jcrc" izhaja vsaki I*, datiran z dnevom prihodnje nedelje. Wnina velja za Av-'jo: za celo leto kron, za Ogrsko I krmi SO vin. za celo ko ; za Nemčijo stane celo leto 7 kron; rugo inozemstvo se mi naročnino z ozira visokost pošt-;. Maročtiino je pla-" naprej. Posamezne -> prodajajo po 12 v. ništvo in uprav-se nahajala v gledališko po- 'opje štev. 3. Dopisi dobrodošli in se sprejemajo zastonj, ali rokopise se ne vrača. Uredniški zaključek je vsak torek zvečer. Za oznanila uredništvo ni odgovorno. Cena oznanil (inseratov) je za celo stran K 80"— za '/, strani K 40'— za »/i strani K 20 — za '/„ strani K 10 — za Vi« strani K 5"— za '/s« strani K 250 za Ve« strani K 1 — Pri večkratnem oznanilu se cena primerno zniža. Stev. 41. V Ptuju, v nedeljo dn$ U. oktobra 1917 | XTIII. letnik Slovensko ljudstvo! najresnejših časih stojimo in s koncem i svetovne vojne se bodo odločila usoda dcv ter držav. No gre se danes za na-politične fraze, kakor so jih razne ke v mirnem času rahljale in zlorabljale; tudi za tvojo b o d o č n o s t, ti ubo-'ovensko ljudstvo ! Ti spadaš med najboljše narode avstrij-domovine. Kar so tvoje njive dozorele, je na tvojih poljih zrastlo, kar se je izdelalo v tvojih delavnicah in tovarnah, — si žrtvovalo domovini. Ti slovensko ljud-na Spodnjem Štajerskem in Koroškem poznalo nobenega konca, kadar je bilo a žrtvovati v najhujši sili stoječi domo-In tvoji sinovi, tvoji očetje, bratje, mož-Slovenskemu ljudstvu se ni treba skrivati -amoti, kadar se kdo strahopetnežem žaljivo smehlja. Slovenski možje in fantje bili nikdar zadnji, kadar je bilo a moje domovine braniti. Kakor skala, • junaki so stali na vseh bojiščih, na frontah in na vseh mejah. Kdo ne bi al naše regimente in bataljone? Sovraž-pozna, ker so svoja imena napisali s vimi črkami na njegovih hrbtih, — in ovina jih pozna v globoki hvaležnosti... Slovensko ljudstvo ! Vojna naj izide ka-hoče, — tebi prinese le čast! bi to tajil, bi lagal... sovražnik ne preži samo ob mejah, nika, ki zastruplja domovinski čut, ima-doma! ar si bilo in kar si, ti krasno sloven-Ijudstvo, to ti je dalainomogo-premila Avstrija. V Avstriji si 'o narod, v Avstriji si si gospodarstva kulture prisvojilo, v Avstriji si postalo o in ponosno, zdravo in za bodoči raz-sposobno. Avstrija ti je bila vedno i, ljubezni polna mati, kateri si tudi ti nsko ljudstvo materino ljubezen v pošte-valežnosti izkazala .. . Ali notranji sov-:k te hoče odtrgati od prs mate-vs trije, hoče te žrtvovati političnim i panslavistične gonje, ki stoji danes v najstrupenejših naših sovražnikov. No-sovražnik ti hoče odvzeti iz poštene ljubezen do domovine, ki te je spravila gor, ki te je negovala in ti priborila po-i prostorček na solncu. Notranji sovraž-hoče podreti v tvoji duši zvestobo do do-e, do cesarja, do katoličanstva, zaupa-tvojo bodočnost! Notranji sovražnik te uje z najgršim sovraštvom proti nem-dela neslogo v tvojih vrstah, ti hoče bi pošteno slovensko ime, psuje tvoje 3, proklinja tvoje najboljše može. No-sovražnik hoče izrabiti silo avstrijske ■vine, da bi te spravil v sovražni tabor tem uresničil svoje protidomovinske cilje. lovensko ljudstvo ! Ta notranji sovraž-ti ljubkuje, pred obrazom ima celo pano krinko, obljubuje ti deželo vseh do-... In vendar je morilec sloge, pači res-laže kot farizej ! Kaj bi imelo ti pošteno slovensko ljudstvo od ..jugoslovansko" države ? V gospodarskem oziru smrt, v političnem o z i r u zaničevanje, v kulturnem in v e r s k e m> o z i r u t r i n o š t-v o ter zatiran j e ! Vi „jugoslovanski" državi bi imel pravoslavni Srb prvo besedo in delal bi s slovenskimi katoliki, kakor je delal s katoliškimi frančiškani i| v Albaniji. ,,Jugoslovanska" država bi bila zaprta vsaki kulturi in bila bi otok za-se...-In gospodarstvo, ki se je pod zaščito naše Avstrije tako krasno razvilo, bi izumrlo, — bahaška palica bi bila tvoja usoda! Slovensko ljudstvo! Odločil-n a minuta pride i tebi! Odloči se za „jugo-slovanstvo" in podpisalo si samo svojo smrtno obsodbo, — odloči se za milo domovino Avstrijo in vstvarilo si bodeš srečno ter krasno bodočnost! Premisli in odloči, ti junaško slovensko ljudstvo... Svetovna vojska. Letalni boj ob izlivu Themse. W.-B. Berlin, 3. oktobra. Pomorska bojna letala od fiandrijskega obrežja so dne 1. t. m. pred izlivom reke Themse eno angleško veliko letalo sestrelila in uničila. Avstrijsko uradno poročilo od četrtka. K.-B. Dunaj, 4. oktobra. Uradno se danes razglaša: Italijansko bojišče. Boji v oddelku Gabriele so včeraj opešali. Prejšni dan smo vjeli 6 italijanskih oficirjev, 407 mož in 2 zdravnika. — Naši letalci so sestrelili 3 sovražna letala. Šef generalštaba. Zopetni letalni napad na Polo. . K.-B. Dunaj, 4. oktobra. Iz vojno-tis-kovnega stana se poroča: Zopetni letalni napad na Polo in okolico v noči od 2. na 3. t. m. ni povzročil ne škode ne izgube. V P a r e n z u poškodovala je ena letalna bomba neko zasebno hišo, ranila pa eno ženo in enega otroka. Nova bitka pri Ypernu. Nemško uradno poročilo od četrtka. K.-B. Berlin, 4. oktobra (W.-B.) Tz velikega glavnega stana se poroča: Zapadno bojišče. Armada prestolonaslednika Rupprechta. Včerajšno bo-jevno delovanje sovražnika vFlandriji je bilo ednako onemu prejšnih dnij. Globoko v ozemlje za našimi postojankami segajoči in na belgijske kraje naperjeni močni ogenj proti posameznim oddelkom naše bojne cone, v sredini bojne fronte do najljutejšega učinka v ognjene sunke zdrnžen. Skozi noč irajalje od Houthoulste r-gozda pa do L y s e ogromni artiljerijski boj nezmanjšano naprej. Danes zjutraj se je povišal do bobenskega ognja. Z zapričetkom močnejših angleških napadov pri Y p e r n u se je bitka v Flandriji nanovo pričela. — Armada nemškega prestolonaslednika. Na vzhodnem bregu Maase začel je pri nastopu teme hipoma najmočnejši ogenj na visočini 344. V globokih vrstah napravili so kmalu nato Francozi napad, da bi od nas tam zavzete postojanke nazaj pridobili. Naval se je razbil v odpornem učinku naše artiljerije in na trdni vztrajnosti nemških čet z velikimi izgubami popolnoma brezspešno. Prvi generalkvartii-mojster L u d e n d o r f f. Avstrijsko uradno poročilo od petka. K.-B. Dunaj, 5. oktobra. Uradno se danes razglaša: Nobena večja bojevna dejanja. šef generalštaba. Težki boji v Flandriji. Nemško uradno poročilo od petka. K.-B. Berlin, 5. oktobra (W.-B.) Iz velikega glavnega stana se poroča: Zapadno bojišče. Armada prestolonaslednika Rupprechta. Za voditelji in četami 4. armade leži bojni dan redke težkote. Od ranega jutra pa do noči trajala je borba, ki se je vsled opetovanih napadov Angležev iz pokrajine severno-zapadno od L a n g e-m a r c k a južno ceste M e n i n - Y p e r n vedno iz novega vnela. Nepretrgano učinkovale so artiljerijske množice z najkrasnejšo vporabo moža in topova v pokrajini, v kateri so se vršili ljuti, somintja divjajoči boji infanterije. Središča bitke so bili Poelea-p e 11 e, posamezna posestva 3 km zapadno od Paschehdoele, križeva pota vzhodno in južno-vzhodno od Z o n e b e k o, gozdni kosi zapadno odBeclacre in vas G h e 1 n-v e 11. Sovražnik je zamogel sicer mimogredoč preko te črte prodreti, ali ni se mogel držati. pod silo naših protinapadov, čeprav je do poznega večera vedno sveže moči v ogenj peljal. Dobiček Angležev se je omejil tedaj na 1 do 1 in pol km globoki trak od Poelcapelle do vzhodnih koncev od Z o n e b e k e in od tam v Becelacre vodeče ceste. Ta vas kakor tudi Gheluvelt ste popolnoma v naši lasti. Krvave izgube angleških divizij — najmanje 11 se jih je le pri jutranjem napadu na bojni fronti vporabilo —• se poroča kot jako visoke. Dobri skupni učinek vseh naših orožij razbil je i ta ogromni sunek Angležev pred ciljem. Junaštvo nemških čet v Flandriji se ne da prekositi. — Armada nemškega prestolonaslednika. Na vzhodnem bregu Maase izvršili so Francozi zvečer novi močni napad, 12. v 3 dneh, na severni strani visočine 344. Čez dan pripravljal je ljuti ogenj, pred napadom do bobenskega ognja povišan, naval francoskih sil, ki so bile od naših čet skoraj — 2 — STRASCWLL'ova grenčica iz zelenjave povzroči moč in je vsled tega pri večjem telesnem naporu Zato jo je priporočati zlasti za turiste, lovci vojake, romarje itd. povsod nazaj' vržene. Na posameznih krajih so bili protisunki potrebni; dobili smo mnogoštevilno vjetih. Pl-vi generalk vaitirmoj stei L u d e n d o r f f. Boj za goro sv. Gabrijela. Avstrijsko uradno poročilo od sobote. K.-B. Dunaj, 6. oktobra. Uradno se danes razglaša: V oddelku Gabriele se je neki v večernih urah zapričeti italijanski napad razbil. šef generalštaba. Zmagoviti odpor Nemcev. N e m S k o uradno poročilo od sobote. K.-B. Berlin, 6. oktobra (W.-B.) Iz velikega glavnega stana se poroča: Zapadno bojišče. Armada prestolonaslednika Rupprechta. V bojnem okolišu flandrijske fronte povečal se je čez dan krepki ogenj zvečer do posameznega bobenskega ognja med Poelcapelle in Gheluveltom; prodirajoči poizvedovalni sunki so bili nazaj vrženi. — Armada nemškega prestolonaslednika. Severno-vzhodno od Soissonsa povišano artiljerijsko delovanje. Pri R e i m s u izjalovil se je neki francoski sunek. Na obeh bregovih M a a s e vdrle so naše naskočne čete v sovražne postojanke in se vrnile povsod z vjetimi. Sestrelili smo vkljub viharju 5 sovražnih letal. Makedonska fronta. Večkrat borile so se artiljerije živahneje. nego drugače, Vzhodno jezera D o i r a n so bolgarska varstva zavrnila en napad nekega angleškega bataljona. Prvi generalkvartirmojster L ti d e n d o r f f. Uničenje francoske trdnjave Diinkirchen. Amsterdam, 6. oktobra. Ranjenci iz Diinkirchena, ki so preživeli vso obstreljevanje francoskega pristaniškega mesta po nemških letalcih in so bili odpeljani v London, dajejo angleškim listom natančni popis tega uničil-nega zračnega napada. V Londonu samem se je, kakor poročajo angleški listi, v noči od 24. na 25. septembra potresu podobne sunke opazilo, katerih povod se je zamoglo šele raztolmačiti, ko so došla francoska poročila. Prve letalne bombe priletele so v neko shrambo petroleja, ki je v par sekundah eksplodirala in cele vrste cest v razvaline spremeni-1 a. Požar se je z velikansko hitrostjo na industrijsko predmestje razširil. Pravo morje plamen ležalo je nad mestom in je uničilo velikanske zaloge angleške flandrijske armade, ki se jih je bilo tam zbralo v zadnjih mesecih z ozirom na veliko ofenzivo. Pristaniške naprave so popolnoma uničene, doki ednaki zemlji, velike železne livarne uničene. V pristaniškem mestu postali so že v prvih urah požara vojaški m a-g a c i n i na orožju, strelivu in dragih vojnih potrebščinah rop plamenov. Angleški listi skušajo sicer pomen tega uničilnega udarca zmanjšati, med vrsticami pa je razvidno, da je uničenj e Diinkirchena najtežji udarec, ki je zamogel zadeti angleško vojno vodstvo, ker se v kratkem času nadomestilo za tam nabrane zaloge sploh ne more skupaj spraviti. Ruski napad v Bukovini. Avstrijsko uradno poročilo od nedelj e. K.-B. Dunaj, 7. oktobra. Uradno se danes razglaša: Vzhodno bojišče. Pri S e r e t u v Bukovini napadel je sovražnik včeraj po močni artiljerijski pripravi; bil je pri St. Onufry z ognjem zavrnjen, pri WaSkoncu pa od avstro-ogrskih in nemških čet v protisunku vržen. Italijansko bojišče. V Gabriel e-oddelku omejili so se Italijani včeraj na delne sunke, ki so ostali brezuspešni. Na C o s t a b e 11 i pripeljali so gorski naši oddelki 21 bersaglierov iz sovražnih jarkov. Šef generalštaba. Nemško uradno poročilo od nedelje. K.-B. Berlin, 7. oktobra. (W.-B.) Iz velikega glavnega stana se poroča: Zapadno bojišče. V Flandriji ogenj na bojnem polju Poelcapelle in Zandvoorde. Pri V e r d u n u se je ogenj oživel na vzhodnem bregu Maase. Poizvedovalni sunki so motili obojestranski ogenj. — Fotografije letalcev dokazujejo, da je bombno metanje na trdnjavo Dunkirchen povzročilo močna uničenja v večih mestnih oddelkih, zlasti ob napravah skladišč, pristana in železnice. S tem se je angleško prevažanje občutno motilo. Vzhodno bojišče. Fronta princa Leopolda. Severno-vzhodno od R i g e, pri Diinaburgu inobZbruczusose artiljerije živahno borile. — Fronta nadvojvode Jožefa. V Bukovini so Rusi pod vpo-rabo pancerskih automobilov naše postojanke pri S t. O n u f r y in WaSkoncu napadli. Sovražnik bil je z ognjem zavrnjen, iz Waš-konca pa s protisunkom nemških in avstro-ogrskih čet prepoden. V naši roki so ostali vjeti. — Pri armadi Mackensen se je ob spodnjem S e r e t u in pri T u 1 c e i bojno delovanje artiljerije oživelo. Prvi generalkvartirmojster L u d e n d o r f f. Avstrijsko uradno poročilo od pondeljka. K.-B. Dunaj, 8. oktobra. Uradno se danes razglaša: Ob Soči se je na mnogih krajih artiljerijski ogenj močneje oživel; posebno na visoki planoti B a i n s i z z a - S v. Duh. Do infanterijskih bojev je prišlo le v oddelku Sv. G a b r i j e 1 a, kjer so bili opolnoči italijanski sunki zavrnjeni. Šef generalštaba. I Nemško uradno poročilo od pondeljka. Iz Avstrijsko uradno poročilo od torka. K.-B. Dunaj, 9. oktobra. Uradno! danes razglaša: Italijansko bojišče. Pri Kal na visoki planoti Bainsizza-Sv. Du se je včeraj zjutraj en italijanski napad pi močnimi izgubami sovražnika zavrnil roki je ostalo 120 vjetih in 7 strojnih puS — Pri Kostanj evici prineslo nam j neko uspešno podjetje nad 180 vjetih. Albanija. Vzhodno od V a 1 o n ej je neki italijanski poskus prehoda čez V| j u s o preprečilo. Šef generalštaba.: Nemško uradno poročilo od torka. K.-B. Berlin, 9. oktobra (W.-B.) velikega glavnega stana se poroča: Zapadno bojišče. Armada presto lonaslednika Rupprechta. Artiljerijski boj v Flandriji je bil vkljub viharnem in deževnemu vremenu močan med Houthhular in Zandvoorde. Zvei zbral je sovražnik svoj učinek do ljutih j nih sunkih proti posameznim našim oddelka Po nemirni noči povišalo se je na celi artiljerijsko delovanje do bobenskega Na obeh straneh železnice Staden-Pocsia in severno ceste Meni n-Y pern je pricj angleška infanterija z napadom. Boj je v tol Makedonska fronta. Živabcil ognjeno delovanje južno-zapadno jezen D o i r a n, v dolini V a r d a r j a, na D o brei polju in ob Ceni i. Prvi generalkvartirmojstj Lu d en do rff. |iia na morju. Potopljeni! W.-B. Berlin, 4. oktobra. Novi usp podmorskih čolnov v Kanalu in Severi morju so 4 parniki, 1 ladja na jadre iS ribiška ladja. 28.000 ton potopljenih. W.-B. Berlin, 5. oktobra. Ob p o r t^ giškem obrežju in pred gibaltarsl cesto uničili so naši podmorski čolni zoW 13 sovražnih transportnih parnikov in trgovsko ladjo s skupno vsebino 29.000 K.-B. Berlin, 8. oktobra (W.-B.) velikega glavnega stana se poroča: Zapadno bojišče. Armada prestolonaslednika Rupprechta. Med gozdom Houthoulst in cesto Menin-Ypern je prišlo po močnem bobenskem ognju do angleških delnih napadov, ki so se razvili proti posameznim oddelkom bojne fronte. Od nasprotnika vporabljene naskočne čete niso prišle nikjer naprej ; naš odporni ogenj jih je zadržal v odprtinskem polju. — Armada n e m-š k e g a prestolonaslednika. Na obeh straneh Laon-Soissons ljuti artiljerijski boj. Zvečer je sunilo pri V a u x a i 11 o n u več francoskih kompanij naprej ; bile so z ognjem zavrnjene. Prvi generalkvartirmojster Ludendorfi. Hindenburgevi uspehi na zapadu. W.-B. Berlin, 8. oktobra. Nemško ar-madno vodstvo naznanja ogromno število na 1 zapadni fronti vjetih sovražnikov in zaseženega plena od julija do septembra; iz tega je jasno razvidno, da je Hindenburg vkljub defenzivni taktiki na tej fronti ogromne uspehe dosegel. Skupno se je od armadnih skupin prestolonaslednika Rupprechta, nemškega prestolonaslednika in vojvode Albrechta vjelo 337 oficirjev in 13.512 mož, zaplenilo pa 41 minskih metalcev in 183 strojnih pušk. Nadalje se je zaplenilo še 4 topove in 11 sovražnih letal. 17.000 ton potopljenih. AV.-B. Berlin, 6. oktobra. Vsled deli j vanja naših podmorskih čolnov je bilo v u • vornem okolišu okrog Anglije zopet 17.00 ', brutto-register-ton potopljenih. : Angleška pancerska križarka ..Drake" potopljen K.-B. Amsterdam, 5. oktobra. Al j gleška admiraliteta daje na znanje, da je bi ; 14.100 ton velika pancerska križarka ,,Draki ; v torek zjutraj na severnem bregu Irlandsk) i torpedirana. Dospela je še v pristan inij | potem v plitvi vodi potopila. Vsled eksploajl , bil je oficir in 18 mož usmrčtmih. (OstaM | posadke je rešen. Pancerska križarka „Drake1 : je bila zgrajena 1. 1901, je imela 24.ti im( • skih milj hitrosti, 33 topov i. s. 2 od 22 cm, 16 od 15,2 cm, 12 od 7,6 cm, 3 od 4J cm kalibra, ter 200 mož posadke. Op. al 5 parnikov potopljenih. W.-B. Berlin, 8. oktobra. V s morju so naši podmorski čolni zopet nikov potopili. Trije od njih so bili iz zavarovanih spremstev sestreljeni. Od oaj dveh je bil eden oborožen. Šef admiralnega štaba mornarice, 19.500 ton potopljenih. W.-B. B e r 1 i n, 8. oktobra. V zatvornaj okolišu okrog Anglije se je vsed delovanj nemških podmorskih čolnov zopet brutto-register-ton potopilo. — 3 - Hindenbun wr/7—•••..l-fmdsnburgsdtirch Senegal von Ballwitz,', Znameniti nemški general G a 11 w i t z zdravlja najpomembnejšega vojskovodje sve-b?ne vojne, nemškega feldmaršala v. H i n-le n b u r g a ob priliki nekega železniškega |otovanja. Politični utrinki. Laške firme pod prisilno oskrbo. Trgovinsko ministeratvo je sledeča iz kra-evine Italije izvirajoča podjetja postavilo pod silno oskrbo: Engelbert Castellan i, delovanje žice, žaga, gostilna v StrafJburgu Koroškem; bratje Seravalli, podjetje umetni kamen in betonske zgradbe v Ljubljani; Jožef Ross i,"veletrgovina z vinom t Zagorju ob Savi; Fratelli di L e n a r d o, govina z južnim sadjem in sardinami v Iradcu; Anton di L e n a r d o, mešana tr-pvina v Gradcu; Simon di L e n a r d o, mena trgovina v Gradcu; Angel Eustachio, pekarna v Gradcu. — Konečno se je ven-te Italijane vzelo pod državno kontrolo, lepra v je prišla ta odredba po večletni vojni okleto pozno. Naši sovražniki niso mnogi gledali na razna mednarodna prava, marveč takoj pobasali, kar je bilo našega v ino-lemstvu. Pri nas pa se je pustilo italijanske bpove „kšefte" delati, milijone zbirati in se je baje celo od neke štajerske oblasti Ipodelilo javne dobave, čeprav so imeli na Javojili trgovinskih pismih geslo „Avanti Sa-noya!" natiskano. Oj ti otroška avstrijska do-Ibrota! Pa še nekaj : ali vlada ni čitala svo-Tječasne velezanimive članke ravnodušnega ■nemškega poslanca Steinwenderjz ? Kaj, ko ni se tudi tiste velike Italijane, ki zbirajo v [vojni milijone od naših avstrijskih žuljev, za lušesa prijelo ? Kaj, ko bi se vprašalo pri ve-llikih železnicah, rudnikih, bankah, koliko je Item akcijonarjev, ki so pristojni v nam sov-Iražno inozemstvo ? ... To bi bilo velezanimi-|vo, kajti patrijotizem konečno ni zasebna stvar I reveža, marveč se tudi pri velekapitalu ne I sme nehati! Slovenske učne knjige. „Slovenski narod" poroča, da cenzura s slovenskimi ljudsko-šolskimi učnimi knjigami ni mnogo drugače ravnala, nego s češkimi. Mnogo sestavkov se je črtalo, ker se je v njih rusko vojaštvo ali ruska dežela hvalila, ali pa usodo slovenskega ljudstva objokavalo ter svojo žalost glede „neprostosti" Jugoslovanov izražalo .. . Tako jamra „Slovenski narod', glavno glasilo slovenske »inteligence", ki zdaj popolnoma pod komando strastne po- litikujoče duhovščine nejasni bodočnosti nasproti plove. Mi gotovo nismo prijatelji cenzure, ker smo njene čudovitosti že dostikrat na lastnem telesu občutili. Ali cenzura je danes nekako branilno orožje države proti notranjim sovražnikom. Zato ni čuda, ako ne pusti v knjigah, ki so vendar določene za nedolžno, ubogo šolsko deco, vzgajati duha mržuje, sovraštva proti Avstriji. Država vendar ne more dovoliti, da se v njenih lastnih šolah vzgaja protiavstrijski duh. Slovenski voditelji naj bi raje gledali, da se slovenska deca vzgaja vpatrijotičnem, avstrijskem duhu, da se hvali junaštva avstrijskih vojakov, ne pa ruskih, da se popisuje lepote avstrijskih dežel, ne pa one ruskih pokrajin, — potem bi ne bilo treba ljudsko-šolskih knjig konfiscirati... Kadar se kaj tacega resnično reče, kakor zdaj mi, kričijo prvaki seveda takoj, da smo „de-nuncijanti". Ali gospodje prvaki, vi ste najbolj kompromitirali ubogo slovensko ljudstvo, vaš blazni srbo- in rusofilski fanatizem je to ljudstvo najbolj „denunciral':. Zato povejte enkrat, ali ste za Avstrijo ali proti n j e j ? To je edino vpra&anje in s tem vprašanjem se je treba pečati, ne pa s psovkami in lažmi. Šolsko decoi s panslavizmom zastrupljati, je naravnost hudobno. Ljudje, ki se danes šopirijo in puščajo plačati v dobrih avstrijskih službah, spravili so že mnogo mladih, neizkušenih slovenskih dečkov in mla-dsničev v nesrečo. Zdaj naj vsaj ponehajo z zastrupljevanjem nedolžne ljudsko-šolskedece! H 0 srbsko-hrvatskc-slovenskem kraljestvu. List „La Serbie" („Srbija"), ki je pisan v francoskem jeziku in zastopa cilje jugoslo-vanstva, govori v eni svojih zadnjih številk o konstitucijonelni organizaciji bodočega jugoslovanskega kraljestva. To kraljestvo bode sestavljeno od enega samega, tri imena vo-dečega naroda (namreč od Srbov, Hrvatov in Slovencev, ki so po jugoslovanskih nazorih „en narod"). Konstitucijonelna podlaga te države bode v Korfu med srbsko vlado in jugoslovanskim komitejem sklenjena deklaracija določila; v tej deklaraciji se konečno sklepa združenje teh treh narodov, ki trpijo pod avstrijskim jarmom (!!!), v en sam narod, in sicer na ta način, da bodo tvorili v bodoče, združeni s Srbijo, eno samo, neodvisno demokratično nacijonalno državo. Izjava jugoslovanskega komiteja, v katerem govorijo naj-odličnejši zastopniki teh treh bratskih narodov (kdo so ti zastopniki ?) ter med komitejem in srbsko vlado sklenjena pogodba glede združenja Jugoslovanskih" narodov s Srbijo, je jasno spričevalo, da imajo jugoslovanski narodi resno voljo, biti prosti in otresti se vsake tuje vlade. .. Tako piše glasilo ,.jugoslovan-stva", list „Serbie". Morda se nas bode zopet za „denuncijante" p90valo, ker to omenimo. Ali „Serbie" je ravno glasilo „jugoslovanst-va" in — ker izhaja v inozemstvu — pove tudi resnico o ciljih tega „jugoslovanstva". Pri nas se delajo ti gospodje „Jugoslovani" še za prave pristaše Avstrije, se prilizujejo celo našemu junaškemu cesarju; v listu „Ser-bie" pa kažejo svoje pravo lice: protiav-strijsko lice! Kdor je torej za ^jugoslovanske" ideje, ta je vkljub vsemu zavijanju prvaških listov za razrušenje naše avstrijske d o m o v i n e I' ' '." ii^StPalii^ski minister o vojnih ciljih. K.-B. Lugano, 8. oktobra. Italijanski minister propagande Commandini imel je v Ceseni govor glede potrebe obdržanja vojne odporne sile. Sovražniki (to smo namreč mi! op. ur.) želijo takojšnji zapričetek diplomatskih razprav ; ali četverozveza in zlasti Italija se ne pustijo vjeti in ne odložita orožja. Avstro-Ogr-ka namerava menda sledeče doseči: mir brez aneksij z Rusijo, last Lov-čena, jerobstvo nad Albanijo, izginjenje Cr-nogore, svobodo donavskih izlivov, neposredno zvezo z Bolgarijo, varstvo proti Srbiji. Italija pa hoče s silo ji odvzete sinove zopet k sebi spraviti in zato dežele, ki nosijo vidno znamenje „italijanstva", „nazaj dobiti" ; na- dalje pa zahteva Italija tudi prostost svojega morja, varstvo pogojev svojega obstoja in svojega napredujočega razvitka. Vse to besedičenje je naravnost nesramno izzivanje. Italija ni v tej vojni ničesar opraviti imela. Nasprotno, — bila je z desetletja dolgo zvezo z Avstro-Ogrsko naravnost dolžna, nam pomagati. Italija pa je svojo zapriseženo zvezo kakor navadni kalabreški ropar prelomila in se postavila na stališče navadnega izdajalca. Zato pač poštena država s to Italijo ne more sklepati pogodb, ae more jo smatrati za poštenjaka, marveč sramotilno se mora vsakdo od nje obrniti, kakor se je vsakdo od Judaža obrnil.. . Tako stoji stvar. Prejalislej prišel bode obračun z italijanskim. Judežem ! Kaj je na tej stvari ? Dunajski list „Information" je v splošnem jako ugledno glasilo. Tudi slovensko-prvaško časopisje je to glasilo vedno hvalilo in reš-pektiralo. Zdaj nakrat je pričel ,,Slov. narod" divjo gonjo proti ..Information". Zakaj ? Ta list je strogo avstrijskega mišljenja in se ne da,zlorabljati zaprotiavstrijsko Jugoslovanske" ideje. In v eni zadnjih številk je odkril sledečo zanimivo dogodbico : V ljubljanskih slovenskih krogih je znano, da je umrli tržaški publicist M. Kristofič letos marca meseca svojemu prijatelju znanemu hrvatskemu pisatelju Ivanu Androvič v Trstu izročil manuskript s pripadajočimi dokumenti, ter ga je naprosil, da ga naj objavi, da obnovi njegovo čast. Kristofič je to potrdil pred svojo smrtjo pred štirimi meseci, pred pričami in pismeno. Do-tično pisanje se nahaja v rokah nekega ljubljanskega publicista. Manuskript, katerega naslov se glasi: „P a t r i jo t i z e m t r ž a š-kih Slovencev in njihov politi č-no-kulturni boj s posebnim o z i-rom na irendentizem ter?. . . Z dokumenti podprte obtožbe vsebujejo važne dokumente, ki spravljajo delovanje in patrijotizem tržaških Slovencev, ki so vbogemu Kristofiču do zadnjega momenta grenili življenje, v jako slabo luč ter hudo kompromitirajo voditelje slovenske str anke (dra.Bybara, dra. Slavika, dra. Wilfana itd.) Mi vemo, da bi mogla publicista Munih in J. Kušar v Trstu o tem kaj povedati. Zadostovalo bi se spomniti na epizodo z drjem. Stangerjem pret petimi leti v Narodnem domu. Ker bi bila objava teh dokumentov povzročila velik škandal, je, kakor se v slovenskih krogih pripoveduje, g. Androvič manuskript in dokumente uničil. Spravili bi radi to zadevo pred javnost, da opozorimo, kako je politični horicont med Ljubljano in Trstom pokrit s tofonosnimi oblaki. Tu in tam se že zabliska." — Tako piše ugledni list »Information". Cela stvar je za pametnega človeka precej jasna, — posebno za tacega, ki pozna „po-litiko"ljubljanskih in tržaškin„narodnjakarjev". Časopisje prvaštva a. la „Slov. narod" skuša sicer celo zadevo smešiti, ali pa kot „novo veliko intrigo" zoper „jugoslovanstvo" označiti. Tako zavijanje pa za javnost nima nobenega pomena. Proč s krink o, gospodje! Prizadeti publicisti naj povejo, koliko je na tej vesti resnice, kajti vbogi Kristofič ne more več v grobu govoriti. Kaj je torej s tem „patrijotizmom" one panslavistične gospode, ki je v mirnem času s Srbi ljubkovala, ki pa danes pri vsaki dragi besedi Habsbur-žanom ,,živio" vpije, samo da bi svoje taj-nostne cilje prikrila? Proč s krinko, prvaški gospodje, ako imate pogum! Prro italijansko letalo na Spodnjem Štajerskem. Letalo sežgano, laški letalci vjeti. Prvič v tej grozoviti vojni prišlo je italijansko bojno letalo na Spodnje Štajersko. Posrečilo se sovražniku ni, napraviti kako škodo, kajti blizu Maribora je bil njegove vožnje konec. Cela zadeva še ni natanko pojasnjena; v kolikor je došlo doslej poročil, jih nočemo v naslednjem objaviti: Že preteklo sredo ob 3. uri zjutraj je vidilo več oseb velikansko italijansko letalo, ki je došlo čez Pohorje. Neki kmetovalec je trdil, da je videl letalo goreče proti zemlji padati; v bližini Obertaublinga v nekem gozdu blizu Drave je prišlo na zemljo, to pa na mestu, do katerega pridejo domačini le red- : kokdaj. Mož žalibog ni napravil naznanila, ker je bil v kmetskem praznoverju prepričan, da je to nekaki „rdeči strah", ki prihaja iz j zraka . . . Vsled tega so bili italijanski letalci od srede zjutraj pa do četrtka popoldne varni pred vsakim zasledovanjem. Culo se je pozneje eksplozije, bržkone od municije v gorečem | letalu se nahajajočih strojnih pušk. V sredo zvečer peljal se je neki prebivalec s čolnom 6ez Dravo; pri temu je opazil velikansko „Caproni"-letalo, seveda popolnoma sežgano, ; na nekem uničenem kraju gozda. Letalo je vsled svoje teže in velisosti — le v širokosti meri nad 20 metrov — v gozdu povzročilo ogromna uničenja. Vsled naznanila bivala je v četrtek popoldne neka komisija na lici mesta. Vkljub ure trajajočemu iskanju pod razvalinami letala se ni našlo nobenih mrličov. Bilo je tedaj gotovo, da so zamogli italijanski letalci pobegniti. Tudi nobenih bomb se ni našlo; bržkone so jih letalci že preje odvrgli. V gozdu raztreseno pa se je našlo, več aparatov in inštrumentov. Istotako se je našlo neki spis, iz katersga je bilo sledeče razvidno: Letalu je bilo zmanjkalo vode za ohlajenje motorjev; vsled tega so morali letalci priti na zemljo. Potem so letalo zažgali in pobegnili. Težo sovražnega letala si zamore človek že s tem predstaviti, da je imelo tri motorje; osem oseb je bilo treba, da so le enega teh motorjev odnesle. K temu je prišlo še dvoje težkih bencinskih kotljev. Letalo je imelo dva sedeža za pilote in tri za opazovalce. Bilo je torej eno največjih bojnih letal. Pobegnelim letalcem se ni posrečilo, da bi prišli daleč iz mariborskega okraja. Dne 6. t. m. že jih je prijela žandarmerija v Arn-felsu. Bila sta italijanska oficirja in en podčastnik. Hoteli so bržkone priti na Koroško in od tam čez mejo do svojih čet. Hvala paznosti orožnikov se ta nakana ni posrečila. S tem je prvi obisk italijanskih letalcev na Štajerskem ponesrečen. Škandalozne afere v francoski zbornici. Paris, 5. oktobra. (K.-B.) V zbornici je predsednik Deschanel prečita! interpelacijo Pouceta o zadevi Bolo in je pripomnil, da je vložena v isti zadevi nadaljna interpelacija poslanca Malvyja. Zbornica je sklenila takojšnjo razpravo. Malvy je dejal, da hoče obrniti pozornost zbornice na resno dejstvo. Predsednik Poincare je prejel pismo šef-urednika „Action francaise" Daudeta z najbolj nizkotnimi obrekovanji proti Malvyju. To pismo je bilo izročeno mi-nisterskemu predsedniku, ki je o tem obvestil Malvyja. Malvy je izjavil, da ni zadovoljen, da bi se o tem pismu molčalo. Ministerski predsednik Painleve je dejal, da so obdolžitve proti Malvyju v resnici zelo težke. Malvyja dolže, da že tri leta izdaja Nemčiji vse skrivnosti. Očitajo mu, da je hotel vstopiti v vojni komite, da bi nemškemu armadnemu vodstvu izdal načrt napada na Chemin des Dames. Zbornica je zahtevala, naj se pismo prebere. Painlove ugodi zahtevi. V pismu zagotavlja Daudet, da je glede Malvyja in Lev-nariesa, ravnatelja splošne varnosti, dovolj dokazov za veleizdajo in pravi, da je neobhodno potrebno, da Malvyja takoj izroče vojaškemu sodišču. Malvy izjavi, da hoče na podlagi uradnega spisa povedati popolno resnico. Obširno je razložil svojo vlogo v zadevi Almereyda kakor tudi svoje odnošaje do Bonneta Rouge in dejal, da je Briandu sporočil svojo sumnjo glede Bonneta Rouge. .._ 4 _ Briand je izjavil, da je Malvyju naročil, naj pazi. V takem trenutku mora refii, da je Malvy, ne da bi se kaj obotavljal, odredil, naj se cela zadeva najstrožje preišče.. Več poslancev, ki so preje v Bonnet Rouge sodelovali, je nato podalo razbreme nilne podatke. Viviani je končno izjavil, da pripisuje krivdo drugi pisarni generalnega štaba, ki ni podučila svojega načelnika in se znebila čeka, ker je bila mneja, da ni potrebne podlage za sodno preiskavo. Malvy je odgovoril, da so tudi v vojnem ministerstvu napravili obilo napak. Vso krivdo so pa hoteli zvaliti na njegovo politiko in delovanje. Ko je zbornica končala razpravo o interpelaciji Poncet-Malvy o zadevi Bolo je s 315 proti 3 glasovom izrazila zaupnico vladi. Bolo-paša, ki je občeval v poslanskih krogih in dajal časopisju velike svote na razpolago, je obdolžen, da je vohunil za Nemčijo. Pred vojsko je imel Bolo 60.000 frankov rente. Med vojsko je tako obogatel, da je »Journal" podpiral s 5 milijoni franki. Sodišču je bilo znano, da dobiva Bolo zelo visoke svote iz Amerike in Švice. Poslali so nato preiskovalne komisije v obe deželi, da bi poizvedele, odkod prihaja ta denar. V Ameriki so prišli nato, da pošilja denar Bolu nemška banka. Nato so Bola zaprli v ječo Fresnes. Pariško časopisje obširno poroča o veleizdaji Bolo-paše in trdi, da je dobil 10 milijonov frankov od nemškega zunanjega urada. Ker so vlado dolžili, da je varovala Bola, je bil Painleve prisiljen, da je zahteval v zbornici zaupnico. Izpred sodišča. Obešena hoče biti. E s s e g g, 6. oktobra. Tukajšna sodnija obsodila je 20-letno deklo Milko Savlič na smrt na vešalah, kerje bila svojega 3 mesece starega otroka zadušila in malega mrliča v gnojnišnico vrgla. Ko je branitelj naznanil ničnostno pritožbo, skočila je obsojenka pokonci, hitela k sodnijski mizi in prosila predsednika sodnije, da naj se ne ozira na bra-niteljevo pritožbo. Rekla je, da si je svesta svojega zločina, da je zaslužila kazen in da hoče biti vsled tega obešena. „Copernica". Celovec. 3. oktobra. Junija meseca bil je posestnici Kristini Sallinger v Kot-schendorfu 1000-kronski bankovec ukraden. Čez nekaj časa je pri nje uslužbena dekla Julijana Burger pravila, da stanuje v Mo-deritsehu neka copernica, ki bode ukradeni ; denar nazaj pripravila. Dekla je bila tja poslana in se je še isti dan s poročilom vrnila, ; da bode copernica stvar v roke vzela. Ah i drugi dan mora iti dekla z njo v mrtvašnico ! v Priesach, da prinese človeške kosti, ki so za to neobhodno potrebne. Biirger je torej zope potovala. Ko se je vrnila, dejala je, da s mora na mestu tatvine iz voska napravljen venec položiti, v njega tri igle vtakniti; drugi noč bode potem pričelo „strašiti". In res j Sallinger ponoči slišala tajnostni ropot, ki 9 je potem vsako noč ponovil. Konečno pa j zasačila deklo, ki je po steni trkala in rop tala. Zdaj je padel sum tatvine na deklo, k| je konečno tudi priznala, da je tisočak „n: la". Dekla Biirger je bila zaradi tatvine iiif 4 mesece težke ječe obsojena. Bazno. Ignac Rossmann f. V zadnji številki že smo sporočili tužno vest o smrti velezaslužnega in splošno spoštovanega g. Ignaca R o G m a n n v Ptuja Pokojnik je bil izborni gospodar, odkritosrčen značaj in delavec do zadnjega trenutka sv smrti. Bil je hišni lastnik, posestnik, dolj letni član ptujskega okrajnega zastopa in mestnega sveta, načelnik vinogradniške za-diuge, načelnik gostilničarske zadruge, n* čelnik filijalke zveze kmetijskih zadrug itd. Povsod je bil ne samo izbomi strokovnjak, marveč tudi neumorno delaven, mo| na svojem mestu. Sredi v izvrševanju svoj službe ga je dohitela tudi smrt. Umrl je t 68. letu svojega življenja na srčni kapi. Nje-gov spomin v vrsftah mnogoševilnih znance^ in prijateljev pa ne bode izumrl. Lahka nii| žemljica! Prostost za promet s sadjem. Nakratkol smo o tej zadevi že v zadnji številki poročali. V okraju Ptuju, ki ima letos skrajniJ izdatno sadno žetev, segnivajo večje množim sadja, ker je kmetom pretežavno, naprosi| od oblasti predpisano transportno potrdil Na drugi strani se je mnogokrat lepo si za izdelovanje mošta vporabljalo. Vsled i imajo zdaj mnogi posestniki svojo posod« polno; ni jim mogoče, pričeti z vinsko trj vijo, ker jim ravno primanjkuje posode. Cel sodov so tako narastle, da stane zdaj v sedni Hrvatski l liter soda K 1 50 do 2 Ptujski okrajni zastop pod načelstvom g< O r n i g a se je vsled tega telegrafično obri na c. k. štajersko namestnijo in jo prosil, naj se pusti prosti promet za sadne mno; pod 400 do 500 kg. S to odredbo bi bi: mogoče, rešiti mnogo sadja pred uničenj in sadje tudi lažje prodajati, pri čemur tudi vsled večje ponudbe cena sadja gotovoj padla. Kakor rečeno, je ptujski okrajni zastop] to zadevo že pred daljšim časom sprožil. | Gozdni požari. Iz D o b e r n e pri Gem se poroča: Dne 1. t. m. pogorel je gozd posestnika Dolšeka v Doberni. Požar so končali vojairi. Dne 2. t. m. se je opazilo Dunkirchen. Na drugem mestu poročamo, da so nemški letalci angleško-francosko trdnjavo Dunkirchen z bombami obmetali in to na tako uničujoči način, da je mesto danes prava razvalina. Bil je to, kakor pravi neko poročilo, najhujši udarec za Angleže, ker so imeli v Duukirchenu ogromne množine streliva in živeža za flan-drijsko svojo armado. Ob tej priliki prinašamo sliko uničenega mesta Diinkirchen. ri/inkirrhpn op a [jeni •ugo ss je :i se a je opo-j, ki iajd-s na ižno spo-■uju. :'čen voje • Igo-in za-na-Irug kovin ož voje ie v Nje-icev mu itko oro-ijno 5ine lilo idje ega odo gat-ene 80- K. DSp. mil da šine bilo jem ■ bi ovo top elju po- 80 žilo :čji gozdni požar v smeri proti V i t a n j u. SušH je veliko kriva na teh požarih, pa tudi navada pastirjev, da si delajo na prostem |«genj. Odlikovanje. Iz severnega bojišča se nam poroča : Odlikovani so bili z bronasto hra-" postno medajlo in s Karlovim četinem križ-nem naši vojaki: korp. Blaž Sajšek od Sv. Lovrenca, drag. Franc Šilak iz Domove, idrag. Mihael Krajnc od Sv. Vida (Dravce) |ri Ptuju, Koletnik Anton iz Jurovec pri Ptuju. Čestitamo! Bog te živi, naš domači Jist „Štajerc". — Tudi mi čestitamo odliko-jrancem in pozdravljamo prisrčno junaške ^ranitelje domovine! Uredništvo „Štajerea". Iz severnega bojišča se nam piše: Dragi lEitatelji ..Štajerca" ! Mnogo lepih pozdravov I Vam pošiljamo materam, očetom, bratom in Stenam, posebno pa našim ljubicam iz, sever-|^B -'-'' bojišča. Vam želimo vse dobro in mislimo, da se bomo v kratkem vsi skupaj doma foideli. Mi smo slovenski Štajerci, pa povsodi smo„tapfer", kamor pridemo. Vsi nas poznajo, kako smo ponosni na naš peti dragonerski |regiment. Tudi naše prijatelje pozdravimo, ki služijo pri 87. inf. regimentu, ki se tako hrabro borijo na južnem bojišču. „šlov. Gospodar" piše, da smo „šnopsarji". Ali hrabri so pa ti r5nopsarji" najbolj. Živijo taki ptujski |„šnopsarji" ! Sam Bog jih naj živi! Sedaj Vas pozdravljamo vsi ti, ki se nahajamo tukaj na severnem bojišču: korp. Blasius Sajšek od Sv. Lovrenca na Dravskem polju pri Ptuju, drag. Franc Sillak iz Dornove pri Ptuju; drag. Mihael Krajnc od Sv. Vida {Dravce) pri Ptuju. Prihodnjič kaj več. Iz bojišša smo sprejeli: „Jaz sem zdrav in se mi dobro godi". — Anton Štic, k. k. f. K. R. 22, Bt. 6, 2. Z., vojna pošta št. 431. Sv. Jurij Ob ŠČavnici. Piše se nam: Župnik Štuhec — p atrij ot? G. Štuhec, p se je proti volji tukajšnega ljudstva vsilil za župnika in ki je i-adi tega pri ljudstvu silno nepriljubljen, se kaže v vojnem času Čudnega patrijota. Kadar pride od kn. šk. )sitL ordiuarijata v Mariboru naročilo, naj se v cerkvi pri nedeljski službi božji opravijo za-Ivalaa pesen in zahvalne molitve za kako zmago naših hrabrih braniteljev domovine, tega ljudstvu sploh ne oznani, kakor bi bila to njegova dolžnost, in naročenih molitev ne pravi, ,,ker bomo pre še izgubili, kar smo rivojevali". Ravno tako napoveduje, da bo avstrijski denar izgubil veljavo, da bo nastal Ikrah". Ali ni to kaznivo? Iz bojnega polja se nam piše: Dragi nam rStajerc!" Pošiljamo najsrčnejše pozdrave našim ljubim starišem, bratom, sestram, ka-^or tudi vsem čitateljem „Štajerca", slovenski fantje iz Ptuja in okolice: Vrmst. Kolarič Ignac iz Gomil, Potre Bolfank, Kuner Johan, Pukl Franc, kpl., Počkaj Josef, kan., Mikša Jakob, Hajšck, Kovačič, vsi pri metalcih min 3:7 R. — Tudi od nas prisrčne pozdrave junakom ! Iz strelskega jarka se nam piše od junakov strelskega regimenta št. 26/6 v. k.: Odlikovan je bil naš tovariš Fr. Blazni k s srebrno hrabrostno medaljo 2. razreda. Doma je iz Zidanega mosta pri Celju. Čestitamo mu JTsi sobrati v strelskih jarkih. Veliko je prestal in veliko še bo; Bog ga naj živi še mnogo let! — Tovariši iz bojišča". Zlata poroka in hvaležni sinovi. Dne 21. oktobra praznujeta zakonska Georg in Marija P1 a n i n t z, posestnika v Lastniču št. 9 na [Spodnjem Štajerskem redko slavnost zlato [poroke. Vrla zakonska, ki sta že 50 let v jskupnem delu in skupni sreči preživela, imata 4 sine in 4 hčerke. Mnogo težkega in hudega Ista prestala.' Kako rada bi videla na dnevu svoje zlate poroke vse svoje otroke okoli sebe! |In kako veseli bi bili tudi sinovi, ko bi za-mogli svojim sivolasim starišem roko stisniti! Pa žalibog to ni mogoče. Krasno se izkazuje j hvaležnost tako lepo vzgojenih sinov teh sta-rišev, da nas sredi v svetovni vojni prosijo, da se spominjamo tega dneva, ker ne morejo svojim starišem druzega veselja napraviti. To je ganljivo in dokaz vzorne družine. Prav prisrčno čestitamo vrlim starišem na njih častnemu dnevu in želimo jim še mnogo let sreče ter zdravja. Bog jih ohrani in njih sinove ter hčerke! iz duhovniške službe. Za' provizorja v Sv. Barbari pri Mariboru bil je imenovan gosp. Štefan B e 1 š a k, doslej provizor v Orehovcu pri Mariboru ; za veroučitelja na državni višji realki v Mariboru pa g. Johan B o g o v i č, doslej velezaslužni c. ki', vojni kurat hrabrih mariborskih prostovoljnih strelcev. Samomor 87-letnega požigalca. Dne 26. p. m. pogorelo je hlevsko poslopje posestnice Jere Post rak v Radislavcih pri Ljutomeru. Zažgal je bil njen mož, 87-letni Tomaž P o s t r a k, iz maščevanja. Živel je že leta sem v sovraštvu s svojo družino. Ko je zažgal, obesil se je na podstrešju gorečega poslopja. Z gorečim lesom padel je potem doli in so ga našli kot zgorelega mrliča. Zlata poroka. V Celovcu praznoval jo hišni posestnik g. Vincenc P e c h a r z s svojo soprogo Agnes, roj. Meschnark, zlato poroko. Čestitamo k redki slavnosti! V vojnem vjetništvu vtonil. Iz Sv. Jakob s pri Celovcu se poroča : G. Jakob T s c h a r r e, graščak in lastnik gostilne v Po berač a h, bil je skoraj tri leta v ruskem vojnem vjetništvu ; najprve se je nahajal na neki kne-ževi posesti Dominski, potem pri nekem ruskem malem kmetu. Dne G. t. m. dobila je njegova mati sporočilo, da je njen sin pri kopanju utonil. Pri njemu ae je glasom ruskega sporočila našlo še 50 rublov, ki se jih je baje porabilo za troške pogreba. Smrtni padec. Iz A r n o 1 d s t e i n a na Koroškem se poroča: Slikarski mojster in lastnik mlina g. Johan P i p p a n padel je 4. t. m. od nekega drevesa in si pridobil take rane, da je kmalo nato umrl. G. Pippan stal je v 55. letu svoje starosti. 50 vagonov špeha pokvarjeno. „A Nap" poroča: 50 vagonov špeha v različnih skladiščih Budimpešte je postalo slabih in nevžitnih. Vzrok je nemarno shranjenje. —■ To je pač tako gorostasno, da bi bilo treba krivce eksemplarično kaznovati! Novi vpoklici v črnovojniško službo brez orožja. K.-B. Dunaj, 5. oktobra. Domobransko ministerstvo razglaša: Sedaj se uporablja v različnih vojaških pomožnih službah še vedno številno moštvo, ki prihaja v poštev po svoji sposobnostni stopnji za službo na fronti ali vsaj pri etapnih četah. Da se to moštvo zamenja, se pritegnejo v bližnjem času v večjem obsegu črnovojniški obvezanci, k i pri prebiranju niso bili spoznani za črnovojniško službo z orožjem sposobne. Pritegnejo se letniki 1891. do 1868. ob kolikor mogoče enaki obremenitvi vseh dežel monarhije z najdalekodosežnejšim upoštevanjem interesov oseb samih. V tem smislu se bo oziralo predvsem na one, ki se prostovoljno prijavijo; nadalje na one osebe, ki ali sploh ne delujejo v kakem poklicu, ali pa izvršujejo poklice, katerih polno izvrševanje se v sedanjem času najlažje opusti. Tu sem spadajo zlasti taki poklici, ki služijo luksusufali^zabavi.^V javnih službah namešče- ni in ' sebe, zaposlene v obratih, služečih vojaškim svrham, se ne pritegneje. Istotako pa se bo tudi vsem drugim poklicem, ki so posebnega pomena v sedanjih razmerah, prizanašalo kolikor mogoče glede odtegovanja delavnih sil. Onim, ki bodo pozvani na podlagi te akcije v črnovojniško službo brez orožja, se olajša izpolnjevanje njihove vojaške službe s tem, da ae bodo, v kolikor sami ne proaijo za kako drugo mesto, vojaško uporabljali načelno v avojih bivališčih ali vsaj prav blizu istih in se jim. bo na ta način dajala prilika, kolikor bodo pripuščale njihove vojaške obveznosti, da bodo vršili tudi nadalje svoj civilni poklic. Pri tem se jim bo dovoljevalo, kjer je to združljivo z vojaškimi interesi, bivati izven vojaških ubi-kacij. S posebnimi odredbami je preskrbljeno, da ae bodo te osebe tudi v bodoče — vaaj dokler ae ne ustvari nov polož a j, s splošnim prebiranjem — na istem kraju in na enak način uporabljale, kakor bodo sedaj pritegnjene po navadnem razglasu. Končno ae pripominja, da se bodo pri vpoklicu posebno upoštevala ozemlja, neposredno po vojnih dogodkih prizadeta. Amerikanska trgovina in podmorski čolni. Avgusta meseca t. 1. je vrednost izvoza Združenih držav od 510,000,000 dolarjev v avgustu prejšnega leta na 490,010.000 dolarjev padla, torej za 100 milijouov kron avstrijske veljave. Z ozirom na okoliščino, da bi se se moral izvoz Združenih držav v Evropo primerno vojnim razmeram vedno povišati, je to vsled nemških podmorskih čolnov povzročeno nazadovanje za 100 milijonov kron dvakrat pomembnejši. Nemški podmorski čolni ao za naše sovražnike pač najojstrejše in najnevarnejše orožje. Sladkorni monopol na Ruskem. Poroča ae, da je ruska vlada vpeljala sladkorni monopol, ki bode ležal edino v roki finančnega mini-sterstva, ki pa ne bode promet samo, marveč potom zadrug in prekupčevalcev uredilo. S tem bode ruska vlada zaslužila več sto milijonov. Tako mislijo na Ruskem, čeprav se pri današnjih zmešnjavah ne more soditi, je-li bodejo tudi te misli zamogli uresničiti. Pri nas na Avstrijskem pa se pusti sladkor v roki plemenilažkih špekulantov. Uvesti se. hoče le monopol na aaharin, ki pa ne bode ležal v roki države, ki ne bode koristil sploš-nosti, marveč bode služil le nekaterim bankam v obogatenje! Rea zanimivo, — v gotovih zadevali bi se morali akoraj od Rusije učiti! Na pomoč armadi! Vojni oskrbovalni urad razpošilja oklic, s katerim prosi perila za armade na bojiščih. Tretji oktoberski teden se posveti za nabiranje perila od hiše do hiše. Urad sprejema vse: Otroško, moško, žensko, namizno in posteljno perilo, ostanke blaga itd. Oklic pravi, da se najdejo prav v vsakem gospodarstvu, tudi v najrevnejšem, stvari, ki se jih lahko pogreša in da stopa s to prošnjo pred javnost Te pod pritiskom neodvračljive potrebe. Prepričani smo, da bo naše ljudstvo storilo avojo dolžnoat in darovalo armadi, ki ga brani, kar največ mogoče. Pomanjkanje papirja v Italiji. Naredba italijanskega miniaterstva določa radi pomanj- Nemški cesar v Rumu ni j i. Pred kratkim je obiskal nemški cesar Viljem svoje in avatro;ogrske zmagovite čete na Rumunskem. Naša slika kaže nemškega cesarja na krovu donavskega par-nika. Ravno v tem času je „Štajerc" najbolj priporočljiv, ker zastopa edino pošteno avstrijsko mišljenje in se postavlja v pravični boj zoper naši domovini škodljivo stremljenje ^Jugoslovanov ..." DerKaiserin.Bumanien* ,.?.:z:..:;i*2o"tr^is5*?v;** * kanja papirja, da smejo vsi listi v oktobru desetkrat, v novembru pa dvanajstkrat iziti samo na dveh straneh. Osumljen vohunstva. Bivšega avstrijsko-ogr-skega konzula v Nizzi, Jellinek-Mercedesa so zaprli, a ga proti kavciji 20.000 frankov začasno izpustili. Konzul je obdolžen vohunstvn. Boj za stare obleke. Napoved, da bodo izdana nakazila za oblačila, je zvabila na Dunaju v prodajalne oblek in zlasti k stari-narjem toliko ljudi, da. so se vneli najhujši prepiri. Gene so poskočile v par urah za več sto odstotkov. Pred cesarja poklicana. Ogrski poljedelski minister Mezossy in minister notranjih del Ugron, sta poklicana pred cesarja. Prvi, da pojasni v raznih listih proti njemu izrečene obdolžitve, drugi, ker je pri svoji udeležbi na neki pojedini sam prekoračil naredbo o razsvetljavi. Prepoved pismenih poročil v zavojih. Ponovno se opozarja, da je strogo prepovedano prilagati pismena poročila zavojem. Poštni uradi so upravičeni, da zavoje vpričo odda-jalca odpro in pregledajo. 25 hiš zgorelo. V znani vasi W e n u s v dolini Pitza je te dni pri nekemu požaru 25 hiš pogorelo. Čehi in vojno iztrajanje. Pretekli četrtek govoril je poslanec Knirsch v Duxu. Povedal je, da je „izdržanje" vojne vsled pasivne rezistcuce v čeških okrajih jako oškodovano. Češki agrarci ne storijo ničesar za preskrbo domovine. Vkljub vsem oblastvenim odredbam je n. p. industrijski okraj Dux (ki je nemški) dvakrat toliko žitja oddal, kakor plodoviti kmetijski okraj Tabor (ki je češki!). Glasom uradnega poizvedovanja bi preskrba tri mesece dalje trajala, ako bi bili češki okraji toliko skrbeli, kakor nemški ... To seveda ni slučaj, marveč to je ednostavno posledica gonje gotovih čeških politikov, ki jim leže njih „državnopravni" cilji bolj na srcu, nego blagor Avstrije. S takimi ljudmi pa se bode moralo vkljub vsej potrpežljivosti tudi v Avstriji konec napraviti! Umor v Budimpešti. Blizu mesta je policija našla umorjeno 14-letno hči nekega delavca, Julijo Hulego in dognala takoj, da je bilo dekle najprej posiljeno, potem pa umorjeno. Morilec se je slučajno sam izdal. Na cestni železnici sta namreč dva vojaka hotela spraviti na voz veliko vrečo paprike, a ko se je izkazalo, da je bila paprika ukradena na kolodvora, sta vojaka zbežala. — Umorjena deklica je pa bila vsa posuta s papriko in to je policijo spravilo na sled morilcu. Prijela je 21-letnega krznarskega pomočnika Roberta Krainerja, ki je bil že mnogokrat zaprt in je dezerter. Njegovega spremljevalca še niso našli. Avstrijska družba za izdelovanje orožja je imela v minoiem poslovnem letu 18,345.188 kron čistega dobička. Koliko je s spretnim bilanciranjem odtegnila obdačevanju, je seveda njena tajnost. Družba j"e darovala za vojuopreskrbne namene 3 milijone in za preskrbo lastnih uslužbencev poldrugi milijon. Umrl je v Ptuju g. Franc Bros oh, gostilničar, po daljši in hudi bolezni, v šele 38. letu svoje starosti. Lahka mu žemljica ! ska. zmožnost ga je dvigniia visoko nad vse druge politikujoče duhovnike; in vkljub tej imperatorski gesti bil je demokrat najčistejše barve. Borili smo se iz političnih vzrokov proti temu duševnemu orjaku, ali ob njegovi gomili povemo odkrito, da je ta mož iinpo-niral, da je bil — mož na svojem mestu, značaj, morda fanatik, vendar pa vedno hrastova, močna natura .. . „Jugoslovanstvou je z dr. Krekom izgubilo dušo in vodstvo ! — Pravični Bog daj temu možu vočni mir ! Avstrijsko uradno poročilo od srede. K.-B. Dunaj, 10. oktobra. Uradno se danes raza Dr. Janez Ev. Krek t. V Št. Janžu na Dolenjskem je po daljšem bolehanju in vendar nepričakovano umrl duhovnik dr. Janez Ev. Krek. Z njim je prominul najmarkantnejši politik slovenskega ljudstva in najsposobnejši vodja modernega jugoslovanstva. Mi nismo bili nikdar njegovi pristaši in vodili smo vedno najodločnejši boj proti njegovim idejam. Ali priznati se mora. da je bil pokojnik mož in značaj, pravi hrast, napram kateremu so vsi drugi slovenski voditelji le pritljikavci. .. Spretni in brezobzirni politik, do skrajnosti delavni agitator. vzorni govornik, — to je bil dr. Krek. In bil je mož, ki je smatral socijologijo za znanost, ki je poznal ljudstvo. Prav imperator- Nikjer posebni dogodki. Šef generalštaba. i Nemško uradno poročilo od srede. j K.-B. Berlin, 10. oktobra (W.-B.) Iz j j velikega glavnega stana se poroča: Zapadno bojišče. Armada pre- j j stolonaslednika Rupprechta. Na bojišču j j v F 1 a n d r i j i stopilo je včeraj poleg 11 an- ; i gleških divizij zopet nekaj francoskih Čet v j i boj. Ogromna vporaba moči zvezanih zapad-: nih svetovnih sil opešala se je v čez dan tra- | jajočih bojih ob vztrajnosti naših hrabrih bo- ; : jevnikov. Zjutraj po najmočnejšem bobenskem ognju zapričeti napadi tvorili so uvod k bitki, \ ki se je pod nepretrgano najljutejšem arti--. ljerijskem učinku do globoko v noč v skoraj j : 20 km širokosti na odprtinskih poljih med iBirschoote in Gheicueltom odi- j i grala. Nasprotniki so metali vedno nove sile i v boj, ki so naskočile večkrat, na posamez-; nih krajih do 6-krat, proti našim črtam. Juž-! no od gozda Houthhoulst pridobil je sovražnik pri D r a g i a u t u, M a u g e 1 a cr e, j V e 1 d h o e k in na kolodvoru od Poel-j c a p e 11 e okoli 1500 m zemlje, dokler ga ni zadel protisunek in mu omejil začetne uspe-j he. Od P o e 1 c a p e-11 e pa do južno od . i Gheicuelta imajo naše hrabre čete svojo i bojno črto trdno v roki. Opetovani sovražni j napadi proti tej 11 km široki fronti so se vsi i pod najtežjimi izgubami razbili. Prvi generalkvartirrnojster Ludendorff. j Splošno nabiranje perila. i . Za oskrbo naših na bojnem polju se na- j j hajajočih hrabrih boriteljev s potrebnim pe- . 1 rilom, naj daruje vsako gospodinjstvo in vsak t posameznik vse pogrešljivo in nepotrebno na j posteljnem, namiznem perilu itd. vsase vrste, naj si bo novo ali rabljeno, oprano ali neo- . prano, belo ali barvano, celo ali strgano; tudi konci in oodpadki, platneno ali bornba-ževinasto blago in kosi so dobrodošli. Istotako tudi tkanine vsake vrste, kot blago, obleka, ! vezenine in pletenine, vsakovrstne preje in odpadki. Uvažuje se tudi najmanjši dar. Prišli bodo po te darove učenci dne 16., 17. in 20. oktobra t. I. Po tem roku sprejema zadevne darove : Sammelstelle des Kriegsfiirsorgeamtes, Wien, IX., Wahringerstrafie 32 (telefon 12367). Pošt- : ne pošiljatve do 20 kilogramov z označbo j „Altmaterialienspende" (darilo starega blaga) ' so poštnine proste. Vsakdo naj podpira to zbirko po močeh j v blagor naše zmagovite armade in dorno- \ vine. Pojasnila daje c. in kr. vojno minister- f stvo, vojnooskrbni urad, Dunaj, IX., Berggasse j 22, kamor je tudi nasloviti vsa vprašanja in j poročila. j Dunaj, v septembru 1917. Lobl, fml. m. p. _________________---------------------------------------i Zahtevajte J povsod^ ,3s§ta-1 jerea" in agitirajtej za| njega napredno stranko ! Zvezde v oktobru 1917. Zvezda, ki jo vidimo skozi celo leto skoro na istem meslu, je Severnica (Polaris). Pa še ta zvezda napravi vsak dan krog, katerega radius meri I stop. in S min. Središče tega kroga je severni tečaj na nebu, točka, ki je za naše oči nepremakljiva. Ta točka leži od Se-vcrnice za dva solnčna ali mesečna premera od nje oddaljena, proti srednji zvezi v ojesu Velikega voza. Čim dalj je kaka zvezda od severnega tečaja, tem daljšo navidezno pot napravi vsak dan, ker mora vs dan okoli njega narediti cel krog. Tudi solnce in mes" sta podvržena tej postavi. Ker se pa oba premikata m v drugo, nasprotno smer, namreč proti vzhodu, dovrši mesec ta krog skoro za eno uro pozneje, kakor zvezd stalnice, solnce pa za 4 minute. To je vzrok, da na kaže nebo ob isti uri n. pr. zvečer v raznih letnih čas' vselej drugačno lice. Tiste stalne zvezde, ki jih gled mo v začetku oktobra zunaj, vidimo na istih mestih i seča marca zvečer. Je pa posebna vrsta zvezd, ki se ne vidijo o istem letnem času vedno na istem meslu, ampak hodij svoja pota, kakor bi blodile med stalnicami. Z en" ozvezdja se premikajo v drugega, gredo nekaj č proli vzhodu, potem se obrnejo nazaj pro:i zahodu i potem zopet proti vzhodu. Zato so jim rekii stari Gr' planetai, to je blodeče zvezde, mi jim pa pravimo p mičnice. V naslednjem hočemo povedati, kje lahko najdeš nekatere večje premičnice ta mesec. Kmalu po solnčnem zahodu se prikaže v večerni zarji na zahodnem nebu prva zvezda. To je Večernir (Venus). Ves mesec zahaja okoli 7. ure zvečer. Ker pa solnce zahaja vsak dan malo prej kakor prejšnji dan.se bo videla vsak dan dalje na nebu. Na svojem potu okoli solnca se vedno bolj bliža zemlji, v njeno največjo b žino pa pride šele 10. februarja prihodnjega leta, ko bo nahajala med zemljo in solncem. V daljnogledu vidi sedaj približno taka, kakor mesec v prvem krajcu. Ker se bliža zemlji, se vidi vedno večja; raste tudi njena svetloba. Sedaj je v ozvezdju Tehtnice in se premice' proti Škorpijonu. Okoli 8. ure zvečer vzhaja Jupiter. Na konc mesca bo vzhajal že pred pol 6. uro zvečer. Lahko je najti, ker je najsvetlejša zvezda. Venera je sicer svetlejša, pa zaide že zgodaj zvečer. Nahaja se v Bi blizu glave (Hvades) in je retrograden, to je pomiče se nazaj proti zahodu. To retnogradno premikanje ko trajalo do konca januarja in Jupiter bo prišel do takrat! med Hijade in Gostosevce. Ker je v bližini več svetlih] zvezd, se da ta njegova pot lahko opazovati. Na kon januarja se bo obrnil nazaj, pa ne po isti poti, ampak: malo višje. Tako riše Jupiter — pa tudi drugi plane"" — S svojo potjo nekake zanjke, ki jih zvpzdogledi Sta; rih časov niso mogli raztolmačiti. Na jutranjem nebu smo videli v začetku tega me seča lepo konstelacijo ; planeta Mars in Saturn s* se približala drug drugemu tako, da je znašala razdalja med njima samo 40 minul, Sedaj sta že precej narazen pa vendar nista na nebu dve zvezdi 1. reda tako blizu skupaj. Potem ju tudi vsakdo prav lahko najde. Ma~ ima rdečo luč, Saturen pa belo. Na koncu meseca boslaj že daleč vsaksebi. Oba se premikata proti vzhodu, Mars. hitro, Saturen počasi in zato ta za onim zaostaja. Naha-i jata se v Raku, pa Mars preide kmalu v Leva in boj koncu meseca že prav blizu Regula, največje zvezd"" tega ozvezdja. Mars vzhaja v začetku meseca ob I, Da koncu mnseca ob pol ene ponoči, Saturen pa. že njim. Tudi Merkur, Benjamin med SAojimi brati planet! bi se imel sedaj videti, ker vzhaja sedaj — v začel' meseca —■ poldrugo uro pred solnčnim vzhodom n vzhodni slrani neba preveč megleno, boš lahko na tam to lepo rumeno zvezdo. Merkur nam samo nekale-rikrat na leto pokaže svojo svetlobo, pa še to le malo dni. V temni noči bi se dal s prostim očesom naj" tudi planet Uran, ki se nahaja sedaj v ozvezdju Kozla in je po velikosti 6. reda. Planet Neptnn in cela vrsr malih planetov pa se pokažejo se pokažejo samo v ve-; likih daljnogledih. V letošnjih jesenskih in zimskih nočeh bo, kak" smo rekli, najsvetlejša zvezda Jupiter, ki je pravi k" med zvezdami. Za njim pa je največji zvezda Sirij, čudovito miglja, kakor bi bil sestavljen iz samih b! ljantov. Vsak otrok ga lahko spozna po njegovi v" kosti in lepi beli svetlobi. Električna luč brez baterije! Znana eksportna ti Mtks Bohncl, Dunaj IV., MargarctenstraBe 27/51, prin električno Dynamo žepno svetilko v trgovino, ki' zimore sprem vso industrijo žepnih svetilk z baterijami. Pri tej svetilki pritiskom dynamo v delo, ki daje električni tok za svelilito tem lepo, belo svetlobo. Cenejša kakor vsaka drugi žepna sve ker odpade nadomestilo baterij. Gori kolikor časa se hoče b opešanja. Cena znaša K24-. Katalog proti v pošiljanji: I K. Framydoi W&° %£%& ft in brade za trajno temno pobarva, 1 steklenica s poštnino vred K 2-70. rožnata voda živo pordeči :k je čudovit -1 steklenica s poštnino vred . Po povzetju 55 h več. Naslov za naročila Jan Grolich, drožerija pri angelu, 8[lo, | UST* T? bleda lica. Učinek K 2-45. Loterijske številke. liadeo, 10. oktobra 1917: 55,81,44, 4,67. pb, 3. oktobra 1917: 10, 71, 64, 33, 17. Viničar 4 de 5 delavskimi očmi se sprejme za nograd v srednjih alozah. Vpraša se pri W. Blanke v Ptuju. 487 Porcelan-broša I -oglasta, se je v soboto due 29. septembra t. 1. na cesti v "ošgance do kolodvora izgubila. Najditelj se prosi, da jo naj proti plačilu v upravi tega lista odda. Kohnstein'ovo nadomestilo Čaja z minskim ali citronskim okusom. Zadostuje 1 moje esence za 400 čas izbornega (Sajnega nadomestila. Cena 1 kg K 28'—. "azpošiljatev z na-'omestilom po povzetju od 1 kg naprej. |abrika St. H. Kohn-stein, Kbnigsfeld pri Brnu. 462 „Asanol"3 ma presenetljiv uspeh pri po-končavanju sobarjev (zakon, varovan) ščurkov, mravelj ild. ! zavojček stane 1 krono. „Št. Valentinov redilni prašek za prašiče" je edino uspešen pri prebavi krme, zaraditega izredno redi meso in tolšeo. 1 zavoj stane 1 krono. Naroča st: pri Josip Berdajs, Ljubljana, Zeljar-ska ulica 18. Po pošti se pošilja najmanj 6 zavojčkov. ako svojo nepotrebno postalo kontrolno blagajno komu dru-zemu nego fabriki sami nazaj prodate. Poizvedbe glede na-zajplačila vsakokrat radovoljno pri National Registrier-Kassen G. m. b. H., Wien VII., Siebensterngasse 31. 474 En travnik pri Mariboru, Kupi Kari Flucher, Schiller- strafie 8. 445 Vsak svoj lastni reparater! Moje Lomax ročno-šivalno šilo sije štep-šlihe kakor z mašino. Največja iznajdba, da zamoreš usnje, raztrgane čevlje, opreme, kožuhe, pieproge, vozne odeje, šlole za Šotore, lile, kolesne monlcljc, vreče, platno in vse drugo močno blago sam sešiti. Neobhodno potrebno za vsakogar. lzborno za rokodelce, kmete in vojake. Biser za športne ljudi. Trdna konstrukcija. Izredno lahka raba. Garancija za rabljivost. Prekosi vse konkurenčne izdelke. Mnogo pohvalnih pisem. Cena kompletnega šivalnega šila v cvirnem, štirimi različnimi šivankami in navodilom K 4'—. 2 kosa K 7'50, 3 kosi K II—, 5 kosov K 18-pret[ naprej-1 strasse 10. Išče se naprej-prodajalce. 376 Avtomatični lovilec za podgane K 5'50, za miši K 4-—, vlovi brez nadzorstva do 40 kom. v eni noči, ne zapusti duha in se postavi sam. Past za ščurke »Rapid", tisoče ščurkov in Rusov v eni noči, po K 5'70. Povsod najboljši uspehi. Mnogo zahvalnih pisen1. Razpošiliatev po povzetju, poštnina 80 vin, rZxporthaus Tintner, Wieti, lil., Neulingpasse Nr. 26'P. »8 Čez 1,000.000 mojih ročnih šil IteMf starejša ima prednost, katera ima veselje do v rabi. Praktično orodje za vsakogar za lastno krpanje usnjatih stvari, oprem, jermenov, čevljev, pilialnikov, jader, vreč, voznih plaht itd. Važno za vojake. Naprej-prodajalci j rabat. Cena kompletnega šila pri naprej-plačilu K 450 in } poljedelstva m S krmljenjem SVinj, se proti pri povzetju K 480. Na bojišče le pri naprej-plačilu. j dobrim plačilom takoj sprejme pri OttO Schwar-P. E. Lachmann, Dunaj IX, Mosergasse 3, Abl. 113. j SChnJg V MajŠpergU, pošta Ptujska gora pri PtiVJU. | žemijasto-barvni, 5 mesecev star, bil je dne 21. septembra ukraden. Ker je bil storilec izpoznan, se želi povrnitev psa, ker bi se drugače napravilo kazensko naznanilo. Lastnica Mizzi Zoppak, Weitschach Nr. 3. 488 na deželi z vrtom ali večjim zemljiščem se Želi kupiti, eventuelno tudi večja firma, ki je primerna za penzijo. Ponudbe z navedbo najskrajnejše cene in bremen na Verwaitung des r,Realitaten-Markt", behordl. bet". Realitaten-verkelir Graz, Hauicrlinggasse 6. 483 kraste, lišaj, grindavost in slične kožne bolezni odpravi hitro in sigurno domače mazilo Paralol. Ne umaže, nima duha, se more lorej tudi čez dan rabiti. Mala posoda K 3*50, velika posoda K 6'—. Nadalje prašek Paratol za varstvo občutljive kože, ena škatlja 2 K 50 h. Dobi se oboje pri naprej-pošiljatvi svote ali povzetju na naslov : Apotheker M. Klein's Paratol-Werke in Budapest VII 20., Rozsa utca 21. 472 Mašina za štrikanje in 478 za vmetavanje denarja in s 25 platami se zavoljo preselitve prav poceni prod;; pri Mariji i Damiš, Tiergarten 41, pošta Artič pri Brežicah. na deželi, tudi taka, kjer je mesarija poleg, Se Želi kupiti. Dopise z označbo cene iu bremen na Verwaitung des Realitaten-Markt, behordl. bef, Realitatenverkehr Graz, Hamerling-gasse 6. 484 s hišo na deželi Se Želi kupiti. Dopise z označbo prodajalne cene in dolgov na Verwaitung des Realitaten-Markt, behordl. bef. Realitatenverkehr, Graz, Hatnerlinggasse 6. 485 Kmetijstvo i z dobro ohranjenimi poslopji se Želi kupiti, j Pismene ponudbe, v katerih naj bode ozna- 1 cena velikost posestva, prodajalna cena in j bremena, naj se pošiljajo na Verwaitung des Realitatenmarkt, behordl. bef. Realitatenverkehr Graz, Hamerlinggasse 6. 486 garantirane kakovosti, se kupuje oboje po vagonih. Pismene ponudbe in dobavne pogoje na L. Bbck, Gradec, II., Brandhofgasse 11. I. Pridni delavni • v • o Dva uce se sprejmeta v trgovini za železuino V. Le-poseha v Ptuju. 476 za eno dopisnico Vas stane moj glavni katalos, ki st Vam na zahtevo zastonj dopošlje. Prva fabri-l;a ut Hanns Konrad, c. in k. dvorni liferant Br0x 1502 (Češko). Niklaste ali jeklene anker-ure K 16, 18, 20, Armadne radij anker-ure K 18, 22, 26. Bela kovina (Gloria-srebro) dvojni mantelj, anker-temoiil. ure K 30, 32. Masivne srebrne anker-remont. ure K 40, 50, 60. Budilntce in stenske ure v veliki izbiri. 3 leta garancije. Rarpošiljatev po povzetju, izmenjava dovoljena ali denar nazaj. 386 kakor tudi en 479 ' imajo vsled velike raz-■ širjenosti najboljši uspeh. Sprejemajo se: v Ptulu pri upravi lista: i v Celin pri pp. fritz Rasch; „oferu (Inwohner) z pridnimi delavskimi močmi pod dobrimi po- i goji se takoj sprejmeta pri Otto Schwarschnig j v MajŠpergu, pošta Ptujska gora pri Ptuju. Iščemo za takojšni vstop 2 zanesljiva hlapca h konjem, katera sta v oskrbi konj popolnoma vešča, s tedenskim zaslužkom od K 50- — do K 60-—; za stanovanje je oskrbljeno. Hrana v tovarniški kantini stane dnevno okrog K 3-—. Samski imajo prednost. Vstop takoj; vozni troški se povrnejo. 473 Firma Felten & Guilleaume, Diemlačh, pošta Bruck a. d. Mur. ' 473 vmicarji 4 delavske moči, se sprejmejo. Predstaviti se je od četrtka dne i L. oktobra ined 8.—10. uro zjutraj pri Bankdirektor Gruber, Marburg, Parkstrasse 18., I. St. 481 Razglas. Zaradi premalega odkazanja špirita in zaradi pomanjkanja snovi za žganja se bode WtT žganje *M le še v malih množinah oddajalo in ostane glavna trgovina na Bregu pri Ptuju tudi v pondeljkih ter sobotah zaprta. Maks Straschilt žgalnica, fabrika žganja in likerja na Bregu pri Ptuju. 349 Nerazrušljivo " vztrajati je naš princip, ako sni;« gotovi resuicni'.sti in pravilnosti našega stališča. Rabimo •\e ILysoforsM, ker imamo gotovost, da nas vedno pred vsako infekcijo ruje. »Štajerc" posreduje nakupe in prodaje posestev, hiš, blaga, posreduje službe vsake vrste itd. Inzerali v „Štajercu se sprejemajo v slovenskem, nemškem ali obeh jezikih. Zagotovljen uspeh aiii pia h piij. mM na laipoiaso. Uobiie prt rah G.11. iieskooljivi-. y,^ v;ako siaio .gn.vai uspeh. Se rabi zunanje. Poskusna doc l', 4-—, vel. doza, -adostujc lz. uspel«, & 9 —. Kssmetisc&es Dr. Mix Praparate Oanai IL Lackiersro. i. 468 Razpoiiijaiev strogo diskretlja. Zaloga r Mariboru: lekarDa pril;angetju varuhu'1, leforrjn pomagaj" in pariumerija Wolfram; v Ljubljani lekurca pn tm, jj, jelanu", * drožeriji A. Kauč, in nAdria-Urogetl», 0598 13�893 Mlinarji pozor! Miihlerbeutel pajtelje za mlinarje se dobi pri iawitsch&Heiler trgovina Dobri aparati za briti in lase striči I-a brile*/ iz srebrnega jekla K R'60, 4' — . 6-—, zaniklana K '<•—. 6---, znamka »Perfekl" s6 klin.ami K Ki•—, 20'—, rezervne klinje 1 tucat K 6'—. I-a stro i in lase striči K 11-—. 12 —. Izmenjava dovoljena ali denar nazaj. RazpoSiljalev po pov&Gtju ali naprc -plačilu p" c. in kr dvornem lifo-rantu Hanns Konrad, eksportna. In razpošiljalna hiša Briix št. 1741 CeSko). 5i z jako lepim in velikim vrtom pri Sv. Roku na Bregu pri P t u j u, primerna za penzijonista ali vrtnarja, se takoj zaradi preselitve pod ugodnimi pogoji proda. Vprašanja na gosp. •10! Johana Saischeg, c. k. okrajna sodnija v P t uj u. hitro in diskretno prodati, naj se obrne na Handelsverkehrszeitung „HAVEG", Wien, I. Gise-lastrasse 5, telefon interurban 8275, 159 in naj zahteva v svrho ogleda ter informacije brezplačni obisk našega strokovnega uradnika. z varstveno šipo Veliki formal.....K 20 II. vrsla .......K 24 Mali formal......K 30 II. vrsla........K 40 Z varstveno Sipo K 2'—, z radijem K 10— več. Prezisijska ura na napeslnik K 50— 60— in 80—. Žepna nra jeklo ali zaniklana I. vrsla........K 14 II. vrsla.......K 20 Srebro imit.......K 30 Z dvojnim manleljem - . K 40 Z varslreno šipo K 2'—, z radijem K 10— več. Precizijske ure K 50-, 60— in 80 — Razpošiljatev od Dunaja po pošiljatvi svole z K 1'50 za poštnino ludi na bojišče. MAX BOHNELj Dunaj, IV. Margarethenstrassse 27 51. Fabrični cenik proti razpošiljatvi K 1*—. Dynamo žepna svetilka K 24 — in K 30-—. Mafer in en viničar Pozor! se pod jako ugodnimi pogoji sprejmeta. Lopo plačilo in mnogo zemlje. Richard Ogriseg, Sturmberg. pri Mariboru, pošta Pesnica. 434 Najlepši kinč ženske so krasna velika trdna prša. Ženske, ki se v tem ozfru ne čutijo popolne, naj pišejo zaupljivo na Ida Krause, ki podeli popolnoma brezplačno na podlagi svcje priznane metode diskr. nasvet za dosego idealnih polnih oblik. Ida Krause, PreBburg (Ogrsko), Sclianz-strafle 2, Abt. 109. 275 Pozor! v • v limiali mizarstvo v Ptuju poleg nemškega pokopališča ■■■■ ima vedno 423 mrtvaške krsti (truge) v vseh velikostih v zalogi. Istotako pohištvo vseh vrst. Tudi izdeluje vsako delo mizarske stroke po naročilu točno in dobro. $$$P* Mizarska delavnica je kakor preje odprta! Najnižje cene! Poštena postrežba! V obliki polna prsa se doseže z po zanesljivosti učinka mnogokrat preizkušenim aparatom = HYPEBIN---------- s patentirano vibracijo. Najnovejša zdravniško priporočena iznajdba znanosti. Vidni uspeh še v 14 dneh, nadaljna raba nepotrebna. Ta izredni aparat se vsem damam vsake starosti najtopleje priporoča. Za neškodljivost in učinek so se izkušene pisateljice opetovano zavzele. Polno jamstvo, postavno varovan. Preseneči na najvišji način. Se more rabiti tudi od dveh oseb. — Ako ne do-pade, denar nazaj. Cena s pripravo in navodilom K 7-O0. Po pošti za 70 vin. več. Tajna razpošiljalev brez navedbe vsebine po higij. razpošiljalni J. Kukla, Prag, Perlg. 31. 433 Povečanja in umetniška izpeljava fotografij j v vsaki velikosti po zmernih cenah z jamstvom za naravno sličnost preskrbi zavod za risanje in umetnost FirL Ludw. [liinli Dunaj XV., Wurmsergasse 43, Abt. 7. Ceniki na zahtevo. MT* Zastopniki se povsod sprejemajo. 297 fLjodska kepelj mestnep kepališča ? Ptuju. , m kopanje* m> MaratWfc a* 58. ic 1 are pnpoldM (Wafajm p ti 1. *fc n«laij>>k Ur* ai ItTSe » os* J.r«"U» ! kopelj i vroen« >r»ko«. *ur .ItnuMlxJ" ur«*-.. < -TO Novi kažipot Spisal sem spis, da v njem milijonom trpečih edino mogočo pot k ozdravljenju pokažem. Ta kažipot ne stane niti vinarja in se vsakomur, ki se čuti bolanega, slabotnega, obupanega, zastonj dopošlje. Moj spis je rezultat 50-letnega mišljenja in študija, vsebuje svoto bogate, praktične izkušnje in mnogo dokazov odličnih znastve-nih mož. Kdor se hoče rešiti, naj se podvrže mojemu nauku, ki je že mnogim tisočem pomagal. Naj je bolezen nastala vsled skrbi, žalosti, prevelikega napora, naj je bila povzročena vsled vsem žalostnim, za delo in na volji slabotnim ljudem pokažem znanstveno in naravno pot k ozdravljenju od živčnih bolezni, pomanjkanja spanja, neveselja do dela, duševne in telesne slabosti, trganja v. udih, glavobola, motenja v želodcu in prebavi ter mnogo drugih bolezni. Pišite še danes karto in zahte-vajti zastonj in franko moj kažipot! Naslovite karto na adreso : E. PasternacK, Berlin, Hi, MicnaelkircJipiatz 13, Abt. 473. 466 kupuje v vsaki množini po najboljših cenah Maks Straschill Breg pri Ptuju. (Wohnung- cud Dienstvermitiiuiu za službe, učence, stan©. yanja in posestva v Ptuju izvršuje rse vrste posredovanja najhitreje. *^W Vprašanja iu pojasnila v mestni Stražnici (rotoržj. po 8"—, 16'— kron se dobijo v zalogi SLAWITSCH & HELLER trgovina « Ptuju. e b »rujatelj :n odgov'jrm urednik: Kart Linhart. Tisk: W. Blante « Ptuju. 599