323.
V Trstu, v torek, 21. novembra 191 S,
Loinik TAl.
izhaja vsak dan, tudi ob nedeljah in praznikih, ob 5 zjutraj.
Uredništvo: Ulica Sv. Frančiška Asiškega št. 20, I. nadstr.*— Vsi dopisi naj sc pošiljajo uredništvu lista. Nefrankirana pisma ne
sprejemajo in rokopisi se ne vračajo. Izdajatelj in odgovorni urednik Štefan Godina. Lastnik konsorci} lista .Edinost". — Tisk tiskarne .Edinosti*, vpisane zadruge s omejenim poroštvom v Trstu, ulica Sv. Frančička AtiŠkega št. 20. Telefon uredništva in uprave štev. 11-57.
Naročnina znaša: Za celo Jeto.......K 24.—
Za pol leta . . . -............. 12.—
za tri mesece............... • 6.—^
za nedeljsko Izdajo ca celo leto ...... . 5.20
za pol leta................ . 2.60
Pasamezne številke .Edin#iti* se p>r««ajxj. p. 6 vinarjey, zastarele številke p. it vinarjev.
Oglasi se računajo na milimetre v Sir.kosii ene kolona
Cene: Oglasi trgovcev tu o rtnikov.....mm po 10 vin-
Osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov .................. mm po 20 vtn.
Oglasi v tekstu lista do pet vrst........K 20.—»
vsaka nadaijna vrsia............ . 2.—
Maii oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjev.
Oglase sprejema inse ratni oddelek .Edinosti". Naročnina »ti rekLsrracije se pošiljajo upravi lista. Plačuje se izključno le upravi .E4ino»ti" — Plača in toži sc v Trstu.
Uprava in inseratn: oddelek se nahajata v ulici Sv. Frančiška Asiškega žt 20. — Po5tnoi»raniiničoi račun št. 841.652
PnM nojnavejito dosodkov.
Romunsko bojišče. — Operacije se nadaljujejo uspešno po načrtu. Pri Campo-lungu vsi srditi protinapadi popolnoma zaman.
Na ruskem in italijanskem bojišču nič
važnega.
Zapadno bojišče. — Napadi med Serre in Beaucourtom krvavo odbiti. Nemci zopet zavzeli zapadni del Grandcourta. — Brezuspešni francoski napadi v gozdu St. Pierre Vaast.
Balkansko bojišče. — V Dobrudži nič novega. Na macedonsko fronto prispele nove nemške sile. Pri Baliovi in Tusinu srbski napadi odbiti.
Avstrijsko uradno poročilo.
DUNAJ, 20. (Kor.) Uradno se objavlja: 20. novembra 1916.
Vzhodno bojišče. — Fronta gen. po!k. nadvojvode Karla: Operacije proti Romunom se razvijajo po načrtu. Severno Catnpolunga so bili zopet odbiti srditi napadi sovražnika. — Fronta princa Leopolda Bav.: Nič važnega.
Italijansko in jugovzhodno
bojišče. — Nobenih važnih dogodkov.
Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer. fml.
ffeišHo uradno poročilo.
Bt:RLIN, 19. (Kor.) Veliki slavni stan,
19.	novembra 1916.
Na obeh straneh Ancre in v gozdu St. Pierre Vaast od časa do časa močen topovski bGj. — Na Vlaškem napredovanje.
BERLIN. 20. (Kor.) Veliki glavni stan,
20.	novembra 1916.
Zapadno bojišče. - Armada prestolonaslednika Ruprehta: Angleški topovski ogenj je bil včeraj v celoti manjši, močnejši le na obeh bregovih Ancre. Napa-di, ki so bili izvršeni zvečer proti našim postojankam med Serre In Beaucourtom kakor tudi južno Mlraumonta so se izgu-bonosno izjalovili. V boju z ročnimi granatami je vrgla naša pehota Angleže iz za-padnega dela Grandcourta. V protinapadih zadnjega tedna je bilo ujetih 22 oficirjev in 900 mož in uplenjenih 34 strojnih pušk. Francozi so vnovič poizkušali s severo-zapadne strani prodreti v gozd St. Pierre Vaast. Bili so odbiti, čeprav je pripravil s svežimi silami izvedeni napad močen o-genj.
Vzhodno bojišče. — Fronta princa Leopolda Bav.: Vs!?d hudega mraza je bilo bojno delovanje vseskozi majhno. — Fronta gen. polk. nadvojvode Karla: Naše operacije proti rusko-rom unski fronti se nadaljujejo po načrtu. Severovzhodno Campolunga utrujujejo Romuui neprestano v boj pošiljane skupine v dnevnih brezuspešnih napadih.
Balkansko bojišče. — Macken-senova armada: V Dobrudži in ob Donavi do pristanišča Oltina vzhodno Silistrije topovski ogenj. — Macedonska fronta: Za-seaenje novih postojank severno Bitolja se je izvršilo brez motenja sovražnika. — Nove nemške sile so prispele v bojni pas. Na mogleniški fronti So Bolgari odbili srbske napade pri Bahovi in Tusinu.
Prvi generalni kvartirmojster: pl. Ludendorff.
Naši uspehi v Romuniji.
BERLIN. 20. (Kor.) »MorgenposU piše o uspehih v Romuniji in o predoru v vlaško nižino sledeče: Falkenhaynova armada je imela dve veliki nalogi; pognati najprej na Sedmograško vpadlega sovražnika nazaj, osvoboditi deželo in nato zanesti ofenzivo preko gorskih mej v sovražno dežel* in streti odpor sovražnika. Obe nalogi ste bili po dolgi vrsti zmagovitih bojev, potem ko so bile premagane izredno velike krajevna težkoče, sijajno izvedeni kljub žilavemu odporu sovražnika. Falkenhay-nova armada se nahaja sedaj z zapadnim krilom v Vlaški nižini in je pripravljena, da nadaljuje operacije.
PODLISTEK.
Njegov čas-
Roman. Iz angleškega.
—	Predstavljajte si, kako težko mora biti za Angležinjo, da bi razumela vse možnosti v Grickovem značaju. Mi nismo v svoji mirni deželi vajeni takih burnih vročeglavcev.
—	Po sreči sta Boris in Gricko zelo velika prijatelja.
—	Nisem sc nikdar čul, da bi bilo tudi največje prijateljstvo pri moških preprečilo ljubosumnost, — je dejal Stefen StroTig skeptično; mož je trpel veliko v svoji mladosti.
—	Veseli me, da odpotujemo v Moskvo. Tam ne bo Borisa, in stvar že uredim iako, da bosta moja otroka kolikor le mogoče skupaj. Tako se uredi vse najbolje,
Sovražna uradna poročila«
Italijansko poročilo.
19. novembra (Kor.) — Na Krasu same topovske akcije in majhno napredovanje naše fronte. V pasu vzhodno Vrtojbice je včeraj sovražnik z močnimi silami napadel našo postojanko pri koti 102 jugovzhodno St. Petra pri Gorici. Zadet od valov našega točnega in hitrega ognja se je sovražnik v neredu umaknil in.ostavil na bojišču mnogo mrtvih. Napravili smo tudi nekaj ujetnikov. V ostalem operacijskem ozemlju je močan sneg omejil delovanje naših čet. Na nekaterih višje ležečih točkah gorskega ozemlja se poroča o temperaturi 20 stopinj pod ničlo.
19. novembra (Kor.) — V dolini Adiže je bombardiral sovražnik v noči na 18. t. m. naše postojanke ob pobočjih piove južno Rio Cameras. Nato je napadel s pehotnimi oddelki vas Sane. ki smo jo zavzeli 26 oktobra. Izvršeni so bili pehotni napadi in sovražnik razpršen. Ob gorenjem Butu so dne 17. t. m. po močni topovski pripravi napadle sovražne sile zvečer fronto od Malega do Velikega Pala, pri čemer so naperile glavne napore proti naši glavni črti na vrhu Capota severno Malega Pala. Po srditem boju moža proti možu je bil sovražnik povsod gladko odbit. Manjši sovražni oddelki, ki so zamogli prodreti v jarke Capota, so bili uničeni. Napravili smo par ujetnikov, in uplenili več orožja in municije, kar je ostavil sovražnik. Na julijski fronti včeraj delovanje obojestranske artiljerije kljub trajnemu neurju.
Rusko uradno poročilo.
18. novembra (Kor.) — Streljanje med poizvedovalnimi oddelki na vsej fronti. V Gozdnih Karpatih je bila severno Chibe-nija ofenziva sovražnika, ki je mestoma potisnila naše majhne oddelke nazaj, odbita s protinapadom in položaj zopet vzpostavljen. Zapadli sneg je napravil pota precej nehodna. — Romunska fronta: Na Sedniograškeni se v dolinah Alute in Jiu nadaljujejo trdovratni napadi sovražnika. Ob Donavi nadaljujejo naši prednji oddelki s prodiranjem.
Romunsko poročilo.
18.	novembra (Kor.) Na zapadni meji Moldave do doline Prahove nič novega. V ozemlju Dragoslavele so napadle naše čete in se jim je posrečilo potisniti sovražnika tako v sredini kakor na levem krilu nazaj, pri čemer so vidno napredovale. V dolinah Alute in Jiu se nadaljujejo srditi boju Opustili smo nekaj ozemlja. V ozemlju Cerne nič važnega. — Južna fronta Ob Donavi topovski boji. V Dobrudži nič novega.
19.	novembra. (Kor.) — Severna in se-verozapadna fronta: Nič novega. Na zapadni meji Moldave in secerno Muntonija do doline Prahove smo odbili sovražne napade. V ozemlju Dragoslavele smo prodrli dalje, ujeli 4 oficirje in 80 mož, uplenili dva topova in dve strojni puški in 5 vozov z orožjem. V dolini Alute se nadaljujejo boji v ozemlju vzhodno Suici. V dolinah Jiu in Gilort srditi boji. Ob Črni nobenih bojnih akcij. — Južna fronta: Ob Donavi in v Dobrudži slab topovski in pehotni ogenj. _
NOVO HINDENBURGOVO PISMO KAN-CELARJU.
BERLIN, 20. (Kor.) Generalni feldmar-šal Hindenburg je poslal državnemu kancelar ju sledeče pismo: »Veliki glavni stan, 19. novembra. Vaša ekscelenca je moje pismo z dne 27. oktobra, v katerem sem nameraval podpirati težko hvalevredno delo vojno-prehranjevalnega urada, sporočila nemški zvezni vladi in pri tem tudi podpirala moje želje. Na svoje začudenje sem zapazil sedaj, ko je prispelo pismo v časopisje, da se razlaga tako, kakor da sem kratkomalo obsojal odredbe na polju ljudske prehranitve kot nepotrebne in škodljive. To ne odgovarja mojemu nazi-ranju. Brez pritiska ne gre. To velja za rešitev prehranitvenega vprašanja, kakor tudi za dobavo vojnega orodja in izrabo naših delavskih sil. Za uspeh na vseh teh poljih pa je odločilno, da se pritisku pridruži sodelovanje na podlagi dejanskih domoljubnih čustev. Posebno šele pravo
— je odgovorila kneginja. Potem sta govorila o drugih stvareh.
Po baletu je vsa družba večerjala v rese rv i ran i sobi v hotelu. Za kneginjo je bila to izjema; toda gostitelj je bil Stefen Strong, ki ni imel lastne hiše, da br jo bH povabil tjakaj.
Ko so šli po hodniku v svoj salon, so se odprla vrata neke druge sobe in prišel je iz sobe natakar. Iz sobe se je slišal glasen smeh in žvenket kozarcev, a vse to je prav tisti trenutek preglasil rezek, visok dekliški glas:
— Gricko, o Gricko!
Tamaro je skoraj zadušilo pri večerji. Seveda ni bila ravno tako velika pregreha, da si je knez povabil k večerji dame nekega drugega sveta, toda stvar je pobudila v njenem srcu strahovit nemir; gabila se je sama sebi. Ne____nikdar se ne
uklone več----noče ga ljubiti.
Tuda, kako brez moči je Človeška vo-
izpolnjevanje dolžnosti celokupnega prebivalstva zamore pomagati državnim odredbam do učinka. Vsakdo mora preko zakonitih predpisov prispevati za prehrano čet in vojnih delavcev z vsem. kar sploh more pogrešati. To sem mislil pri svoji opazki glede velikopoteznega organiziranja dela potom voditeljev kmetijstva. Zaupam pretrdno domoijubju nemškega kmeta, da bi dvomil o uspehu njihovega dela. Hvaležen bom Vaši ekscelenci, ako sporočite moje mnenje javnosti.«
BERLIN, 19. (Kor.) Nemški kmetijski svet je izdal poziv na nemške kmete, v katerem opozarja na težko delo domače armade in pravi: Bolj kakor kedaj prej je sedaj naša domoljubna dolžnost, da postavimo vse sile v službo izdelovanja živil. Ako se bojuje del našega naroda brezpri-merno hrabro proti celemu svetu sovražnika in pripravlja drugi v neumornem težkem delu vojaška vojna sredstva je potrebno, da tudi kmetje skrbe za prehrano naših vojnih delavcev, zapostavljajoč vse lastne želje. Hindenburg zaupa in po njem in ž njim zaupa kmetom ves nemški narod.	_
PROCES Dr. KRAMAft IN DRUGI.
DUNAJ, 20. (Kor.) Listi poročajo: Najvišje deželnobrambno sodišče je danes dopoldne razsodilo o ničnostni pritožbi obtožencev dr. Kramara, Ćervinka, dr. Ra-šina In Zamazala, ki so bili vsled veleizdaje in zločina proti vojni sili države, oz. vsled vohunstva v vojnem času obsojeni na smrt. Predsedoval je razpravi fml. Kreysa, razpravo pa je vodil generalni avditor Mizorowsky. Ta je proglasil razsodbo, glasom katere so vse točke ničnostne pritožbe deloma kot nedopustne, deloma kot neutemeljene zavrnjene. S tem je postala razsodba pravomočna. Sodni dvor se je po zaključku razprave z zastopnikom vojaškega državnega pravdništva, avditorjem polkovnikom Pesom, podal k posvetovanju glede pomilostitvenega predloga za obsojence.
DUNAJ, 20. (Kor.) Kakor že javljeno, so bili od c. kr. dežebiobrambnega divizijske-ga sodišča na Dunaju dr. Kari Kramar in dr. Alojzij Rašin radi zločina veleizdaje po § 58. d. z. in "radi zločina izdaje proti vojni sili države po § 327, kakor tudi tajnik časopisa » Narodny listv«. Vincencij Červin-ka In privatni uradnik Josip Zamazal radi zločina vohunstva po § 321 obsojeni na smrt. Proti tej obsodbi so vložili imenovani pri c. kr. najvišjem deželno-brambnem sodišču ničnostno pritožbo, ki je isto zavrnilo v nekaterih točkah že v nejavni seji. Sodni dvor je sedaj po osemdnevni javni razpravi danes spoznal, da ničnostni pritožbi tudi v pravno napadanih delih razsodbe ni ugoditi. Pri javni razglasitvi razsodbe je najvišje deželno-brambno sodišče obširno utemeljevalo svojo razsodbo v obširnih izvajanjih. S tem je postala razsodba prve inštance pravomočna. Po proglasitvi razsodbe se je podal sodni dvor k posvetovanju, da se posvetuje v nejavni seji glasom § 376 o eventualnih obstoječih vzrokih za pomilostitev.
CESARJEVA BOLEZEN.
DUNAJ, 20. (Kor.) O cesarjevem stanju se je izdalo zvečer naslednje poročilo: Pri cesarju je tekom pretekle ivoči nastopilo omejeno vnetje v desnih pljučih, sicer so ostali kataralrčni pojavi enaki. Jutranja temperatura 38, večerna 37T8 stopinj. Delovanje srca dobro, dihanje enakomerno in mirno. Teka ima cesar malo. Vladar je bil cel dan izven postelje, je delal do večera ter je razen prvega dvornega mojstra Montenuova ter obeh generalnih adjutantov Paara in Bolfrasa sprejel kabinetnega ravnatelja Schiessia, sekcij-skega načelnika Daravaryja ter vojnega maršala nadvojvodo Friderika v tričetrt-urni avdijenci. — Podpisana: Telesni zdravnik KerzI in profesor Ortner.
Nemčija - Norveška.
KRISTIJANIJA, 19. (Kor.) Ton norveškega časopisja se oči vidno izpreminja v spravljivem smislu. Pri vseh listih se jasno kaže namen sporazuma z Nemčijo, da se omogoči že poprej nameravana sprava z Nemčijo. Posebno zanimivo je stališče »Morgenblada«. ki v današnjem
članku istotako priznava, da bi oblika in doba norveških odredb glede podvodnika dne 13. oktobra bili lahko srečnejše izbrani. —__
Predrzne zahteve francoskega admirala od atenske vlade.
MILAN, 20. (Kor.) »Corriere della Sera« poroča iz Aten: Francoski admiral je zahteval od atenske vlade izročitev orožja, municije in drugih materijalij, ki spadajo k oborožitev dveh razredov grške armade.
Žrtve našega napada na Padovo.
RIM, 19. (Kor.) Agenzia Štefani navaja, da je bilo v Padovi 86 ubitih in 20 ranjeni; 9 družin je popolnoma uničenih.
Novi vpoklici v Italiji.
RIM, 19. (Kor.) Uradni list poroča: Tretja kategorija 1. 1876 in 77 je poklicana za 1. december pod orožje. Vsi dopusti in o-prostitve od frontne službe za zdravnike 1. 1884 in pod tem letom so s tem preklicani.
Italijanski ministri v Londonu.
LUGANO, 19. (Kor.) Zakladni minister Carcano in aprovizacijski minister Raine-ri sta odpotovala iz Pariza v London.
General Roques odpotoval v Rim.
LUGANO, 20. (Kor.) Francoski vojni minister se je podal preko Rima v italijanski glavni stan.
Francoski škofje v Rimu.
RIM, 18. (Kor.) Kardinal Arnette in škofa iz Portieresa in Toulousa so prispeli
semkaj.__
Otvoritev novega vseučilišča v Požunu.
POŽUN. 19. (Kor.) Danes se je vršila slovesna otvoritev novega Elizabetinega vseučilišča.
Ija! Obvladovati se pač da izražanje ljubezni, čustvo samo pa prihaja z neba ali pa iz pekla, je vsemogočno. Uboga Ta-mara bi se bila prav tako lahko namenila, da prepreči solncu vzhod, kot da ne bo ljubila Gricka. Vedela je pač, da moški... celo najljubeznivešji, kot Jack in njen brat Tom____včasih občujejo z ljudmi, s katerimi se ona ne bi rada seznanila; toda da je sanm doživela to dejstvo, je bilo preveč za njeno tankočutno narav. Porni-sel, da človek, ki ga ljubi ona, morda ravno v tem trenutku poljublja zavrženo žensko, jo je neizrecno ogorčala in žalila. Če bi bila vsaj vedela samo to, da je bil knez vsaj to noč popolnoma brez krivde!
V resnici knez ni bil gostitelj, temveč je le slučajno prišel v ono sobo z nekaterimi tovariši. Komaj nekaj minut potem, ko so gostje mr. Stronga pričeli večerjati, je odprl vrata.
— Ali smem vstopili, Stefen?, — »e
Razne politične vesli.
Enotni češki klub. V soboto, 18. t. m., se je v Pragi na zborovanju, ki so se ga udeležili zastopniki češkoslovanske agrarne stranke, češkoslovanske socijalnode-mokratske delavske stranke, narodnoso-cijalne stranke, združenih čeških katoliških strank, napredne ljudske stranke na Moravskem, češkoslovanske krščansko-socijalne stranke in moravske katoli-škonarodne stranke, sklenila ustanovitev vse češke državne poslance združujoče, na podlagi večinskega načela sloneče »Češke zvezea (Cesky svaz) in »Narodnega odbora« (Narodny vybor). V proglasu, izdanem na češki narod, se sporoča ta ustanovitev in se izvaja, da v burnih časih sedanjih svetovnozgodovin-skih dogodkov nobena stranka saina ne more nositi odgovornosti za varnost političnih pravic vsega naroda, niti za na-daljni razvoj, ki bo sledil po končanih bojih na bojiščih. Ustanovitev se je iz,vršila v prepričanju, da poslanci tako izvršujejo le voljo vsega, narodno edinost danes bolj kot kedaj zahtevajočega naroda in da ravnajo tudi v korist starosiavne vladarske rodbine in velikega zgodovinskega poslanstva države, ki sloni predvsem na združenju in ohranitvi nedeljivosti njenih kraljestev in dežela ter na absolutni enakopravnosti vseh narodov. Poleg »Češke zveze« oživotvorjeni »Narodni odbor« naj bi bil opora vsemu političnemu delovanju zveze in obenem najvišja moralna instanca v vseh pojavih političnega življenja, ki zahtevajo rešitve s skupnonarodnega stališča, ne da bi spadali pod pristojnost poslanskega delovanja. Sestava obeh udruženj se je izvršila enoglasno. Na čelu v »Narodni odbor« izvoljenih .članov stoji dr. Karel Matuš, član gosposke zbornice, v predsedstvo »Češke zveze« pa so bili izvoljeni: za predsednika Fran Stanek (agr.), za prvega podpredsednika dr.Šmeral (soc. dem.), za drugega podpredsednika Henrik Mastal-ka (Mladočeh), kot člani pa: dr. Hiib-schmann, dr. Hruban, Karel Prašek, dr. Adolf Stransky, Vlastimil Tušar in Fran Udržal. Nato slede podesi zastopnikov« uvodoma navedenih strank, ki prevzemajo poroštvo, da se bo strogo izpolnjeval sklenjeni dogovor. Enotni češki klub šteje 108 članov, samo dva člana manj kot nemški »Nationalverband«, ki šteje 110 poslancev.
Nemški krščanski socijalcf so potisnjeni v ospredje diskusije o naši notranji politiki, ki jim pa ne služi v čast. Izlasti iz češkega tabora, od levega do desnega krila — je torej splošna sodba, ki temu primerno tem več tehta — jim brusijo grenke resnice. »Čeh«, glasilo katolikov, meni. da ga med osemdesetimi poslanci in voditelji krščansko-socijalne stranke menda ni niti enega, ki bi pojmil nevarnost koraka, kakršen je resolucija za nemški državni jezik. Politik ne sme v resnih trenotkili izgubljati glave in krščanski so-cijalci so mogli in bi morali v takem trenutku reči — ne! Takemu salto mortale ne moremo pritrditi. Niso storili tega. Zavel jih je hipernacijonalizem Vsenemcev in jih potegnil za seboj. V njih je zmagalo vsenemštvo nad avstrijstvom, a to se je moglo zgoditi le zato, ker je pri njih krščanska ideja prenehala biti smeri določujoča za politična načela. To bi mogli obžalovati, ali za stvar samo nima pomena. Krščanska ideja ni kriva na tem, če se jej ta ali oni faktor izneverja. Radi tega ne ostane osamljena, marveč bo imela tudi nadalje zvestih in navdušenih zastopnikov v drugih narodih in jim bo zvezda in zaščitnica v boiu za pravičnost, ki tvori trajno podlago za državo.«
Glasilo krščanskih socijalcev, > Reiciis-post« meni, da je odmev, ki so ga vojni članki nemških strank izzvali pri nenem-ških narodih, času neprimeren, kajti tudi nadalje da mora biti parola: ujedinjenje in notranja enotnost Avstrije! — Če kedaj, je tu na mestu tisti znani rek: zdravnik, zdravi — sebe! Najprej kalijo frivolno notranji mir s postavljanjem hiperradikai-nih zahtev, potem pa se čudijo neprijaznemu odmevu: da se napadeni narodi pripravljajo za obrambo! Seveda se notranja enotnost ne sme zrušiti. A ravno zato — če je »Reichsposti« res kaj do nje — bi se moralo to glasilo obrniti najprej na adreso — svoje lastne stranke in zahtevati od nje, naj preneha s podpiranjem za narode žaljivih alotrij nemških radikal-cev. Vodstvu svoje stranke bi morala za-klicati: Boli me v dušo, ker te vidim v taki družbi. Sicer ne bo imel nikdo vere do nje srčnih vzdihov po enotnosti in zložnosti, marveč mora vsakdo videti v njih le višek — hinavstva.
Turčija je odpovedala pariško in bero-linsko pogodbo. Tako doznajemo iz turškega prestopnega govora. Pariško pogodbo od 30. marca 1856., do katere je prišlo po krimski vojni in ki so jo podpisale Avstro-Ogrska, Pruska, Rusija, Francija, Anglija, Sardinija, je uredila teritorijalna vprašanja, nastala vsled vojne, je izrekla nevtralnost Črnega morja, določila svobodo podonavske plovbe in obnovila dardanelski dogovor, po katerem smejo voziti skozi Dardanele samo turške vojne ladje. Vojskujoče se države so si zagotovile razne pravice v Aziji (zaščito kristijanov v Turčiji, pravico do finan-cijelne kontrole itd.).
V berolinskem dogovoru od 13. julija 1878., s katerim se je končala rusko-tur-ška vojna, so bile Romunska, Srbija iir Črnagora proglašene za neodvisne države, severna Bolgarska pa kot samostalna, ali vazalna kneževina, Bosna in Hercegovina pa ste se ločili od Turčije kot deželi, ki ju ima zasesti Avstro-Ogrska. Rusija je dobila Besarabijo in dele Armenije. Grška je dobila nekaj ozemlja na severni meji. Sicer pa so bile vzpostavljene določba pariške pogodbe. A sedaj je Turčija — kakor gori rečeno — odpravila ti pogodbi.
vprašal. — Čul sem, da ste vsi tukaj. Sergej vas je videl. Prišel sem ravno iz Carskega in moram kaj jesti.
Seveda so ga pozdravili vsi najprisrčne-je in mu napravili prostora, dočim ga je Valonne potihoma dražil, da je tako hitro zapustil veselo družbo.
Tamarinega lica je bil sam prezir, dočim je knez navidezno sedel popolnoma ravnodušno poleg njene kumice. Ni se niti potrudil, da bi jo osebno nagovoril, in še preden je bil konec večerje, je želela že
kljub vsej svoji jezi in----sramu, da bi
govoril žnjo. Edina mala tolažba, ki jo je imela, je bil jezni izraz v Grickovem pogledu, ki ga je ujela, ko je nežno in ljubeznivo pogledala grofa Variškina. Torej vendar šc more biti ljubosumen, dasi-ravno je ne ljubi resnično. To je bilo vendar še nekaj L
Tako sta ta človeka prihodnje tri dni preživela v malenkostni medsebojni jezu
nevarnost „SlcransKe imt.
Poa naslovom »Poizkusi za zopetno oživitev Slovanske Zveze« piše nedeljska »Neue Freie Presse«: »Ali »Slovanska Zveza-t v državnem zboru zopet oživi? Čute se, da so se v klubovih lokalih češke agrarne stranke v četrtek zastopniki Čehov, Slovencev in Ukrajincev zbrali k skupnemu posvetovanju o posebnem stališču Galicije. Kakor se zdi, konferenca še ni dovedla do stvarnih uspehov. Morda je bil samo prigoden domislek. ki ga odpihne še isti dan. Ako je bilo več in je bila zamišljena konferenca kot kal za združenje
dasiravno bi bili njeni duši sposobni za kaj velikega.
Večer pred plesom je bil v nekem poslaništvu sprejem v čast neke tuje vladarske dvojice, ki je posetila ruski dvor. Ta-mara je za ta večer posebno skrbno uredila svojo toaleto. V svojih mehkih rjavih laseh je nosila visoko tiaro. Hotela je, da bi se zdela knezu posebno mična; toda ko je prišla s svojo kumico v poslaništvo in ste se pomešali med sijajno družbo, ni bilo kneza videti nikjer. Morda ni imel namen priti. Pozneje je šla Tamara s svoj in* prijateljem Valonnom v okrepčevalnico, in kmalu je prišel pogovor na Grička,
Najbrž je zopet imel svoje muhe. Valonne ga je pred kratkim videl v klubu.
— Če se res vrnete na Angleško, gospa, sem prepričan, da odpotuje za vami, — je dejal.
(Dalje.). _
Sfran TI.
.tUiNUM- stev. 323.
V Trstu, dne 21. novembra 1916.
strani, Iti naj bi v parlamentu vcd?le skupno politiko, bi bila to času zelo neprimerna pogreška____V vseli avstrijskih narodi!: živi gotovo močna želia, da naj bi razpoloženje v vojnem času. skupaj preživ-Jjeni IiuJi dnevi pomagali, da se narodnostni sporni jezikovni boji omeje z zmago pozabljenih nujnosti v upravi in življenjskih potreb države. Proti tem željam bi delovale stranke, če bi ustanavljale v poslanski zbornici zveze, ki izhajajo iz narodne kliubovalnosti. Zveza Slovanov ali Nenemcev hi morala takoj stemniti zrak v poslanski zbornici, bi ovirala sporazum. Pravice silobrana bi taka zveza ne moglr. uveljavljati zase. Nihče na nemški strani ni izrazil namena, da bi se ustanovila nemška napadna zveza. Nemški narod v Avstriji čuti težo finančnih in gospodarskih nalog, ki jih bo moral rešiti mir, hoče po težki vojni tudi notranjega miru.«
Lepe so te zadnje besede, toda so pa tudi le besede in nič drugega, besede, ki jih odpihne tudi še tisti dan, ko so bile izgovorjene. Člankar v N. Fr. Pr pač ne bo mogel tajiti nemškega »velikonočnega« programa, ki ne pomenja čisto nič drugega, kot v vseh podrobnostih izdelani načrt za absolutno nemško nadvlado v Avstriji, v vseh panogah državne uprave, v vsem javnem življenju. In na podlagi tega velikonočnega programa so se združile vse nemške stranke, katerim se je pridružila tudi kršči-nsko-socijalna stranka, sprejevši na-ciionalni program nemških nacijonalcev z glavnima točkama: nemški državni jezik in parlament brez galiških, izključno slovanskih poslancev, proglasivši vso ostalo Avstrijo brez Galicije za »Deutschdster-reich« — »Nemško Avstrijo«! Vprašamo torej: Ali ni tu kar najjasneje izražen namen napada nemške zveze na narodno in jezikovno enakopravnost, zajamčeno tudi vsem nenemškim avstrijskim narodom po avstrijskih državnih osnovnih zakonih? Kje je tu pri nemški zvezi ona »želja vseh avstrijskih narodov«, da naj se omeje narodnostni spori in jezikovni boji, če ta nemška zveza meče v svet kot svojo glavno zahtevo nemški državni jezik in absolutno nadvlado Nemcev v vseh upravnih, pravosodnih in naučnih stvareh, kar ne p omenja drugega, kot popolno germanizacijo teh panog državnega dejanja in nehanja? In če si potem skušajo avstrijski nenemški narodi s skupnim nastopom v parlamentu obraniti svoje pravice, če iščejo v ta namen stikov med seboj, združenja, da zavrnejo proti njim vsem. pripravljeni napad, potem je to pogreška, zelo neprimerna za sedanji čas, kajti tako združenje bi po mnenju Nemcev izhajalo iz narodnostne kljubovalnosti ter bi takoj skalilo čisto studenčnico in stemnilo jasni zrak — nemške nadvlade v državnem zboru in državi. Nemci so se pač smeli združiti v kratitev pravic nenemških narodnosti, nenemške narodnosti pa — ja, Bauer, das ist was ganz anderes! Zopetna ustanovitev parlamentarne »Slovanske Zvezea bi bila seveda velikanska, času zelo neprimerna, to se pravi Nemcem zelo nevšečna — pogreška!
Člankar v »N. Fr. Pr.« očita potem nekdanji »Slovanski Zvezi«, da je bila ona kriva nedelavnosti parlamenta, da je ona zanesla vanj stalno krizo, obstrukcijo, prepir. In zato »napravlja mučen vtisk, če se čita o skrivnih shodih(!), ki hočejo zopet priklicati pošast »Slovanske Zveze«. Tako pač more govoriti edino le tisti, ki je vedno hotel imeti v svojih rokah hleb in
GčssierjOTi RloMi.
Od »posebne strani« je došel praški »Union« članek, v katerem pisec odločno odklanja očitanja z nemških strani, češ, da hočejo Cehi v zvezi s proglašenjem avtonomije Galicije državni zbor »bojkotirati«, da tirajo »kljubovalno politiko«, da igrajo »nehvaležno vlogo pretorijan-cev« in slično. Temu nasprotno je resnica ta* da je posebno stališče Galicrje, kakor je tvorilo del proslulega »linškega programa« in kakor so je sedaj pod šibo radikalcev privlekli na dan Nemci, za sedaj le njih pobožna, ali, prav za prav, ne-pobožna želja. To zahtevo, ki istotako nasprotuje državnemu interesu, kakor name ruje zrušenje češkega naroda, — je odločno odklonilo vse češko časopisje. Češki narodni zastopniki kot celota niso še zavzeli stališča napram temu vprašanju. Vse drugo, kar sedaj nemški listi predlagajo javnosti, je zgolj fantazija. Saj ima vlada po ukazu cesarjevega ročnega pisma šele izdelati svoje predloge glede razširjenja avtonomije Galicije. Dokler ne bomo poznali teh, ni za resne politike povoda, da bi zavzemali kako stališče napram temu vprašanju. Češkim narodnim zastopnikom ni v navado, da bi se po načinu don Kišota borili proti mlinom na veter. Svoje sklepe store šele tedaj, ko bo dana podlaga za zanesljivo sodbo. Saj mora vlada, predno izdela svoje predloge, stopiti v stike z maloruskimi poslanci, ki odklanjajo vsako razširjenje avtonomije Galicije, bele potem, ko dobi privoljenje Malorusov, se bo mogla obrniti do drugih poklicanih faktorjev. Da pri tem ne bo smela zanemarjati državnih interesov, to je na dlani. Med prve državne interese pa spada, da se ne moti notranji mir Avstrije in da se ne ogroža harmonično skupno življenje.
Od nemških strani priporočajo češkim narodnim zastopnikom »naj pripoznajo iz-premenjeno situacijo,« to je, »naj se sporazumejo za administrativno razdelitev Češke in nemščino kot posredovalni jezik«. Odgovor na to: Kakor je pozdravljati vsak glas^ ki kaže na pot pogajanj za sporazum med obema plemenoma, je vendar treba naglašati, da se pogoji za taka pagajama ne smejo stavljati enostransko. Da pa Cehi ne odklanjajo takih pogajanj, priča govor, ki ga je izrekel minister izven službe dr. Fort na slavnostnem zborovanju povodom cesarjevega rojstnega dne: Ne le, da je pot mirnih pogajanj v duhu strpljivosti in patrijotičnega samo-zatajevanja odprta za uravnavo vprašanj časa, marveč hrepenimo vsi po pravični rešitvi!
Ta izjava je, žal, ostala na nemški strani brez primernega odziva tedaj In danes, po treh mesecih. Nemcem ne treba drugega, nego da bi hoteli, in pogajanja v duhu strpljivosti in patri jotičnega sa-mozatajevanja gotovo ne ostanejo brez uspeha. Natikanje Gesslerfevih klobukov je seveda malo primerna predigra za to!!
S to zadnjo apostrofo je dopisnik praškega lista na kratko in lapidarno karak-teriziral narav narodnostnih bojev v naši državi in globoki vzrok, zakaj da ni moglo priti doslej do povoljne rešitve avstrijskega nacijonalnega problema, kakor bi bil v interesu vseh narodov in s tem tudi skupne države same. Zgodovina stare Švice beleži pripovedko, kako je vogt« (namestnik) kralja Albrehta javno
nje obstanek in nje moč! Od pravice do življenja in narodne svobode ne odnehajo nikdar, dokler jim bo žive! le en sain sin še. Kdor jim odreka to pravico, ali stavlja zahteve, ki bi jim, ako bi se uresničile, uničile to pravico, izzivlja viharje in ogroža življenski interes države. Danes treba povedati na ves glas, da ne more biti nobenega dvoma več na tem. kfe je krivda, da ni že davno prišlo do miru med narodi Avstrije, do tistega miru, ki ga je pravični vladar zaželel v svojem ukazu, danem pred blizu štiridesetimi leti grofu Taaffeju. Napravite mir med Mojimi narodi! je velel prosvitljeni vladar, izvestni ljudje pa natikajo — Gesslerjeve klobuke!
nož ter rezati pravico seveda samo sebi, | dal natakniti klobuk, pred katerim so se dočim naj bi drugi dobivali le drobtinice, j morali mimoidoči klanjati v znak pokor-ki bi padale z bogataševe mize.	ščine. Take klobuke natikajo nenemškim
Potem pa zaključuje člankar: »Danes si narodom države zastopniki nemškega ra-želi prebivalstvo parlamenta, ki bi delal z dikalizma: poklonite se, podredite se na-močno roko. Noče ljudskega zastopstva, ki j širn zahtevam, udajte se — potem se bomo je zanimivo samo, če se čuje obstrukcijski pogajali z vami za —sporazum. M, kakor hrup in če dolgi govori in nočne seje vzbu- i se doposnik praškega lista blago izraža: jajo radovednost. Na poti k novi Slovan-' stavljajo enostranske, le za korist ene
ski Zvezi, če bi se nameravala taka, se dclavoljen parlament, po katerem hrepene narodi, ne da najti. Bilo bi strahovito razočaranje, če bi se ljudstvu, ki hoče kruha, zopet dajal le kamen. Tudi voiilci onih strank, ki so se udeležile četrtkovega se* stanka, hočejo vse kaj drugega, kot pa novo naklado obstrukcijskih kriz. . . . Vsi narodi pričakujejo resnega, stvarnega, zelo delazmožnega parlamenta. Kot vreščeče zloglasje mora torej učinkovati, če se kažejo stremljenja, da bi se ogrožal mir državnega zbora, še preden bi se sestal državni zbor. Slovanska Zveza ali podobne zveze, ki že v svojem imenu napovedujejo neslogo, bi že prvi dan zanesle v zopet vzpostavljeni parlament kal bolezni. Morda je bil sestanek v klubovem lokalu čeških agrarcev le igra z možnostmi, ki se umakne trezni zavesti dolžnosti, ko pride do resnega dela. Toda danes naj bi se poslanci daleč izogibali takim domi-slekom za igračo, ki vzbujajo tako nevarne spomine. Časi so resni. Zahtevajo ljudskih zastopnikov, ki mislijo samo na potrebe ljudstva, notranji mir in zopetno vzpostavitev blagostanja.«
Nikakor ne tajimo, da ne bi bili res lepi nauki, ki jih daje tu člankar »N. Fr. Pr.« državnim poslancem; toda eno samo pogreško je zagrešil, pogreško, ki je morda, še večja, kot pa morebitna ustanovitev Slovanske Zveze ali Zveze nenemških poslancev, namreč, da je vse te lamentacije naslovil na popolnoma napačen naslov. Nasloviti jih je moral na nemški »National-verband«, na nemško »Arbeitsgemeln-schaft«, na tiste Nemce, ki so skovali svoi »velikonočni« program, načrt za uničenje narodnih in jezikovnih pravic nenemških narodnosti v Avstriji, ki si ne žele nič drugega kot položaj tistega velikana, ki je, iz-praznivši vso deželo, dejal samozadovoljno: »Kako lepo tiho in mirno je to!«
Slovanski in drugi nenemški narodi se pač kar najlepše zahvaljujejo za tak — nemškonacijonalni mir!
strani prikrojene pogoje in zahteve. Taki pogoji seveda ne morejo dati podlage za pravičen sporazum, marveč izzivljajo odpor, kakor ga je — po pripovedki — izzval Gesslerjev klobuk v Švici in do-vedel do znane »prisege na Riitliju«. Ne, to ne gre, da bi na eni strani enostavno diktirali: To hočemo, to zahtevamo, to se mora izpolniti, do zadnje pičice, ker drugače se ne — pogajamo! Zato naj bi bila dolžnost drugih le ta, da sprejmejo brez odpora, da se pokore in uklone jo! Tako postopanje kriči proti najelementarneje-mu razumevanju pojma — sporazum, ker ta izključuje zmagovalce in premagance. Nemški šoveni pa zahtevajo uredbo političnega življenja v državi, ki bi pomenjala njihovo zmago in kapitulacijo drugih, a njihova razpaljena glasila so še tako o-bjestna v svo*i pisavi, da narodi Avstrije razločno čujejo iz nje usoden klic: Vae victls! (Gorje premaganim!)
Narodi pa nočejo biti heloti in hočejo braniti svoje pravo v zavesti, da so vredni življenja, da imajo pravico do poštenega deleža na politični moči v državi! In to toliko po princip« najnaravneje pravičnosti, kolikor po zakonih države in po žrtvah, ki jih doprinašajo v krvi in imetju zanjo,
Domače vesti.
Poročil se je danes uslužbenec naše tiskarne g. Adrijan Baretto z gco. Marijo Martinuzzijevo od Sv. Ivana. Bilo srečno!
Cesar In V. vojno posojilo. Po nalogu Nj. Veličanstva cesarja podpiše generalno ravnateljstvo Najvišjih zasebnih in rodbinskih fondov znesek desetih milijonov kron nominalne vrednosti na peto avstrijsko in enak znesek na peto ogrsko vojno posojilo.
Nabiranje kovin. — Namestništveni svetnik razglaša: Obče se naznanja, da komisija za nabiranje kovin v ulici Marije Terezije 25, začenši od 22. t. m. dalje ne bo uradovala več dnevno, temveč le ob ponedeljkih, sredah in petkih.
t Jaso Modrić. V Zadru je umrl dne 14. t. m. v 61. letu svoje dobe profesor in publicist Jaso Modric. Nekoliko časa je učil na gimnazijah v Kotoru, Dubrovniku in Splitu. Leta 1884. je prišel v Trst in je ustanovil tu list »Secolo«, v katerem je napisal vrsto zanimivih feljtonov o Dalmaciji. Iz Trsta je bil šel v Belgrad, kjer je dobil mesto v ministrstvu za javna dela. Kasneje je prepotoval južno Ameriko in izdal knjigo o Argentini. Poleg tega je pisal razna poročila za časopisje. Pisal je večinoma italijanski, a poznal je tudi — seveda poleg lepe hrvaščine — jateo dobro nemški, francoski in angleški jezik. V 90 letih se je povrnil v Zader in se oženil. In tedaj se je vrgel na industrijska podjetja. Bil je med prvimi, ki je zaintereso-vaJ vnanji kapital za izkoriščanje vodnih sil na Krki. Napisal je lepa dela o vodo-padih Krke. Enkrat je tudi kandidiral samostojno v državni zbor: pri prvih volitvah na podlagi splošne volilne pravice, a ni uspel. V svojih svobodnih urah je pridno zasledoval svetovne literature in je bil splošno naobražen, nenavaden talent in človek plemenitega srca. Bodi mu blag spomin!
Zveza zadrug in vojno posojilo. Prejeli
smo: Z ozirom na uspeh patrijotičnih manifestacij malih obrtnikov povodom IV. vojnega posojila, je zveza obrtnih zadrug v Trstu v svoji seji minole srede sklenila, da zadruge tudi ob emisiji V. posojila ponove propagando ter je v ta namen pridržala zistem razpošiljanja okrožnic vsem zadružnikom, pri katerih bodo posebni pooblaščenci pobirali podpise, ali pa bodo sklicevali zadružnike na sedež Zadruge v namen podpisovanja. Da se ta namen doseže v polni meri, priporoča zveza zadrugam, naj kot take po možnosti podpisujejo vojno posojilo in da vplivajo v svojem delokrogu posebno tam, kjer obstoje gospodarska podjetja za aprovizacijo in dobavi j anja za časa vojne, da se ta podjetja in njih člani odzovejo pozivu; a da se tudi vsem drugim obrtnikom omogoči o-menjena soudeležba, skliče javno zborovanje, na katerem se bodo dajala nadaljnja pojasnila, da se vsem omogoči izpolnitev te patrijotične dolžnosti. Zveza meni, da more zagotoviti, da se v slučaju popolnega vplačila na vojno posojilo te svote nadomeste s kupčijskimi posli, ako se v dotičnih obrtnih zadrugah ustanove gospodarske zadruge; kajti s tem olajšanjem potom soglasnega podpisovanja v. vojnega posojila od strani obrtnikov ne bi bil nobeden izključen od koristi zadružnih ukrepov za priprave za čas po nastopu miru, ker je tudi to vojno posojilo smatrati kot sredstvo za skrajšanje trajanja te vojne. Zadruge se končno poživljajo, da svoječasno v statističen namen sparoče zadrugi znesek posamičnih podpisov potom njihovega posredovanja.
Pritegnitev bakrenega materijala na poslopjih za vojne svrhe. Doslej se je od-jemanje tega materijala vršilo na podlagi svobodnega dogovora med lastnikom in vojaško opravo. Sedaj izdana naredba ministrstva za deželno brambo pa odreja, da se bo ta materijal — na strehah, kupolah, strešnih slemenih, okraskih, žlebih itd. — odjemal na podlagi zakona za vojne dajatve. Pod določbe te naredbe spada tudi tak bakreni materijal, ki se ne nahaja na poslopjih, pokritih z bakrom. Potemtakem so lastniki zahtevanega bakrenega materijala obvezani predati ga na podlagi svobodnega dogovora do 10. decembra 1916. Vsaka druga prodate (izvzemši s po-
slopjem vred), ali drugačna poraba je prepovedana. Prestopki se bodo strogo .kaznovali. Iz tehtnih razlogov more ministrstvo za javna dela na posebno prošnjo dovoliti izjeme. Pri bakrenem materijalu umetniške ali zgodovinske vrednosti se bo odločalo v sporazumu z naučnim ministrstvom. Ce bi glede oddaje, oziroma odškodnine ne prišlo do sporazuma, se izvrši zamena bakrenega materijala po vojaški upravi po prejšnji cenitvi. Glede bakrenega materijala na državnih in cerkvenih poslopjih so se že poprej izdale posebne odredbe.
Razpis štipendije. Razpisuje se štipendija v znesku 600 K ustanove deželnega glavarja grofa Franca Coronini-Cronberg, ustanovljena v spomin na 40-letnico vladanja cesarja Franca Jožefa I. Pravico do te štipendije imajo ubožni dijaki na vseučilišču ali na enakem učnem zavodu v tuzemstvu (univerza, tehnični zavod ali zemljedelska visoka šola), ki so pristojni v deželo Goriško - Gradišćansko. Štipendija se podeli za sedaj le za eno leto. Prosilci naj predložijo svojo pravilno opremljene prošnje deželnemu odboru do 10. decembra t. 1. Prošnje, ki so bile predložene temeljem natečaja z dne 5. septembra 1916 št. 5550 za štipendijo v enakem znesku in iste ustanove ohranijo veljavnost tudi za pričujoči natečaj.
»Pogrebno društvo na Vrdeli« bo imelo v nedeljo., dne 26. novembra, svoi 48. letni redni občni zbor z običajnim dnevnim redom.
Mestna zastavljalnica. Jutri, 22. t. m., od 9 in pol dop. do 1 pop. se bodo prodajale na dražbi dragocenosti serije 136., zastavljene meseca decembra 1914. na bele listke, in sicer od štev. 234.501. do štev. 235.100., od 3 in pol pop. do 7 zvečer pa raznovrstni predmeti, zastavljeni meseca decembra 1915. na rdeče listke.
Prosimo slovenskih, hrvatskih in čeških knjig za naše ranjene in bolne junake ter za one v okopih. PošUeio naj se v Narodni dom.
oljeve, Matccve in alkoholore šdOIvj&VCf SO le plačam po visoki ceni Euret, Scttefontane 1.	3 1»
Anton Jerkič poslnje zopet r grojeia lUlUslSl ateljeju v Trsta. Via dello Po^to
No debelo samo za preprodajalce.
Nogavice, Bukanoc, pipe, milo, gramijeve podpet-nike, razni gumbi,* denarnice, mazilo za Čevlje, električne tvetUjke, baterije, pisemzki papir kopirni sTinfcniki, zaponke, prstani rdečega križa, krema za brado, žlico, .razna, rezila, robci, mrežice za brk«, pletenine, »raj ca, spodnje hlače, ogledala, ustnike, razne glavnike, zaponke „Patent Knopfe" in drago prodaja JAKOB LEVI. ulica S. Nieolo Stev. 19	2%
Pooblaščeni operator kurjih očes
MARKO KRIVIČIĆ sprejema od 5 do 7 pop. ob nedeljah od 9—2 pop. Trst, nI. Acquedotto 5tev. 22, polunadstropje.	328
Noti dohodi za sezono.
Kostimi, plašči, suknje, krila, bluze obleke itd. Zaloga ženskih oblek.
Marco Conforil, Trst, ti. Camptmile 21
DAROVI.
Darovi v korist božični akciji za sirote.
A) Za božično obdarovanje vojniških sirot (Nabiralnica: Organizacija oskrbnic vojniških sirot ul. S. Lazzaro št. 14.: baronica Fries-Skene): Ga. E. Cosulich, Marija pl. Hiitteratt, Pen-elopa Sevastopulo in baronica Katarina Ralli po K 100; Sofija Schnabl K 20, Julij Reddersen in družina K 10; Ana M. Megari, Miha P. Megari, Fani in Marij vitez Morpurgo ter Ema Morpur-go po K 50. Skupaj K 630. Prej doslih darov K 7.250'40. Celotna svota: K 7.880.40.
B) Za obdarovanje ostalih sirot in v Korist posebni akciji za igrače (Nabirate-ljica: ga. pl. Krekich-Strassoldo, Piazza delle Poste št. 4.): Zbirka nastavljencev poštnega ravnateljstva in tržaških poštnih uradov K 150, Ema Duma, gospod in gospa Sevastopulo in Cas&a triestina di ris-parmio po K 100; Baldazar Mimbelli, baronica Katarina Ralii, Ana M. Megari, Mila M. Megari, Ema Morpurgo, Fani in Marij vit. Morpurgo, Penelopa Alfenduli-Ma-rosini m ga. Bednarz po K 50; Mihael Giannopulo K 40; ekscelenca pl. Couardo K 10. Skupaj K 900. Prej došlih darov K 2770. Celotna svota 3670. Igrače, šolske potrebščine, sukna in druge stvari so darovale: gce. Dasig Mathan, Aid a Babce-vich, G. Voit, Alojzija Bernetich, ge. Schlapfer, Biloslao, Rovinska, Suzana Finazzer, družina Sevastopclo (der štirih otrok) in tvrdike: Rieger, Schimpf, Win-kler in Obiasciach, Bonetti, Gallo, Scam-perle, Cosolo, Thiimel._
NOUO! M
- URARfffi -
— IN —
ZLATARNICA
HENRIK PERRISSUTT!
Trst — Ulica Farneto štev. 1 — Trst
Izbera srebrnih in kovinastih žepnih ur od K 8.— naprej. Ure na nihalo, budilke itd prave se izvršujejo točno in vestn >. =EE Vse ure in poprave se jamčijo za eno k-to.
Po-
ftrsan, dsmaš in čist od 5 kg naprej.
splošno znana za hitro vzre-jevanje in odebeEenfe živin« Sn prašičev. Zavitek 5 kg K 6.
MILAN KRAVANJA
Begunje pri Cerknici.
Glavno zastopstvo	f
Splošnega ljudskega zavarovalnega društva | „UNIVERSALE" 1
ČEŠKO - BUD.IEVJŠKA RESTAVRACIJA (Bosakova uzorna češka gostilna v Trstu) se nahaja v uiici delle Poste štev. 14, vhod v ulici Giorgio Galatti, zraven glavne pošte. Slovenska postrežba in slovenski jedilni listi.	_
OGLASI.
v Trstu ulica del Fa?n> Sft. 9, II. nad.
katero vedno posluje naznanja slav. občinstvu in vsem svojim Članom naj se takoj prijavijo v uradu v svrho nadziranja plačevalnih premij in naj i prinesejo seboj tozadevno plačilno knjižico.
\ — Urad le odprt vsaki dan od a do IZ. —
I ■
s
I
Mrnica
Pino
Trst, ulica Canale štev. 13 Velika izbera srebrnih in zlatih ur, uhanov, prstanov, verižic itd.
Cene zmerne.	Cene zmerne.
B9I
Kupujem
Torrente 36.
žaklje r palce vrste na drobno in debelo. Zaloga žaklje v J. atebel. Via
752
DaIa cunje po K 1.60. barvane cunje po 80 vin. ĐEi£ stare obleke K 2, volnena pokrivala K 4 50, odrezke novega sukna K 4 50. bombaž K 6 in volno K 7 kupuje v vsaki množini Nacson, Via Geppa 16._^53
se odda takoj v najem po zmerni ceni. Siberna 754
Popolna brlonlca
Via ^olitario 36.
V11 MU?f*3«f žaklie vsake vrste, cunje in bombaž. IlUPUj&nl F. Babič Molin grande 20. 751
Vltnillfim volno, bombaž, cunje in kovine po AUPUjem visoki con'- Fmzi. Via Settefontane štev 260. Montebello.	744
Perzljonske preproge, tudi stare
kupujem ter plafiam nudbe na Cavazzani,
jo dobri ceni. Pismene po-Via Valdirivo 21. L n. 748
Poštna pomočnica
nemško in slovensko (mogoče tudi hrvatsko), se išče za takojšen nastop Blužbe pri večjem obrtnem podjetjo v Stub ci (Hrvatsko) i. s. se odda B!užba trajno ali na željo eventuelno samo 1/1 leta. Ponudba v obeh jezikih je nasloviti na E. V. Feller v Zagrebu, Jurjevska ul 31 A (Hrvaiak *). 3107
i Trst - Uia Stadion 10 - Trst s
[Odprt od 8'2 ztfgčgmagrgl g
i Cena: i. vrste K Z. H. orste K1. i ■ a
ZOBOZDRAVNIK
Dr. J. iermšk
v Trstu. ul. Posle vacchšs 12, vogal uiicsd&HePosie.
Izdiranje zobov brez boSečine. plombiranje, :-: UMETNI ZOBJE.
mi
m m
m m
m m
m m
a,dra.n^ka. banka
lil um^ismu	Ei&Muaaa&iii
Trst, Via Cassa di Hi^ amiio št. 5 1 (Lastno poslopje)
Kapital In rezerva K 8,890B000a
KUPUJE IN PRODAJA: vrednostne papirje, rente, obligacije, zastavna pis.na, prijoritete, delnice, srečke Itd. VALUTE iN DEVIZE. PREDUJMI na vrednostne papirje in blago
ležeče v javnih skladiščih SAFE - DEPOS1TS.	PROMESE.
Brzojavi: JADRANSKA.

MENJALNICA iiHiiaaui

i
vloge na knjižice
3%%
od dneva vlom do dneva vzdlga. Rentni davek t »lačuje banka
obrestovasjb vlog
m tekočem in tiro-nionti P°
___dogovora.
fhualke: DUNAJ i Tegethofstrasse 7-9
dubrovnik
kotor ljubljana metković opatija
split šibenik zadar
akreditivi, čeki in nakaznice na vsa tu- in inozemska tržišča.
zveza z
AMERIKO.
Živahna
rembour9ni KREDITL
prodaja srečk razredne l0ter7je.
lit lil
URADNE UM: od I do ia in od 3 do 5 pop. ♦♦♦♦
in immhmhi nmmm n hmmihii hi
L
ESKOMPTUJE : srečke, devize in papirje. Zavarovanje vsakovrstnih papirjev proti kur z ni izgubi, revizija žrebanja srečk itd. brezplačno. STAVBNI KREDITI, REMBOURS-KREDlTi Krediti proti dokumentom ukrcanja.
borzna naročila.	inkaso.
Telefoni; 1463, 1793 in 2676.
ESKOMPT MENIC
m naHaHii iiHiBiaii