo ovir, ker spozicija hoče z obstrukcijo preprečiti volilno refoimo.
Belgrajsko nagi sodišče prične prihodnji teden zopet svoje delo. Sodilo se bode, kakor sodijo le v Milanovi državici.
Mej Anglijo in Transvalom v južni Afriki so razmere še vedno napete. Angleži bi radi Transvaleem vzeli neodvisnost, zato hočejo izsiliti podelitev volilne pravice tujcem. Transvalci se branijo, a Angleži prete z vojno. Facit bo: Velika riba malo ribo pOžrč. (Stavec).
Kaj novega po Slovenskem?
Na Kranjskem. — V Postojni seje ponesrečil sprevodni Jerše; odtrgalo mu je stopalo na nogi. — Ljubljanski Sokol je izletel na Vrhniko, kjer je bila lepa narodna slavnost. — Dvema posestnikoma na ljubljanskem močvirju so cigani ukradli dva konja. Sledili so jih ; a ne vlovili. — Obesil se je v Križni gori pri Ložu 49 letni, pijančevanju udani Mat. Žnidarčič. Nesrečno žganje! — Cesarjev rcjstni dan je praznovala družba hribolazcev v kapelici na Kredarici. Ob 4. uri zjutraj je daroval sv. mašo vojaški kurat č. g. J. Ambrož. — V Zagorju so osnovali del. stavbinsko društvo. — Obrtniško zadrugo so osnovali v Novem mestu. — A. Havpt-man v Gradcu pri Litiji se je nasrkal žganjice. Ko je lezel po lestvi na senik spat, je omahnil in se ubil.
Na Štajerskem. — Ravnateljem mariborske gimnazije je imenovan g. J. Glovacki, doslej vodja slov. paralelk v Celju. — Zet celjskega župana, dr. Negri, je bil obsojen na tri dni zapora, ker je obljuval gospico Milo Srnčevo. Neniška omika! — Celjski Soktl je napravil izlet v Sevnico. Bil je to narodni praznik v Sevnici. — Slov. občinski zastopi v celjskem okraju odpošiljajo prošnje c. kr. namestništvu, naj se v Celju policija podržavi. Prav tako! — V Rogački Slatini so Nemci na cesarjev rojstni dan prirejali proti — avstrijske demonstracije. — V Slov. Bistrici so mokrači motili gospodarski shod ; odlikovale so se posebno žene. — V Žalcu je bil shod sloveuskih stenografov. — V Št. Vidu pri Planini so osnovali Reifeisnovo posojilnico.
Na Koroškem. — V Grebinju je gad pičil neko kmetico. — Cesar ni potrdil celo vrsto zakonov, ki jih je sklenil koroški dež. zbor. - Pri Bistrici na Dravi je vlak povozil ženo Štravs, katera se je vrgla pod vlak. — V Krki je utonil kovač Schrottmiiller.
Dopisi,
Sv. Lucija na Mostu.*) 16. m. m. bila je tukaj sv. birma. Pred tem dnevom pod noč zbrala se je vsa fara k sprejemu Njega Eminence, katerega je gosp. župnik pozdravil s temi-le besedami: »Prevzvi-fteni kardinal, kuez - nadškof! Najprej, hvila Bogn, <?a ste, Eminenca, kakor upamo, brez škode za svoje dragoceno zdravje skoro že dokončali težavno potovanje po naših gorah. — Dobro doili *)~Za zadnjo Številko doSlo preioino.
in Bog Vas vsprejmi ; — tako pozdravlja Vašo Emiueueo fara Svetolucijska, veseleča se Vašega prihoda. Ali, namesto počitka, ki ste ga, Eminenca, po truda-polnem delu potrebni, pripravili smo Vam tu novega dela: Več ko 200 otrok pri čakuje sy. birme, vsi drugi pa pričakujemo Vašega blagoslova in nauka, Vaše molitve in daritve. Bog blagoslovi mej nami Vaše apostolsko delo ! — Imeli smo do zdaj le podobo Vaše Eminence mej sabo, a že podobe smo bili veseli; — toliko bolj se veselimo Vaše prev2višeno osebe, v kateri spoznavamo, častimo in danes veseli vsprejemamo naslednika apostolov, poslanca naše vere, pastirja in škofa naših duš. — Vi, Eminenca, pa spoznanjte v vseli nas svoje dobre ovčice, ki glas višega pastirja poslušajo in za njim gredč. — In zdaj še enkrat: Dobro došli in Bog Vas sprejmi; — tako pozdravlja Vašo Eminenco Sv. Lucija in se priporoča."
Pozdravil je tudi gospod župan Vuga v imenu občine. Ni mogoče povedati, kakč zelč se je Eminenca vsem priljubil s svojim nastopom, in posebno še s svojo apostolsko pridigo, kako naj stariši otroke vzgajajo. —
Od tu je šel Eminenca še v Lom in mi smo imeli priložnost občudovati mladeniško čilost in prožnost, s katero je Eminenca premagal to strmo in težavno pot; čudili smo se pa tudi, kako se zna na vse strani po naših gorah orijentirati. Da da, »inteude, prospere, procede et regna!“ V L >mu si je Emi-menca zopet pridobil srca z vsem svojim raVnanjem. Nuj omenim, da je mej obedom v Lomu prišel v obednico psiček rajnega gosp. Pipana in neke sosednje hiše, pri kateri sedaj služi, kakor bi uboga živalica iskala mej duhovniki svojega rajnega gospoda pri mizi. Eminenca ga je k sebi vabil ter mu dal jesti. (Hm, preveč časti za psička! Stavec.)
Z Loma nazaj gredč je Eminenca pri Sv. Luciji še p gledal prazgodovin ške pokopališča, kjer mu je Dr. Marche-setti odprl par grobov.
Po kratkem odmoru v župnišču od peljal se je Eminenca blagoslovivši nas, proti Gorici. Mi smo za Njim gledali in mislili, kar je bilo zapisano na slavoloku :
»Še mnogo srečnih let,
Naj zatjša Te rdeči cvet!"
(Reim’ dicL, .uer ich friss dich ! Stavec.)
Cerkno. »Uremena bodo Kranjcem se zjasnile" ! To prerokovanje slavnega Preširha b: ža se sedanje dni vedno bolj »uiesuičenju". Od leve in desne čujemo, kako Vlada, kakor namenoma, nastavlja
V	slovenske kraje uradnike, ki Sami spoznavajo, da niso ne sposobni in ne zmožni, d.< bi službovali mej Slovenci. Jezik, ki ga govore ti vladui organi, je zelo podoben tistemu, ki so ga govorila ljudstva ob času babilonske zmešnjave. Vrh tega je med iijimi ta ali oni, — kakor pri nas, — ki očitno zaničuje naš pošteni jezik. Toda naj bi že bilo to, da nam je jezik 'učili tujih pnhajačev hudo zavozlana uganka (saj Slovenili smo vajeni potrpeti d6 Skrajne meje) ali najhujše je to, da prinašajo tak' thjji svatje v poštene, slovenske in krščanske kraje poleg čudnega jezika še bolj Čudno in večkrat naravnost pohujšljivo Vedenje. Kar se tiče nedeljske službe Božje, — prst na usta!! Burne noči, — Čmerna jutra, — uradni posli, — no, saj Veste, kako je! Najlepše pa je to, ako vidi človek, kadar poldne zvoni, starejšega uradnika spodobno odkritega, zraven njega pa uradniškega mladiča prav izzivajoče s klobukom na glavi. To je steber, na katerem slone .trije vogli toli havalisane „zabite (avite) kulture" ! Ne li, prvak naš Prešiien, da »vremena Kranjcem bodo se zjasnila", če nam bodo ^tujci v laških mehovih' tako omiko (?) v slovenske kraje nosili?
Nobeno čudo, ako pada sredi tacih Vzgledov naše do zdaj večinoma še polteno ljudstvo v versko mlačnost in brezbrižnost ; — naše ljudstvo pravim, ki pokaže pri vsaki priliki, kako zna deniti možake — poštenjake. Kar milo je bilo čjoveku pi i srcu zvečer ob pribodu Njeg. Eminence pivvzv. kardinala. Cela cerkljanska vaa je bila onega večera, -- rekel bi, — tempelj Bogi poln lučic in zastav in umetnih ognjev, in srca vernega ljudstva so bila v tem tem pij u oltarji, obložv-iii s prijetnimi darovi ponižaš vdanosti in zaupanja do milega, redkega gosta. In to bistro, tako iznajdljivo in polteno ljudstvo naj bi še dalje pačili tisti, ki so povsem v drug namen semkaj poslani ? Če Vam preseda naša vera, naša govorica, ki sta nam naši najdražji svetinji, saj lahko grelte od nas in čim prej to storite, tim bolj nas bo veselilo. Pa morebiti Vam paš slovenski kruhek ne preseda ? ! Vladni predstojniki pa naj bi
vendar malo bolj pazili, da se ljudstvo ne bo pohujševalo po samih c. kr. uradnikih. Dovolj smo molčali in marsikaj bi imeli še na srcu. Pa naj zadostuje za danes. Če ne bo kmalu bolje, potrkamo še kje drugje.
Zaderski nadškof mons. Rajčevič, ki je bil na posetih pri našem kardinalu ; je odpotoval v ponedeljek iz Goriče.
Duhovne vaje. Nenavadno veliko število duhovnikov vdeležuje se letos duhovnih vaj. Eminenca knez-nadškof so letos razdelili duhovne vaje v dva tečaja, da se jih lehko vsa duhovščina vdeleži. Prvi tečaj je bil od 21 do 25 avg. v latinskem jeziku. Prisostovalo je 100 duhovnikov. Voditelj je bil preč. o. Ambro-sini T. I. Drugi tečaj je v nemškem jeziku od 28 avg. do 1. sept. Vdeležuje se 90 duhovnikov. Duhovne vaje so neprecenljiva dobrota za duhovnike in za vernike.
Duhovske premembe. Č. g. Frančišek Knavs, kapelan v Mirnem, gre za vikarja v Osek. — Novonastavljena sta novomašnika: č. g. Jožef Abram za ka-pelana v Bovec in K. Oblak v Komen.
Premembe v učiteljstvu, goriš-kega okraja. Premeščeni so gg.: R. Gorjup iz Kala v Lokovec, J. Urbančič iz Gor. Polja v Sv. Križ, Fr. Krajuikova iz Kozane v Ajdovščino, R. Bizjakova iz Ajddvščine v Rihemberk, D. Gostiševa iz Št. Martina v Št. Andraž, Al. Guli-nova iz Mirna v Št. Martin, Kari Bratina pride v Šmarje, Karl Filipič na Lokve, Maks Kuntih na Kal, R. Gradnik v Kozano, R. Plesničar v Osek.
Premembe v frančiškanski pro-vinciji svetega Križa. P. Kalist Medič gre iz Gorice za gvardijana v Pazin, p. Konrad Mesar z Brezij za gvardijana v Jasko, j.. Pazimir Vajdič z Brezij za gvardijana in župnika v Karlovec, p. Av-relij Knafelj iz Karlovca in p. Kasijan Zemljak iz Brežic prideta na Brezije, p. Robert Dolinar iz Pazina za vikarija v Nazaret, p. Ananija Vračko iz Jaške za vikarija v Brežice, p. Bernardin Mlakar iz Nazareta v Gorico, p. Flor. Klinec iz Novega mesta v Nazaret, p. Adalbert Flere iz Klanjca v Pazin. p. Feliks Podbregar iz Pazina v Brežice, p. Gavdijoz Zega iz Jaške v Samobor, p. Jo9ip Kup. Ivančič s Trsata za vikarija v Jasko. Vikarji so: P. Oton Einspieler v Gorici; p. Jeronim Knoblehar v Kamniku in p. Avguštin Čampa v Klanjcu. — Na novo so nameščeni: P. Ferdinand Zajc v Novem mestu ; p. Kornelij Petrič na Trsatu, p. BenVenut Habjan na Klanjcu in p. Be-rard Jamar v Ljubljani. — Glede gimnazijskih študij se je naša domača provin-cija domenila s tirolsko provincijo. Klerikom bo odslej mogoče scoje gimnazijske študije nadaljevati na frančiškanskih državno javnih gimnazijah v Bolcanu in Halu na Tirolskem. Sprejemali se bodo tedaj odslej tudi v našo domačo provincijo pridni mladeuči po petem ali pa tudi po prav dobro dovršenem četrtem gimnazijskem razredu. Po končanem novicijatu bodo nadaljevali svoje gimnazijske študije na javnih redovnih gimnazijah na Tirolskem, sedmi in osmi razred pa tudi na privatni gimnaziji v goriškem samostanu. — Ko bi se kdo od mladenčev, ki so dovršili peti ali prav dobro četrti gimnazijski razred, hotel oglasiti, naj to kma-ln stori pri preč. p. provincijalu v Ljubljani.
Spremembe v kapucinski pro-vinciji kranjsko štajerski. Premeščeni so : čč. O Karol iz Gorice za guardijaua v Sv. Križ mesto 0. Hilarija, ki je prostovoljno odstopil in gre za vikarija v Celje; O. Metod postane guardijan v Celji; O. Zeno iz Volšberka za guardi-jana v Irding; O. Anton iz Volšberka v Murau; O. Edvard, guardijan v Lipnici, kot tak v Knittelfeld, O. Mansuet iz Mura ve kot superior ,v Gradec; O. Lambert iz Celovca v Volšberk; O. Konstantin, guardijan v Knittelfeld,u,, kop tak v Celovec ; O. Maks iz Knittelfelda v Gorico;
O. Angelus iz Gradca kot vikar v, Lipnico. — Novo nameščeni so: O. Marko ostane v Gorici, 0. Oton gre v Sv. Križ,
O. Ladislav v Krško, O. Albin v Volšberk, O. Atanazij y Schwanuberg in O. Gebhard v Knittelfeld.
Ponočni nemiri v Gorici. Pod tem zaglavjem bi lahko pisali cel sestavek kot uvodni člauek, pa to opuščamo, ker smo uverjeni, da bojo naii javni organi, med k ter e prištevamo poglavitno Hale c. k. okrajno glavarstvo v Gorici, po podrejeni jej policiji znali zabraniti, da se po 10 uri zvečer ue bo več čul. huronski krik pijane fakiuaže in drugih enakih
ljudi, ki po noči napenjajo svoja grla po javnih in obljudenih mestnih prostorih, po nekih speiunkah (krčme najuižje vrsto) in kavarnah dvomljive vrednosti, in (tako se od merodajnih oseb toži), motijo mirne meščane in ptujce v spanju. Ne bomo opominjali na dejstvo, da je namen merodajnih krogov v naši državi (I&, che si puote ci6, che si vuole) napraviti naše goriško mesto nek ,jbijou“, šopek, na kte-rega bi bili ponosni „tam gori“. Naj ne velja v Gorici rek, da to mesto „je lepo gnezdo, pa da ptiči v ujem grdč pojejo", krulijo bi rekli iz spanja vzbujeni me ščani in ptujci. Capito signori, chiamati a sorvegliare la nostra pace e quiete?
Občili zbor »slovenskega katoliškega delavskega društva" bo nepreklicno 10. sept. ob 5. uri popoldne v slov. Aloj zijevišču.
Gospodje kateheti pozor! Lansko jesen je poročal Pr. L. iz Kobarida, da je gori nek „ trgovec" prodajal „mali katekizem" po 18 kr. V drugem kraju je bil po 16 kr. Znan nam je slučaj, da je učenec v Mi pokazal katehetu črno na belem, da velja katekizem samo 15 kr. ter ga vprašal, zakaj je on moral dati več. Sploh je videti, da so prodajalci samovoljno podražili katekizme. Ker se bliža začetek šol, opozarjamo gg. katehete, da zaprečijo to počenjanje. Ljudje, nimajo denarja na preostajanje, da biga mogli brez potrebe stran metati, Posebno težko ga izdajo za šolske potrebščine. In celo katekizem dražiti ! Ne vem, kako bi imenoval to počenjanje prodajalcev.
„Navodilo za uporabo novega katekizma", katero so izdali vsi avstrijski škofje na Dunaju 25. novembra 1897, pravi naravnost: ,Cena katekizma: 15 kr. za mali, 32 kr. za srednji in 40 za veliki katekizem, se je nastavila z ozirom na troške pri pošiljatvi in na brezplačne iztise za ubožne učence, kakor tudi z ozirom na popust, ki se dovoljuje knji-gotršcem in prekupceinu. Prekupci torej dobijo popust za svoj trud. Še več <lo-pošljejo se jim brezplačni iztisi za ubožne učence ! A brezvestneži so katekizem celo podražili ! Ali pa morebiti niso dobili popusta? Pri nas so izšli katekizmi v dveh zalogah : pri knezoškofijstvu. ljubljanskem in v tiskarni družbe sv. Mohorja. Knezoškofijstyo bo pač izpolno-Valo škofovske določbe. O tiskarni družbe sv. Mohorja pa vemo, da daje 30% popusta za iztise ubožnira učencem.
Zato bodi nasvetovano :
1. Ako prodaja katekizme kak prodajalec, naj se pazi, da ne zviši cene, in da dd primerno število brezplačnih iztisuv za ubožne učence.
2. Ako pa katehet sam naroči katekizme, — kar priporočamo, — naj zahteva popust. Tako bo lahko mnogim učencem brez lastnih stroškov dal katekizme zastonj.
3. Opomnimo, da so celovški katekizmi, — vsaj mali, — boljše vezani nego ljubljanski.
Čudno. »Edinost" poroča iz verodostojnega vira, da je nedavno sedem častnikov generalnega štaba italijanske armade potovalo do Ljubljane. V Franciji zapirajo laške častnike in v Galiciji preže na ruske vojake, a italijanski častniki se mirno sprehajajo po avstrijskih tleh. Ali smo že pod Italijo ? !
Državni poslanec Poldo Mauro-ner, ki zastopa tržaško okolico je v Trstu lastnik hiš, v katerih kraljuje »prosta ljubezen". Oskrbnik teh hiš je mestni svetnik, žid dr. Venezian. Vedno lepše v Trstu 1
V	Šempasu so bile občinske volitve. V tretjem in drugem razredu je zmagala stranka, nasprotna bilšemu županu ; v prvem pa stranka bilšega župana.
„Soča“ ni surova! Mi smo »Sočo", ki je g. Medveščeku očitala zvezo s »Slov. narodom", pozivali, naj izjavi, da obsoja liberalstvo »Sloy. Naroda." In menite, da je »Soča" odgovorila, da obsoja ali ne. V odgovor je objavila na* blodnjo cvetko, pristen produkt »Sočine" tvornice :
»Menda je res takč naiven »Pr. L." da misli, da mu bomo odgovarjali na tak poziv I ? Revež, le stopi dol s sodnega stola, na kateri si se vsedel nepoklican, ker pač si lahko misliš, da ti ne bemp odgovarjali ne na taka in ne na slična vprašanja. Ali mi kako reč obsojamo, ali j* ne obsojamo, o tem pač nismo dolžni odgor vora - »Pr. L.“ Toliko za danes! V bodoče pa se na take plodove politilke znorelosti sploh ne bomo ozirali*.
G. dopisnik »od nekod", ali Soča ne postopa vedno le z rokavicami ? Kar je »Soči" dovoljeno, drugim ui.
Porotne obravnave. Predsedništvo prizivnega sodišča za Primorje v smisla §§ 297 in 301 reda kaz. post od 23.
maja 1873. naznanja, da bo sklicana izredna sesija za porotne obravnave pa dan 23. okt. t. 1. pri tukajšnem okrožnem sodišču. Predsednikom je določen dvorni svetnik vit. Defacis, njegovima namestnikoma pa svetnika Schinarda in Zilrrer.
Razpis dražbe. Dne 16. septembra ob 11. uri dop. bo pri okr. glavarstvu v Tominu dražba gledč na oddajo del za ceste med Podbrdom in Predpodbrdom, Proračun znaša gld. 28.494.41. Vse potrebno se razvidi in izve pri. omenjenem glavarstvu. Vadija je treba ponudbi priložiti 1420 gld.
Cesarjev dar. Nj. Veličanstvo je darovalo častnemu kanoniku msg. Urbanu Golmajer 500 gld. za zgradbo kapelice pri šoli šolskih sester v Tomaju. V zavodu otvore letos 2 .razred.
Nove žandarmarijsko. postaje so postavili v Štanjelu in v Jelšanah. Preložili so postajo iz Koprive v Dutovlje.
Dve novi nabožni knjigi. V Kat. bukvami je izšla Sv. Frančiška Šaleškega „Filoteja", ali navod k bogoljubnemu življenju. Po izvirniku poslovenil Anton Kržič. Cena v usnje vezanej knjigi 90 kr., z zlato obrezo 1 gld. 20 kr. Novo izdajo »Filoteje" kar najerčneje priporočamo, —
Ravno tam je izšel peti natis: „Pot v nebesa“ ali življenje udov tretjega reda. Spisal o. Nikolaj Meznarič, frančiškan. Knjiga je zelo pripravna za tretjerednike. Cena: usnje 90 kr., z ziato obrezo 1 gld. 20 kr.
»Pobalinsko počenjanje". Te besede našega dopisnika so zelo zbodle rahločutno »Sočo". Zato poživlja dopisnika, da ji po svoji vesti odvzame na-prtani del »pobalinskega počenjanja". Nas dopisnik je res tadi naprtal koš, da v njem odnese »nezasluženi del" pob. počenjanja iz uredništva »Soče". A glej vraga. Na Travniku mu nekdo vrže y koš izpišek psovk iz Sočinega šimpflek-sikona, in ta je bil tako težak, da je dopisnik pod njim onemogel. Zato naj »Soča" ne zameri, ako dopisnik ni še odnesel dsl »pobalinskega počenjanja".
Na narodni takt so plesali v nedeljo v Solkanu. A, žal naj bodo narodni tli laški takt, ples ostane le narčden. O tem bi vedeli marsikaj povedati.
Moško trpplo šo našli v Soči pri Farri v Furlaniji. Truplo je ležalo že lep čas v vodi. Sodijo, da trupla, bi bilo kovača Križniča iz Deskel, kateri je zginil, da ni o njem ne duha ne sluha. Sumijo, da je bil Križnič žrtev zločina.
Senten sv. Jerneja, tako zvani tičji semenj je bil zelo živahen. Tičev je bilo letos malo paprodaj; največ je bilo ka? marčkov. Furlanski trgovci so prav prjdno kričali: »Pejte ga noter", in Slo-vepci so šli! Gorica je bila res slovenska !	,	,	.	,i
XI. Škupščina »Zaveze sjoveiiskin Učiteljskih društev" v Gorici dne 10. in. 11. septembra 1899. Vspored '• I. ,V nedeljo .11. septembra^l. Qb polu, 11, ure dopoludne ; Seja upravnega odboru v »Šolskem domu". Vspored: a) Poročilo o de|oyapju direktorijp; b), določitev poročila za delegacije; c) nasveti j n pred; logi,.. 2. Ob polp.l uri popoludpe:, Seja delegacije v Šolskem domu". Dnevni red: a), Pozdrav predsednika; b) Poročilo |taj-pika o..delovanju upravnega odbora iu o delovanju zavezinih društev; c) poročilo blagajnika; č) poročilo računskih pregledovalcev za minulo:dobo; d) račun »Por pppnika" za leto 1898; e) volitev treh pregledovalcev računov (§ 20. dr. pr.); f) določitev letpih doneskov članov “Zaveze" (§ 20,,.,dV. pr-): g-) poročilo o prevzetju »Učiteljskega Tovariša" u last »Zaveze*;, h) poročilo o preureditvi društvenih listov; i) prememba pravil in poslovnega reda; j) določitev vsppreda za glavni zbor; k) določitev časa prihodnji (XII.) Skupščini »Zaveze": 1) predlogi in nasveti. 3. Ro zborovanju delegacije pevske vaje v »Čitalničnih" prostorih tep seje odsekov v »Šolskem domu".. 4. Zvečer ob 8. uri kpnee.rt, ob ugodpem vremenu na Vauejcomu vrtu, sicer »Čitaj. ničnih prostorih". II, V ponedeljek, dne 11. septembra: 1. Ob 9. uri doppludnp: glavno zborovanje v Čitalničnih prostorih po vsporedu, kakor ga določi deipgaciju,
2. Po glavnem zborovanju se snide zopet delegacija, »U voli upravni odbor. 3. Ob 1. uri popoludne: .banket v Vanekovi gostilni. III. V ponedeljek, dne U septembra, ozir. v torek, dne 12, septembra: Izlet v Trst in Miramar.
Za glavno zborovanje so dosedaj ogla-šeni sledeči predmeti in predlogi: 1 Gmotno stanje ljudskega učiteljstva na Goriškem, poročevalec JJ. Andrej. Vrtovec, učitelj v Tolminu. Priporočal bo v sprpjem te. le resolucije : a) Učiteljstvu naj se da prilika do višje izobrazbe; b) plača treh
SlJ\ 9!)
zadnjih plačilnih razredov državnih urad (likov: (c. premestitev c. kr. učiteljišča iz Kopra v Trst ali v Gorico; č) »Zaveza slovenskih učiteljskih društev naj vnovič in opetovano prosi za avdijenco pri pre svitlem cesarju. 2 Avstrijskega učiteljstva delo in plača, poročevalec gosp. Engelbert Gangl, učitelj v Ljubljani. 3. Učiteljsko draštvo za Kranjski šolski okraj predlaga: a) „Zaveza slovenskih učiteljskih društev11 maj ukrene potrebno, da prevzame izdelovanje šolskih zvezkov za slovenske šole v lastno režijo in zalogo, b) »Zaveza slovenskih učiteljskih društev" naj deluje na to, da se pomnožš učiteljska društva po Kranjskem in Primorskem., c) Učiteljsko društvo za Kranjski šolski okraj se izreka za to, da se strokovna lista prenaredita tako, da postane »Popotnik" pedagogiški, a „Učiteljski Tovariš11 šolsko politični list. Oba lista bodita lastnina BŽaveze“ ter naj še izhajata v Ljubljani, v središču Slovenije. 4. Društvo učiteljev in šolških prijateljev okraja logaškega predlaga ; a) „Zaveza“ zberi potrebni materijal iz vseh slovenskih pokrajin v dokaz, da naj se odvzame krajnim šolskim svetom pravica sestavljanja ternopredlogoy in odpravijo krajni šolski nadzorniki. S temi dokazi opremljeno prošnjo naj „Za-veza“ pošlje naravnost državnemu zboru. Ob enem naj se obrne do nemške, češke in poljske učiteljske zaveze, da one ravno isto store, b) „Zaveza“ naj deluje na to, da se odpravijo tako imenovani vspre-jemni izpiti za ystop v kako srednjo šolo, bodisi v gimnazij ali realko pri onih učencih, ki so dovršili z dobrim uspehom ljudsko šolo.
Jednajsto stoletnico Pavla Dija-Ikona, slavnega zgodovinarja, ki je umrl 1. 799. po Kr. bodo praznovali dne 3. septembra t. l. in naslednje dni v bližnjem •Čedadu. Svojo ud'eIežbo'je naznanilo 100 znanstvenih zavodov, med temi tudi „ Matica Slovenska", vseučilišča v Gradcu, na Dunaju, v Krakovu in Kološu, politehnika na Dunaju, društvo »Minerva* in .licej" v Trstu, državna arheološka muzeja v Akvileji in Spljetu ter deželni muzej v Trstu, gimnazija benediktincev na Dunaju in občinska v Trstu, in pa ženski licej v Trstu.
Poleg znanstvenih konferenc bode tudi drugih zabav, n. pr. poljedelska obrtna razstava goveje živine, Tomadinijev •oratorij „La risarrezione** se bo ponavljal, sliod furlaiisRfhVčiteljev, duhovne svečanosti, streljanje v taičo itd. Med tempa bodo koncertovali „bandistl“ in se bodo .zažjgale „Čarobne arhitektonične ilurtii--nacije, izvanredni pirotehniški špektakuli in Velikanski ognjeumetniški pfizori". — „Matico Slovensko" bodo zastopali: kurat Koblar, prof. Laharnar in prof. Rutar.
Brzojav dob6 v Cerknem. Ž njim bo zvezaii Tolmin ter JfJry* na Kranjskem. Brzojavna urada bosta pri sv. Luciji iii v Cerknem.
(, Nesreča. V Pevmp, so pripeljali šesf, topov za streljanje proti toči, pet so jih oddali v Oslavlje,; enega, so pustili v vasi.
V soboto zvečer so treljali. Top, ki je bil ali preveč nabit ali pa iz slabega blaga, se je razletel ria več kosov, ki so vrgji na tla dva moža. Enemu je zlomilo nogo, drugi jv. tudi močno, ranjen: oba so prepeljali v goriško bolnišnico. Treba je pač previdnosti.
Židovske %e. AJco hočeš videti, kako slastno požirajo naši bratci Italijani židovske fige, pojdi na Travnik ob urah, ko izhaja Piccolo, ali pa ob večerih, ko izhaja Coniere, V .U dya lista se namreč stekojo židovski odpadki, Na ‘Travniku se pred Paternollijem vse dere
•za temi smrdlijvimi židovškimi figami. Dobro jim teknilo 1 Škoda, da ni nobenega, ki bi ljudi skupaj kličal z besedami: •Zidovške fige, fige J^bL .
Napovedani javili SBod v Št. Petru 20. avgjista se je dovršil s povoljnim vspehom. Preč g. dr. Jo.8. Pavlicje s Pn.“PMivo in jasno besedo obrazložil vouko potrebno zadrug sosebrio kmetijskih, ki edino ^morejo pridobiti pravo ceno domačini pridelkom, pobijal je razne pomisleke m ugovore.
Č. g. Jos. Ličan, kapelan je na to govoril o osnovi Št. Peterske zadruge ter je vabil navzoče k pristopu, Iu res po shodu se jih je vpisalo v zadrugo lepo število. Le tako naprej!
Priznanje niali obrti. Trgovinsko njinisterstvo volilo je „Ljudski opekami v Biljah" 3000 gl, posojila. Ista zadruga sklenila jo s slavnim atavbinskim društvom „Union* z Bunaja pogodbo ter bo dajala vso opeko pri gradbi novega poslopja okrožne sodnije in finančnega urada v Gorici. Čestitamo! 1 •
Odbor alor. AlojzijeviSča sprejel ]e, v seji dni 28. avg. 20 dijakov v ivoj zavod. Ker je bilo prosilce? mnogo, ižbrali so se le najboljši in najvrednejši zmed njih.
Po prošnje pa in dotične priloge naj pridejo prosilci v zavod slov. Alojzi-jevišča.
Za Alojzijevišče so podarili: Č g. Mat. Ivančič 4<0 kron, preč. g. Andr, Leban 20 kron, g.čna Olga Klančič 10 kron, č. g. Val. Pipan 10 kron, č. g. Hil Vukv10 kron, msgi. Gabrijevčič 10 kron dr. Žigon 10 kron, č. g. Iv. Rojec 10 kron, č. g. Jak. Pirih 10 kron, č. g, Goth. Pavletič 20 kron, č. g. Ant. Hvalica 10 kron, č. g. Jos. Golob 10 kron, č. g. Iv. Dermastia 10 kron, č. g. Jos. Gergolet 10 kron, č. g. Ant. Gleščič 10 kron, č. g. Jos. Ličan 6 kron, č. g. Iv. Koršič 10 kron, č. g. Jos. Batagelj 20 kron, č. g. Jan. Jarec 10 kron, hranil nica in posojilnica v Cerknem 20 kron, županstvo Dornberško 20 kron, delavke v Podgori in Stražieali 14 kron.
Hvala ! Bog povrni! Rodoljubi, ostanite še zanaprej naklonjeni in zvesti na-šej narodnej svetinji: slovenskemu Aloj-zijevišču!
Zavod za gluhoneme v Gorici. V minolem šolskem letu je bilo v tem zavodu v treh razredih 42 dečkov, in 23 deklic, in sicor 33 italijanske in 32 slovanske narodnosti. Z Goriškega jih je bilo 35, iz Istre 26, 4 iz drugih dežel. Izpiti so še vršili dne 12. t. m. v splošno zadovoljnost. Gojenci so večinoma prav dobro iu razločno odgovarjali na razna vprašanja. Veleč, g, M. Lenardič, ravnatelj zavoda, zasluži posebno zahvalo, da zavod izvršuje svojo nalogo; pa tudi ostale učiteljske moči vestno izvršujejo svojo nalogo. Koncem izpita sta se A. Stres v slovenskem in M. Colarig (Kolarič) v italijanskem jeziku zahvalila voditeljem in podpornikom zavoda Dr. Marani je kot namestnik dež. glavarja obdaroval prid-najše gojence. — „Piccolo“ poroča samo o italijanskih gojencih, ka Slovencev nočejo priznati.
Svinja požrla otroka. V neki vasi pri Roveredu na Tirolskem je mati cedila hlev prašičev. Ena svinja je šla v sobo, kjer sta ležala v zibeli dva otroka, catera je svinja požrla. Ko je prišla mati v sobo. je glodala svinja še zadnje kosti. Mati se je tako prestrašila, da se je zmotila.
. Italijanska kraljica in mlada ple-tiča. Italijanski listi poročajo: Kraljica Margarita sreča v neki ulici v Rimu ipalo dekletce, ter jo vpraša: „Ali znaš šivati in plesti, malica ?“ — „0 da, odgovori dekle, „nogovice znani plesti". — „Ali me poznaš?4 — „Da. Vi ste kraljica”. — »Naredi tudi meni dvoje nogovic in mi jih pošlji11. Čez nekaj dnij res dobi kraljica dvoje nogovic ter pošlje dekletcu druge nogovicejena nojrovica je bila polna bombonov , druga pa denarja. A že drugi dan dobi kraljica pismo: »Gospa, Vaj lep dar iqi je napravil mnogo žalosti: cty}nar so vzeli oče, bombone je snedel brat, nogavice pa bodo mati nosili**.
Sinovi milijonarjev — tepci. Zadnjič Stao poročali ob kratkem kako se vzgajajo sinovi ameriških njilijonarjev, Danes prinašamo poročilce, kako potrebni so zares ti „zlati sinčki** vzgoje in omike. Ti sinovi so se bili podali na potovanje križem sveta in so prišli v Vancoijver, kjer so se hoteli ukrcati za na Japonsko V Vancouverji jih pa sreča prilika, da pokažejo svojo „izkušenost“. Ondi se jim namreč pridruži nekdo,ki je pravil, da se vrača iz Alaske in da je nakopal veliko zlata. Mladeniči so bili vsi v ognju, da vidijo to zlato v naravi. Dotičnik zares privječe yeliko kepo, zlata, katero jim pokaže. Fantje so to kepo na vsak način hoteli imeti in so prašali, ako je na prodaj. Po daljšem pomiselku je možak kepo prodal za 600.000 dolarjev in odšel Kmalu na to se približa mladeničem policist, ki jih je opozoril, da so imeli opraviti z velikim sleparjem, ki je hotel že več ljudi ogoljufati. Iu res, ko so kepo zlata preiskali, se je izkazalo, da je navadna sviu-čena kepa, pozlačena z zlato peno. Tako se vzgajajo mladi milijonarji. Res, dobra šola to,Vi, ~ i > . t »	;•
Drogi shod krščanskomislečega dijaštva se bode vršil letos 13. septembra v prostorih B Katoliškega doma" v Ljubljani. Na vsporedu bodo izključno znanstvena predavanja zanimive in praktično važne vsebine iz raznih strok znanstva, V dijaških krogih se kaže,, — kakor čujemo, — veliko zanimanja; nikakor ne dvomimo, da bode tudi udeležba obilna in da se bode shod v vsakem oziru dostojno izvršil. Natančni vspored se objavi v prvih dneh aeptemhra; zvečer prirede udeleženci (hoda komer« na čast ljubljanskemu delavstvu. Kdor želi kake informacije o shoda, naj se blagovoli obrniti pismeno-na tajnika pripravljalnega odbora, gosp. iur. Jožefa Dermastia, Vodmat, Ljubljana.
SllCica, tržaških razmer. Pri trža* ški mestni plinarni je nameščenih nad
100 italijanskih podanikov iu med 4 iu-ženerji so trije iz kraljestva. Ko je vlada dala koncesijo tramvajski družbi je zahtevala, da mora nameščati le domačine, Družba je vspivjela koncesijo, a na vladno zahtevo je pozabila, ker v službi tramvaja so še vedno italijanski podaniki, dočim domačini pohajajo brez dela in jela,
Zasluženo odlikovanje. V tržaških delavskih krogih dobro znani rodoljub g. A. Klun, bivši odbornik in zastavonoša »Del podp. društva** služi že 40 let pri tvrdki G. Pellis. V znak spoštovanja in ljubezni so mu njegovi gospodarji dne 24 t. m. podarili lepo zlato uro z verižico.
Čudak. V Kopru je v petek nenadoma umrl marki Nikolaj Gravisi-Barba-bianca. Oče njegov od 1. 1848 do svoje smrti 1. 1889 po dnevu ni zapustil hiše, ke.i ni hotel, da bi nd-nj sijalo avstrijsko soluce. „Piccolo" zatrjuje, da je Nikolaj po svojem očetu podedoval vse lepe lastnosti, torej tudi —avstrijsko rodoljubje. No, solnce se ne zmeni za take čudake!
Vse se dogodi. V Barkovljah je bilo polit, društvo »Edinost** napovedalo shod na 20. m. m. popoldne po blagoslovu ob 4. uri. Ker pa blagoslov ob štirih še ni bil končan, brez ljudstva pa sklicatelji niso mogli zborovati, je komisar Fabrizzi ugovarjal, češ, da bi bil pozneje drug shod, ki pa ni naznanjen. Shod se ni vršil. Res iščejo dlake v jajcu. (Aa....aah! Stavec).
V Boljunu je pri občinskih volitvah zmagala narodna stranka. V Istri se svita!
Italijanska gimnazija v Pazinu. Za ta zavod je dež. odbor imenoval vodjo in štiri profesorje. To gimnazijo bodo morali vzdržavati tudi istrski Slovani. Tako je: Smo pač v Istri.
Gospodarska organizacija v ce-lej Istri vrlo napieduje. Slava požrtvovalnim rodoljubom! Sosebno se v krčki biskupiji giblje mlajša duhovščina. Kar je bilo zamujenega, da se še popraviti. Le vrlo naprej!
Odpeljali so ju v Inomost Adolfa Codermatza in Andreja Corsiga, ki sta bila 4 mesece radi veleizdaje v preiskovalnem zaporu. Spremljala sta ju dva žandarja. „Corriere“ upa da se kmalu oproščena vrneta v Gorico. Vederemo!, Hrvatska gimnazija v Pazinu se otvori 15. septembra. Pozno sicer, a vendarle. Profesor Matejčič je imenovan ravnateljem. Tudi profesorji so že imenovani. Mi se iz srca vaselimo, da so istrski Slovani dobili svojo gimnazijo. Bali smo se, da bode vlada vso stvar opustila. Ivonečno je stvar rešena. Hr-vatski stariši pa naj poskrbe, da o pravem času svojo deco vpišejo.
Laška „Agraria“ je Slovencem v Lonjeru pri Trstu dala enega bika. Ker >a Lonjerci odklanjajo vsako milost od ?. Mauronerja, zato bodo nazaj poslali »olitičnega bika.
Kako se je pijanec ozdravil V nekem kraju na Gorenjskem j« nek mož :ad gledal frakeljnu na dno. Pri tem se mu je kri ogrela, jezik razvezal, misli so postale živahnejše in bujnejše, njegovo stanje je postalo bolestno. Veliko vročino, ki se je ob nekem takem slučaju pojavila v njegovi glavi, si je hotel pogasiti v hladni vodi. Drugim ljudem se je pa ta način zdravljenja zde! nevaren za življenje bolnikovo, in potegnili so ga iz vode. Kaj storiti ? V glavi, mu je brnelo kakor od tisoč čmrljev. Pograbil je sekiro in se ž njo bil po glavi, da pokonča sovražnika.
Pa njegovi tovariši so mu tudi to nakano preprečili in mu iztrgali sekiro iz rok, Sedaj je svojega skritega sovražnika napadel z nožem, meril si na srce in si prebodel prsi. Pa tudi to mu ni šlo, kot je želel: ni bil v stanu, da bi se bil zadel v srce. Ker je zelo krvavel, prepeljati so ga v bolnišnico. Tu so pa rekli: Sreča njegova, da si je krii puščal ! Drugače bi bil umrl! Iu res je ozdravel. Bog ga ohraui zdravega še mnogo let!
Koliko časa se živi brez jedi? Človek v normalnem stanju bi vztrajal brez jela 20 dni, tisti ljudje pa, ki so vajeni posta „za stavo", so vzdržali že 30 — 40 dni Konj živi brez vsake krme 25 dni, a imeti mora dovolj vode; če pa ne pije, more živeti le 17 dni; ako jč in nič ne pije, živi samo pet dni. Mačka preživi 15 — 30 dni brez hrane, ako dobi vode. O psih se v6, da so vztrajali že do SO dni brez pijači, so pa poganili v 20 dneh. Domači zajec vzdrži brez hrane 14 dni, golob 10, vrabec pa samo 2 dni, Vsakega človeka in vsako žival pa prekosa v tem pogledu — krote, ki morejo živeti 2 — 3 leta brez vsake hrane.
Služabniške plače. „Wiener Ztg* je objavila cesarski naredbi na podlagi §
14 glede pristojbin od premoženjskih pre-
pisnin in služabniških plač. Plače državnim slugam pa se s tonaredbo določajo za dobo od 1. septembra do konca tekočega leta, iu sicer se določa za prvi razred 700 za drugi 600. za tretji 500, za četrti 400 gld. in 50 gld. doklade za vsakih pet službenih let; starostne doklade pa ne smejo presegati 100 gld. Aktivitetne doklade znašajo za prvi krajevni razred 50 7», za drugi 30 %, za tretji 25 %, za četrti 20 % plače, Za začasne in definitivne sluge pri poštnih iu brzojavnih uradih znašajo plače za I. razreda prvo vrsto 700, drugo vrsto 650, tretjo vrsto 600, za II. razreda prvo vrsto 600, drugo vrsto 550, in tretjo vrsto 500 gld ; za III. razreda prvo vrsto 500, drugo vrsto 450, tretjo vrsto 400 gld. Starostne in aktivitetne doklade so iste, kakor za druge sluge.
Pričetek pridelovanja sladkorja. Pridelovanje sladkorja so baje poznali Kinezi že pred 3000 leti. Leta 325 pred Kristom prinesel je neki poveljnik Aleksandra Velikega na Grško vest o medu (sladkorju), katerega Azijati brez pomoči čebel pripravljajo iz neke vrste trsa. L. 150 pred Kristom je zdravnik Galenus sladkor predpisal kot zdravilo. Rafiniranje sladkorja, ki je pričelo okoli 1659 na Angleškem, je najhitreje iznajdba Arabov. Od Saracenov v Siciliji se je priučil neki beneški trgovec, ki je to tajnost prodal za tedaj ogromno svoto 100.000 kron.
Državni dolgovi na svetu. Visokost državnih dolgov se posebno pokaže, ako primerjamo številke po državah in številu prebivalstva. Slednja tabela kaže, koliko dolga pride na posameznega državljana raznih držav.
Jeden Francoz dolguje 384 gld.
„	Portugalec	„	372	„
„	Holandec	„	216	„
„	Italijan	„	192	„
n	Anglež	„	174	„
„	Spanec	„	168	„
„	Egipčan	„	156	n
„	Belgijec	„	132	„
„	Rnmunec	„	108	„
„ .Rus	„	72	„
„	Avstrijanec	„	72	„
„	Turek	„	54	„
„	Šved	„	36	„
„	Amerikanec	„	36	„
„	Nemec	„	24	„
Pri Nemcih moramo vpoštevati, da imajo posamezne nemške države in državice še posebne državne dolarove. Tako pride na jednega Bavarca 144 gl. bavarskega državnega dolga, na jednega Prusa 114 gld. Torej tudi Nemci v tem oziru ne počivajo na rožicah.
Revolucija v Parizu. Dogodki, katerim je bilo pariško prebivalstvo priča minule nedelje popoludne so dovolj jasno pokazali, da je jelo kaliti seme, ki so je sejali francoski pseudo republikanci. Seveda je to še le pričetek. Provzročitelji nemirov so bili anarhisti in njih žrtva naj večji »sovražniki* francoske republike, nazadnjaški klerikalci" in njih naprave. Vse gibanje je vodil znani anarhist Seba-stian Faure, okrog katerega se je zbralo nekaj stotin pouličnjakov, večinoma v dobi od 16. do 20 leta. Boj je veljal jezuitom. Anarhisti so se po najkrajšem potu podali, pred cerkev sv. Jožefa. Z vsakovrstnim orožjem oboroženi in z rudečimi zastavami prodrli so mej klici: Proč z duhovščino ! Živela anarhija ! v imenovano cerkev ter tu počenjali naj večje grozovitosti. Oropali so vse altarje, pometali na tla tabernakelj, svečnike, lestence, svetniške sohe in sploh vse, kar jim je prišlo pod roke. Zlatanino ter denar iz pušic so ugrabili, klopi in spovednice pa zvlekli na cesto ter jih zažgali Cerkev je popolno razdejaua in onečaščeua. Se le v tem trenutku je došla policija, ki je prijela 27 oseb, ostale divjake pa razgnala. Kajpada se je vnel že tu vroč boj in na obeh straneh se je rabilo orožje. — Drugi del divjakov je pa plauil istodobno n& cerkev sv. Nikolaja, kjer se je ponovil isti grozni prizor, le toliko je bilo bolje, da je tu policija preje bila na mestu ter preprečila večja grozodejstva. Napadli so potem anarhisti še cerkev sv. Ambroža, ondotni samostan in šolo ter razne druge katoliške zavode. Kamorkoli so prišli so razbili vsa okna, potrli ograje iu sploh VS6 kar so dosegli. Ob enem se ja pa bil grozovit boj mej njimi in policijo. S kamenjem, železnimi tramvajskimi šiuami, samokresi in drugim takim orodjem so planili po stražuikih in njim neljubih osebah. Napravili so si barikado jz ka-mnenih plošč ter izza njih streljali na nasprotnika. Policiji je moralo priti na pomoč vojaštvo na konjih in šele proti polnoči je zavladal mir po mestu. Skupno je ranjenih nad 370 oseb; od teh so jih odvedli 300 v bolnico Lariboisiere in 61 v ono Saint Louis. Mej ranjenci je 59 stražnikov. Večinoma vsi so nevarno
ranjeni. Prijeli so skupno 150 oseb, inej temi tudi prvaka Sebastiana Faurea — To je seveda le površna slika groznih prizorov. Splošno se je pa opazilo, da se je pri napadu na cerkve iu katoliške zavode vse premalo skrbelo za javno varnost. Policija in vojaštvo sta pritisnila ge le po izvršenem napadu. Nekateri listi naglašajo celo, da je vlada sama največ vzrok, da je prišlo do takih prizorov
RAZPIS.
Na slov. oddelku deželne kmetijske šole v Gorici začne se dne 8. novembra t. 1. nov dvoletni tečaj.
Razpisanih je 8 prostih mest (hrana, stanovanje, kurjava iu svečava brezplačno). Prošnje je doposlati šolskemu vodstvu do 15. oktobra t. 1.
Da se učenec sprejme v šolo, mora dokazati:
a) da pritrdijo vstopu v šolo stariši ali varuh;
b) da je prosilec dovršil 16. leto (le če je kedo telesno posebno krepak, sprejme se tudi po dovršenem 15. letu, če ga vodja, kateremu se ima predstaviti prej nego prošnjo vloži, za sprejem za sposobnega spozna);
c) da je lepega nravnega vedenja;
d) da je prosilec z dobrim uspehom dovršil ljudsko šolo;
e) da je telesno sposoben zvrševati navadna kmetijska dela;
f) da je dovolj izobražen, kar je dokazati s sprejemnim izpitom.
Kolekovani prošnji je priložiti: krstni
list, zadnj« šolsko spričevalo, spričevalo ubožnosti, zdravniško spričevalo, župan-stveno spričevalo glede nravnega vedenja in izjavo starišev ali varuhovo, da so zadovoljni, da prosilec vstopi v kmetijsko šolo.
Sprejmejo se tudi plačujoči učenci, kateri pa morajo priložiti prošnji tudi izjavo starišev ali varuhovo, da se obvežejo plačati za učenca po 10 gld. v predplačilih mesečnih rokih v denarnico učencev (tudi plačujoči učenci dobivajo stanovanje, kurjavo in svečavo).
Vsak učenec mora seboj prinesti: jedno odejo, vsaj dva para rjuh, vsaj dva para spodi\jih hlač, 2 navadni in 2 boljši srajci, G parov nogovic, jedno vsakdanjo in jedilo praznično obleko, česalo, ščetko za obuvalo in jedno za obleko.
Za snaženjfc perila mora vsaki sam skrbeti.
Učenci stipendijsti, kateri izstopijo brez tehtnega uzroka (t. j. ne radi bolezni ali družinskih razmer, kjer bi moral učenec zapustiti zavod) pred končanem tečajem iz šole, morajo povrniti štipendij oziroma troške za hrano.
Teoretičen pouk je vsak dan od 8. do 12. ure dopoldne iu poučujejo se:
I.vo leto: spisje, računstvo, zemlje-pisje, geometrija in risanje, fizika, kemija, živalstvo, rastlinstvo, rudninstvo, posebno kmetovalstvo, čebeloreja in sviloreja.
il.go leto: spisje, računstvo, knjigovodstvo, zemljemerstvo in risanje, posebna rastlinogoja, živinoreja, živino-zdravstvo, kletarstvo, vinstvo, sadjereja, gozdarstvo in zelenjedogoja.
Praktične vežbe so poleti od 3. do 7., po zimi od 1. do 6. ure popoldne.
Vodstvo slov. oddelka deželne kmetijske šole.
V Gorici, dne 25. avgusta 1899.
Vodja:
V. Dominko.
! * Po naredbi c. in kr. vojnega mini-terstva z dne 22. julija 1895 1., se morejo oni vojaki, ki so dovršili to kmetijsko šolo, ter mislijo gospodariti na svojem posestvu, oziroma na posestvu svojih starišev, poslati na trajni dopust uže po dovršenem drugem vojaškem letu, če so zadostili vojaškim zahtevam in so se dobro obnašali. Učenci te kmetijske šole morejo toraj koncem druzega leta prositi za trajni dopust in sicer proti izkazilu odhodnega šolskega spričevala.!
Anton Obidič,
čevljar
v Semeniški ulici št. 4 v Gorici, priporoča 8e za raznovrstna naročila po meri
za gospe in gospode.
Naročila se izvršuje hitro
Priporoča dalje tudi ivojo.
Teodor Slabanja
srebrar
ulici Mi 12. - gorica, - ulici Moralli 12
uljudno priporoča veleč. duhovščini svojo znano dalavnico za napravljanje novih in ponavljanje starih cerkvenih posod in orodij kakor tudi strelovode najboljših iznsjdeb po najnižjih cenah, da se ne boji konkurence.
Da si pa morejo tu-di bolj revne cerkve naročiti cerkvenega kovinskega blaga, olajšuje jim to zgorej orne-
a'eni s tem, da jim je pripravljati ago, ako mu potem to izplačujejo na obroke. Obroke si pa preč. p. n. gospod naročevaleč sam lahko določi.
Pošilja vsako blago poštnine prosto !
(Anton (gon
klobučar in gostilničar v Seminiški ulici ima bogato zalogo raznovrstnih klobukov in toči v svoji krčmi pristna domača vina ter postreže tudi z jako ukusnimi jedil. Postrežba in cene jako solidne.
Odlikovan fotografski atelier
489« 311SI®
v Gorici
na Travniku št. 11,
poddružolea t Trstu la Akvidoto iter. 25 priporoča se svojim rojakom y mestu in na deželi.
Ed. Pavlin,
v Gorici
v Nunskih ulicah št. 10.
nasproti gostilne „Belega Zajca" usoja priporočiti preč. duhovščini in sl. občinstvu svojo veliko zalogo nagrobnih vencev vsake vrste, rož za cerkve, palm, Šopkov za nove maše in poroke, voščenih sveč, mrtvaških oblek, rakev vsake velikosti, zlatih čerk, lesenih stajal za palme, zlatih loncev, svilnatih trakov vsake širjave in barv, črno rumenih, trobojnic bisernih vencov, papirja (manšete) za Šopke, papirja v vsakih barvah za izdelovanje cvetlic.
Belega in črnega papirja in zlatih nog za rakve, zlata za olepšanje,
Vse po najnižjih cenah
Opozarjam tudi da tiskam črke na derilo in sprejeman vsa v to stroko spadajoča dela.
ril rit »it rit rit *it »it
Štev. 571 op.
Razglas.
Naznanja se, da
JAVNA DRAŽBA
zastavil II. četrtleta t. j. mesecev
aprila, maja in junija 1898
začne v
ponedeljek, dne 11. septembra 1899.
in se bo nadaljevala naslednje četrtke in ponedeljke.
Od ravnateljstva zastavnice in ž njo združene hranilnice.
V Gorici, dne 10. avgustu 1899.
Vrtna ulica 8 — GORICA — Via Giardino 8 priporoča
pristna bela in črna vina iz vipavskih furlanskih,
briških, dalmatinskih in isters kih vinogradov.
Dostavlja na dom in razpošilja po železnici na vse kraje avstro - ogerske monarhije v sodih od 56 litrov naprej. Na zahtevo pošilja tudi uzorce.
Gne zmerne. Postrežba poštena.
NOVA ZALOGA.
1. Mošnički ia denar od 10 kr. navzgor, listnice (Brieftaschen), ta-bačnice, žepnice za smodke in svalčice (cigarete).
S "JI	2.	Žepni nožiči od 15 kr. narzgor.
^	3.	Umetnih cvetlic obstojni deli in svilen	papir.
*	4.	Pergamenten papir za zavijanje masla,	pravi	po	70	in	90	kr. kil.
5.	Sv. podcbe, tudi s slovenskim napisom v polah	in	prirezane, 100
od 30 kr. navzgor. fM 6. Vpisovalne knjige raznovrstne velikosti in debelosti od 4 kr. do 12
[A	gl. komad.
M 7. Molitveniki (mašne knjige) od 12 kr. do 4 gl. komad.
iHj	Sicer pa so	v zalogi raznovrstne pisarniške	in šolske potrebščine
M po tekmovalnih (konkurenčnih) cenah.
Ji	Za naročila	priporoča se najuljudneje
M	Gr. LIJKIAR.
[Al	Gorica,	dne izdanega lista.
UK*
M I
t
Nova. delavnica.
cerkvenih posod in orodij.
Gorica, maglstratna ulica št. 8.
Podpisani vsoja si naznaniti preč. duhovščini, da je odprl novo delavnico cerkvenih orodij in posod ter se priporoča z& naročbe svečnikov, svetilnic itd. v vsakovrstni kovini iu v vsakem slogu po najuižjih cenah.
Ker še nima ilustrovanih cenikov, pošlje po želji preč. duhovščini obrise raznih posod in orodja.
Priporoča se tudi za popravljenje rabljenih reči, jih zopet posrebri in pozlati, tako da dobyo prvotno itanje.
Izdeluje strelovode po najboljših iz najdbah in popravlja že rabljene.
Vdani
Franc Leban
■ r • b r a r,
i
Odlikovana tovarna
in velika
zaloga vsakovrstnega pohištva
Ivan Doljak
v Solkanu pri Gorici, nasproti gostilne Mozetiča (Droč).
Prevzema vsako naročilo v mizarski ali strugarski stroki od priprostega do najličnejšega izdelka.
Izdeluje točno in po najnižjih cenah,
da se ne boji nikake konkurence.
T
BOGATO
preskrbjena zalloga
obladkov (remeša)
v najrazličnejših vrstah.
—su
Kulantna postrežba.
ZALOGA
vseh, k mizraski
in
strugarski stroki
spadajočih potrebščin.
tgrva slovenska trgovina z železjem
KONJEDIC & ZAJEC
prej cJ. D a r t» o GORICA — pred nadškofijo št. 9. - -i***------------------------------------
GORICA
Priporočata po najni.tih cenah svojo bogato zalogo najboljšega štajerskega železa in ploščevine raznega obrtnijskega, poljedelskega, vinograd-skega in pohišnega orodja. Prevzemata naročila za vse stavbe m podjetja. Glavna zaloga za Gorico in okolico izdelkov c. kr. priv. tovarne; pn-poznano najboljih kotlov od g. Nussbaum-a v Ajdovščini po tovarniških cenah.	,
Edina ZHloga najboljega koroškega acalon in terescian jekla.
Zaloga Portland in roman cementa. — Česar ni v zalogi priskrbi se
nemudoma.	...........
Kupujeta staro železo in kovine po najviiji cenil Vsako naročilo izyrši se nemudoma in vestno 1