Ohranitev miru na svetu je pogoj za spoštovanje človekovih pravic V navzočnosti 1300 delegatov iz 103 držav-članic OZN ter predstavnikov specializiranih organizacij in ustanov Združenih narodov se je v ponedeljek začelo v Teheranu v Perziji jubilejno dvajseto zasedanje konference OZN za človekove pravice. Konferenca, ki bo trajala do 12. maja, je posvečena dvajsetletnici razglasitve splošne deklaracije o človekovih pravicah. Jubilejno konferenco je otvoril perzijski šah Reza Pahlevi, ki je v svojem govoru opozoril na dejstvo, da je perzijski kralj Kir že pred 2500 leti objavil prvo deklaracijo o človekovih pravicah. Na otvoritveni slavnosti je govoril tudi glavni tajnik OZN U Tant, številni vodilni državniki iz vsega sveta pa so konferenci poslali svoje osebne pozdrave. ■ ■ ZVEZA SLOVENSKIH ORGANIZACIJ NA KOROŠKEM vabi na spominsko svečanost ob 25. obletnici obglavljenja selskih žrtev ki bo v nedeljo 28. aprila 1968 s pričetkom ob 14.30 uri v veliki dvorani Doma glasbe v Celovcu. V koncertnem delu bo nastopil Partizanski invalidski pevski zbor iz Ljubljane pod vodstvom prof. Radovana Gobca. Pokažimo s svojo udeležbo, da spoštujemo v boju za mir in prijateljstvo med narodi. žrtve, doprinešene Odbor ^ V nedeljo dopoldne (okoli 10. ure] bodo predstavniki Zveze slovenskih organizacij na Koroškem, Zveze koroških partizanov in Zveze slovenskih izseljencev položili vence ob spomenik žrtvam fašizma v Selah. ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ n m ■ ■ Ponosni smo na delež ki smo ga prispevali v boju proti fašizmu Bičan in opljuvan ves slovenski narod dvigne k puntu trdo pest. .. Vsak človek ima svojo zgodovino in kadar je postavljena njegova čast na preizkušnjo, ko je ogroženo njegovo življenje, takrat šele pokaže, ali je sposoben, ali je pripravljen storiti vse, da reši življenje in svojo čast. Tako je tudi z narodom. Slovenski narod — in z njim tudi koroški Slovenci — je bil leta 1941, ko je Hitler zasedel Jugoslavijo, obsojen na smrt. Tri leta prej se je pod nacističnimi škornji zrušila tudi Avstrija. Meje so bile izbrisane; vsem Slovencem na Gorenjskem, Dolenjskem, Štajerskem, Primorskem in Koroškem je grozila ista usoda — smrt. „Macht mir Siidsteiermark deutscb!“ in „Der Kdrntner spricht deutsch!“ so bila bojna gesla nemškega „nadčloveka“ na našem ozemlju. Teorijo teh gesel je začel nacizem temeljito spreminjati v prakso. Izseljevanje Slovencev ni poznalo meja. Na vsem ozemlju, kjer prebivamo Slovenci, se je začelo preganjanje in streljanje „ upornikov". Povsod pa je nasilje rodilo odpor. Že avgusta 1942 so v Robežu pod Malim Obirjem zapokale partizanske puške. Nacisti so vedeli, da slovenski fantje iz Sel, Lobnika, Obir-skega, Globasnice, Večne vasi in drugih krajev zapuščajo nemško vojsko. Po hribovskih hišah južne Koroške so se sestajali, pripravljeni na oborožen odpor. Misel na izseljene prijatelje in sorodnike, na tovariše, ki so gledali smrti v oči v koncentracijskih taboriščih in gestapovskih zaporih, je bila žgoča iskra v vseh, ki so ostali doma ali bili nasilno vtaknjeni v nemško uniformo in jih je tam dosegla vest o usodi njihovih staršev. »BiH bi nehvaležni strahopetci, če se ne upremo krivici!“ V Peci so se uporni koroški fantje pod vodstvom Osvobodilne fronte slovenskega naroda zbrali v Prvo koroško četo. Žima 1942-43 je pritegnila v partizanske vrste že toliko borcev, da je bil aprila 1943 — torej pred petindvajsetimi leti — formiran Prvi koroški bataljon. Izvedel je napad na Mežico, pri katerem je sovražnik osupnil spričo števila partizanske vojske, ki mu je zadala težke izgube. Pa tudi partizani so imeli hude žrtve; takrat je bil ranjen komandant bataljona, France Pasterk -Lenart iz Lobnika pri Železni Kapli, hi je na posledicah rane nekaj dni pozneje umrl. Nacistično ljudsko sodišče pod predsedstvom krvnika Rolanda Freisslerja je v Celovcu uprizorilo proces proti skupini slovenskih antifašistov iz Sel in okolice Železne Kaple. Večina obtožencev je bila obsojena na dolgoletne zaporne kazni, trinajst pa jih je bilo obsojenih na smrt; 29. aprila 1943 so bili obglavljeni na Dunaju. Vest o procesu je koroške partizane dosegla v času. ko so se pripravljali na zgodovinsko konferenco političnih in vojaških voditeljev, ki je A Zasedala 12. aprila 1943 v gozdu med Olševo in Raduho. Več sto oboroženih slovenskih mož. in fantov, izhajajočih iz vseh slojev ljudstva, je Zasedlo področje, kjer so se tovariši zbrali na večdnevnem posvetovanju imenovanem Belopeška konferenca. Ta konferenca je ustvarila temelje pozneiše hitro naraščajoče široke mreže političnih in vojaških akcij na vsem ozemlju od Šmohora do Pliberka. od Svinške planine pa t ja do Zadniih grap okoli Železne Kaple in Bel. Bila je glasnik formalne vključitve Koroške v protifašistični narodnoosvobodilni boj vseh zasuznje-rtih narodov Fvrope. Meseca april in maj 1943 sta bila Začetek junaških boiev bičanega in Zasramovanega, izkoriščanega in po- Glavni tajnik Organizacije Združenih narodov U Tant je v svojem govoru izrecno poudaril, da je le malo možnosti za spoštovanje človekovih pravic, če ni miru; zato je ohranitev in utrditev miru na svetu hkrati tudi pogoj za spošiavanje človekovih pravic in svoboščin. Obsodil je sleherno obliko nasilja v javnem in privatnem življenju, obsodil socialno diskriminacijo in apartheid ter naglasil, da so izkuš- Nov sporazum med Avstrijo in Jugoslavijo Na Dunaju je bil v ponedeljek podpisan sporazum o prenosu blaga v obmejnem prometu med Avstrijo in Jugoslavijo. Za Avstrijo je sporazum podpisal generalni sekretar zunanjega ministrstva dr. Platzner, za Jugoslavijo pa veleposlanik SFRJ na Dunaju Lazar Mojsov. Hkrati so izmenjali tudi ratifikacijske listine sporazuma o ureditvi avstrijsko-jugoslo-vanskega nadzorstva v železniškem potniškem prometu ter o spremembah konvencije o obmejnem prometu. Sporazum bo začel veljati 22. maja 1968 ter bo bistveno olajšal obmejni promet med obema državama. nižanega slovenskega delovnega človeka na Koroškem za socialno in nacionalno enakopravnost. Bilo je formirano pokrajinsko vodstvo Osvobodilne fronte, formirana je bila Koroška grupa odredov. Ža-padnokoroški in vzhodnokoroški odred sta na ozemlju južne Koroške vezala več kot eno divizijo elitne nemške vojske; tako je tudi koroški partizan doprinesel svoj delež k zavezniški protihitlerjevski koaliciji. Na Koroškem je pokopanih nad 300 partizanov, med njimi tudi dva narodna heroja — France Pasterk -Lenart v Železni Kapli in Matija Verdnik - Tomaž v Svečah. Padli so kot pripadniki zavezniške vojske. Štirideset pokopališč južno in severno od Drave hrani njih junaška trupla. To je nedvomno velik prispevek, ki smo ga doprinesli koroški Slovenci v boju proti največjemu sovražniku svobodoljubnih narodov doprinesli za svobodo avstrijske republike in za to, da bi enakopravno živeli v tej državi. Zato koroški Slovenci obhajamo spominsko leto ponosni in samozavestni. Naj tisti, ki bi nas radi prešteli in nas zbrisali z domače zemlje, nikdar ne pozabijo, da so bile žrtve, ki smo jih doprinesli v zadnji vojni, doprinešene za svobodo, demokracijo in prijateljstvo med narodi! Karl Prutnik - Gašper nje v zadnjih dvajsetih letih v veliki meri pokazale, da je mednarodni red, za katerega se zavzemajo Združeni narodi, zelo tesno povezan s spoštovanjem človekovih pravic. Posebej je U Tant govoril o nevarnosti, ki jo predstavlja rasna diskriminacija. „Velika nevarnost je, da se rasni spopadi, če jih ne bomo mogli dokončno odpraviti, spremenijo v uničevalno pošast, v primerjavi s katero bi se verski ali ideološki spopadi preteklosti zdeli družinski prepiri. Ta spopad bi uničil vse pozitivne možnosti vsega, kar je človeštvo do sedaj ustvarilo, in bi ljudi pripeljalo na najnižjo in živalsko raven nestrpnosti in sovraštva. Za rešitev vseh naših sinov, naj bo njihovo pleme ali njihova bar- va kakršna koli, ne smemo dovoliti, da bi se to zgodilo." 2e takoj na začetku zasedanja pa je bilo zelo resno opozorjeno tudi na čedalje večji prepad med razvitimi in nerazvitimi, med bogatimi in revnimi narodi oziroma predeli sveta. Treba bo rešiti ta pereči problem, kajti gospodarska neenakost v velikem delu sveta ogroža tudi človekove pravice. Drugi polčas glavne skupščine OZN Na sedežu Združenih narodov v New Yorku se je v sredo začel drugi del zasedanja glavne skupščine OZN. Zasedanje bo predvidoma trajalo mesec dni, na dnevnem redu pa so med drugim naslednja vprašanja: načrt pogodbe o prepovedi širjenja jedrskega orožja, Jugozahodna Afrika in Srednji vzhod, poleg tega pa bo skupščina sprejela otok Mauritius kot 124. dr-žavo-članico svetovne organizacije. V palači narodov v Ženevi pa se je v ponedeljek začelo 21. plenarno zasedanje svetovne federacije društev OZN, katere predsednik je znani slovenski oz. jugoslovanski politik dr. Aleš Bebler. Svetovna federacija društev OZN je neuradna organizacija in združuje nacionalne organizacije 60 držav. Na sedanjem zasedanju je sprejela vseka-* kor zanimiv sklep, po katerem postaneta članici federacije tudi u-strezni organizaciji Vzhodne in Zahodne Nemčije, čeprav obe nemški državi doslej nista bili sprejeti v članstvo OZN. Neodgovorno zavlačevanje Po krivdi vodilnih predstavnikov Amerike še vedno ni prišlo do začetka pogajanj o ustavitvi sovražnosti v Vietnamu. Odkar je severnoviet-namska vlada sporočila, da je pripravljena razgovarjati z ameriško vlado, ne da bi prej vztrajala na popolni ukinitvi bombardiranja Severnega Vietnama, je bilo s strani Amerike predlaganih že toliko različnih krajev za pogajanja, da danes že nihče več ne verjame zagotovilu predsednika Johnsona, ki je svoječasno izjavil, da je pripravljen kjer koli in kadar koli sestati se s predstavniki Severnega Vietnama. Zelo zanimiv predlog glede kraja pogajanj je nedvomno sprožil predsednik ..svetovnega odbora za pravice narodov“ Broocks Mendell. Tako ameriškemu predsedniku Johnso- nu kakor tudi severnovietnamskemu predsedniku Hošiminhu je namreč poslal brzojavki, v katerih jima predlaga, naj se oba predsednika ali njuni predstavniki sestanejo na neki indijski ladji, ki bi bila vsidrana v Tonkinškem zalivu, v bližini pa bi bili še kanadska in poljska ladja. Kakor znano so Indija, Kanada in Poljska članice mednarodne nadzorstvene komisije za Indokino, Tonkin-ški zaliv kot kraj pa bi bil primeren zaradi tega, ker se je tam začelo širjenje vojne, zato naj bi se na istem kraju začeli tudi mirovni pogovori. Ob zaključku številke še ni znano, kakšen odziv je oziroma bo imel ta predlog. Vsekakor pa je dejstvo, da zaradi neodgovornega zavlačevanja, ki se ga poslužuje Amerika, še ni prišlo do pogovorov o miru. 25-letnica vstaje primorskega ljudstva bo okrepila prijateljstvo med dvema sosednima narodoma Letos bodo na Primorskem obhajali 25-letnico ljudske vstaje ter so že v teku priprave za številne prireditve, ki se bodo zaključile z veliko jubilejno proslavo v Novi Gorici 15. septembra. V okviru Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije je bil ustanovljen poseben pripravljalni odbor, ki je pod predsedstvom Branka Babiča izdelal osnovne smernice proslav, ki se bodo letos odvijale po vsej Primorski. Vstaja primorskega ljudstva je bila nedvomno zgodovinskega pomena za tamkajšnje kraje in ljudi, hkrati pa tudi za oba sosedna naroda oziroma sosedni državi. To ni bila le vstaja zasužnjenih Slovencev, temveč hkrati tudi veliko in junaško dejanje vseh prebivalcev ter začetek oboroženega odpora italijanskih delavcev in naprednih ljudi. Že takrat so se pričeli v skupni borbi ustvarjati prvi pogoji za prijateljske odnose med obema narodnostnima skupinama teh krajev, s tem pa tudi med obema sosednima narodoma oziroma deželama. Prav tako je pripravljalni odbor mnenja, da mora proslava potrditi dosedanji razvoj, ko se plodno krepi sodelovanje med Italijo in Jugoslavijo na vseh področjih življenja. Skupna proslava antifašističnega boja bo zato samo potrdilo dosedanje poti in nov korak k še tesnejšemu sodelovanju v duhu iskrenega sosedstva in prijateljstva. Zaradi tega bodo na osrednjo proslavo povabili tudi prebivalstvo italijanske in slovenske narodnosti s sosednih pokrajin Furlanije-Julijske krajine, še posebej pa bivše partizane in predstavnike formacij odporniškega gibanja ter zastopnike javnega življenja. Osrednja proslava bo — kakor smo povedali že uvodoma — 15. septembra v Novi Gorici. V ta namen bodo veliki trg pred občinsko skupščino ustrezno uredili, da bo lahko sprejel veliko množico, saj pričakujejo, da se bo prireditve udeležilo 80 do 100 tisoč ljudi. To namreč ne bo le proslava Primorske, marveč hkrati tudi največja letošnja partizanska prireditev Slovenije. Spored predvideva med drugim skupen nastop združenih pevskih zborov, tako da bo partizanske pesmi pelo kakih 500 pevcev, od tega najmanj sto članov slovenskih zborov iz Trsta. Hkrati s proslavo bodo priredili tudi veliko srečanje bivših borcev partizanskih brigad in drugih edinic tako iz Jugoslavije kot iz Italije, ki so se skupno borili proti fašističnemu nasilju. OD 27. 4. DO 5. 5. V GRAZU: Spomladanski jugovzhodni sejem Jutri bo minister za trgovino Mitterer na graškem razstavišču odprl letošnji spomladanski jugovzhodni sejem, katerega prireditve bodo trajale do 5. maja. Z udeležbo 657 razstavljavcev iz 25 držav Evrope, Amerike in Azije bo to spet velika mednarodna gospodarska prireditev, ki bo poleg tega predstavila tudi zmogljivost domačega avstrijskega gospodarstva, zastopanega po 1069 razstavljavcih iz vseh zveznih dežel. Prireditelji pričakujejo, da bo sejem tudi letos obiskalo več stotisoč ljudi (ob lanskoletnem jesenskem sejmu so našteli okoli 400.000 obiskovalcev), saj graški sejem ni le najstarejša sejemska prireditev Avstrije, marveč je po smotrni in veliki mednarodni udeležbi vedno tudi posebno privlačen — tako za podjetja kot razstavljavce kakor seveda za široki krog interesentov. Mednarodne sejemske prireditve v Grazu opravljajo važno vlogo posrednika med vzhodom in zahodom ter jugom in severom. Ni namreč naključje, da vsako leto primanjkuje razstavnega prostora, za katerega se v zadnjih letih zlasti zanimajo vzhodnoevropske dežele, ki si od velikega gospodarskega srečanja v Grazu obetajo uspešnega prodora v zahodno Evropo. Iz leta v leto na- Za prvi maj mednarodni praznik dela V sredo prihodnjega tedna bomo spet po vsem svetu obhajali praznik dela, praznik mednarodne solidarnosti. Ob tem praznovanju se le se redkokdo spomni, kako je sploh prišlo do tega, da je postal 1. maj poseben dan v letu, posvečen delu in delavcu; prav tako pa je — vsaj za veliko večino ljudi — le še spomin, da ta praznik dela ni bil vedno tako prazničen in vesel, marveč je bil prej vsakoletni dan strahu. Svoj nastanek ima 1. maj kot praznik dela v veliki manifestaciji chicaških delavcev leta 1867, ki se je končal s tragičnimi izgredi, katerim je potem sledil umor večje skupine delavskih voditeljev. V spomin na te dogodke je kongres II. Internacionale leta 1889 v Parizu proglasil 1. maj za vsakoletni delavski praznik, dan boja delovnih ljudi vsega sveta. Namen tega praznika je bil združiti delavstvo vsega sveta v dejavnosti in boju. Takrat delavcu namreč še ni bilo usojeno, da bi tega dne samo praznoval; obhajanje njegovega praznika je bilo hkrati tudi boj za osnovne pravice in svoboščine; praznovanje pa je bilo mimo tega še povezano z veliko nevarnostjo, kajti vladajoči razred takrat ni želel, da bi delavec praznoval in na skupnih manifestacijah demonstriral svojo moč. Če pregledujemo stare zapiske, potem bomo videli, da so bili udeleženci prvomajskih proslav včasih izpostavljeni grobim napadom s strani policije in vojaščine; da so se proslave čestokrat spremenile v hude pretepe in krvave spopade, ki so se končali z aretacijami in obsodbami. Tako je bil prvi maj v tistih časih le prepogosto tudi dan strahu in je šele po dolgoletnih in vztrajnih bojih delovnega človeka postal resnični praznik. Danes je 1. maj res praznik, tisti praznik, ki se obhaja tako na Zahodu kot na Vzhodu. Postal je vsečloveški praznik dela, združujoč vse ljudi in tudi najhujše svetovnonazorne nasprotnike v eni osnovni težnji in misli: da je edino delo podlaga človeške družbe in pogoj njenega napredka, zato pa izključni izvor pravic, ki pritičejo posameznikom v človeški skupnosti. Prvi maj pa je predvsem praznik mednarodne solidarnosti. Že od vsega začetka je veljal združenju in povezovanju delavcev v skupnih naporih za izboljšanje socialnega položaja in za izbojevanje splošnih pravic, ki so nekdaj bile privilegij premožnih. V mnogih državah si je delovni človek to enakopravnost priboril že pred mnogimi desetletji. Vendar pa so tudi danes na svetu še dežele in narodi, kjer človek ni enakovreden s sočlovekom. Ni treba iskati takih razmer v zaostali Afriki; celo v najbolj razviti državi sveta — Ameriki vlada pravilo, da je delo črnega delavca vredno le del tistega kot delo njegovega belega tovariša. To krivično cenjenje je eden izmed vzrokov za današnje rasne izgrede. In tudi marsikje drugod so še vedno na dnevnem redu različne diskriminacije, razne oblike zapostavljanja človeka po človeku, torej razmere, proti katerim se delovni človek že dolga desetletja bori v duhu 1. maja. Naj bo zapostavljanje socialnega ali nacionalnega značaja, naj bo diskriminacija v gospodarskem ali političnem smislu — vedno gre za kršenje načela o enakopravnosti in enakovrednosti človeka. Za to enako vrednotenje vseh ljudi se delovni človek poteguje povsod na svetu, solidarno združen v skupnem boju za lepšo bodočnost vsega človeštva. Simbol tega boja in te solidarnosti pa je 1. maj — svetovni praznik dela, ki ga v skupni zavesti obhajamo vsi mali in veliki narodi, ljudje bele, črne ali rumene polti, brez razlike jezika in sve-tovnonazornega gledanja, vsi le člani velike človeške družine, ki hočemo živeti v miru in prijateljstvu. stajajo na razstavišču nove hale in paviljoni, kljub temu pa uprava sejma še vedno ne more zadovoljiti vse želje. Trenutno razpolaga graški sejem z razstaviščem, ki meri 142 tisoč kvadratnih metrov. Med državami, ki jim graški sejem pripisuje posebno važnost, nedvomno zavzema prvo mesto sosedna Jugoslavija. Slovenija in Hrvatska imata v Grazu skupni stalni paviljon, ki je hkrati največji jugoslovanski paviljon na vseh sejmih v Avstriji. Vendar pa je bilo letos slovenskim in hrvatskim razsiav-Ijalcem dodeljenih še nadaljnjih 150 m2 razstavnega prostora, kjer bodo obiskovalci v prihodnjih devetih dneh občudovali dosežke obrtnega gospodarstva. Skupno zavzema jugoslovanska razstava letos 1000 m2, na katerih prikazuje svoje proizvode 90 razstavljavcev iz Slovenije in Hrvatske. Mimo tega pa pripada Jugoslaviji važna vioga tudi z ozirom na obisk. Lani so tako pri spomladanski kot pri jesenski sejemski prireditvi v Grazu našteli po več kot 100 tisoč obiskovalcev iz sosedne Jugoslavije, predvsem iz Slovenije in Hrvatske. Da s podobnim obiskom računajo tudi letos, kaže že dejstvo, da so na sejmišču in na kolodvoru uredili posebne prodajalnice vstopnic, kjer imajo zaposlene ljudi, ki obvladajo slovenski ali srbo-hrvaški jezik; vstopnice prodajajo za dinarje. Graški mednarodni sejem ima svoje po- sebnosti seveda tudi v domačem avstrijskem merilu. Tako je na primer v okviru vsakoletne spomladanske prireditve poseben sejem železa in jekla (edini v Avstriji!), na katerem se predstavi avstrijska težka industrija. Drugo težišče graške sejemske prireditve je sejem gradbenega gospodarstva, ki nudi obiskovalcu pester pregled najnovejših gradbenih strojev in vseh vrst gradbenega materiala. Za kmetijstvo so zanimive predvsem razstave kmetijskih strojev, letos pa bo sejem obsegal tudi razstavo plemenske živine. Na področju tujskega prometa sodi Štajerska med »zaostale" dežele, ravno zaradi tega pa hoče graški sejem prikazati prav vse, kar je potrebno za gradnjo, opremo in vzdrževanje turističnega obrata. Zelo obsežna je letos razstava pohištva, ki zavzema precejšen del graškega razstavišča. Med posebnimi razstavami je treba omeniti še demonstracijo avstrijskih tovarn dušika pod naslovom »Kemija za današnje življenje”, razstavo štajerskega inštituta za pospeševanje gospodarstva, ki opozarja za strokovno šolanje kadra v gospodarstvu, ter posebno »dvorano za otroka", ki letos poleg mednarodne razstave igrač obsega predvsem otroške obleke. To je seveda le najvažnejše in v kratkih besedah o vsem tistem, kar bo letošnji spomladanski sejem v Grazu nudil svojim obiskovalcem. Naj ob koncu še opozorimo na tradicionalno pokušnjo vina (ki v Grazu obsega celo graščino, v kateri ima vsaka dežela urejeno svojo posebno sobo s postrežbo v narodnih nošah in bogati izbiri nacionalnih specialitet) ter na obširno zabavišče. Zlasti pa je treba vedno spet opozoriti, da je graško razstavišče pravzaprav velik lepo urejen park, v katerem je po obisku posameznih dvoran in paviljonov vedno spet priložnost za oddih sredi nasadov dreves in cvetja. Japonska na tretjem mestu med industrijskimi državami Zahoda Z brutosocialnim proizvodom 114 milijard dolarjev je postala Japonska lani tretja največja industrijska država (za Ameriko in Zahodno Nemčijo) na Zahodu. Še leta 1966 je znašal japonski brutosocialni proizvod 97,3 milijarde dolarjev ter je bila Japonska še za Francijo na četrtem mestu v skupni proizvodnji zahodnega sveta. Za tekoče leto pa napovedujejo, da bo Japonska verjetno zasedla že drugo mesto, ker bo vrednost njene gospodarske proizvodnje narasla za 10 odstotkov ter bo s tem pustila za seboj tudi Zahodno Nem- V • C1JO. Te podatke navaja japonski urad za gospodarsko programiranje v svojem poročilu o svetovnem gospodarstvu v letu 1967, ki ga je predložil japonski vladi. Za japonski dohodek na prebivalca sicer še zbirajo podatke, vendar že zdaj poudarjajo, da bo Japonska na vsak način med prvimi 20 državami sveta, ki vodijo v tem pogledu. Za sedanji gospodarski položaj na Japonskem je značilna aktivnost, ki je niso mogli zavreti niti lani septembra izdani ukrepi za zmanjšanje denarnega obtoka. Gospodarske investicije so bile po najnovejših vladnih cenitvah lani za 37,8 odstotka večje kot leta 1966; izdatki zasebnih gospodinjstev so se dvignili za 13 do 14 odstotkov; pa tudi cene so močno poskočile: Avstrijski tranzit preko Reke narašča Prekomorski promet Avstrije se v čedalje večji meri odvija čez reško pristanišče. Posebno lani je ta promet močno narasel, ko je šlo čez Reko okroglo 730.000 ton avstrijskega prekomorskega blaga, medtem ko je v letu 1966 dosegel ta promet šele 498.000 ton. To pomeni, da je avstrijski promet čez Reko lani narasel za 47 odstotkov v primerjavi z letom 1966. Bistveno so k povečanju tovrstnega sodelovanja med Avstrijo in Jugoslavijo prispevale sodobne obratne naprave za prekladanje masovnega blaga v pristanišču Bakar. Preskrba Avstrije s surovinami s tem ni dobila le nove poti, ampak je dosegla tudi stabilizacijo prevoznih stroškov za daljšo dobo. od julija 1965 do oktobra 1967 se je skupni indeks dvignil za 8,5 odstotka. Za delovni trg so bile značilne naraščajoče mezde in pič-lost delovne sile. V letu 1967 so se do novembra mezde povišale za 10 odstotkov, delovna produktivnost pa za 15 odstotkov. Nasprotno pa položaj v japonski zunanji trgovini ni bil tako ugoden; v letu 1967 je namreč prebitek nenehno upadal. V prvem četrtletju je znašal še 144 mil. dolarjev, v tretjem pa le še 86 mil. dolarjev; v oktobru je plačilna bilanca pokazala že primanjkljaj 78 mil. dolarjev, ki se je v novembru povečal na 90 mil. dolarjev. Valutne rezerve so v novembru nazadovale za 31 mil. na 1963 mil. dolarjev. Omrežje kanalov v Vojvodini Želja ljudi v Vojvodini, da bi za vedno pretrgali s preteklostjo in krenili po novi poti, je med drugim rodila tudi načrte za gradnjo obsežnega omrežja kanalov. V prvi vrsti gre za gradnjo velikega prekopa Donava-Tisa-Donava; leta 1947 so se lotili raziskav, leta 1957 pa so začeli z delom. Za novi prekop Donava-Tisa-Donava so se v Vojvodini odločili, da bi pospešili poljedelstvo in povečali pridelek. Dober in zanesljiv pridelek poljedelskih posevkov so namreč ogrožale velike poplave, ki jih je bilo v zadnjih petdesetih letih kar osem, zadnja poplava leta 1965 pa je povzročila za 80 milijard starih dinarjev škode. Prekop ima poseben pomen: Vojvodini bo prinesel novo gospodarstvo — novo poljedelstvo, novo industrijo, močno prometno omrežje, zrastle bodo nove vasi, mesta in industrijska središča. Vzporedno z glavno magistralo in kanalskim omrežjem gradijo tudi vrsto različnih vodogradbenih objektov. Zgradili bodo 17 zapornic, 91 železobeton-skih mostov, 26 pristanišč, 80 kilometrov cest in pregrad na Tisi. Prekop z odcepi bo dolg nad 800 kilometrov, od tega bo plovnih 700 kilometrov, z vodo pa bo preskrboval sladkorno industrijo, industrijo konoplje ter prehrambeno in tekstilno industrijo. Ko bo popolnoma dokončano glavno kanalsko omrežje, bodo lahko namakali približno 760.000 hektarjev obdelovalne zemlje v Vojvodini. osiROKecDSvecu ZAGREB. — V okviru posebnega »Štajerskega tedna" je delegacija iz Graza pod vodstvom župana Scherbauma obiskala Zagreb. Med svojim bivanjem v Zagrebu so si predstavniki iz Graza ogledali tudi medna-radni velesejem. WASHINGTON. — Za izravnavo svoje plačilne bilance uvaja Amerika tudi posebne ukrepe za pritegnitev inozemskih turistov in s tem tujih valut. Tuji turisti in Američani iz drugih držav, ki želijo obiskati Ameriko kot turisti, bodo dobili od 1. maja dalje posebne izkaznice, s katerimi bodo imeli na notranjih letalskih progah in v hotelih 50 odstotkov popusta. VATIKAN. — Papež Pavel VI. je izrazil obžalovanje zaradi počasnega uresničevanja uvodnih stikov za mir v Vietnamu. V svojem govoru je dejal, da je mir postal težnja in ljubezen človeštva, da pa se še vedno prepočasi uresničuje. »Pričakovanja, potreba in skrb za mir rastejo, na poti pa so jim še vedno razne ovire," je izjavil papež. ULAN BATOR. — Med uradnim obiskom v LR Mongoliji je bil predsednik SFR Jugoslavije Josip Broz Tito razglašen za častnega doktorja mongolske narodne univerze v Ulan Batorju. Ob tej priložnosti je imel predsednik Tito daljši govor, v katerem je poudaril, da je politika neangaži-ranja, ki so jo sprejele mnoge države v Aziji in Afriki in za katero se aktivno bori Jugoslavija, v resnici izraz angažiranja teh držav v boju za napredne spremembe v mednarodnih odnosih ter za ohranitev in utrditev izvojevane svobode in neodvisnosti. Iz Mongolije je predsednik Tito odpotoval na uradni obisk v Teheran, kjer je gost perzijskega šaha. SAIGON. — Protiljudski režim v Južnem Vietnamu, ki se drži na oblasti le s pomočjo ameriških dolarjev in bajonetov, se dobro zaveda, da bi kakršnikoli razgovori o miru lahko pomenili zanj veliko nevarnost. Člani saigonske vlade zdaj že očitno govorijo o »nevarnosti" pogovorov o miru ter pozivajo Ameriko, naj zavzame »odločno stališče" v pogajanjih s Hanoiem. MILWAUKEE. — Generalni sekretar ameriške komunistične partije Gus Hall je izjavil, da se bo KP Amerike prvič po letu 1940 vključila v predvolilni boj za letošnje predsedniške volitve z lastnim kandidatom. BONN. — Prihodnji teden se bo zahod-nonemški parlament sestal na izredni seji, kjer bodo razpravljali o nedavnih demonstracijah in nemirih v Zahodni Nemčiji. V bonskih vladnih krogih se bavijo z mislijo, da bi zaostrili ukrepe proti »levi manjšini". Govora je celo o prepovedi zveze socialističnih študentov, češ da je ta organizacija »sovražnica ustave". Z isto utemeljitvijo so pred dvanajstimi leti prepovedali KP Nemčije, nasprotno pa nočejo slišati čedalje glasnejših zahtev po prepovedi neonacistične stranke, češ da bi bil tak ukrep »protiustaven". Kljub taki očitni dvoličnosti pa se bonski politiki sklicujejo na demokracijo in pravičnost. MARIBOR. — Letos novembra bodo tako v Mariboru kakor tudi v Ljubljani velike proslave, posvečene 50-letnici prve osvoboditve Maribora. Ob tej priložnosti bo izšla tudi knjiga o mariborsih dogodkih v letih 1918-19, ki jo je napisal dr. Maks Šnuderl. TEHERAN. — V glavnem mestu Irana (Perzije) se je v ponedeljek začela velika mednarodna konferenca o človekovih pravicah. Konferenco prireja organizacija Združenih narodov (ki je letošnje leto proglasila za mednarodno leto človekovih pravic — oja. ured.) ter so udeležene vse včlanjene države. Na otvoritveni slavnosti je govoril tudi glavni tajnik OZN U Tant. Teheranska konferenca bo trajala do 13. maja. DJAKARTA. — LJradni predstavnik indonezijske vlade je izjavil, da v Indoneziji ne bodo več praznovali 1. maja kot mednarodnega praznika dela, češ da je 1. maj povezan z marksistično miselnostjo, ki je v nasprotju z zakonom. KAIRO. — V Združeni arabski republiki bo 2. maja ljudsko glasovanje, pri katerem naj bi prebivalstvo odločalo o novem političnem programu, ki ga je 30. marca predlagal predsednik Naser. Na podlagi tega programa bodo v državi izvedli obširno reorganizacijo, ki naj bi zajamčila več resnične demokracije. Med drugim vsebuje program utrditev odločilne vloge delovnih ljudi, modernizacijo države, pospešitev industrijskega in kmetijskega razvoja ter razvoj sindikalnega gibanja. PRAGA. — Češkoslovaška ljudska skupščina je prejšnji teden izvolila za svojega novega predsednika Josefa Smrkovskega, ki je po izvolitvi poudaril, da je najvažnejša naloga skupščine usmeriti zakonodajno delo in celotno dejavnost po poti »socialističnega parlamentarizma". Kot žrtve so V nedeljo se bomo koroški Slovenci na spominski svečanosti, ki jo prireja Zveza slovenskih organizacij na Koroškem v celovškem Domu glasbe, poklonili spominu vseh tistih, ki so v dobi nacizma trpeli, se borili in umirali za svetle ideale človeštva, kot so svoboda, demokracija in mir. Spominska svečanost bo zavestno prirejena ob 25. obletnici obglavljenja selskih žrtev. Zavestno zato, ker je pojem selskih žrtev postal simbol trpljenja in boja koroških Slovencev, simbol za vse ogromne žrtve, ki smo jih koroški Slovenci doprinesli v boju proti nacizmu. Torej je spominska svečanost v enaki meri namenjena trinajstim obglavljenim antifašistom iz Sel in okolice Železne Kaple, kakor velja vsem ostalim rojakom, ki so skupaj s temi junaki pred 25 leti stali pred nacističnim krvnikom Freisslerjem in bili obsojeni na dolgoletne zaporne kazni. Spominska svečanost prav tako velja vsem tistim, ki so bili po prihodu nacizma aretirani in odgnani v zapore ter koncentracijska taborišča, kakor velja stotinam slovenskih koroških družin, ki so bile izseljene. Velja vsem neštetim znanim in neznanim junakom, ki so kljub nasilju in zatiranju imeli poguma dovolj, da so se krivici uprli ter se z orožjem v roki ali tudi brez orožja bojevali za zmago pravice. Še prav posebno pa velja seveda onim posameznikom in družinam, katerih trpljenje se je zaključilo z največjo žrtvijo — z junaško in mučeniško smrtjo. Seznam bi bil nepopoln, če bi navajali samo imena trinajstih obglavljenih, če bi govorili samo o nasil ni smrti bivšega deželnega poslanca in predsednika Slovenske prosvetne zveze Vinka Poljanca, če b omenjali samo narodnega heroja Franceta Pasterka Lenarta, če bi se spominjali samo Peršmanove dru žine v Lobniku ali Pockove družine iz Rut nad Baš kim jezerom, če bi zapisali samo imena Aleša Ein spielerja, Florija Križnarja, Valentina Švarca, Ročič jakovega očeta ali Mičejeve Rezike... Ta seznam je mnogo obširnejši in bi morali popisati cele strani, če bi hoteli omeniti vse trpljenje in krivice, vse junaštvo in žrtve, ki smo jih koroški Slovenci doprinesli v letih nacističnega nasilja. Ko se bomo v nedeljo poklonili spominu vseh teh žrtev, bomo to napravili v zavesti, da nam, ki smo ostali, nalaga njihova smrt veliko odgovornost: smrt slehernega izmed njih je za nas nova obveza, da bomo čuvali in obvarovali, za kar so se borili, trpeli in umirali, da bomo njihovo izročilo posredovali tudi bodočim pokolenjem. Ob spominu na naše žrtve ne moremo, da se ne bi zaustavili ob strahotah tiste dobe, ob trpljenju, ki je tedaj potisočerjeno naraslo in ko se je zdelo, da bo nezaslišani prodor poživinjenosti ugonobi! vse človeško v človeku. Prihaja nam v spomin nacistična doba, ki je poleg starih preizkušenih načinov množičnega uničevanja, kot sta streljanje in obešanje, iznašla še vrsto novih, neprimerno bolj rafiniranih metod iztrebljanja človeških bitij. Med taka sredstva sodijo v prvi vrsti koncentracijska taborišča s plinskimi celicami in krematoriji ter z mučenji in poniževanji, ki so človeka oropale celo pravice do dostojne smrti. Ubijanje ni poznalo meja spola ali starosti: brez razlike so morali na morišča moški in ženske, starci in otroci. Padali so s prestreljenimi prsmi ali tilniki, na telefonskih drogovih in z dimom krematorijev jih je odnašal veter. Njihovi povečini neznani grobovi, kjerkoli ležijo, bodo večno pričali o njihovi ljubezni do naroda, do svobode in človečanstva; kraji taborišč sami pa bodo ostali simbol nacističnega nasilja in človeške zaslepljenosti, kajti „vse, kar so doslej grozotnega napisali ali naslikali največji pisatelji, zgodovinarji in slikarji sveta, je šolska naloga proti mojstrovini, ki so si jo izmislili nemški fašisti”. Nacistično nasilje je kakor pri drugih narodih tudi med koroškimi Slovenci izzvalo odpor — odpor vsega našega ljudstva, brez razlike svetovnonazornega gledanja. To nam mora biti opozorilo tudi danes 'n biti nam mora nauk za bodoč-nost. Kadar gre za življenjske pravice naroda, je treba biti enoten; !o je nauk zgodovine in to je spoznanje vseh, ki niso šli slepi skozi čas trpljenja. Svoboda namreč ni in ne more biti v kopičenju in obrambi zasebne lastnine in zgolj materialnih dobrin, marveč je svoboda v resnični socialni in nacionalni enakopravnosti vseh ljudi. V obrambo teh človečanskih pravic in s tem največje dobrine — miru v svetu — je treba strniti vse sile. Zato hočemo na nedeljski svečanosti s poklonom spominu naših žrtev obnoviti tudi obljubo, da nikdar ne bomo pozabili njihovega zgleda. V najtežjem času so verjeli in dokazali s svojim junaštvom ter svojo smrtjo, da je kljub vsemu zatiranju in vsem krivicam mogoče obvarovati drobno iučko človečnosti in da je za človečanstvo vredno boriti se in tudi umreti. Njihove žrtve pa nas opominjajo tudi k budnosti in k enotnemu prizadevanju, da bi se taki časi nikdar več ne vrnili. Premalo je namreč, če se tragičnih dogodkov v zgodovini samo spominjamo; potrebno je, da je spomin hkrati tudi opomin. Biti moramo budni, občutljivi že za najmanjši pojav nove krivice, ker le tako bo uspelo obvarovati človeka in njegov svet pred novo še večjo katastrofo. Ravno na podlagi tega spoznanja, ki ima svojo veljavnost tako v širokem splošnočloveškem kakor tudi ožjem merilu, hočemo svetel spomin na ogromne žrtve našega ljudstva izročiti tudi našim potomcem. Tudi poznejše generacije naj vedo o pretresljivih dogodkih in krvavih bojih, vedo naj za resnico, da se je iz trpljenja in žrtev rodila nova, svetla miselnost strpnosti in sožitja, tisti žlahtni sad, ki ga je vedno in povsod treba ljubosumno čuvati in negovati kot največjo pridobitev, plačano s krvjo najboljših sinov in hčera našega naroda. ..Bodočnost je vera! Kdor zanjo umira, se vzdigne v življenje, ko pade v smrt." Besed velikega slovenskega pesnika Otona Župančiča se bomo spomnili na nedeljski svečanosti, ko se bomo poklonili vsem tistim, ki so trpeli, se bojevali in umirali — da mi živimo! Postali so simbol trpljenja in boja koroških Slovencev • DOVJAK IVAN, puškar iz Borovelj, rojen 23. decembra 1905; gestapo ga je aretirala 4. decembra 1942. Zapustil je ženo in dva otroka. 0 GREGORIČ FRANC, kmet pri p. d. Hlipocniku v Selab-Cerkev, rojen 1. oktobra 1901. Gestapo ga je aretirala 1. decembra 1942 skupno s tremi sestrami. Ena od njih, Neža, je bila 27. novembra 1944 umorjena v koncentracijskem taborišču Auschivitzu, druga, Marija, pa je na posledicah prestanega trpljenja umrla 18. maja 1946. • KELIH FLORIJAN, gozdni delavec v Selah-Šajdi, rojen 30. aprila 1908; aretiran je bil 12. januarja 1943, zapustil je ženo in štiri otroke. 0 KELIH URH, kmetijski delavec v Selah-Šajdi, rojen 22. junija 1912; aretiran 12. januarja 1943 skupno z očetom Jernejem in materjo Angelo Travnik ter sestro Sevino Švajger. Mati je umrla v koncentracijskem taborišču Auschwitz. 0 OLIP MICKA, delavka v Železni Kapli, rojena 28. marca 1913 na Obirskem pri Železni Kapli. Policija jo je ujela 28. oktobra 1942 na Obirskem, ko je bila na sestanku pri Golobu. 0 OLIP TOMAŽ, gozdni delavec v Selah-Cerkev, rojen 15. decembra 1913. Kot partizan je bil ujet 1. decembra 1942; zapustil je popolnoma ohromelo mater, katere edina opora je bil. 0 ORAŽE JAKOB, gozdni delavec v Selah, rojen decembra 19C2. V zimi 1942-43 je bil obstreljen, ranjen in ujet. Pozneje je bil aretiran tudi brat Boštjan, ki so ga v celovških zaporih živčno uničili. 0 ORAŽE JERNEJ, mali kmet pri p. d. Ožbavtu v Selah-Cerkev, rojen 12. avgusta 1902. Gestapo ga je aretirala 1. decembra 1942. 0 ORAŽE JANEZ, poštni uslužbenec, rojen 12. maja 1925 v Selah-Cerkev. Aretiran je bil 12. januarja 1943; z njim je gestapo zaprla tudi mater Ano, sestro Jerneja Oraže, ki jo je sodišče obsodilo na pet let kaznilnice. 0 PASTERK JURIJ, kmet pri p. d. Tavčmanu v Lobniku pri Železni Kapli, rojen 12. aprila 1903; brat narodnega heroja Franceta Pasterka - Lenarta. Aretirali so ga 17. novembra 1942; pozneje sta bili aretirani tudi žena Katarina in sestra Ana ter obsojeni na tri oziroma dve leti zapora, sestri Tina in Marija pa sta bili z Jurijevima otrokoma Jur-jem in Francijem izseljeni. 0 PRISTOVNIK FRANC, kmečki delavec v Selah-Cerkev, rojen leta 1910. Aretiran je bil jeseni 1942; aretirali so tudi njegovo sestro Marijo, ki se je šele po končani vojni vrnila iz koncentracijskega tabo- •v v nsca. 0 WEINZIERL FRANC, kmet pri p. d. Markuču na Suhi pri Rebrci, rojen 4. septembra 1912. Dne 14. novembra je bil aretiran skupno s sestro Lizo Rigelnik, ki so jo odgnali v koncentracijsko taborišče. 0 ZUPANC MIHA, delavec na Obirskem, rojen decembra 1909. Policija ga je aretirala 23. novembra 1942; zapustil je ženo in tri otroke. Pred njim sta bila 17. novembra aretirana starša Miha in Barbara Župane, ki sta trpela v koncentracijskem taborišču. Njegova sestra Micka Olip je bila z njim obglavljena, brat Janez Župane, ki je bil eden prvih organizatorjev protifašistične borbe na Koroškem, pa je 14. oktobra 1943 padel pri Šmarjeti v Rožu. Kimtner Zeftnng nfurt Rats-r oooooo<>oooo-c>oocx><>ooooooooooc>ooooooO' Objava slovenske gimnazije Dijaki Državne gimnazije za Slovence priredijo na praznik Vnebohoda, v četrtek 23. maja 1968 ob 14.30 uri v Domu glasbe v Celovcu SLAVNOSTNO AKADEMIJO Vstopnice dobite od 1. maja 1968 v šolski pisarni. O SPREJEMNI IZPITI na Državni gimnaziji za Slovence bodo v soboto 6. julija 1968 ob 8. uri zjutraj. Sprejemni izpit za 1. razred obsega slovenščino, nemščino in računstvo; izprašuje se snov 4. šolske stopnje. Glede vstopa v višje razrede pa je potreben oseben razgovor z ravnateljem šole. Prijave za sprejemne izpite lahko opravite osebno v šolski pisarni ali pa pismeno na naslov: Direktion des Bundesgymna-siums fur Slowenen, 9020 Klagenfurf, Lerchenfeidstrafje 22. Predložiti je treba naslednje dokumente: 1. rojstni list, 2. spričevalo 4. šolske stopnje ljudske šole, 3. dokaz avstrijskega državljanstva. £ Popis učenca pošlje vodstvo ljudske šole neposredno na naslov O ravnateljstva Državne gimnazije za Slovence. o Ravnateljstvo S <5oooooooooc> cooooooooooooooooooooooooooooooooooooo« Gorenjski pevci v Podjuni Uspel pevski koncert v Reki Na velikonočni ponedeljek smo imeli pri Antoniču na Reki pri Št. Jakobu priložnost poslušati moški pevski zbor iz Loge vasi, ki nam je pod vodstvom Stanka Černiča priredil koncert umetnih in narodnih pesmi. Čeprav je bilo v zadnjem času v naši okolici že precej drugih prireditev, se je koncerta kljub temu udeležilo razveseljivo število poslušalcev; med njimi je bilo tudi več pevcev iz Bilčovsa, Sveč in Škofič tet celo Radiš, tako da je imel logavaš-ki zbor res zelo „kritično“ publiko. Spored je bil skrbno izbran ter je nudil za vsakogar nekaj; še tako zahteven poslušalec je prišel na svoj račun. Pevci in pevovodja so pokazali res visoko raven pevske kulture in bili deležni navdušenega odobravanja, ki je bilo vsekakor zasluženo in iskreno. Zelo razveseljivo pa je bilo tudi dejstvo, da smo poleg obeh že znanih solistov logavaškega zbora — Tevžeja Kakla in Miheja Noč-nika — slišali še nov svež glas Han- zija Stroja, ki se je tokrat prvič predstavil kot solist. Logavaški pevci so nam posredovali res lep kulturni užitek in je samo želeti, da bi bili tudi pri nas na Reki prav kmalu spet deležni take prireditve. Pač pa moramo ob vsej pohvali in zahvali, ki gre tako zboru ter pevovodji, kakor tudi vsem tistim, ki so poskrbeli za prireditev, povedati nekaj besed o stvareh, ki se nam niso dopadle. Poslušalce je močno motilo, da s postrežbo gostov niti med petjem niso prenehali. Zlasti pa so bili obiskovalci koncerta ogorčeni zaradi nekulturnega obnašanja skupine športnikov, ki jim očitno ni ugajalo, da se na prireditvi govori in poje v slovenskem' jeziku. Njihova nestrpnost je toliko bolj obsojanja vredna, ker jim je logavaški zbor pred koncertom ko so slavili neko športno zmago, na prošnjo gostilničarja posebej zapel nekaj nemških pesmi. Zadnjo nedeljo smo v dvoran! pri Voglu v Št. Primožu doživeli lepo in uspelo kulturno-prosvetno prireditev. V gosteh smo imeli pevski zbor s Primskovega pri Kranju, ki je s tem gostovanjem vrnil obisk našemu pevskemu zboru, kateri je lani sodeloval na kultumo-zabavni prireditvi na Primskovem. Srečanje je bilo toliko bolj prisrčno, saj smo se pozdravili kot znanci in dobri prijatelji. Čeprav je prijetno pomladansko sonce marsikoga zvabilo, da je šel na izlet, zlasti pa je mnoge pritegnila tombola v Celovcu, je bila Pi-cejeva dvorana kljub temu zasedena do zadnjega kotička. Z velikim zanimanjem smo spremljali izvajanje moškega pevskega zbora, ki ga je odlično vodila gospa Julijana Mandelc. Pod njenim spretnim vodstvom je zbor občinstvo tako navdušil, da je z viharnim aplavzom izsililo ponovitev več pesmi. Gorenjske pevce je na njihovem gostovanju v Podjuni spremljal tudi godbeni trio Jamnik, ki je v odmorih in po prireditvi zabaval občinstvo s poskočnimi melodijami znanih narodnih pesmi. Gostom se je v imenu domačega prosvetnega društva zahvalil Tonči Rutar za bogat kulturni užitek, predstavnik s Primskovega, ki KULTURNA IZMENJAVA KOROŠKA-SLOVENIJA: Navdušenje ob gostovanju ljubljanskih umetnikov Izdajatelj, založnik In lastnik: Zveza slovenskih organizacij na Koroškem; glavni urednik: Rado Janežič; odgovorni urednik: Andrej Kokot; uredništvo in uprava: 9021 Klagenfurt - Celovec, Gasometergasse 10, telefon 56-24. — Tiska: tiskarska družba Borovlje. z o. J. Založniška in Drava, Celovec - V okviru tradicionalne kulturne izmenjave med Koroško in Slovenijo smo doživeli v Celovcu že dolgo vrsto prireditev, pri katerih so različni ansambli iz Slovenije demonstrirali res zavidanja vredno raven kultumo-umetniških dosežkov. Posebno mesto med temi obiski iz sosedne dežele pa nedvomno zavzema vsakoletno gostovanje ljubljanske Opere, katere predstave v celovškem Mestnem gledališču vedno izzvenijo kot višek tukajšnje gledališke sezone. Tak višek smo doživeli tudi minulo soboto, ko so ljubljanski umetniki v celovškem gledališču gostovali s Puccinijevo opero »Turandot". Za vse številne obiskovalce — med častnimi gosti so bili tudi jugoslovanski generalni konzul v Celovcu dipl. inž. Karmelo Budihna in republiški sekretar za prosveto in kulturo SR Slovenije Tomo Martelanc ter namestnik deželnega glavarja dr. Hans Kerstnig in celovški župan Hans Ausservvinkler — je bila predstava res edinstven užitek, ki bo ostal v najlepšem spominu. Operni ansambel iz Ljubljane se je kot celota predstavil na ravni, ki jo lahko brez pretiravanja uvrščamo v evropski vrh. Režiser Hinko Leskovšek je ob podpori scenografa Marjana Pliberška in kostumografke Mije Jarc pripravil uprizoritev, ki je presenečala s posrečeno mešanico razkošja in skromnosti, torej po eni strani povsem odražala sijaj Puccinijevih stvaritev, vendar nikjer učinkovala vsiljivo. Dirigent Demetrij Zebre je v Celovcu že dobro znan ter je tudi tokrat navdušil kot suvereni vodja tako orkestra kot dogajanja na odru. Izredno močno zasedeni orkester (za katerega je celovško gledališče očitno premajhno) je z lahkoto obvladal tudi najbolj zahtevne partije, kakor je imel izvrstni zbor pod vodstvom Jožeta Hanca ravno v tem komadu dovolj priložnosti, da je pokazal svoje znanje. Med pevskimi solisti gotovo sodita na prvo mesto Hilda Holzlova s svojim blestečim sopranom in Gino Bonelli (kot pripadnik italijanske manjšine v Jugoslaviji je stalni član ljubljanske opere) s pristnim bel-canto-tenorjem, ki sta mojstrsko podala vodilni vlogi princese Turandot in princa Kalafa. Vendar pa so bile prvovrstno zasedene tudi ostale vloge: Nada Vidmarjeva je pevsko in igralsko prepričljivo predstavila tragično usodo sužnje Liu, medtem ko je Danilo Merlak doživeto podal vlogo pregnanega tartarskega kralja Timurja; trio Ping-Pang-Pong so dovršeno izpolnili Edvard Sršen, Slavko Štrukelj in Gašper Dermota; pa tudi Ljubko Kobal kot stari cesar in Anton Prus kot mandarin sta pokazala, da spadata v vrh slovenskih opernih umetnikov. Ob taki prireditvi je res samo želeti, da bi bili večkrat deležni podobnih obiskov. Le dva dni po gostovanju ljubljanske Opere se je v Celovcu predstavil ansambel Zavoda za glasbeno in baletno izobraževanje iz Ljubljane. Prvotno je bil koncert predviden za četrtek prejšnjega tedna, vendar je bil zadnji trenutek preložen na ta ponedeljek. Kljub temu je bila velika dvorana Doma glasbe polna poslušalcev, ki so z navdušenjem spremljali pestri spored, katerega so z velikim znanjem izvajali gojenci ljubljanske glasbene šole. Ta koncert je znova pokazal, da Ljubljani oziroma Sloveniji ni treba imeti skrbi zaradi naraščaja v glasbeni umetnosti, kajti tako orkester kot vokalni in inštrumentalni solisti so pokazali naravnost dovršeno znanje. je gostiteljem izročil spominsko darilo, pa je izrazil željo in povobilo, da bi se s šentvidskimi pevci kmalu spet srečali na Primskovem. Srečanje se je zaključilo s prijetno družabnostjo, pri kateri je še dolgo donela slovenska pesem iz grl domačih pevcev in gostov. Tako eni kot drugi so bili prepričani, da je vezi treba še naprej utrjevati ter graditi trdne mostove prijateljstva med ljudmi in med sosednimi deželami. Živinorejska razstava v Št. Vidu V soboto so v Št. Vidu ob Glini odprli deželno živinorejsko razstavo, ki je trajala do ponedeljka. Razstavo je priredila koroška kmetijska zbornica, povezana pa je bila z letnim občnim zborom osrednjega združenja avstrijskih govedorejcev. Na tem občnem zboru je govoril zvezni minister za kmetijstvo in gozdarstvo o aktualnih agrarnopolitičnih vprašanjih. Razstava je bila zaključena z razdelitvijo nagrad za najboljše razstavljene živali. Razen novo uvožene črno-bele pasme so bili na razstavi zastopani biki in krave vseh štirih v deželi udomačenih pasem goveje živine. Najmočneje sta bili zastopani pincgavska in simodolska pasma. Od prve je bile razstavljenih 8 bikov in 43 krav, od druge pa 8 bikov in 42 krav. Sivo-rjavo govedo je bilo zastopano s 5 biki in 26 kravami, rumeno govedo pa s 6 biki in 24 kravami. Najlepši je bil pogled na potomstvo bika »Siegfrieda” iz celovškega osemenjevalnega centra, ki je že osmo leto v tem centru in ki ima med simodol-sko pasmo v deželi že 27.000 potomcev in potomk. Na razstavi je bilo 10 njegovih hčerk. Razstava je dala lep pregled c razvoju govedoreje na Koroškem v zadnjih desetletjih. Zadnja podobna razstava je bila na Koroškem leta 1903. Medtem so koroški govedorejci že zredili krave, ki dajo tudi 9000 kg mleka na leto. Prav ta napredek, ki ga je razstava predočila, pa podžiga kmečke ljudi k intenziviranju prizadevanj za naglejšo prirejo mesa in za večjo molznost krav. Po tej poti je namreč edino mogoče znižati proizvodne stroške mesa in mleka, kar je spričo dejstva, da mora avstrijsko kmetijstvo 20 odstotkov mlekarnam oddanega mleka in 20 odstotkov prirejenih goved vnovčiti na inozemskem trgu, Čedalje večja nujnost. Z ozirom na cene na trgu pa samo po poti cen v prihodnje ne bo več mogoče kriti proizvodnih stroškov mesa in mleka; kriti jih bo treba s hitrejšo jjrircjo mesa in z naraščajočo molznostjo krav. Živinski sejem Rejska zveia plncgavskega goveda xa Korotko in Vzhodno Tirolsko bo v potek S. maja s pričetkom ob 9.50 url priredila svoj prvi lotoinjl plemenski sejem v Fold-kov tor 50 krav in telic. Prireditev bo nu-kirchenu. Na sejom bo prignanih 90 bi-dila ugodno motnosti za nakup plomen-ske iivino. Hrup ogroža zdravje človeka Pred osemdesetimi leti so se ljudje skrivaj posmehovali napovedi Roberta Kocha, da se bo moralo človeštvo nekoč prav tako boriti proti hrupu, kakor zatira kolero in kugo. V naši hrupni vsakdanjosti smo tembolj presenečeni nad Kochovimi preroškimi besedami, saj takrat še ni bilo zdaj najpogo-stejih povzročiteljev hrupa in ni še nihče razmišljal o njihovem učinku, s katerega posledicami ima zdaj poklicno opraviti tako rekoč vsak zdravnik. Ljudje obolevajo zaradi hrupa. To nasploh ve in čuti vsakdo, toda o podrobnostih lahko presoja le specializirana zdravstvena služba. Profesor Ferleffi je zapisal, da hud hrup lahko spravi človeka v blaznost, razen tega pa uničuje možganske celice ter povzroča naglušnost, gluhost in tudi poapne-lost žil. Po ugotovitvah profesorja Lehman-na, predstojnika Max Planckovega inštituta Nekaj o nakitu Rubini in safirji sodijo v družino korundov. Rubin pordeči od kroma, ki je v globini kamna, modra barva safirjev pa je odvisna od že-lezotitanove spojine na površini kamna. Nahajališča rubinov, v vzhodnih azijskih deželah imenujejo rubin tudi „ krvava kapljica", so v kamnolomih marmorja in v rečnih strugah v Indiji. Tamkaj so jih odkrili že pred •500 leti. Največkrat merijo Vs karata, zelo redko pa dosežejo velikost 10 karatov. Naj-'večji rubin, ki so ga doslej našli, je tehtal okoli 400 karatov. Strokovnjaki menijo, da je le polovica vseh rubinov, ki jih najdejo na Orientu, primerna za predelavo v dragulje. Tudi večina nahajališč safirjev je v Indiji, pa tudi v Avstraliji, Ameriki in na Cejlonu. ■■Safirje najdemo pogosteje v večjih kosih kot rubine. Rubin in safir sta si zelo sorodna. Zgodilo se je že tudi, da je iz žile rubina nastala žila safirja. Pred vojno so v Konigsbergu hranili kamen, ki je bil zunaj rdeč in znotraj moder. Smaragdi pa sodijo v družino berilov (kot tudi akvamarin). Najlepše kamne kopljejo v Kolumbiji, pa tudi v Indiji in južni Rodeziji so že našli nahajališča smaragdov. Najmlajša smaragdna žila je nedvomno v Sovjetski zvezi, v okolici mesta Sverdlovsk. Marsikdo se vprašuje, katera barva zlata — bela ali rumena — se najbolj ujema z barvnimi dragulji? Težko je odgovoriti na to vprašanje. Čiste barve so najlepše na beli podlagi, Zato jih zlatarji pri presoji polagajo na belo Vaf°- Temno rdeči rubini se najbolj uveljavijo na rumeni barvi, medtem ko polagamo srednje močne barve celo na rjavo barvno podlago. Zato se zlatarji v glavnem oprijemajo prepričanja, da je treba vdelati rubine, safirje in smaragde v rumeno zlato, kadar pa jih kombiniramo z diamanti, pa sežemo po belem zlatu. za fiziologijo dela, so srčne bolezni in učinek oziroma posledice hrupa v tesni medsebojni zvezi. Pri vseh bolnikih, izpostavljenih močnemu hrupu, so poškodbe srca pogostejše kot pri drugih ljudeh. Ugotovili so tudi zoženje kožnil žil in zaradi tega pomanjkljiv krvni obtok. Nadaljnje dokazljive posledice hrupa: stopnjevana živčnost, prebavne motnje, glavobol in razdraženost vegetativnega živčevja. Spričo pogostnosti niti ni več treba posebej omenjati poškodb slušnih organov, katerih posledica utegne biti izguba sluha. V mnogih deželah so podvzeli že določene ukrepe proti hrupu. Tako imamo na primer v Avstriji točno predpisano, koliko hrupa sme povzročati eno in drugo motorno vozilo. Podobne predpise imajo ali jih pripravljajo tudi v drugih deželah. V Ameriki snujejo načrte za takšne stroje, da bo na gradbiščih manj hrupa. Sovjetski urbanisti pripravljajo nove načrte, da bi stanovanja obvarovali hrupa. Ob Volgi so zgradili miniaturno naselje, kjer delajo poskuse in raziskujejo strokovnjaki za zvok in šume. »Prebivalci za mirnejše mesto" je ime združenja, ki so ga ustanovili v New Yorku za boj proti najrazličnejšemu hrušču. Združenje je sestavilo spisek šumov, ki jih je mogoče ublažiti v vsakdanjem življenju: ustrezno prevlečena vrata in stene, tihi cestni gradbeni in pogonski stroji ter ventilatorji so omenjeni na prvih mestih. Zaradi poškodovanih slušnih organov in izgubljenega sluha je v Ameriki vsako leto cela vrsta odškodninskih pravd s skupno vsoto dveh milijonov dolarjev, je izjavil dr. Samuel Rosen, ušesni kirurg in ustanovitelj prej omenjenga združenja. „Hrup je vsaj tako nevaren kakor umazanija v zraku in v vodi." Rosen je enakega mnenja kot njegov po- klicni kolega Knudsen s kalifornijske univerze, ki opozarja: »V mestih narašča hrup iz leta v leto. Če ne bomo dosledno izvajali strogih zaščitnih ukrepov, utegne postati čez trideset let smrtno nevaren." Prof. Knudsen je ob tem izgovoril geslo, ki se širi tudi že po evropskih velemestih in industrijskih središčih: „Hrup je počasni agent smrti." Ni vse zlato, kar se sveti Tisti tuji turisti, ki zbirajo starine ali se vsaj navdušujejo zanje, bi morali biti nezaupljivi do starega orožja, pohištva, kotličev, steklenine in podob, ki jim jih zgovorno ponujajo pariški starinarji. Že mnogo ljubiteljev takih reči je odštelo lepe denarje za kaj malo vredne „originalne“ svečnike, predalnike in škatlice za nakit na tako imenovanih pariških boljših trgih, zlasti še, ker še ni vodiča skozi 2000 prodajaln starin v velemestu ob Seini. Poznavalci Pariza radi dajo nekaj napotkov tistim obiskovalcem, ki iščejo nič manj kot neznano Modiglianijevo podobo, pozlačen bokal sončnega kralja ali z dragulji posute meče treh mušketirjev. Pariški starinarji so razdeljeni na kategorije, pa tudi med seboj se razlikujejo po posebnostih, kakovosti blaga in seveda po cenah. Nekateri prodajajo prave umetnine po sprejemljivi ceni, drugi ponujajo ponaredke, pri katerih mora kupec skrbno paziti, da ne zamenja dobrega izdelka za spretno prikrit kič. Starinarji prve kategorije so svetovljanski; prodajalne imajo ob slovitem saintgermain-skem bulvarju in na Voltairovem nabrežju. Specializirani so na primer za primitivno u-metnost ali pa za starine z Daljnega vzhoda. Odkrili so najvecjo piramido Nekdaj je človek poznal in 1500 let; danes ni od tega or- Zgodovina poroča, da so dali občudoval sedem čudes sveta; jaka ostal niti podstavek. Le- Tolteki bazo za razvoj religije, le eno se je še ohranilo do da- ta 280 pred našim štetjem je nes — piramida pri Gizah, ki sklesal neki grški kipar velike-jo je dal zgraditi faraon Kufu ga rodoškega kolosa. Z njego-ali Keops. Od znamenitih vi- ve glave je segal pogled vse do sečih vrtov Babilona, kjer se je Krete, 40 km daleč. Med no-sprehajala asirska kraljica Se- gama tega velikana so lahko miramis, ni ostalo nič vendar plule celo velike jadrnice, je bil to piat i bisei staiega ve Sedmim čudesom sveta se je kaVPoln‘hf 200 ltt,.so Sradlh kot osmo pridružil kitajski zid; mescam breza svetisce na čast „ •, v. v. J ’ ta spomenik človeške organizacije bo govoril še poznim rodovom. boginji Diani; v noči, ko se je rodil Aleksander Veliki, pa j’e neki Herostrat zažgal to sveti- pisave, koledarja in likovnih umetnosti indijanskim civilizacijam centralne Amerike. V Choluli je v prvih letih 19. stoletja kopal znameniti nemški geograf Aleksander Humboldt. Odkril je prve elemente piramide, vendar se mu še sanjalo ni, kakšne so njegove dimenzije. V starem Egiptu so gradili piramide v slavo bogov in fa- šče. Nihče ne ve, kako je končal 20 metrov visok kip iz zlata in slonove kosti, ki ga je ve- v in Pred nedavnim pa so odkrili taonov, v Mezopotamiji so od-Choluli, mestecu južno od kopali piramide — pravijo jim ziggurati. So piramide v Mehiki gradili Egipčani? Mnogi so še danes prepričani o tem, drugi močno dvomijo. Vsekakor je zdaj svet boga- mehiške prestolnice, novo pi-liki grški kipar Fidias postavil ramido, o kateri pravijo, da Jupitru. Nic ni ostalo od grob- predstavlja še eno čudo sveta, niče, ki jo je dala zgraditi že- Temelj te piramide je dolg 400 na maloazijskega kralja Mav- korakov — 300 metrov. Koli- ___________________ ^______,_______ zola na čast svojemu možu; le stara? Kdo jo je dal zgra- tejši še za eno veliko odkritje, njegovo ime je postalo pojem diti? Taka in podobna vpraša- Velike kulture pač niso cvetele za velike grobnice mavzoleje. nJa si zastavljajo po vsem obalah Sredozemlja, mar- Sto milj daleč je svetil zname- svetu. več tudi na visokih planotah niti svetilnik Faros pri Alek- Menijo, da ima 1200 let. Ta- Latinske Amerike. Mehika je sandriji. Ogenj v njem je gorel krat so živeli na mehiški pla- res lahko ponosna na svojo pre-neprenehoma, dan in noč, celih noti Tolteki, predniki Aztekov, teklost. V teh prodajalnah strežejo ljubiteljem zares izvedenci. Spet drugod se dobi pohištvo iz časov treh Ludovikov — od trinajstega do petnajstega; kupec si pri teh starinarjih lahko zares „v stilu“ opremi salon ali druge stanovanjske prostore. Prodajalne na levem bregu Seine veljajo za najdišča zakladov. Tam se dobijo afriški lonci, bobni in kožuhi, pa dekorativne tkanine in „igračke“ iz slonovine, vse po smešno nizkih cenah, ob katerih kupec ne more barantati. V drugo kategorijo sodijo specialisti za železne in pločevinaste izdelke. Stojnice imajo na boljšem trgu, vendar ne ponujajo samo stare krame, kakor se zdi turistom na prvi pogled. Tja naj gre le kupec, ki se mu nikamor ne mudi, zakaj dobro bo moral preveriti pristnost te ali one starine, seveda pa se bo treba tudi pogajati za ceno. Ti trgovci prodajajo s kvečjemu dvestoodstotnim dobičkom. Poslovna naglica je poglavitna značilnost teh kramarjev. Svoje zaklade razstavljajo le tri dni v tednu (od sobote do ponedeljka), vse naj bi čimprej našlo kupca, zakaj marsikateri izmed kramarjev ne premore skladišča. Samo da kupčija teče, je njihovo geslo, zato se prav nič ne pomišljajo ponuditi kos starega pohištva z odrgnjenim lakom ali z odlomljenimi okraski. Pravijo, da prenavljanje ni njihova naloga. Kljub temu jim kar dobro cvete kupčija s starinskimi stoli, predalniki, omarami brez nekdanjih zrcal in podobno. Del turističnih obiskovalcev Francije pa se ne navdušuje za stilno pohištvo, temveč za lepe slikarske stvaritve. Toda tudi tukaj ne manjka razočaranj, saj je že marsikdo dal veliko denarja za slab ponaredek. Atomska bomba naj bi razkrila skrivnost Luna Oče ameriške vodikove bombe, fizik madžarskega rodu Teller, je mnenja, da bi bilo treba Luno zasuti s preprogo atomskih bomb. Teller namreč pravi, da bi tako po najhifrejšem postopku ugotovili poglavitne značilnosti Luninega površja. Večina ameriških kolegov dr. Tel-lerja pa nasprotuje temu ..bojevite-mu" načrtu. Zavračajo zamisel o atomskem bombardiranju naravnega satelita našega planeta in poudarjajo, da bi to utegnilo povzročiti na Luni z znanstvenega stališča nepopravljivo škodo. mmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiKiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii]|||||iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii|||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||i|||||]|||||||||l||||) Vlado firm Ljudje na svoji zemlji Nad grebeni planin so ležali nizki sivi oblaki. Veter, ki je kdaj pa kdaj mrzlo potegnil med starimi smolnatimi smrekami in potresel čopaste borove veje, je pohitel skozi gosti somrak in se spoprijel z deževnimi oblaki, da odpro svoje vodne mehove in zabrišejo sledove partizanskih borcev, ki so prihajali po strmi rebri, se izgubljali v mladi podrasti in hiteli v taborišče. Pri Mrzlem studencu, obraščenem z gostim smrečjem in obdanem s sivkastim skalovjem, kamor jesenski sončni žarek ni mogel prodreti, si je partizanski odred postavil svoje taborišče. V širokem krogu so se sprehajale partizanske straže, oborožene z lovskimi dvocevkami, vedno vlažni ^ah pa je dušil njihov korak. Nizke lesene barake so prekrivale veje šumečih borovcev. V manjši baraki je zasedal štab. Komandant, čokat in brkat borec, ki se ni nikoli utegnil obriti, se je sklanjal nad Pfavkar zrisanimi načrti, beležil in zapisoval. Komisar odreda je posedal v kotu male barake ob mrzlem „gaš-Perčku", ki ga niso smeli zakuriti, ker jim je zmanjkalo olupljenih vej. 2e drugič je spremenil in popravil načrt. Borci so bili razpoloženi, čeprav jih je pozdravil jutranji svit z debelo mrzlo slano. Pri surovo obtesani mizi sta si podpirala glavo in razglabljala o pohodu v dolino prijatelja profesor Jože Centar in doktor Ivo Jan. Skupaj sta bila odšla v partizane, Prehodila velik del slovenske zemlje ter se kočno ustavila globoko v gozdovih, kjer je imel pod vrhovi planin svoj tabor partizanski odred. Dolgi meseci so potekli, mnogo bojev in akcij sta že imela za seboj, prekaljena borca sta 'bila. Komandant bataljona se ni strinjal z njunim predlogom, da se sama odpravita v dolino. Potrebna sta mu kila v štabu. Trmasto pa sta vztrajala pri svojem. »Poslušaj, doktor," je končno spregovoril profesor. »Prav nič ni potrebno, da še tebe vzamem s seboj v dolino. Sanitetni material lahko prevzamem sam. Kurir Peter me bo počakal v vaški gostilni, da mi pove, kako in kaj." Doktor ga je dobrodušno pogledal, mimogrede s pogledom ošinil komandanta, zatopljenega v preučevanje načrtov, in dejal: »Hm, strinjam se, da pojdeva skupaj. Veš, zdravila in kar še bo, moram vendar pregledati sam, da naročim, kaj nam je še potrebno. V lopo na koncu vasi, kjer naju čakajo borci, pa lahko pojdeš sam. Tako bova najlaže zmešala sledi, če bi naju skušali ujeti: jaz z zdravili v gore, ti pa v mesto.” »Tovariša," se je vmešal komandant, ki mu ni ušel njun pogovor, »najbolje bo, da odide kdo drugi v dolino. Pripravljamo akcijo in dobro bi bilo, da ostaneta, člana našega štaba sta." »Kar pusti ju skupaj," je vrgel vmes komisar in ju pomenljivo pogledal. »Saj veš, da ne moreta drug brez drugega. Profesor najbolje pozna naselja v dolini, doktor pa zdravila." »Tudi jaz pravim tako,” se je oglasil komandir druge čete, ki je pravkar stopil skozi vrata. »Kar oba naj gresta v dolino, jima vsaj lepa Mici ne bo nevarna," je še pripomnil in hudomušno pomežiknil. Bil je doma iz tistih krajev in je tudi gostilničarko Mici poznal. Doktor je zamahnil z roko: »Nak, to pa že ne! Sva že prestara in prežilava za njeno prebavo." Profesor ga je malce začudeno pogledal, se komaj opazno nasmehnil in pristavil: »Ne bo sile, naši aktivisti v dolini so jo že vzeli na muho; marsikaj se govori o njej. Njen mož Adolf je menda postal nemški častnik." »No, potem pa kar v dolino," se je dokončno odločil komandant. Čeprav je bil večer precej hladen in je preko planin potegnil mrzel veter, sta doktor in profesor še sedela pod košatim borovcem. Mrak se je počasi zgoščeval in vedno globlje segal v gozdove, kakor da bi ju hotel oviti v svoj plašč in ju ogreti. Na nebu so se porajale zvezde, blede in rumenkaste, se utrinjale in se zopet prižigale. Kakšen utrinek je v širokem loku spolzel čez vrh in izginil. Vrhovi, ki so se čez dan belili, kot da bi bili že pokriti s negom, so siveli in rahli odsevi mesečne svetlobe so polzeli po njih. Nekje v sedlu se je oglašal jastreb, planinske kavke pa so že ždele v svojih skalnih razpokah in na previsih. Iz doline se je trgala megla, vlažila listje in se razblinjala v nepreglednem spečem gozdu. Jože je položil roko na doktorjevo ramo. »Ti, jutri pojdeva!" »Pojdeva,” je odgovoril doktor in zrl v zvezdno nebo, ki ga je košček spet zazrl med vejevjem. Pred leti je še hodil po dolini, ki je sedaj ležala daleč pod njim. Njen nočni mir so motili le ropotajoči motorji nemških vojaških avtomobilov in zasenčene luči. Vsega tega pa ni videl ne slišal. Bil je visoko v gorah. »Razmišljam o tem, kar je že davno za nama in o tem, kar je zdaj bistveno za nas — o odhodu v dolino. Oprezna bova morala biti." »Seveda bova. Skorajda sem prepričan, da naju je, posebno tebe, ta vražja krčmarica že pozabila. Se spoznala naju ne bo. Brade ne obrijeva, naj naju imajo za umetnika, če hočejo, toda preoblečeva se v turista. Tako so včasih delali Nemci, se spomniš?" »Se, le z lepo Mici se jim ni bilo treba mnogo truditi. Sicer pa je iz stare nemškutarske družine." »Menim, da ni potrebno, da si toliko beliva glavo, saj bo kurir Peter tam. Je mlad in bister fant. Že večkrat jo je zagodel Nemcem, da so ga vedno lovili tam, kjer ga ni bilo." »Ne skrbi me toliko zame, prijatelj. Saj veš, mene je Mici le malokdaj videla, v moji zdravniški ordinaciji pa je nikoli nisem imel čast videti. Zate je drugače. Včasih je bla hudo zatelebana vate in ker ni bilo nič, je pač vzela tistega Adolfa, ki silno počasi misli, je pa odličen nacist. 6 _ Štev. 17 (1351) |yj 26. april 1968 Za kmeta postajajo časi čedalje resnejši Zadnje čase se širom Zahodne Evrope položaj na trgu s kmetijskimi pridelki naglo zaostruje. Problemi kmetijstva naraščajo. V območju Evropske gospodarske skupnosti, pa tudi v naši državi in drugod kažejo že očitna znamenja porajajoče se trajnejše agrarne krize. Kakor je to na prvi pogled nerazumljivo, tako je tudi res. Težko razumljiv je ta razvoj zaradi tega, ker do njega prihaja baš v času, ko število prebivalstva, ki dela v kmetijstvu, v industrializiranem svetu rapidno pada in ko na drugi strani armada sestradanih, lačnih in nesitih v svetu narašča. Spričo tega bi človek pričakoval, da bo vprašanje, kako zagotoviti prehrano prebivalstva, na pomenu pridobivalo. Doživljamo pa ravno nasprotno. V industrijski družbi pridobiva na pomenu vprašanje, kam z viški, ki od kmetijskih pridelkov ostajajo na trgu skoraj vsake industrializirane države. Prav to vprašanje postaja zadnje tedne predmet razprav in brisantnih konfliktov v družbenem dogajanju po državah Evropske gospodarske skupnosti in po vseh deželah, ki so svojo kmetijsko proizvodnjo usmerile na izvoz v države EGS. Pri tem je posebej zanimivo, da problemi vnovčenja niso osredotočeni na osnovne pridelke kmetijstva, to je žita, krompirja in drugih rastlinskih pridelkov, marveč so se začeli pojavljati pri mleku in mesu, torej pri finalnih kmetijskih pridelkih. V deželah EGS je spet na dnevnem redu vprašanje ureditve trga z govejim mesom in mlekom. S tem vprašanjem se v tej skupnosti ubadajo, odkar so se lotili vprašanja usoglašenja agrarne politike in politike na trgu s kmetijskimi pridelki. Sedaj so spet enkrat na koncu svoje pameti. Tako vsaj iz-gleda. Le-ta pri mleku in mesu nikoli ni privedla delj, kot do kompromisov za začasne improvizacije. Spričo tega vprašanja doslej niso mogli razvozljati, nasprotno, vprašanje je postalo še bolj zamotano. V pristojnih krogih EGS spet enkrat ugotavljajo, da so s svojimi ukrepi doslej odpovedali, in da cene, ki so jih doslej določili za goveje meso in mleko, spet ne odgovarjajo. Isto velja za državne subvencije za mleko in za uvedene dodatne prispevke za uvoženo govejo živino in meso. Na trgu z mlekom stoji EGS pred polomom. Skupnost ne ve, kam z maslom. Ravnotežje, ki ga je hotela z upravnimi instrumenti ustvariti, je bolj omajano, kot je bilo kedaj koli poprej. Kako ga spet ustvariti, to je bilo vprašanje, s katerim so se pred kratkim bavili tako kmetijski in finančni ministri držav EGS, ko so dva dni zasedali v Luxemburgu. Ministri za kmetijstvo se bodo glede tega vprašanja ponovno sestali 29. aprila. Ob tej priložnosti bodo verjetno odobrili medtem pripravljeni paket intervencijskih ukrepov za zaščito domače ponudbe govejega mesa. Drugi del paketa bo obsegal ukrepe za novo usmeritev politike subvencij za pridelovanje in predelovanje mleka. Pričakovati je, da bo EGS rigorozno skrčila tozadevne sedanje subvencije. Vrednost tega paketa je vprašanje zase. Stališča članic EGS se namreč tudi tokrat močno razlikujejo. Zaenkrat so si glede trga z govejim mesom edine zgolj v tem, da bodo uvoz iz tretjih držav še naprej vezale na carine in na dodatne prispevke izvoznikov na meji. Prav to in pa soglasnost glede skrčenja subvencij za pridelavo in predelavo mleka ter glede obsežnejšega pospeševanja pitanja mlade živine, pa kažeta, da bo v prihodnje izvoz goveje živine in mesa v območje EGS naletel na še večje težave, kakor je naletel doslej. S tem pa se bo zaostril tudi položaj na trgu z mesom po deželah, ki izvažajo govejo živino in meso v Italijo in Zahodno Nemčijo. Najbolj bodo to zaostritev občutila kmečka gospodarstva, za katera je proizvodnja mesa in mleka poglavitni vir dohodkov in ki z žitom in drugimi poljščinami zaradi prepičie kmetijske površine ne morejo preskrbeti družin, ki na njih delajo. V senci takega razvoja na trgu s kmetijskimi pridelki v deželah EGS se nahaja tudi avstrijsko kmetijstvo. Tudi naša država stoji na pragu trajnejše agrarne krize. Trg z mlekom in mesom je prenasičen. Možnosti za izvoz goveje živine v Italijo in Zahodno Nemčijo so čedalje bolj omejene, za mlečne izdelke pa jih skoraj ni. Medtem pa ob nazadovanju števila krav narašča tako ponudba mleka — ker se je molznost krav v povojnih letih povečala za eno tretjino — kakor tudi klavnih goved, ker zakolj telet nazaduje. Izvozni viški mesa in mlečnih izdelkov torej naraščajo, možnosti izvoza po cenah, ki bi krile proizvodne stroške in stroške predelave, pa so čedalje manjše, ker tudi država nima potrebnega denarja za dodatno subvencioniranje izvoza. Kakor v deželah EGS je tudi v Avstriji ravnotežje med proizvodnjo in možnostjo vnovčenja mleka in mesa omajano. Omajano toliko bolj, ker bo zaradi proračunske krize država omejila svoje subvencije na pridelovanje mleka, zlasti pa na njegovo predelavo po mlekarnah. Dejanska proizvodna cen mleka bo predvidoma že v kratkem padla od 2,30 na 1,90 šilinga za kilogram mleka. Dosedanje ravnotežje pa bodo močno omajale tudi nadaljne težave pri izvozu goveje živine in mesa v Italijo in Zahodno Nemčijo. Vlada ga mora subvencionirati že s 3 šilingi na kilogramu žive teže, čeprav cene klavne živine na domačem trgu padajo. Vsi dosedanji poizkusi, da bo naša država vsaj na agrarnem področju dosegla ustrezen sporazum z EGS, so se izjalovili. Položaj kmetijstva, posebej pa kmečkih ljudi postaja tem težavnejši, ker industrija do sedanjih problemov kmetijstva nima pravega odnosa. Le-ta se skoraj v ničemer ne razlikuje od odnosa, ki ga ima industrija do kmetijstva po drugih industrializiranih deželah. Tako se tudi v naši državi prepad med kmečkim in industrijskim prebivalstvom veča. Vodilnim krogom po mestih in industrijskih centrih so skrbi in težave kmečkih ljudi bolj tuje kot so bile v preteklosti. Ostrina, s katero baš ti krogi nastopajo proti osnutku desete novele k kmetijskem tržnem zakonu, je najzgovornejše potrdilo njihovega odnosa do sodobnih kmečkih vprašanj. Kako bom zboljšal donos svojih travnikov? (Konec) Za gnojenje z dušikom prideta v poštev predvsem nitramoncal in amonsulfat. Amonsulfat je lahko topljivo gnojilo in deluje v zemlji krajši čas kot nitramoncal. Zato ga je priporočljivo trositi j>o odkosih ali ko živina čredinko popase. Trošenje gnojil si olajšamo z uporabo mešanih gnojil. V njih so v različnih razmerjih zastopane vse tri hranilne snovi oz. sestavine. Za travnike priporočajo mešana gnojila, kjer so dušik, fosfor in kalij v razmerju 4:11:9 ali 4:14:11 ali pa podobno. Količina mešanih gnojil na hektar se giblje med 700 in 1000 kg, trosimo pa jih pozno jeseni ali zgodaj pomladi. Če pridelovalci redno in popolno gnojijo z vsemi vrstami gnojil, potem se postopoma pokažejo potrebe po večkratnih odkosih. Kjer večkrat kosijo, tam seveda ne zadostujejo tisti odmerki, ki smo jih v zadnjem nadaljevanju omenili. Isto velja za travnike, kjer večkrat na leto menjamo pašo s košnjo. Treba je gnojiti več, kajti z večjimi in kakovostno vrednejšimi pridelki odhaja iz zemlje precej več rudninskih snovi, ki jih je treba v zemlji nadomestiti, če hočemo dosegati stalne pridelke in ohraniti rodovitnost tal. Deseto vprašanje: Pridelke povečamo z gnojenjem, toda ali. ti pridelki povrnejo stroške za gnojila? Odgovor: Računi na podlagi poizkusov so pokazali, da je učinek gnojenja na boljših rastiščih ugodnejši kot na tistih, kjer je v zemlji zelo malo zalog hranilnih snovi. Tam je po navadi tudi malo sprstenine ali humusa, zato se hranila slabše vežejo, zlasti ko so odmerki večji. Na travnikih, ki so primerni za takojšnje intenzivno izkoriščanje, pa bi redno popolno gnojenje zagotovilo stalne velike pridelke, povprečno dvakrat večje od sedanjih. O kakovosti pa nam podatki povedo naslednje: Z različnimi vrstami gnojenja se spremeni tudi kakovost krme, ne samo prirastki, temveč tudi celotni pridelek. Na ne-gnojenih travnikih ima seno povprečno 0,28 škrobne enote na kilogram, na popolno gnojenih pa do 0,37 škrobne enote. To pomeni, da kakovost pridelka naraste lahko za 30 odstotkov. Kmet pa mora v čedalje večji meri računati v škrobnih enotah, kajti pridelek izražen v meteriskih stotih sena je nezanesljivo merilo, zlasti še, če vemo, da lahko z različnimi načini izkoriščanja travnatega sveta in z različnimi načini spravila krme izgubimo ali ohranimo mnogo hranilnih snovi, ki jih vsebuje trava. S tem pa je dan tudi že odgovor na vprašanje, ali pridelki na popolno gnojenih travnikih povrnejo stroške za gnojila. Nesmotrno gospodarjenje na travnatem svetu ima odločilne posledice tudi na donosnost prireje živine. Saj moramo pogosto celo za vzdrževalno krmo kravam pripravljati velik del hranilnih snovi tudi na njivah ali celo za majhno prirejo mleka dokupovati krmila. Zato je eden izmed najodločilnejših ukrepov za zboljšanje prireje v govedoreji smotrno gnojenje travnatega sveta. S tem po malem odpade tudi potreba pridelovanja goveje krme na njivah. Ta krma je namreč mnogo dražja od krme, ki jo pridelamo na travniku. Nam pa gre bolj kot kedaj koli prej za to, da pridelamo kar se da po ceni krmo, ker je že od tega v veliki meri odvisen zaslužek družine od kmečkega dela. Ne pozabimo zaradi tega nikoli na pravilo: izdatno gnojenje travnikov omogoči večji pridelek krme in večjo prirejo pri goveji živini, s tem pa ob upoštevanju izdatkov za gnojila tudi večji zaslužek za delo družine. (Po „Kmečkem glasu", priloga „Strokovni pogovori“) SODOBNO KMETIJSTVO je izvrsten mesečnik za praktičnega kmetovalca. Naročite ga pri Časopisnem podjetju .Kmečki glas" Ljubljana, Miklošičeva 4/1 millllllllllllllllllllllllllllllllllllll IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIMIIIIIllllllllIllIllllllllllHSIlllllllllllllllllllllllllIlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllltlllllllllinlllllllllinillinilllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllillllSllllllllllllIIIIIIINIIIIIIIIIlUilUllllllllllIMKIllililllllllllllllllllll Vidiš, vseh teh vrlin ti nimaš," je zaključil zdravnik in se hudomušno nasmehnil. Njegov nasmeh se je izgubil v temi. Profesor ga ni videl, vendar ga je ne preveč nežno dregnil pod rebra. „No, no, si pa ne bosta skočila še v lase,” se je oglasil nekdo izmed borcev, ki so potihoma prišli za njima. „Ne mislita na počitek?" je vprašal kurir. »Komisar mi je naročil, naj vaju poiščem in pošljem spat. Naporna pot vaju čaka jutri. Pojdimo, tovariša! Saj bosta posedela po povratku iz doline. Noči bo še dovolj in gozdov ne bo zmanjkalo." »Prav, pojdimo, ukaz je ukaz," je zaključil profesor in vstal. Neslišno, kakor so prišli, jih je spet vzela noč. V širokem loku okoli taborišča so v neenakomernih korakih hodile le še taborne straže. Neslišne sence so se plazile med drevjem, se zaletavale v belino skalovja, osvetljenega od slabotnega mesečevega sija, ki se je kdaj pa kdaj prikradel izza raztrganih oblakov. O V mestni vili, bivši lastnini bogatega trgovca z železnino, so še gorele luči. Skozi zasenčena okna se ni prikradel niti najmanjši odsev. Kostanji okoli nje so mirovali. V njej je koval načrte gestapovski štab in zbiral sezname tistih, ki so jih hoteli izseliti ali poslati v smrt. Šef je zavrtel telefon in poklical mestno policijsko poveljstvo. »Halo, ja, meine Herren. Vso vas ste premetali, pravite, ja, ja . .. Gut. Nekaj ste jih zaprli. Kaj? Ujeli ste nekega kurirja, pravite, da ni Peter; tudi ogleduhi trdijo, da ni pravi. Tako! In tistega lopa? Pravite, da nikoli ni nikogar blizu. Dobro, uporabite jo za skladišče, pogovorite se z županom. Vaščani, pravite, bi že povedali, če bi kaj vedeli. Preplašeni so, že prav. Še bolj jih je treba priviti; izseliti vse, kar ni za firerja. Kurirja pa pripeljite k nam. Ga bomo že izprašali..Odložil je slušalko in si zadovoljen pogladil brado. Agenta, ki sta negibno kot kipa sedela v naslonjačih, sta se zganila. Njune trde poteze na obrazu so v trenutku splahnele, ko so se zapičile v nju šefove zelenkaste oči. »Pokličite mi Henrika, takoj!" Kot vzmet je poskočil eden izmed njiju in odhitel v pritličje. »Kako je z železničarjem, ki smo ga včeraj pri poskusu pobega ustrelili na našem vrtu? Saj veš, hotel je pobegniti iz kleti, kjer ste ga zasliševali. Ste spravili njegovo truplo s poti?” Agent je vstal, se izprsil in odgovoril: »Gospod šef, kot smo vam že v poročilu navedli, je zatrjeval, da je nedolžen — kot vsi, ki jih ulovimo. Trdil je, da je iz zaprtih železniških vozov vzel le malo hrane zase in za tovariše, ker je za svojo naporno službo na živilske nakaznice premalo dobil. Mi pa dobro vemo, da je kradel hrano za bandite, saj je bil povezan s tisto zloglasno OF ali kako ji že pravijo. Vagone z blagom za vojake na fronti pa je namerno usmerjal v druge kraje. Zalotili smo ga pri dejanju," je zaključil agent. »Dobri agent ste, koliko časa ste potrebovali, da ste ga ujeli, res pohvalno," je zlobno pripomnil šef. »Drugič je ne odnesete tako poceni. Ukaz sem dobil z visokega mesta, ukaz zaradi vas, pametnjakoviči." Agent je takoj spoznal, da je bolje, če molči, sicer bi utegnilo biti res kaj narobe. Šefa je rada pograbila nenadna jeza in takrat je bil tudi za svoje ljudi neusmiljen. Skoraj vsi agenti so ga dobro poznali in se ga bali. Vsi pa so občudovali njegovo prekanjenost in surovo vzdržljivost. Odlikovanja so se mu kar kopičila. Ni pa jih nosil; namesto njih je imel pripet trak različnih barv, izmed katerih je vsaka predstavljala določeno odlikovanje. Jeza se mu je brž polegla, ko je vstopil agent s Henrikom, njegovim najožjim zaupnikom in vodjem neke gestapovske skupine. »Sedi, Henrik, pomeniva se," ga je prijazno povabil in mu ponudil stol. Na njegov mig so agenti drug za drugim zapustili sobo. »Kaj želiš, gospod šef," je brez zadrege začel Henrik, prejšnji sodelavec nemškega propagandnega centra, zdaj pa dodeljen gestapu na slovenskem zasedenem ozemlju, kjer se je takoj uveljavil in postal šefov zaupnik. »Ostrejše ukrepe moramo podvzeti v našem kraju. Ti prekleti banditi so se že preveč razbohotili. Več jih polovimo in zapremo, več jih je in tudi sabotaže se množe iz dneva v dan. Preseliti je treba vse, kar ni naše, vse, čim-prej. Domačini jih podpirajo, razumeš." Udaril je z roko po mizi, da je pepelnik visoko poskočil. V trenutku pa se je spet umiril. »Naša policija je prepočasna, šef, preslabo smo povezani z njo. Naši načrti in ukazi od zgoraj ..." »Pusti policijo, ne boš nas vendar primerjal z njo. Kakšno delo smo mi že opravili. Policijo vlečejo za nos, kjer le morejo. Kako je z vami na levem bregu?" »Nekaj naših sem preoblečene že poslal na ogled, zvesti in zanesljivi domačini »heimatbundovci" jih bodo podprli. Brez skrbi. Z gostilničarko Mici sem se tudi že do-£ govoril. Zapeljiva ženska je in hudičevo pametna. Njen mož je sedaj stotnik nekje v rajhu." Oba sta se gromko zasmejala. »Tudi jaz jo ob priložnosti obiščem, bom videl, če imaš res tako dober okus,” je pripomnil šef in ga udaril po ramenu. »Sedaj pa si oglejva načrte in nova navodila. Važna so." Na ulicah mesta je ležala tiha noč. Nobena svetilka ni gorela. Mesto je bilo skoraj izumrlo. Le kak zapozneli pešec je hitel proti domu po najbolj zakotnih ulicah, saj so se nočnih straž in patrulj vsi bali. Najbolj varno je bilo še za zidovi, posebno v nočnih urah. Za mestom je šumela deroča reka in grgraje butala ob stebre lesenih mostov, ki so jih v naglici postavili Nemci, ko so ob vdoru našli vse mostove porušene. Reka je tekla in se zaganjala v zglajene stene starinskih hiš na obrežju, ki so stoletja stare doživljale dobre in slabe čase. (Se nadaljuje) MANKO GOLAR mo prvi prvi mai izberite tudi vi! ■ Fran S. Frinžgar: POD SVOBODNIM SONCEM, zgodovinski roman o starih Sloveni h, 464 str., pl. 72 šil. ■ Mimi Malenšek: INKVIZITOR, zgodovinski roman iz časov reformacije, 688 str., polusnje 123 šil. H Anton Ingolič: LASTOVKA ČEZ OCEAN, roman iz življenja slovenskih izseljencev, 456 str., ppl. 96 šil. ■ LEPE GOSPE BOGATEGA DVORA, ena največjih stvaritev stare kitajske književnosti, 816 str., ppl. 88 šil. H Tone Seliškar: NOČ IN SVITANJE, roman o veliki ljubezni do slovenske zemlje, 388 str., pl. 57 šil. ® Ciril Kosmač: SREČA (N KRUH, zbirka novel iz kmečkega življenja, 208 str., pl. 40 šil. 32 Miško Kranjec: POVEST O DOBRIH LJUDEH, roman o krajih in ljudeh v Prekmurju, 264 str., br. 12 šil. E Anton Ingolič: NEBO NAD DOMAČIJO, roman o vrnitvi izseljenske družine, 316 str., pl. 88 šil. a Ivan Cankar: NA KLANCU, roman iz življenja revnih ljudi, 143 str., pl. 26 šil. H Matevž Hace: KORENINE SE TRGAJO, povest iz življenja na podeželju, 244 str., pl. 78 šil. B France Bevk: KAPLAN MARTIN ČEDERMAC, roman o beneških Slovencih, 160 str., ilustr., pl. 26 šil. H Nada Matičič: GOZD JE ONKRAJ HRIBA, roman iz meščanskega okolja, 188 str., kart. 45 šil. B Janko N. Rogelj: KRUH IN SRCE, zbirka črtic slovenskega izseljenca, 128 str., br. 15 šil. E Ivan Potrč: ONKRAJ ZARJE, izbor krajše proze, 276 str., br. 63 šil. H Prežihov Voranc: KANJUH IZ ZAGATE in druge povesti o koroški zemlji in njenih ljudeh, 612 str., pl. 75 šil. H Kajetan Kovič: NE BOG NE ŽIVAL, realistična pripoved o sodobnem človeku, 160 str., pl. 41 šil. B Danilo Lokar: Z GLAVO SKOZI ZID, zbirka novel, 172 str., pl. 45 šil. Posamezne knjige lahko naročite v knjigarni „naša knjiga", celovec, vvulfengasse Ta je bilo v časih, ko sem bil še študent, tak, ki je bil vedno bolj lačen kot sit. Stanoval sem v stari hiši; zidovi so bili debeli, okna majhna, tla vegasta, gospodinja pa sitna, da se je bog usmili. Blizu te hiše je stala še druga hiša, čisto majčkena. Le kdove zakaj so jo postavili pred mnogimi leti v ta zapuščeni kraj. V njej je živel delavec s številno družino; pravzaprav so bivali v hiši še drugi, toda mene je zanimal le delavec s svojo suhljato ženico in kopico otrok. Večkrat sva se srečala na majhnem dvorišču, se v zadregi nasmehnila drug drugemu, se s prsti dotaknila vsak svoje kape, kar je veljalo v pozdrav. Sicer pa si nisva imela kaj povedati kot ne sosedje v mestu, ki so si vedno tuji. Pa sva se srečala dan pred prvim majem na drugem koncu mesta. Proti mraku je šlo in svetlo sonce je že tonilo za Rožnik. Kar začudeno sva pogledala drug drugega, kajti da sva se srečala daleč od najinega dvorišča, je bilo res nevsakdanje. Moj sosed je hotel že mimo; kar se je ustavil, mi globoko pogledal v oči, da sem jih kar umaknil. Pa je rekel: »Fant, bi mi hotel napraviti uslugo? Na nočni šiht moram in se mi mudi. Bi hotel to reč odnesti nekomu namesto mene?" Pogledal sem soseda, pogledal »to reč", ki je bila podobna več polam zavitega papirja — bila je kot nekakšni plakati pač. „Zakaj pa ne," sem dejal, „saj ne bo tako težko. Kar sem dajte!” Potem je povedal sosed zategnjeno, kot bi hotel besede zavleči, da jih ne bi povedal prehitro: , »Fant, jutri bo prvi maj! Poglej moje roke, poglej moje žulje — in to veš, komu je namenjen prvi maj." Zdaj mi je bilo že žal, da sem mu obljubil pomoč; to je opazil tudi sosed, pa je dejal: „No, če nočeš, nič za to. Bom že nekako uredil tudi brez tebe." Ze je hotel oditi. Brž sem ga prijel za rokav, kot bi se bal, da mi bo pobegnil. „Saj nisem rekel, da ne bom. Kar dajte. Samo povedati mi morate, kam naj odnesem to reč. Brez skrbi, prišla bo v prave roke." »Te res ni strah? Stvar je malce nevarna. Saj veš, danes so vsi policaji na preži. Lahko jo stakneš, če boš neroden." „Kar dajte," sem dejal, „kaj bi se bal. Dijak sem in nihče ne bo mislil o meni, da prenašam kaj sumljivega ..." »Dobro, fant, veseli me, da nisi šleva. V gostilni pri Keršiču te bo čakal pri tretji mizi na levi strani možakar, ki bo bral Jutro. Povej mu, da nisem utegnil priti sam in da zato pošiljam tebe. Daj mu to zavito reč. On že ve, kaj mu je početi z njo. Drži?" ..4 „Prav," sem dejal, „pri tretji mizi, levo. Vse bo v redu!" »No, potem pa nasvidenje! Če Pa bi bilo slučajno kaj narobe, stori, kakor hočeš. Samo jaz ti tega nisem dal in me tudi ne poznaš. Preveč so me že vrteli — in biti policajev gost ni prijetna zabava." Stisnil mi je še roko — prvič, odkar sem ga poznal. Toda ta stisk je bil čisto drugačen, kot so navadni stiski rok. Potem sva se razšla; ko sem stopil po cesti, se mi je zdelo ves čas, da nosim pod pazduho 6ksploziv, in kar nič prijetno mi ni bilo. Na oglu dveh ulic sem opazil Policaja. Ze sem jo hotel ubrati nazaj, kar je opazil tudi on. Kar v hipu je bil pri meni. Jaz pa, kot bi mi otrdele noge. „Fanf, kaj nosiš pod pazduho? Pokaži!" „Oh, kaj bi bilo," sem poskušal biti ravnodušen. „dijak sem, šolske risbe prenašam." Toda policaj je bil izkušen in je opazil mojo zadrego. »No, pa pokaži svojo umetnino. Zelo me zanima". In že je zapiskal in kot bi trenil, sta se znašla ob meni še dva policajeva pajdaša. Prvi policaj je brez zadrege potegnil izpod moje pazduhe ovitek papirjev, jih hitro razvil in že so strmeli vsi trije policaji v veliko polo papirja, ki pa ni bila prazna. „Ni slaba ta tvoja umetnina," je dejal zlobno prvi policaj, „si jo sam napravil?” In je dodal že drugi po- prvi maj Prvi maj, to je praznik sreče. Prvi maj, to je praznik radostnih oči. Prvi maj — to so tisti lepi, dobri dnevi, ko se človek, ker je delavec, razveseli. Ves ponosen svoje delo razkazuje, delo, ki z rokami ga ali z umom kuje. Prvi maj, to je praznik sreče, ker je praznik delovnih ljudi. CORRY FORD licaj: »Boš kar po pravici povedal. Mi policaji nimamo navade slepomišiti." Za dokaz svoje trditve me je prijel s svojimi mesarskimi rokami za vrat in kar sonce sem videl, ko ga je stisnil. Zdaj mi je šlo skoraj na jok, pa sem le zdržal. »Gospodje policaji, res nisem vedel, kaj prenašam pod pazduho. Bom povedal čisto po resnici, nič ne bom lagal!" Tretji policaj me je pogledal nekam očetovsko: „Fant je videti še mlad. Morda ga je kdo zapeljal." Pa se je obregni! prvi: »Potem pa kar povej in nikar ne čakaj, sicer ti bo pomagal do besede ta moj sosed, ki ne pozna ša!e." In ta sosed je bil drugi policaj, ki je imel mesarsko roko. Pa sem začel: »Tarr.le za tistim oglom me je srečal kosmat dedec in mi porinil pod pazduho to reč. Rekel mi je, naj jo odnesem v gostilno pri Figovcu, kjer me bo čakal na stranišča njegov prijatelj, in naj mu dam ta papir, za katerega ne vem, kaj je napisano na njem.” Vsi trije so me gledali še nekaj hipov, kot bi pričakovali, da bom povedal še kaj. Ko ni bilo od mene nobene besede več, je pričel zopet tretji: »Pa se nisi zlagal?" »Nisem," sem dejal „rad hodim v cerkev in z gospodom katehetom sva prijatelja." »Bomo takoj videli, kako je kaj s stvarjo. Kar k Figovcu jo bomo mahnili in pogledali, če je kaj resnice s tem kosmatim dedcem, ki te čaka na stranišču. Kaj bi še mečkali. Hajde!" Šli smo. Ljudje so začudeno pogledovali drobnega, a dolgega fanta v družbi treh policajev. Vem, da sem zardeval in skrival svoj obraz k tlom in se spotikal ob lastne noge. Kaj kmalu smo bili pri Figovcu, toda o možakarju ni bilo ne duha ne sluha. »Torej si nas potegnil," je dejal policaj z mesarskimi rokami. Vrat sem stisnil čisto med ramena, kajti mesarjeva roka je segla zopet po njem. »No, če je tako, pa kar na policijo. Tam ti bomo že razvezali jezik, le verjemi!" In zopet smo šli. Toda zdaj se mi je zdelo, da pot ni več tako težka in tudi ljudem sem se upal pogledati v obraz. Nekaj se je premaknilo v meni. In sem sklenil, da ne bom povedal nič drugače, kot sem dejal prvič, torej zgodbo o kosmatem dedcu in Figovcu. Kmalu smo bili na policiji. Okrog mene se je zgrnilo še več policajev, vsi so buljili v papir, na katerem je bil narisan srp in kladivo; napisa pa nisem videl, ker sem stal predaleč. In takih popisanih in porisanih pol je bilo še več. Zdaj se me je lotil civilist: dolg nos je ime! in cvileč glas: »No, smrkavec, kako je bilo?" Pa sem povedal zgodbo zopet od kraja, prav tako kot prvič. Mirno in brez trepeta v glasu. »Pa ni bilo morda kako drugače?" je zopet zapiskal civilist izpod dolgega nosu. »Lahko ti je to reč dal kdo drugi, ki ga poznaš — morda jih je bilo celo še več." Komaj sem začel znova s svojo staro zgodbo, me je prekinil: »Veš, fant, kakšno uro, dve ti damo časa za premislek. Dobro bo zate, če te bo v tem času srečala pamet. Takih tičev, kot si ti, imamo danes že več, le da so starejši." Potem je pomignil z roko; zgrabil me je policaj z mesarskimi rokami in me porinil v nekakšno sobo s pogradi in surovo obtesano mizo. Ko so se zaprla za menoj vrata, sem zagledal okrog sebe lepo druščino možakarjev. Veselo so se smejali, kot bi prišel mednje svat. »■No, fant, ali so te? Tako mlad si še, in si že prišel med nas. To ni slabo za našo bodočnost. Na mladih rase nov svet!" Nič nisem razumel možakarja, ki je ime! odkrite oči in toplo besedo. Povedal sem jim kako in kaj, povedal resnično zgodbo in tudi o kosmatem dedcu in Figovcu. Veselo so se smejali in mi dejali, naj se kar dobro držim, da z mano še ne bodo delali grdobij, ker sem še mlad. Čez nekaj časa sem stal zopet pred civilistom z dolgim nosom. In šla sva se zopet od kraja. Ko je videl, da z mano zopet ni nič, me je mahnil s pendrekom, ki je bil v tistih časih v velikih čislih; potem pa sem bil zopet pri svojih prijateljih. Pozno v noč smo kramljali. Ko pa je lezla ura proti prvemu maju, so vsi možakarji utihnili in eden od njih je začel pesem, ki je še nisem slišal. Kmalu so se mu pridružili še drugi, in v sobi se je začela mrmrajoča pesem. Poskušal sem tudi jaz, čeprav sta mi bila melodija in besedilo neznani. Ko je udarilo nekje v zvoniku polnoč, sem prepeval tudi že jaz: »Vstanite, v suženjstvo zakleti..." In tak je bil moj prvi prvi maj. kdo pravi, da sem živčen Kdo pravi, da sem živčen? To ni res. Miren sem in urejen kot kisla kumara. Za primer: lahko primem z roko skodelico kave, roko stegnem pa ne polijem niti kapljice kave — to napravim čisto preprosto, ker se mi roka sploh ne trese, zato ker jo podpiram z laktjo druge roke. Kar se spanca tiče, spim kot klada — razen kadar se vso noč premetavam po postelji. Nedavno tega sem prebral knjigo, ki opisuje tempo današnjega življenja. V knjigi piše, da so ljudje vsak dan bolj razdražljivi, nestrpni in grobi v medsebojnem občevanju. Knjiga je izšla pod naslovom: ..Najboljši način, kako si ohranite živce" podnaslov: »Pustite živcem, da skrbe sami zase", in navsezadnje še podnaslov podnaslova: „Ne razburjajte se, ker se vznemirjate". Največja neprijetnost je v tem, kar sem nedavno tega zaznal: čim bolj poskušam biti miren in urejen, tembolj se razburjam in nevzdržno vznemirjam. Preizkusil sem vse, kar so mi priporočili zdravniki. In zdaj sem se odločil, da bom zdravnikom ob prvi priložnosti povedal svoje mišljenje in jim posolil pamet — kratko in jedrnato jim bom rekel: »Prenapetost ni vzrok naše prenapetosti, temveč napor znebiti se napetosti in sprostiti mišice in živce." To, vidite, bom očital zdravnikom! Nikar ne mislite, da sem v skrbeh zaradi svojih živcev. Ne! Res pa ne vem, kaj naj počnem s svojimi prijatelji, ki mi stalno ponavljajo: »Poslušaj! Bolje bo: če malo popaziš na svoje živce!" Pri tem nenehno govore o nekdanjih skupnih sošolcih, ki jih je nenadoma pobralo, prav zaradi živcev ... Svetujejo mi, naj čisto preneham delati, sicer bom dobil čir na želodcu. Poslušal sem jih. Celo o tem, da mi žila nekam smešno bije, sem nehal premišljati. Včeraj sem se pri britju tako strašno urezal, toliko da si nisem prerezal grla. Ko so me prijatelji zagledali, so vzkliknili: »Človek božji! Zakaj le nisi po moško zamahnil, če si se že hotel zaklati?" Zlobneži! Z njihovih obrazov sem razbral, da jim je žal, ker se nisem zaklal. »Poslušaj," so mi svetovali, »sedi lepo doma, beri časopise, poslušaj lahko glasbo in ne odgovarjaj na telefonske klice. Pij sadne sokove in videl bos, da ti bo bolje!" Poslušal sem tudi njihov nasvet, saj so vendar prijatelji, za božjo voljo! Naslednjega jutra sem do pol devetih prebral vse časopise. Potem sem začel znova: bral sem oglase, družabne novice in notice. Pogledal sem na uro in videl, da je komaj devet. Zdaj vsi začenjajo z delom, sem pomislil. Vstal sem in se začel sprehajati po sobi, gor in dol, gor in dol. Pobral sem pepelnike z miz in jih spraznil, naravnal sem slike na zidovih in skrivaj pogledoval skozi okno. Prav zares nisem vajen kratkomalo lenariti. Potem je zazvonil telefon. Stopil sem, da bi dvignil slušalko, toda vzdržal sem se, krepko stisnil zobe in začel šteti, kolikokrat je telefon zazvonil: šestkrat, sedemkrat, osemkrat. .. Začela me je mučiti misel, da je nemara kdo zbolel, ali pa da se je vžgala hiša . .. Telefon je nehal zvoniti v hipu, ko sem dvignil slušalko . .. Nadaljeval sem sprehod po sobi, zaletavajoč se v pohištvo in si z vsem srcem želel, da bi spet zazvonil telefon. »Sprosti mišice! Sprosti mišice!" sem zatulil in koliko sem mogel sem planil iz sobe. Stekel sem mimo vratarja, mu zavpil: »Sprosti mišice, sprosti živce!" in oddirjal vzdolž ulice ... Ko sem odprl oči sem slišal, kako zdravnik pravi moji ženi: »Ne vznemirjajte se gospa, vaš mož je imel noro srečo! Ti trije, štirje šivi na čelu se mu bodo kaj hitro zarasli, toda priporočam mu, naj sprosti živce, naj sprosti mišice!" Avstrijski dogodki \______________________________________ 0 Ladijski promet na Vrbskem jezeru Nova sezona krožnih voženj z ladjami na Vrbskem jezeru se bo uradno sicer tudi letos začela šele 5. maja, vendar pa so se celovška mestna podjetja, ki opravljajo te vožnje, odločila, da spričo lepega vremena izvedejo prve vožnje že to soboto in nedeljo. V obeh dneh bodo ladje odplule iz Celovca ob 9., 11., 13. in 15. uri, iz Vrbe pa se bodo vračale ob 11., 13., 15. in 17. uri. Kakor že povedano, pa bo uradna otvoritev nove sezone šele 5. maja, ko bo za krožne vožnje spet veljal izreden 50-odstot-ni popust. Dober razvoj zimskega turizma V decembru 1967 in januarju 1968 je število turističnih nočitev v Avstriji naraslo v primerjavi z istim obdobjem lanskega leta za 10,6 odstotka. Zabeleženih je bilo namreč okroglo 5,6 milijona nočitev. Posebno močno je naraslo število nočitev inozemskih gostov, in sicer za blizu 17 odstotkov. Devizni dotok iz turizma je dosegel v mesecih december 1967 — februar 1968 okrog 2,5 miljarde šilingov ter je bil za 22,1 °/o višji kot v istem obdobju lanskega leta. O Kiparski simpozij v Celovcu Celovška mestna občina je sklenila, da bo v Evropskem parku ob Vrbskem jezeru prirejala kiparske simpozije in na ta način glavno mesto dežele obogatila z deli upodabljajoče umetnosti. Prvi simpozij bo že letos poleti in je bilo k sodelovanju povabljenih pet mednarodno znanih kiparjev: Karl Frantl, Otto Eder, Janez Lenassi, Makoto Fujiwara in Hermann Painitz, od katerih bo vsak kar na licu mesta ustvaril po eno plastiko. AVSTRIJA REGIONALNI PROGRAM Poročila: 5.00, 5.50, 6.30 7.45, 10.00, 12.45, 17.00, 19.00, 20.00, 22.00, 23.00. Dnevne oddaje (razen ob sobotah, nedeljah in praznikih): 5.40 Jutranja razmišljanja — 5.45 Kmetijska oddaja — 6.05 Jutranja telovadba — 8.20 Glasba — 9.00 šolska oddaja — 10.05 šolska oddaja — 11.30 Kmetijska oddaja — 11.45 Za avtomobiliste — 12.00 Opoldanski zvonovi — 13.05 Objave, pregled sporeda — 13.45 Opoldanski koncert — 14.15 Slovenska oddaja — 15.00 Komorna glasba — 16.00 Koncert po željah — 18.00 Razgledi po deželi — 18.15 Odmev časa — 18.45 šport — 18.55 Lahko noč otroci — 23.10 Ogledalo poročil. Sobota, 27. 4.: 5.05 Ljudske viže — 7.55 Naš hišni vrt — 8.15 Priljubljene melodije — 11.00 Naša lepa domovina — 13.50 Za filateliste — 14.00 Orkestrska zabavna glasba — 15.00 Roman — 15.30 Koncert po željah — 17.10 Zabavna glasba — 18.00 Vaš hobi — 18.45 Kulturnopolitične perspektive — 20.10 Zabavna oddaja — 21.00 Zveneča Avstrija. Nedelja, 28. 4.: 6.35 Ljudska glasba — 7.35 Vesele note — 8.05 Kmečka oddaja — 8.15 Kaj je novega — 9.45 Dunajski zajtrk z glasbo — 10.30 Radijska pripovedka — 11.00 Zabavna oddaja — 12.03 Za avtomobiliste — 13.10 Ogledalo Mestnega gledališča — 13.25 Glasbeni dezert — 13.45 Iz domovine — 14.30 Koncert po željah — 16.00 Otroška ura — 16.30 Dunajska glasba — 17.05 Plesna glasba — 18.15 Pisane note — 18.45 Pridite sem in zapojte — 19.15 šport — 20.10 Od Straussa do Kolmana — 21.30 Kako lahko postanem dvakratna ničla. Ponedeljek, 29. 4.: 5.05 Godba na pihala — 8.05 Zveneči jutranji pozdrav — 8.30 Šolar Gerber, roman — 9.30 širni pisani svet — 11.00 Ljudska glasba — 14.00 2enska oddaja — 15.00 Nova koroška pesem — 15.15 Koroški knjižni kotiček — 15.30 Otroška ura — 17.10 Zabavna glasba — 19.15 In kaj menite vi — 21.10 Majhen otok v velikem oceanu, komedija — 21.30 Ljudska glasba sosedov. Torek, 30. 4.: 6.05 Glasba — 8.05 Zveneči jutranji pozdrav — 8.15 Davčno pravo — 8.20 Priljubljene melodije — 9.30 Ljudske pesmi in ljudski plesi — 13.45 Za mladino — 14.00 Zenska oddaja — 15.00 Komorna glasba — 15.30 Otroška ura — 17.10 Avstrijci o Avstriji — 18.00 Oddaja za delavce — 19.15 Ljudske pesmi — 20.10 Orkestrski koncert — 21.30 Glasba za lahko noč. Sreda, 1. 5.: 6.35 Vesele melodije — 7.35 V duru in molu — 8.05 Godba na pihala — 8.15 Rdeče-belo-rdeče — 9.00 Matineja melodij — 10.30 Pripovedka — 11.00 Zabavna oddaja — 12.03 Za avtomobiliste — 13.10 Poročila o prvomajskih proslavah — 13.30 Ko- mama glasba — 13.45 Iz domovine — 14.30 Koncert po željah — 16.00 Koncert združenih mestnih glasbenih zborov — 17.05 Plesna glasba — 18.00 Poročilo o Prvomajskih proslavah v Avstriji — 19.30 Veselo petje, veselo igranje — 20.10 Operetni koncert — 21.15 Pozor, snemanje. četrtek, 2. 5.: 5.05 Z godbo na pihala v novi dan — 8.15 Priljubljene melodije — 9.30 Dežela ob Dravi — 11.00 Živimo na lepem Renu — 14.00 ženska oddaja — 15. Ura pesmi — 15.30 Otroška ura — 17.10 Dunajske melodije — 18.00 Oddaja kmetijske zbornice — 19.15 Dobro razpoloženi — 20.10 Alpska lovska ura — 21.00 Veselo petje, veselo igranje. Petek, 3. S.: 6.15 Zabavna glasba — 8.15 Priljubljene melodije — 9.30 Ljudska glasba sveta — 14.00 Glasba za mladino — 17.10 Z glasbo v konec tedna Ljudska pripovedka — 15.00 Komorna glasba — 15.30 — 18.00 Koroška avto- in motorevija — 19.15 Dobro razpoloenl — 20.10 Zveneče platno — 21.00 Koroška včeraj in danes — 21.30 Koroški kulturni kriti diskutirajo. 1. PROGRAM Poročila: 6.00, 7.00, 8.00, 10.00, 12.15, 17.00, 19.00, 22.00, 23.00, 24.00. Dnevno oddaje (razen ob sobotah, nedeljah in praznikih): 6.00 Pozdrav — 6.40 Jutranja opazovanja — 7.10 Včeraj zvečer v svetu — 7.20 Jutranja telovadba — 8.10 Jutranja glasba — 8.45 Dobrodošli z novicami — 10.05 Magazin ob desetih — 11.00 Roman v nadaljevanjih — 11.15 Opoldanski koncert — 13.00 Slavni dirigenti, slavni orkestri — 14.15 Lepi glas — 14.45 Mednarodne gospodarske vesti — 15.00 Več učenja, več znanja — 15.45 Koncertna ura — 16.30 Majhne dragocenosti — 17.10 Kulturna poročila — 18.00 Mladinska redakcija — 18.30 Pregled večernega sporeda — 22 10 šport z vsega sveta Sobota, 27. 4.: 6.05 Govori Fritz Schilling — 6.09 Agrarna politika — 6.14 Vesele melodije — 7.10 Včeraj zvečer v svetu — 7.30 Jutranja glasba — 8.45 Dobrodošli z novicami — 9.00 Smehljaj spada k lepemu vedenju — 13.45 Iz sveta opere — 14.30 Literarna delavnica — 15.00 Koncert berlinskih filharmonikov — 17.10 Kritično osvetljeno — 18.00 Evropa poje: Italija — 18.30 Ljudska glasba evropskega sveta: Sicilija — 19.00 Večerni žurnal — 19.45 Hdmbergov kaleidofon — 21.00 Vse poti peljejo na Dunaj. Nedelja, 28. 4.: 6.05 Vesele melodije — 8.05 Včeraj zvečer v svetu — 9.10 Nedeljska satirična oddaja — 11.00 Koncert dunajskih filharmonikov — 13.10 Dobrodošli z novicami — 13.20 Stališče — 13.35 Operni koncert — 14.30 šolar Gerber, roman — 15.00 Popoldanski koncert — 17.05 Magacin znanosti — 18.00 Samo veselje z glasbo — 19.10 Mojstri tričetrtinskega takta — 20.00 Zborovski koncert — 21.25 Glasba za deset instrumentov. Ponedeljek, 29. 4.: 6.05 Odkrito povedano — 8.08 Vesele melodije — 9.00 Za prijatelje glasbe — 14.00 Znani orkestri — 15.45 Koncertna ura — 16.30 Majhne dragocenosti — 17.15 Knjiga tedna — 17.30 Mladinska redakcija — 18.00 Večerni koncert — 19.45 Šansoni — 20.00 Lahko govorimo o tem — 20.30 Evropski koncert — 21.30 Dunajska šola. Torek, 30. 4.: 6.05 Predno odidete — 6.12 Vesele melodije — 15.00 Več uka, več znanja — 15.45 Koncertna ura — 16.30 Majhne dragocenosti — 17.15 Hiša moje mame, pripovedka — 17.30 Aktualnosti iz krščanskega sveta — 19.00 Večerni žurnal — 19.45 Pesmi Huga Wolfa in Alfonsa Blumla — 20.00 Spectrum Austriae — 21.30 Zabavna glasba. Sreda, 1. 5.: 6.05 Prvič — 6.10 Vesele melodije — 7.05 K prvemu maju govori predsednik avstrijske sindikalne zveze — 7.15 Vesele melodije — 8.05 Za prvi maj govori socialni minister Gospa Grete Rehor — 9.10 Za prijatelje glasbe — 11.00 Koncert dunajskih filharmonikov — 13.10 Dobrodošli z novicami — 13.20 Operni koncert — 14.30 Moja delavnica, moja domovina — 15.00 Prelepi maj — 16.00 Koncert — 18.00 Večerni koncert — 19.10 Mojstri tričetrtinskega takta — 20.00 Orkestrski koncert — 21.30 Literatura. četrtek, 2. S.: 6.09 Oddaja delavske zbornice — 6.12 Vesele melodije — 9.00 Za prijatelje glasbe — 15.45 Koncertna ura — 17.15 Avstrijska literatura danes — 17.30 Iz raziskovalnega dela naših visokih šol — 19.45 Pesmi Norberta Sprongla in Kurta Ten-nerja — 20.00 Evropske učne knjige za pouk zgodovine — 20.45 Klavirske sonate — 22.30 Kraljica Inštrumentov. Petek, 3. 5.: 6.05 Nihče ne bo zmagal — 6.09 Oddaja delavske zbornice — 6.13 Vesele melodije — 9.00 Za prijatelje glasbe — 15.00 Več uka, več znanja — 15.45 Mladinska redakcija — 19.45 šansoni — 20.00 Radijska igra — 21.15 Komorna glasba — 22.10 Knjige znanosti. SLOVENSKE ODDAJE Sobota, 27. 4.: 9.00 Od pesmi do pesmi, od srca do srca. Nedelja, 28. 4.: 7.00 Duhovni nagovor — S pesmijo in glasbo pozdravljamo in voščimo. Ponedeljek, 29. 4.: 14.15 Poročila, vreme, objave, pregled sporeda — Za ženo in družino — 18.00 Koroški pevski zbori: Rožanski fantje. Torek, 30. 4.: 14.15 Poročila, vreme, objave — športni mozaik — Od tedna do tedna na Koroškem. Sreda, 1. 5.: 7.00 Ko pomlad cvetoča pride . . . četrtek, 2. 5.: 14.15 Poročila, vreme, objave — Slovenska narodna in zborovska glasba — Cerkev in svet. Petek, 3. 5.: 14.15 Poročila, vreme, objave — Za krmilom — Kulturna panorama. RADIO LJUBLJANA Poročila: 4.30. 5.00, 6.00, 7.00, 8.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.00, 17.00, 18.00, 19.30, 22.00, 23.00. Dnevna oddaje (razen ob nedeljah in praznikih); 5.30 Svetujemo vam — 6.00 Napotki za turiste — 6.50 Danes za vas — 7.00 telesna vzgoja — 8.00 Pregled sporeda — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki — 12.00 Na današnji dan — 12.30 Kmetijski nasveti — 13.00 Prireditve dneva in pregled sporeda — 13.10 Obvestila — 13.30 Priporočajo vam — 15.00 Komentarji — 16.00 Vsak dan za vas — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.10 Obvestila — 19.15 Glasbene razglednice — 22.00 Pregled sporeda za naslednji dan — 23.05 Literarni nokturno. Sobota, 27. 4.: 8.08 Glasbena matineja — 9.25 Naši ansambli — 9.45 Iz albuma skladb za mladino — 11.20 Kar po domače — 12.10 Svobodi nasproti — 12.40 Popevke — 14.05 Od melodije do melodije — 15.45 Naš podlistek — 17.05 Gremo v kino — 17.35 Igramo beat — 18.15 Pravkar prispelo — 18.50 S knjižnega trga — 20.00 Spoznavajmo svet in domovino — 21.00 Zabavna glasba — 21.30 Iz fonoteke radia Koper — 22.10 Oddaja za izseljence — 23.05 S pesmijo in glasbo v novi teden. Nedelja, 28. 4.: 7.30 Za kmetijske proizvajalce — 8.05 Radijska igra za otroke — 9.05 Voščila — 10.00 Še pomnite, tovariši — 10.25 Pesmi borbe in dela jugoslovanskih narodov — 10.45 Nedeljski mozaik lepih melodij — 11.50 Pogovor s poslušalci — 12.10 Voščila — 13.15 Pojo znameniti operni pevci — 13.40 Nedeljska reportaža — 14.00 Popoldne ob lahki glasbi — 14.30 Humoreska tedna — 15.05 Z domačimi vižami in ansambli — 15.35 Iz operetnih partitur — 16.00 Radijska igra — 17.05 šport — 20.00 V nedeljo zvečer, zabavna glasbena oddaja — 22.15 Serenadni večer. Ponedeljek, 29. 4.: 8.08 Glasbena matineja — 8.55 Za mlade radovedneže — 9.10 Iz jugoslovanskih studiov — 9.45 Za mlada grla — 11.20 Melodije za razvedrilo — 12.10 še o pomladi — 12.40 Slovenske narodne pesmi — 14.05 Razpoloženjska glasba z velikimi orkestri — 14.35 Voščila — 15.40 Poje akademski pevski zbor „Tone Tomšič" — 18.15 Signali — 18.35 Mladinska oddaja — 19.15 Poje Tedo Stipko — 20.00 Simfonični koncert orkestra Slovenske filharmonije — 21.45 Melodije v godalih — 22.10 Radi ste jih poslušali. Torek, 50. 4.: 8.08 Naši solisti v slovanskih operah —- 8.55 Radijska šola — 9.25 Harmonikarji iz Šentvida — 9.40 Cicibanov svet — 11.20 V ritmu današnjih dni — 12.10 Madžarski komorni orkester — 12.40 Igrajo pihalni orkestri — 14.05 Pet minut za novo pesmico — 14.25 Lahka glasba — 15.40 V torek nasvidenje — 17.05 „Bil godec je mlad in lep in vesel, lepo je godel, sladko je pel" — 18.15 Partizanski invalidski pevski zbor — 18.45 Družba in čas — 19.15 Godala v ritmu — 20.00 Na predvečer 1. maja — 22.10 Plesna glasba — 23.15 Z veselo pesmijo in dobro voljo prazniku dela nasproti. Sreda, 1. 5.: 4.30 V praznično jutro — 8.05 Veseli tobogan — 9.05 Vedre melodije raznih narodov — 9.40 Vesele pesmi o maju in pomladi — 10.00 Zunanjepolitična oddaja — 10.20 Prebujenje polj — 11.20 Prišla je pomlad zelena —- 12.10 čestitke za praznik — 13.15 Uspele popevke jugoslovanskih skladateljev — 14.00 Mi in čas, reportaža — 14.30 Koncert orkestra na pihala Ljudske milice — 15.05 Popoldanski koncert — 16.00 Mladina sebi in vam — 17.05 Glasba in šport — 19.15 Godala v ritmu — 20.00 Operne melodije — 21.00 Iz vietnamske lirike — 21.30 Vedno lepe melodije — 22.10 Plesna glasba — 23.05 Prežihov Voranc: Solzice. četrtek, 2. 5.: 8.05 Radijska igra za otroke — 8.35 Melodije v godalih — 9.05 Z najmlajšimi v svetu glasbe — 10.20 Revija jugoslovanskih pevcev zabavne glasbe — 11.20 Ritmi raznih časov in raznih ljudstev — 12.10 čestitke za praznik — 13.15 Domače viže in napevi -— 13.40 Dnevi našega življenja, reportaža — 14.00 Popoldanski koncert lahke glasbe — 14.30 Ljubezenske humoreske — 15.05 Kaj pojo danes in kaj so peli včasih — 16.00 Praznični popoldanski koncert — 17.05 Ples ob petih — 18.00 Pol ure v svetu oper — 18.30 Šport na praznik — 19.15 Zveneče kaskade — 20.00 četrtkov večer domačih pesmi in napevov — 21.00 Literarni večer —- 22.10 Plesna glasba. Petek, 5. 5.: 8.08 Glasbena matineja — 9.55 Pionirski tednik — 9.25 Nekaj narodnih pesmi iz Makedonije — 9.40 Iz glasbenih šol — 11.20 Igramo za vas 12.10 Naši novi posnetki — 12.40 Iz kraja v kraj — 14.05 Lahka glasba — 14.35 Voščila — 15.20 Turistični napotki — 15.45 Kulturni globus — 17.05 človek in zdravje — 17.15 Koncert po željah poslušalcev — 18.15 Zabavna glasba — 18.45 Na mednarodnih križ-potjih — 19.15 Poje Jožica Svete — 20.00 Glasbeni cocktail — 20.30 Slovenska zemlja v pesmi in besedi — 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih. rete vizi ja AVSTRIJA Sobota, 27. 4.: 16.00 Za otroke — 16.10 Svel mladine — 16.40 Daktarl — 17.30 Za družino — 18.00 Od tedna do tedna — 18.30 Dober večer v soboto pravi Heinz Conrads — 19.00 Družina Feuerstein — 19.45 čas v sliki — 20.00 Komentar dr. Portischa — 20.15 Veseloigra — 21.45 športni žurnal — 22.15 čas v sliki — 22.25 Smrtni poljub, kriminalni film. Nedelja, 28. 4.: 15.45 Otok zakladov — 17.15 Brez nagobčnika — 18.00 Karl H. VVaggerl bere iz svojih del — 19.00 Čas v sliki — 20.15 Jeanno ali škrjanček, igra — 22.25 Vroče četrt ure — 22.40 čas v sliki. Ponedeljek, 29. 4.: 18.00 Francoščina — 18.30 Avstrija v sliki — 19.00 Playboy ima težko — 19.45 Čas v sliki — 20.15 Solo za O. N. C. E. L., kriminalni film — 21.10 Poštni predal 7000 — 21.20 Prometni razgledi — 22.10 čas v sliki — 22.20 Posebej za vas. Torek, SO. 4.: 18.00 Angleščina — 18.30 Človek v vesolju — 19.00 Francoski šansoni — 19.45 čas v sliki — 20.15 Človek ne jezi se — 21.15 Gilbert Becaud Show — 22.15 čas v sliki. Sreda, 1. S.: 15.30 Medvedek Pezi — 16.10 Fllppor — 16.35 Za mladino — 17.20 Glasba iz Montafona — ZAHVALA Vsem sorodnikom, znancem in prijateljem, ki so mojega dragega moža in našega ljubega očeta Cvetka Milloniga OBRATOVODJO FIRME LUDVVIG GELAUTZ v mesecih njegove težke bolezni obiskovali in mu v tako velikem Številu izkazali zadnjo čast, izrekamo toplo zahvalo. Celovec, v aprilu 1968. BRIGITA MILLONIG, žena URŠULA In SONJA, hčerki Podjunski trgovski CENTER bratje RUTAR&Co Dobrla ves-Eberndorf Mešalnike za beton 80 I v najboljši kvaliteti vključno motor 2590.— brez motorja 1790.— Vabljeni tudi v hotel-gostilno RUTAR GO NOVICE I IZ H. (§) Koprodukcija v Celju V navzočnosti visokih predstavnikov Jugoslavije in Vzhodne Nemčije so v Celju podpisali sporazum o skupnem financiranju in gradnji velike tovarne za titanov dioksid v Celju. Za sodelovanje sta se celjska Cinkarna in vzhodnonemško podjetje VVB Farben und Lacke iz Berlina odločila zato, ker tako v Jugoslaviji kot v Vzhodni Nemčiji doslej niso imeli tovrstne proizvodnje. Zmogljivost tovarne bo znašala 20 tisoč ton najkvalitetnejšega belega pigmenta, investicije pa bodo znašale 282 milijonov novih din; od tega bo Jugoslavija prispevala 51 in Vzhodna Nemčija 49 %. Tovarna naj bi bila dograjena v prvi polovici leta 1971. Partizansko srečanje Na Pristavi v Javorniškem rovtu bo 19. maja srečanje gorenjskih in koroških partizanov. Ob tej priložnosti se bodo spominjali med drugim tudi prve večje partizanske akcije, ki so jo borci gorenjskega odreda pred 25 leti izvedli v Bistrici v Rožu. V noči 17. maja 1943 so partizani napadli Bistrico ter ob tej priložnosti osvobodili okoli 50 ruskih ujetnikov, ki so bili na prisilnem delu. Ob 25-letnici se nameravajo na prijateljskem srečanju zbrati gorenjski in koroški partizani. Skrb za ribištvo Ribiško društvo Bled ima na skrbi Savo Bohinjko v dolžini 14 kilometrov ter jezero in okoliške potoke. Na območju teh voda je lani lovilo 2089 tujih in 709 domačih ribičev. Ribiški turizem je blejskim ribičem prinesel 9 milijonov starih dinarjev, vendar so ves ta denar spet vrnili v ribištvo, kajti vrednost lani vloženih mladic v jezero, Savo in potoke znaša več kot 9 milijonov starih din. C* Letos mednarodna „rancarija" Kakor smo v našem listu že noročali, bo tradicionalna turistična prireditev, znana pod imenom „rancarija“, letos res mednarodna. Začela se bo 27. junija v Beljaku in zaključila v madžarskem mestu Barosu. Udeleženci te karavane prijateljstva bodo s čolni in splavi po Dravi ali pa z avtomobili ter letali obiskali znane turistične kraje treh držav. 18.30 Odprta pota — 18.55 šport — 19.25 1. maj 1968 — 19.45 Čas v sliki — 20.15 Skoraj poet, igra — 22.45 čas v sliki. četrtek, 2. 5.: 10.00 šolska oddaja — 10.30 San Francisco — 11.30 Barok — 12.00 Instrumenti tehnike — 18.00 Italijanščina — 18.30 športni kaleidoskop — 19.00 Super Maks — 19.45 čas v sliki — 20.15 Nevesto v vsaki cesti — 21.45 čas v sliki — 21.55 ..Obraz poraza — Konflikt". Petek, I. 5.: 10.00 Šolska oddaja — 11.00 Lekcija v ljubezni — 18.00 Francoščina — 18.30 Avstrija v sliki — 19.00 Kriminalna igra — 19.21 Zanimalo vas bo — 19.45 čas v sliki — 20.15 Pogled za kulise filma — 21.00 Državljanska vojna v Rusiji, dokumentarna oddaja — 22.30 čas v sliki — 22.40 Glasba pred polnočjo. JUGOSLAVIJA Sobota, 27. 4.: 15.55 Nogomet ČSSRJugoslavija — 17.50 Poročila — 18.00 Kažipot — 18.25 Pustolovščine kapitana Coocka, film — 19.15 Partizanske tiskarne — 20.00 Dnevnik — 20.30 Mirno spite — 21.35 Videofon — 21.50 Bonanza, film — 22.40 Poročila. Nedelja, 28. 4.: 9.30 Dobro nedeljo voščimo — 10.00 Kmetijska oddaja — 10.45 Mokedajeva matineja — 19.15 Gora skrivnosti — 19.45 Filmska burleska — 20.00 Dnevnik — 20.50 Zlati zadetek — 21.50 Športni pregled — 22.20 Dnevnik. Ponedeljek, 29. 4.: 10.35 Ruščina — 11.00 Osnove splošne izobrazbe — 14.50 šolska oddaja — 16.10 Angleščina — 16.45 Kulturna panorama v madžarščini — 17.00 Poročila — 17.05 Mali svet — 18.15 Poročila — 18.20 Kuharski nasveti — 18.50 Reportaža: Skopje — 19.20 Skrita kamera — 19.30 Vokalno instrumentalni solisti — 20.00 Dnevnik — 20.35 Kulturne diagonale — 21.35 Teme z variacijami — 22.05 Dnevnik. Torek, 30. 4.: 14.50 šolska oddaja — 15.40 Angleščina — 16.10 Osnove splošne izobrazbe — 18.00 Poročila — 18.05 Zdravstvena oddaja — 18.25 Risanke — 18.40 Torkov narodni večer — 19.05 Filmski mozaik — 20.00 Dnevnik — 20.40 Celovečerni film — 22.10 Kulturna tribuna — 22.50 Poročila. Sreda, 1. 5.: 7.00 Pozdrav 1. maju — 8.00 Prvomajska vojaška parada v Moskvi — 9.00 Otroška prireditev v Ohridu — 10.00 Prvomajska prireditev v Bora — 11.00 Danes posneto: Sarajevo — 11.10 Mladino poje pomladi — 11.50 Koncert pihalnega orkestra Doma JLA — 12.30 Pesmi in plesi iz Vojvodine — 12.45 Danes posneto — 12.55 Ne črno, ne belo, otroška oddaja — 13.40 Danes na Ljubelju in Zelenici —" 13.50 Celovečerni film — 15.20 Danes posnelo — 15.30 Zabavno glasbena oddaja — 16.00 Boks — 18.15 Danes posneto: Titograd — 18.25 Koncert Kulturno-umetniškega društva ..Branko Krsmanovlč" — 19.15 žalostinka na Urhu, baletni recital — 20.00 Dnevnik — 20.30 Kredi, drama — 22.00 Festival TV zabavno-glasbnih oddaj za „Zlato vrtnico" — 22.35 Premagani zmagovalci — 23.15 Dnevnik. četrtek, 2. 5.: 10.10 Promenadni koncert — 10.40 Delavska pesem — 1*1.10 Maribor, delavsko mesto — 11.40 Oddaja za otroke — 11.55 Prvorazredna zmeda, mladinska oddaja — 16.30 šport — 17.00 Košarka — 19.00 Samci, humoreska — 20.00 Dnevnik — 20.35 Nepozabni spomini, Leningrad — 21.15 Beseda bo tekla o baletu — 21.45 Maribor, delavsko mesto — 22.30 Dnevnik. Petek, 3. 5.: 14.30 Tenis Jugoslavija:Nova Zelandijo — 17.45 Poročila — 17.50 Deček in džungle — 18.20 Mladinski koncert — 19.05 človek, znanost in proizvodnja — 19.35 Salon za smeh — 20.00 Dnevnik — 20.35 Celovečerni film — 22.05 Poročila.