KMETOVALEC.
(Mašilo c. kr. kmetijske družbe vojvodstva kranjskega.
Ureduje Gustav Pire, tajnik družbe.
Izhaja 1. in 15. vsaki mesec. — Udje c. kr. kmetijske družbe dobivajo list brezplačno, a neudje plačajo s poštnino vred 2 gld. na leto
Naročila naj se pošiljajo e. kr. kmetijski družbi, ali pa dotionim podružnic« n.
Štev. 17.	V Ljubljani, I. novembra 1884.	Leto I.
Vinska stiskalnica.
Skoraj za vse dela pri kmetijstvu vpeljujemo nekaj desetletij sem pomožne stroje z namenom, da bi si 1 rihranili časa in delalnili moči in da bi dela boljše in enakomernejše izvrševali. kakor je to dosedaj bilo mogoče z roko in neenakimi delalci. V mnogih gospodarstvih nahajamo zaradi tee-a sejalne, kosilne in
mlatilne stroje in tudi manj premožni poljedelci, ki imajo le malo glav živine, poslužujejo se slamoreznili strojev. Izjemo nahajauio le pri vinoreji. Vinorejec vporabljal je do najnovejšega časa in vporablja večji-del tudi še dandanes za svoje najvažniše delo, za stiskanje grozdja namreč uže stoletja in stoletja neokretne in zamudne vinske stiskalnice, ki pa razun tega potrebujejo tudi veliko prostora in delalnili moči. Tudi bi utegnil kdo misliti, da je vinorejec v svoji stroki
manj nagnjen napredku, kakor pa kak drug poljedelec. Toda temu ni nikakor tako in nikjer se ni mogoče na tako mnoge in dragocene načine poskušalo, kakor ravno pri vinoreji. Vzrok, da si naši najveljavniši vinorejci odločijo tako težko, napraviti si novejših stiskalnic, obstoji le v tem , da se jim je do sedaj ponujalo le malo stiskalnic, ki bi bile očividno veliko bolje od dosedanjih.
Glavni pogoji v resnici dobre stiskalnice so naslednji : jagode naj stisne hitro in suho, kakor le mogoče , ne. zavzema naj preveč prostora , priročna naj bode in tako sestavljena, da je ni nič popravljati treba. Posebno slednje moramo v poštev jemati, kajti stiskanje je delo , koje trpi le nekoliko tednov v letu, in ga izvršujejo dninarji, ki vsako leto menjajo, od kojih tedaj ne smemo pričakovati ve-lno skušnje. Če tedaj ni stiskalnica jako priprosto pa pri vsem tem jako trdno sestavljena. zgodi se kaj lahko , da jo je treba pri slabem in nepopolnem ravnanji kmalu poslati v popravo.
Uže nekaj let razpošilja livarna železa in tovarna za stroje Ph. Mayfartha v Frankfurtu n. M. in na Punaji'stiskalnice, kakor jo predstavlja zraven stoječa podoba. To so do sedaj najpopoluiše stiskalnice, imenovane stiskalnice na vod. So pa jako močne in priprosto sestavljena, zavzemajo malo prostora, stiskajo jako suho in vse delo opravlja prav lahko en sam človek.
Mehan zem obstoji v slednjem: nazobčano močno kolo pritrjeno kot vij okoli preslice vrti se toliko časa s pomočjo železnega droga, da postanejo tropine na stiskalnici že precej suhe in trde. Ako s pomočjo droga samega ne moremo več dalje vrteti, prične se z njim pregibati vod. ki je pritrjen na stiskalni plošči ob viju, v kojega zobe se vjema. Luog deluje s tako močjo, da je mogoče v kakih 7 urah t po zrelosti in kakovosti grozdja' i/stisniti polno stiskalnico, ki drži okolu 1 hektol., tako suho, kakor je le sploh mogoče.
Ker je ves stroj jako pri prost in vsak del na njem tako močan , ga je nemogoče poškodovati in ni se bati, da bi zaradi tega delo morali pretrgati.
Vsi leseni deli, kakor koš in količki so iz močnega in bukovega lesa.
Ker so razun imenovanih prednosti te stiskalnice jako ceno in ker se izdelujejo tudi v različnih velikostih — za 500 do 1500 litr. — priporočamo jih vsem vino- in sadjerejcem.
Navod k umetni riboreji.
Ker se bliža čas, začetka prve in najvažnejše dobe umetne reje postrv, zdi se nam umestno, da opozorimo vse oner kateri nameravajo pričeti riborejo na sledeče: Priprave.
Kdor ima blizo svojega stanovanja čisto, tudi po zimi odprto studenčno vodo, od + 4 do 7° R. zamore poskusiti z umetno rejo postrv, lipanov, sulcev i. dr. rib enake vrste. Pri dotični vodi se pa mora prirediti primerni tok, kateri ima padec od B po 4 palcev na 20 čevljev.
Za orodje se potrebuje:
1.	Nekoliko lončenih valilnih koritcev, ki so en čevelj široki, 4 palce visoki, krog in krog luknjasti, kakor rešeto, Luknjice naj bodo tolike, da gre skozi nje pletiča igla srednje velikosti. Taka koritca se tudi iz kositarja izdelujejo;
2.	Kleščice, s katerimi se izjemljejo bolna jajčka.
3.	Lesen hramiček, toliko dolg, da se va-nj postavijo, koliko da se komu poljubi, valilni koritci ali posamezno, ali po dva in dva. Tak hramičeč mora imeti odprtino za dotok in odtok vode s tanko mrežico iz medenega drata,' in pokrov za zapor. Prikladno je tudi, da se vloži v tak hramiček rešetka (rost) iz lep-tovja, katero plavajočo vzdržujeta dva neprodušna cilindra ; na taki rešetki ostanejo korita vedno v eni in tisti višini vode.
Kdor si hoče omisliti dobre valilne aparate, naj jih naroči pri trgovcu gosp. Karolu Karingerji v Ljubljani , kateri tudi natančno vsacega poduči, kako se rabijo aparati.
Oplodenje jajčkov.
Ribja jajčka se umetno oplodi na ta način: Malo pred drstenjem, pri postrvah tedaj od meseca oktobra do januarija naj riborejec shrani ribe v dobrem hra-mičku ali pa v malem ribniku, iz katerega se lahko vsak čas vjamejo. Včasih se poskusi, če postrvi, ako se jih nekoliko pritisne na trebuhu, ne spuščajo iker ali mleka. Ako se to zgodi, napolni se skledica 1"2 palca visoko z vodo, v kateri je postrv živela, vzame se ena ikrnica iz hramička ali ribnika, ter se na lah-koma po trebuhu proti repu gladi in stiska, da spusti ikre, in koj potem, najdalje v eni minuti se osmuče isto tako mlečnjak, na kar se vse s prsti prav lahno premeša in se nekoliko minut potem na miru pusti. Ako je več oseb pri tem delu, se lahko mlečnjaki in ikrnice ob enem osmučejo , če se ima mnogo rib, naj bode pripravljenih več z vodo napolnjenih skledic. En mlečnjak služi za več ikrnic, ter se čez nekoliko dni zopet lahko rabi. Koristno je, da se pred oplodenjem ikrnice in mlečnjaki ločeni v vodah hranijo.
če so ribe nad 4 funte težke, olajša se osmučenje, ako se z jermenom 1" širokosti iz mehkega usnja napravi zanjka, s katero se opaše riba pod prsno pla-vuto, .ribja glava drži naj se kviško.
Če se mora močno pritiskati, da pridejo ikre ali mleko na dan, če se prikaže kri ali pa če se držijo jajčka še v kepah, je znamenje, da še niso zrela, v tem slučaji naj se dene riba zopet v hramiček nazaj; če se pa prikaže gnojna tekočina s praznimi jajčnimi kožicami in ovenelimi jajčki, so ikre nerabljive.
Ko so ikre na navedeni način oplodene, prirede se valilni koriti, njih dno se posuje '/a palca visoko s čisto izmitim prodnim peskom, in potem se vlože v v valilni hramiček tako globoko, da za V4" visoko iz vode stoje. Na to se strese kacih 6 žlic iker previdno v korito, in sicer tako, da ne ležijo ena nad drugo, na kar se pokrijejo s pokrovom.
Gojitev oplodenih iker.
Vsak dan je treba paziti:
1.	Da so luknjice pri koritih odprte, da je voda vedno čista, in da prosto skozi teče;
2.	s kleščami (pinceto) se odstrani nemudoma vsako bolno jajce, katero se spozna po kredobeli barvi ; isto tako se mora odstraniti vsakatera tuja živalica in ona sivobela kosmina, katera se drži okrog bolnih iker;
3.	ikre je treba varovati pred njim sovražnimi ži-valicami, iste so:
a)	povodna miš,
b)	pastaričica (tica),
c)	povodni kos,
d)	vodna kura (liska\ kakor tuli
e)	pred radovednim človekom.
4.	Skrbeti se mora, da so korita varna pred naglim nalivom in pred prenizko višino vode.
Gojitev mladih ribic.
Postrvi prodero navadno v 7 tednih jajčkino lupino, in potrebujejo posebnega varstva.
Dokler ne izgube ribice popčnih mehurčkov, hranijo se še v koriticih, in paziti je, da je vedno prost dotok čiste vode. — Še boljše se ohrani zaplod v lesenem hramčeku, v katerem sti za dotok in odtok dve mreži iz medenega drata (čvežna), in v katerem je dno posipano s čisto izmitim prodecom.
Piče ne potrebujejo mladiči, dokler ne izgube popčnega mehurčka. Paziti se pa mora na njih sovražnike, ki so:
1.	Mrčesna ličinka, to je, črviček, kateri v svoji, iz malih kamničkov ali lesenih koščekov izdelani hišici v dnu vode okoli lazi, in mlade ribice pokončuje in sne. Ta mrčes se odstrani s pinceto (kleščami);
2.	nek večji, popolnem izrastli povodni mrčes;
3.	vse uže prej omenjene živali, pred vsem pa je treba odstraniti postrvam jako nevarnega povodnega kosa;
4.	nikakor se ne sme puščati blizo ribice druzega plemena, ker pojedo mlade ribice;
5.	hram, v katerem so mlade"ribice, se postavi tako, da je višina vode v njem vedno enaka.
Izpuščeuje rib v proste vode.
Ko so mlade ribice povžile redilno snov popčnega mehurčka, se smejo izpustiti v prosto vodo. Izbrati se pa morajo plitvi kraji, v katere ne pridejo velike ribe , in še v tacih mestih je treba vlagati kamenje, dile in drevje, pod katerimi se skrije mladi zarod pred nevarnim sovražnikom. Kdor pa hoče mladino še dalje pod svojim nadzorstvom gojiti, bodi-si v valilnici ali v odprtem ribniku, ta naj skrbi, da dobijo ribice 8- do 12krat na dan hrano.
Za pičo služijo nastrgana jetra, možgane, drobno sekljane gliste (črviči) in odpadki mesa iz kuhinje.
Varovati je ribice pred tatovi, vidrami in vsemi uže prej navedenimi sovražniki ter se mora vedno paziti, da je dotok in odtok vode v redu.
Odbor ribiškega društva.
Kako naj se globoko oranje pravilno in koristno izvršuje.
(Dalje.)
Ako se hočemo takim, pravi blagostan poljedelstva spodjedajočim neprilikam izogniti, ter i globokim
preoravanjem naših njiv in polja bogatejših in boljših pridelkov zagotoviti. moramo poglobljevanje sedanje navadne stare plitve brazde do neke gotove mere in globočine le od leta do leta polagoma izvrševati. Pravo napredno pravilo le-sem bilo bi sledeče: „Vsako leto naj se orje dotična njiva le za 2 do 3 centimetre glo-bokeje; to naj se leto za letom toliko časa ponavlja, da se sedanje navadne plitve brazde debelost za celih 8 do 11 centimetrov globokeje orje, nego se je po stari navadi poprej plitvo oralo. Na ta način izvršeno poglobljevanje navadne brazde zadostuje v posledici glede boljše rodovitnosti zemlje in v dosego sporednih obilnejših in bogatejših poljskih pridelkov uže za mnoga leta. Prav veliko napako bi pa oni sam v svojo lastno in večletno škodo zakrivil, kdor bi prec ob enem svoje njive za celih 8 do 11 centimetrov globokeje preoral, kot je to ravno pri navadnem starem plitvem oranji navado imel. Tako bi si on za več let svoje njive glede pridelka totalno spridil; trud, delo, davki in jseme bilo bi tako rekoč pri takem „na vrat na nos" postopanji skoraj popolno zavrženo. Povsod mora biti prava mera, katero naj nadkriljuje pošteni in napredni razum! Srednja pot dovede najgotoveje do zaželjenega •cilja in pravega vspeha.
Najboljši čas za globokeje preoravanje njiv in polja je jesen, ko se ob enem struišča, okopavinam za prihodnje leto namenjena, podoravajo. To pa zatega voljo, da se izpod navadne plitve brazde nova mrtva, na površje zemlje pri globokejem oranji dovedena prst ob Žasu zime pod vplivom zraka, sreža, zmrzlina, svit-lobe in mokrote, katerim je direktno razpostavljena, kemično razkroji ter za novo vegetacijo ugodna in rodovitna postane. Tak razkroj vrši se pod naravnimi zakoni najgotoveje in najbrzeje ob času zime.
Opomniti mi je še, da ona mrtva prst, katera se izpod prvotne plitve brazde pri globokem oranji na površje zemlje dovede in pripravi, obsega le mineralnih (rudninskih) še ne razkrojenih gnojil in je glede humusa (sprsteninske prsti, katera nastaja iz sprste-nelega gnoja in drugih rastlinskih odpadkov) še prava revica, uboga in prazna; je tedaj skoraj brez vseh organskih substanc ali delov, katere so za rast poljskih sadežev neobhodno in neizogibno potrebni. Vse te pomanjkljivosti nadomeste se pa po dobrem, krepkem in močnem gnojenji. Globokeje preoravane njive in polja gnoje se pa s zadostnim gnojem lahko uže pred oranjem tako, da se ob enem gnoj prec podorje. Kdor bi z globokejim preoravanjem svojih njiv in polja brez zadostnega in dobrega gnojenja taiste na mah zboljšati nameraval, opeharil bi le sam sebe, in to preobčutno.
Skoraj in gotovo še boljše, nego gnoj prec pod-oravati, bilo bi pa, da se v to odločena njiva precej v jeseni 2'/a do 5 centimetrov globokeje preorje, dobro prebrana, se v teku zime na-njo zadosta dobrega in močnega gnoja navozi, kateri se po nji lepo in enakomerno razgrne, ali kakor pravimo: raztrosi. Na tako pripravljeni svet je najbolje v prihodnji p mladi krompir saditi, ali ga pa z repnim semenom obsejati. Potem se na takem zemljišči sporedno vrše nasetve raznih strnin, kot to umno kmetijstvo uči. Pri tako pripravljeni in globokeje preoravani zemlji veseliti bode se imel kmetovalec uže v prvem letu kot vrednega plačila svojemu trudu, obilnejših, bogatejših in okus-nejših pridelkov tako, da mu koristno-naprednega opravka nikdar žal ne bode. Korist, katero nam pravilno izvrševano globokeje preoravanje njiv in polja rodi, daje in donaša, je oČividna; z umnim postopanjem pri tem more si napredni kmetovalec poleg zadostnega in dobrega gnoja svoje njive in polja tako zboljšati, da mu njegov trud v prihodnje brez posebnih
njim in nesreč z podvojenimi in boljšimi pridelki hvaležno povračujejo.
„Brez truda ni kruha", veli prislovica. Koliko je pa še dan današnji mučnega truda, sosebno med domačimi kmetovalci, kateri jim niti male suhe skorjice kruha ne daje. Zakaj to? Odgovor je kratek: „Ker se trudapolno delo in započetje brez vseh naprednih pravil umnega kmetovanja izvršuje". Praktičen človek v ravno istem času in v enakem položaji z veliko manjšim trudom več nego dvakrat toliko doseže in svoje delo koristneje dovrši, nego oni, kateri se brez glave, brez reda in brez vsakoršnih naprednih pravil trudi in mučno ukvarja. Tudi pri naprednem kmetovanji mora biti vsako delo o pravem času ter ob enem tudi pravilno dognano in izvršeno. Le na tak način trudapolnemu in mučnemu prizadevanju pošteno, obilno, dobro in gotovo plačilo izostalo ne bode.
Globokeje preoravanje, pravilno in o pravem času izvršeno, zboljša vsako kulturno zemljišče brez razločka na zemeljsko vrsto ali sorto; a še posebno ugaja pa onim peščeno-prhalčasto-humoznim zemljiščem, katerih plitva brazda je v teku mnogobrojno-letnega in sporednega obdelovanja se v pracati prah spremenila in razpadla. Uže po ne ravno preobčutnih sušah je brazdino površje takega zemljišča sam drobni prah, kateri deževnice ne sprejema lahko, in na katerem se taka ob le nekoliko trajajočih deževjih zopet skoraj brez vse koristi raz površja v ozračje izpuhti.
(Konec prihodnjič.)
Naznanilo in razglas.
Novo šolsko leto na podkovski šoli ljubljanski se prične 1. dne januarija 1885. leta.
S podukom v podkovstvu združen je tudi nauk o ogledovanji živine in mesa. Kdor želi biti sprejet v podkovsko šolo, mora se izkazati:
1.	S spričevalom, da se je pri kakem kovaču za kovaškega pomočnika izučil;
2.	z domovinskim listom;
3.	s spričevalom svojega župnika ali župana, da je poštenega obnašanja; in
4.	da zna brati in pisati slovensko.
Revni učenci zamorejo tudi dobiti štipendijo po 60, oziroma 50 forintov.
Prosilci za štipendije imajo predložiti:
1.	ubožni list,
2.	spričevalo poštenega obnašanja, in
3.	potrdilo, da so uže dve leti kot kovaški pomočniki delali. Prošnje z dotičnimi spričevali imajo poslati vsaj do 15. decembra glavnemu odboru c. kr. kmetijske družbe v Ljubljani.
Šola traja do konca junija 1885. leta. Kdor pre-skušnjo dobro prestojf, more po postavi od 1873. patent podkovskega mojstra dobiti, ker sedaj brez preskušnje nihče ne more postati kovaški mojster. Nauk v tej šoli je brezplačen, vsak učenec ima skrbeti le za to, da si za šolski čas oskrbi živež in stanovanje ter potrebne šolske knjige. Stanovanje dobijo učenci za majhno plačo v šolski hiši.
Učenci naj se oglasijo vsaj dva dni pred šolskim začetkom v podkovski šoli na spodnjih Poljanah.
Ker je po slovenskih deželah še zmirom premalo v podkovstvu izučenih Kovačev in zdravnikov kopitnih bo-lezin, pa tudi premalo izurjenih ogledovalcev živine in mesa, toraj naj bi županstva svojo skrb obračala na to,
da dobi vsaka občina vsaj enega dobrega kovača in ogledovalca živine in mesa.
■V Ljubljani 1. novembra 1884.
Karol baron Wurzbaeh,
predsednik o. kr. kmetijske družbe kranjske.
Dr. Karol vitez Bleiweis,
! začasni vodja.
Naznanilo.
Skušnje na tukajšnji porikovški šoli vršile se bodo dne 29. in 30. decembra t. L. in sicer: 29. decembra skušnja iz podkovstva za kovačekateri niso obiskali podkovske šole, 30. decembra pa za učence podkovske šole iz pndkovstva in ogledovanja klavne živine in mesa.
Kovači, kateri se hočejo podvreči tej skušnji, naj se oglase pri podpisanem vodstvu do 15. decembra t, 1.
Vodstvo podkovske šole ljubljanske dne 1. novembra 1884.
Dr. vitez Bleiweis-Trsteniški,
začasni vodja.
C. k, avstrijsko društvo sadjerejcev.
imelo bode od 15. do 17. novembra t 1. v Gradci svoje potovalno zborovanje za leto 1884.
Predsednik društva gosp. grof A t tem s nas prosi, da sadjerejce na to zborovanje posebno opozorimo, ker je spored zborovanja za avstrijsko sadjarstvo zelo važen.
Spored zborovanji je sledeči:
1.	Razpravljanje društvenih predmetov.
2.	Razgovor o porabi sadja, na podlagi pridobljenih izkušenj na osredni postaji za porabo sadja v Liebenauvi pri Gradci.
3.	Razgovor o kupčiji s sadjem in o pospeševanji te kupčije.
Kdor se tega zborovanja udeležiti hoče, naj to predsedniku društva naznani, ravno tako tudi pristop k društvu.
Družbeni novica r.
Seja glavnega odbora c. k. kmetijske družbe
dne 12 oktobra 1884.
Ker je današnja seja namenjena razdelitvi subvencij, navzoča sta pri seji zastopnik vlade gospod vladni svetnik pl Wurzbach in zastopnik deželnega odbora gosp. cesarski svetnik J. Murnik.
Seji predseduje gosp. baron Wurzbach-Tannenberg. Navzoči so tajnik gosp. Gustav Pire in odborniki gospodje Brus, Kastelic. Nevveklovski, Robič, Souvan, dr. pl. W urzbach, Witschl.
Za subvencijo ovčjireji je prosilo 41 kmetovalcev, ter se je sklenilo, 18 prosilcev uslišati, koji dobijo po enega ovna ukviškega plemena, oziroma tudi eno ovco.
Iz subvencije za ovčjereje nakupljf-ne ovne oziroma ovce ukviškega plemena dobijo sledeči kmetovalci: Franc Cadež iz Račne, Josip Preša, župnik v Peči. Alojzij Zupan v Došlovci, Janez Žark v Že-rovnici, Martin Žvegelj v Rečici, Mat. Kuhar v Beli-peči, Jernej Žvan v Spodnjih Gorjah, Jane/. Marolt v Radovni, Franjo Blažič v Dobračovi, Martin Kristan v Kopačnici. Franj" Petkovšek v Zaplani, Franjo To-mažič v Sanoboru, Matija Debev v Matenjivasi, Franjo
Bonča v Zadlogu, .Tanez Dolanec v Dohancu , Josip Potokar v Stavčevi vasi, Andrej Habič na Javorju, Josip Grilc v Vačah. — Za slučaj, da bode več ovnov na razpolaganje, imata prednost Mat. Hočevar na Zgornjem Berniku in Josip Prešern na Vrbi.
Subvencijo za sadjejerejo v znesku 200 gold. se sklene tako-le razdeliti:
Bralnemu društvu v Gorjah za napravo drevesnice ...............50 gold.
Za vrt ljudske šole v Vinici .... 30 „ Za vrt ljudske šole v Mengšu .... 15 „ Za vrt ljudske šole v Metliki .... 20 „ Za vrt ljudske šole v Leskovcu ... 50 „ Za vrt ljudske šole v Št. Rupertu . 30 „ Subvencija za čebelorejo v znesku 150 gold. se-tako razdeli, da dobi sadjarsko in čebelarsko društvo v Jesenicah 75 gold. in čebelarsko društvo v Ljubljani 75 gold.
Zaradi subvencije za sadne sušilnice v znesku 400 gold. se po naročilu c. kr. ministerstva za p dje-delstvo sklene predložiti načrt razpisa štirih premij po 100 gold.
V naznanje se vzamo vsled poročila c. kr. kupčij-skega ministerstva imenovanje g. grofa Goehs-a v železniški svet ter njegovega namestnika g. J. Murnika.
tf^fT" Želod kupuje v večjih skupinah tovarna za cikorijo Avg. Tsehinkelnovih sinov v Ljubljani.
Tržne cene.
V Kranji, 27. oktobra 1884. Na današnji trg je došlo 54 glav goveje živine in 159 prešičev.
		gl Ikr		g:	kr.
Pšenica,	hektol. . .		Ajda, hektol. . . .	5	20
Rež.		5 25	Slama, 100 kil . .	1	70
Oves		3,25	Seno,	2	30
Turšica		5 85	Špeh, fr. kila . . .	—	60
Ječmen	rt ■ |	5 20	/A\\ prešiči, kila . .	—	—
V Ljubljani, 27. oktobra 1884.
Povprečna cena.
	Trg	Mugaz.			Trg		Magaz-	
	irl^kr.	g'-	ki.		A	k-n	iy	kr.
Pšenica, hektol.	685	7	97	Sur. maslo, kila		85	_	
Rež „	5 36	5	93	Jajca, jedno . .	—	3	—	-
Ječmen „	439	5	28	Mleko, liter . .	—	8	—	—
Oves „	292	3	03	Gov. meso, kila	—	64: —		__
Soršica „	---	6	37	Telečje meso, „	—	70	—	-
Ajda „	487	5	68	Prešič. meso, „	—	66		--
Proso „	.5 20	5	53	Koštrun „	—	30		—■
Koruza „	5 20	5	47	Kuretina, jeclna	—	40		-
Krompir, 100 kil	2 67		—	Golobje. jeden .	—	18	_	--
Leča, hektoliter	8 —	—	—	Seno, 100 kil .	1	60		--
Grah „	8-		—	Slama, „ „	1	51	'—	—•
Fižol	850	—	—	Drva, trde, sež.	7	50		-
Gov. mast, kila	96	—	—	„ mehke, „	4	80		--
Svinska mast „	— 82	—	—	Vino, rud., 100 1.	'	_	24	-
Špeh, fr.	— 68	—	—	• „ belo, „			20	—■
„ prek. „	— 74		—