18. štev. Novo mesto, 25. septoiubra 1910. XXVI. letnik. DOLENJSKE NOVIC E Izhajajo 10. in 25. Tsaccgra inpscca. Cena jim je s poštnino vred za ceJo leto naprej 2 K, za pol leta 1 K. NaroČDÍna za Nenitiijo, Bosno in druge evropske države znaša 2 K 50 h, za Ameriko pa 3 K. — Dopise sprejema urednik, naročnino in oznanila tiskarna J- Krajec nasi, v Novem mestu. Volivno gibanje. Volivna dolžnost. Pn dopolnilni državnozborski volitvi v Bodnih okrajih Novo mesto, Črnomelj in Metlika stopi prvič v veljavo novi zakon, po katerem se je uvedla na Kranjskem volivna dolžnost. Vsak volivec bode moral iti volit, inače zapade denarni kazni. Le, če je zadržan iz važnih vzrokov, ga sme oprostiti okrajno glavarstvo. Vse tozadevne postavne določbe bodo natisnenc na poverilnicah, ki jih sprejmejo volivci. Volivci naj te določbe natančno prebero in naj se natančno ravnajo po njih, da ne l)o nepotrebnih denarnih kazni. Voliti poslanca je najdragocenejša pravica državljana — ravno zato pa tudi vestna dolžnost, ki jo izvršuje volivec napram celemu ljudstvu, tedaj tudi v svoj lastni in svoje rodbino blagor. Od dobrih ali slabih i)Ostav je odvisen ljudski blagor ali ljudski propad. Postave se pa delajo v driavnem in deželnem zboru. Zato je dolžnost slehernega volivca, dft vpliva s svojim filasom na zakonodajstvo. In zato je nova postava doiira, ki določa, da plača denaruo kazen tisti, ki zanemari brez tehtnega vzroka to svojo sveto dolžnost. Uprav vsled tega, ker bo morajo vdelcžiti vai postavno ne-zadržani volivci, bo naSa volitev zelo pomenljiva, ker se mora pokazati pravo misljeiije širokih plasti našega ljudstva. To jo tudi prva 8|>]ošnoobvozna volitev na Slovenskem. Vsled tega jo s tem večjim zanimanjem spremljajo naši izvendolenjski rojaki, pa tudi vsi pravi rodoljubi po slovenskih deželah. Pokazalo se bode: ali med nami Doleigci liberalna straja naprcdtije ali nazadnje. Kolikor pričajo dosedaiija ]»oročila o volivnih shodih, sme se sklepati, da liberalizem pojema in bo narbrž po tej bitki položen v grob, iz katerega, če Bog da, ne vstane več mej našim vernim dolenjskim ljudstvom. Prvotno se je mislilo, da liberalna stranka v svoji sedanji desorganizaciji, po zadnjih občutnih porazih, katere je pa s svojo brez načelnostjo sama zakrivila, sj^loh ne bode (»osegla v volivno borbo tega okraja, ki je zaiqo itak izgubljen. A v tej zadregi jo prihitel na i>onioč bojeviti učitelj Gangl, ki jo rojen v tem volivncm okraj« in ima nekoliko prijateljev ter znancev v rojstnem mestu Metliki. Kak drug liberalec W se ne hotel izpostaviti očividnému ])orazu. Zato se je pod pritiskom „mladinov" tudi struja „starinov" udala ter liberalna stranka celotno sjirojela Ganglovo kandidaturo. Ker stoji Gangl na čelu lilteralnemii učitelstvu ter slednjemu v svojem glasilu „Učiteljski Tovariš" vedno trobi novodobno zmote, kakor jih mednarodni „svobodomiselci" razširjajo po svetu — osobito mej krščanskimi narodi, 1)0 kajpada rgegova glavna naloga poganjati se za uči-teljatvo. Za zdaj hoče to doseči na dva načina: Prvič kanijo popolnoma odpraviti duhovski upliv na šolo. Niti verskep iika naj bi ite poučeval svečenik, nego lajik-učitelj. Kak katekizem bi to bil, kaže Prancozka, kjer so v državni šoli ne sme izreči niti beseda Bog. Kaka bi bila morala ali nravnost, so razvidi iz spisov novih svohodomisclcev, osobito onih, ki proslavljajo anarhista Ferrera. — V dosego te prve nakane zahtevajo popolno neodvisnost učiteljstva, stopnja k temu jo, da se učiteljstvo uvrsti v razredo državnih uradnikov — kaji^ada s povišano plačo. Davkoplačevalci naj zanjo poskrbe, a oni, oziroma ljudstvo no bi smeli nič govoriti pri šolstvu. Če BO mladina odtrga od cerkvo, od krščanstva, potem so svohodo-miselci na konju. Pa bo kdo zmajal z glavo rekoč: Tri nas ni tako. Kes še ni ~ a prišlo bi do toga, kakor hitro bi liberalci dobili večino. Saj nam pričajo parlamenti vseh romanskih držav, da so liberalci v večini takoj pričeli boj zoper katoliško ccrkev. Temu bi sledila svobodomiselna zahtova po razporoki, lahko-živceni je namreč zakramentalna zveza na poti. Da se zatro misel na enostransko življenje, treba je uničiti tudi sledi za človekom, „Svobodna misel", ki iz Prage kakor električna iskra švigne na Slovensko, zahteva sežiganje mrličev. Naši svobodo-miselci predlagajo že „jugoslovanski krematorij", kjer bi scžigali trupla. Samo tega niso povedali, ali naj bi se najprej sežgala njihova trupla, ali pa ona vseh „črnih klerikalcev". Povedali pa tudi niso, na čegave stroške naj bi se zidali krematoriji, se ve za liberalce najpraktičnejše bi l>i]o, da se tako „napredno" breme naloži kmečkim davkojilačevalcem na rame. Polagoma bi prišle na vrsto vse druge liberalne jtridobitve in osrečiive. Ker liberalni kandidat Gangl in njegovi spremljevalci na svojih shodih o tacih nakanah novodobnih osrečevalcev previdno molče in še celo na pobožno struno, zabrenkajo, ako za)iazijo I)red seboj brumne ženice in pa narodne dame, ki se tudi vkvar-jajo z vzgojo svoje dece, kakor so je čulo na shodu v Suhoru, Črnomlju, iletliki ... In kako bi se poslušalci ne vneli za liberalnega kandidata, če ga še pokadi in priporoča novi pedagog profesor Jug, ki je posvetil tudi r Belokrajino še prej, [»reden ga je vlada radi njegovih patrijotičnih in globokoverskib izvajanj na novomeški skupščini jugoslovanskih učiteljev poslala v začasni odmor, da zbere svoje dušne in telesne moči po prestanih naporih ob raznih volivnih shodih!? Ne čudimo se torej, ko prihajajo poročila, kako klavrno se končajo shodi liberalnega kandidata, katerega iiriprosti možje s kratko opazko spravijo v največjo zadrego. Navadno jo konec, da par Ganglovih spremljevalcev sprejme njegovo kandidaturo, večina poslušalcev pa zakliče, živela S. L. S, in njen kandidat profesor Evgen Jarc! S. L. S. je jiriredila že v vseb večjih občinah svoje shode, ki so se izborno obnesli. Žai da našemu listn manjka prostora, da bi ,zabeležil le znamenitejše odstavke prof. Jarčevih izvajanj, s katerimi zavrača hinavska zavijanja, natolcevanja, obrekovanja liberalnih nasiirotnikov o delovanju S. h. S. G. kandidata Jarca prosimo, naj jmseti vse občine volivnega okraja ter naj jiotuhnenemu liberalizmu potegne krinko raz obraz. Naj pa tudi ne pozabi stopiti jired mestne volivce, katerih premnogo pričakuje, da se že enkrat stare liberalni terorizem. S. L. S. bo dokazala tudi ob tej volitvi, da se pod njeno zastavo zbirajo vsi zvesti sinovi starega slovenskega gesla; za vero, dom, cesarja! _ Belokranjska železnica zagotovljena. Kar smo vedno povdarjali, da namreč belokranjska železnica ni v nevarnosti in da je vse pisarjeiye liberalnih listov, češ da je žoJeznica padla v vodo, lažnjivo, tonam potrjuje telegram vladnega koresi>ondenčnega urada z dne t. m., ki se glasi: Podrobni načrti za belo-kranjsko železnico bodo v kratkem gotovi. Priprave za politični obhod in za razlastitev zemljišč se bodo izvršile bržkone še to jesen. Podrobni načrt sloni, kakor znano, na varijanti — Preloge — Smuk preko Črnomlja do Metliko, za katero se je odločilo železniško ministerstvo z ozirom na želje večino ]>rebivalstva. Gllcde stavbenih Ktro.škov, ki so že zakonito zagotovljeni, se bo, kakor je upati, izhajalo a proračui^enim zneskom 18-4 milijonov kron. Tako uradna brzojavka, ki ji nimamo druzega pristaviti, kakor da vidi sedaj dolenjsko prebivalstvo, kako brezvestno je lagalo liberalno časo]»iBje, da bi zbegalo prebivalstvo ob dopolnilni državnozborski volitvi 18. oktobra. Najbo^ši odgovor dobe ti revolver — časnikarji, ko bo nas kandidat izvoljen 18. oktobra z ogromno večino glasov. -(-t- Gospodapsivo. Vinarski shod na Danaju. Na Dunaju je bil od 4, do 10. t, m. aliod vinogradnikov, katerega je priredilo državno vinarsko društvo, ki ima Bvoj sedež na Dunaju, člane pa po celi Avstriji. To društvo je priredilo doaedaj že sedem takih shodov ali kongresov, pri katerih bo se obravnavale vse važne zadeve avstrijskega vinarstva. Tega shoda, ki je bil osmi sedaj, se je udeležilo okolu 300 vinogradnikov in strokovnjakov od vseh strani, med temi tudi dosti Slovencev. Od Dolenjcev so se udeležili shoda veleposestnik Globočaik iz Dobrave, vinarski nadzornik Skalický, vinogradniški posestnik Wutacher iz Nemške vasi pri Krškem in ravnatelj Rohrman. Povodom shoda se je priredila tudi razstava vinarskih strojev in kletarskih priprav. Ta razstava se je priredila v prostornih dvoranah vrtnarskega društva in se je slovesno otvorila v nedeljo 4. t. m. Drugi dan 5. t. m. se je pričel vinarski shod v dunajski mestni dvorani. Shod so počastili z nagovori nižje-avstrijski namestnik, dunajski župan, zastopnik kmetijskega ministrstva itd. Zborovanje je trajalo 6 dni, od pondeljka do sobote. Dopoludne so bila vsak dan predavanja íq razgovori o predavani tvarini, popoludne pa izleti v trtnice, vinograde in vinske kleti. Prve tri dni so poročali vinarski nadzorniki posameznih dežel o izkušnjah o novem vinogradništvu, ostale tri dni pa razni drugi strokovnjaki o sledečih vprašanjih : o izberi trtnih vrst s posebnim ozirom na utrjeuost proti boleznim, o novem vinskem davku, o izkušnjah pri uporabi čistih vinskih drožij, o po-končevanju kiseljaka in črvov in o pospeševanju vinske kupčije. Predavanja in razgovori so bili jako zanimivi in poučni, ali za danes je premalo prostora, da bi se dalo kaj več o tem povedati. Želeti je le, da se tudi krajevno ^prirejajo taki shodi in da se tudi z našimi vinogradniki pogovore taka vprašanja. Istotako je pa tudi želeti, da se prirejajo veČji taki shodi za druge gospodarske stroke, n. pr. za sadjarstvo, za živinorejo itd. Popoludne so bili zmeraj izleti na izgledna posestva, kakor v deželno trtnico v Korneuburgu, v klet dunajskega mesta v Gumpoldskirchen, na višjo vinarsko in sadjarsko šolo v Klosterneuburg, ki je praznovala pri tej priliki 50 letnico svojega obstanka, in v znamenito samostansko klet v Klosterneuburgu, v lovsko razstavo, kjer )e v nižjeavstrijski vzorni kleti pogostil izletnike deželni odbor, v vinograde in kleti vinskega trgovca Schlum-bergerja in Gutmana v Voalavu. Razstava vinarskih strojev je bila ves teden odprta in je nudila ndeležnikom mnogo poučnega. Mnogi udelež-niki so jo o prostem času prav pridno obiskovali. Na razstavo so poslale svoje izdelke vse boljše tvrdke, izmed katerih omenjam posebno tvrdko Theo Seitz, ki je razstavila največ, namreč svoje izborne aparate za filtriranje s pomočjo azbesta, vinske pumpe, hidravlične stiskalnice, pasterizivui aparat, kotel za kuhanje žganja itd., tvrdko Mayfarth z raznimi stiskalnicami in mlini. Nechvíle s škropilnicami in žveplalniki itd. Naša želja je, da se taki shodi in take razstave prirejajo prilično tudi pri nas doma. —r— gate dohodke, tako da treba tudi tej panogi posvečati več pozornosti kakor je bila dosedaj navada. Naša dolenjska perutnina je dobra, je dobra za jajca in za meso, ali resnica je, da bi se dala še na obe strani izboljšati. Našo perutnino je treba bolj enotno zboljšavati, da ne bodo živali tako mešane krvi kakor so dandanes. V teku let so nase gospodinje poskusile svojo srečo s primešavanjem razne krvi, tako da bo danes naŠe kokoši po svoji velikosti, vnanjosti, barvi itd. najrazličnejših lastnosti in češce mešanica vsakovrstnih plemen. Te napake je treba popraviti! — Srečna je bila zaraditega misel osrednjega pe-rntninarskega društva v Ljubljani, da se priredi v središču Dolenjske o priliki goveje m prašičje razstave tudi pe-rutninarska razstava. S to razstavo naj bi se spodbudila dolenjska gospodinja in nič manj tudi dolenjski gospodar k enotnejšemu zboljsavanju domačih kokoši in sploh k napredku domačega perutninarstva. Razstava je trajala dva dni, 18. in 19. t. m. in se je priredila ua prostornem dvorišču nekdanje Pintarjeve gostilne. Ves prostor se je primerno pripravil in olepšal z zelenjem in zastavami. V razstavo se je pripeljalo 32 petelinov, 73 kokoši, 20^ rac, 8 gosi in 10 puranov, vse skupaj v 37 kurnikih. Število razstavljalcev je bilo skupaj 26. Razen perutnine je bila razstavljena tudi različna posoda za krmljenje in napajanje perutnine, razna močna krmila za piščeta in kure, stroji za trenje kosti in umetna valilnica. Stene so bile okrašene z lepimi podobami o raznih kokošjih plemenih. V nedeljo in v pondeljek je bilo toliko obiska, da je razstava dosegla v tem pogledu popolen uspeh, dosegla ga je pa tudi glede razstavljene perutnine. Na razstavljeni perutnini se je vsak lahko poučil, v katero smer je zboljšavati naše domaČe kokosi, da pridemo do dobrih jajČaric in dobrih kokoši za meso. Na razstavi so bila zastopana najrazličnejša plemena, od najboljšili jajčaric (laške jerebičarke, francoske kokoši „ia bresse") do najtežjih plemen za meso (bele brame, orpington, plimutovke, bele vijandote, mehelnovke). Videl si pa tudi kokoši, ki dajejo na obe strani dober užitek (štajerske „sulmtalke" in domače kokoši). Premalo je prostora, da bi na drobno opisavali razstavljeno perutnino. Kdor ae je zanimal, si je lahko itak sam ogledal, kako so bile poaamezae živali odlikovane. Zadosti je, če povemo za danes, da se je razdelilo skupaj 27 daril. Najlepšo skupino za težke kokoši je imela tvrdka „Krapš & Ditrich" v Ljubljani, ki je dobila častno diplomo, najlepšo skupino za lahke in srednje težke kokoši, prikladne posebno za kmetske potrebe, pa deželna kmetijska sola na Grmu, ki pa za darila ni tekmovala. Prvo darilo za kokoši je prejel dr. Goriany v Ru-prčvrhu, za race h\ Penca v Mokronogu in za gosi J. Zagore v Vrhpolju. V nedeljo popoludne je bilo tudi predavanje o pe-rutninarstvu. Tajnik osrednje perutninarske zadruge v Ljubljani, g. Zupan je žel za svoje spodbudne besede zasluženo pohvalo. Upajmo, da ne ostane pri tej razstavi, ki je bila prva te vrste na Kranjskem, ampak da sledijo tej razstavi Še druge in da se prične sploh večje zanimanje za nadaljni razvoj te važne gospodarske panoge. —r— Perutninarska razstava v Kandiji. Naše perutninarstvo prinaša na sto tisoče v deželo. Ta denar se po malem nabira, a znaša na leto prav bo- K povzdigi čebelarstva na Dolenjskem. 1.) Greh in âkoda jc v jeseni v pai^ih, katerim odvzamomo med in aatovje ,živalice pomoriti z žvepljanjoin. V îîahvalo za to, da ao nam čebele nanesle toîiko dra^'oceiiega blaj^a, naj jíh 8 smrtjo jilačujcnio in si pri tem še samemu sebi škotiujemo. Za čaaa ajiiovo |mo ležejo matice ]iai; še obilo jajec, iz katerih se izležejo delavke, vendar nc v tolikem številu kakor po leti. Vsak patij aprejmo v jeseni rad te delavke. Navada je, da združujemo slabe [>argCi da bi pa ;>anjem dodajali še mlade delavke, se žal 1)0 stori in to »i jirav. To oja^cTgc íVrSi se Da prav priprost način tako-lc; 1'anj, kateremu hočemo odvzeti med iti satovje, po-etaviiiio kakih 20 — 30 korakov pred čebelnjak, zamašimo tn» zletcnico in potem nekoliko minut močno tolčemo po paigevih straneh, da se čebele vznemirijo in i>ri tem medu Bapijejo. Čez kake i)ol uro nato se panj obroo in so spodnja stranica odbije, jioisčc 80 matico in se jo odstrani. Ker so čebele site, niso hude. Nato se jia satovje reže iz pai^ja, čebele se kar z metlico otrese. Starejše čebelo bodo zletele na tisti prostor, kjer je sta) poprej njihov paiý v čebeliýaku, ter bodo ta prostor obletavale in ae polajjfoma razia^ubile, mlade čebele, ker ne poznajo lej^c svojega panja, so bodo polaj^oma vhcračile firi drugih ]>anjih, kjer jih bodo radovoljno sjirejeli, ker imajo seboj obilo medu. S tem smo obvarovali mladice za zimo. — Umevno je, da se tako združevanje ne sme vršiti popoldne morda na soincu, ker bi lahko nastalo neusmiijeno klanje, ampak proti večeru, ko jc bladno in mračno. 2.) Takoj 1)0 ajdovi paši naj odloči čebelar, katere jmiýe bode ])reximi], katere ])a zatrl. Pri tem se bode ravnal po načelu, da sprejme v prezimovanjo samo močne in težke panje z letošnjo matico. Da se povzdigne naša čebeloreja, je želeti, da naj si ohrani tisti čebelar, ki ima mnogo močnih paryev, lo take panje čez zimo, da zamore spomladi v večji meri čebelariti ozir. jih zamore z večjim dobičkom prodati drugim čebelarjem ali pa čelielarakiiii trgovcem. Po ajdovi paši nastane kaj rado ropanje. To )ia mora tiinen čebelar preprečiti, če noče, da bi ne imel občutno škodo. 3.) Tudi v zimskem časn nadlegujejo razni sovražniki čebele. 'J'ii sem spadajo zlasti misi, podgane in sovke. Ua nam ti 110 nadlegujejo čebelo, naj se nastavljajo pasti ali pa se posuje s strihninovim strupom otrovani oves ali ječmen, (ki se ga pa dobi v lekarnah le proti receptu). 4.) Mojstcr-čebelar jc tisti, ki zna čebele prav vziniiti tako, lia dobro preziinijo. To se pravi, da mu čez zimo čebele ue po-nirô, am]>ak, da se ohranijo močne in zdrave do spomladi, da Sîiie od njih pričakovati močnih in zgodirjih rojev. To doseže s pravilnim vzimovanjem s tem, da so odloči le močna ljudstva, da se jih varuje po zimi pred nemirom, mrazom, prepihom, zlasti da jih obvaruje spomladi no le mraza, ampak se pazi, da so na gorkem zlasti v marcu, aprilu in v maju. .5.) Vsak čebelar naj si ohrani za pitanje čebel v spomladanskem času nekoliko kilogr. nicdn-pitanca, v škrljih. Le s tem 8e zagotovi, da si ne zanese gnilobo v panje, če mora čebele krmiti. 6.) V.'iak čebelar pa gledaj tudi v prihodnjost. Da so se nam ohranile čebele, zahvaliti so imamo le iqihovi trdoživosti in če nam ])()vedó statistični podatki, da čebelarstvo jmda, je pač največ vzroka v tem iskati, da premalo pazimo na mladi naraščaj čebelarjev in njegovo vzgojo. Pri nas je še vedno tako, kakor je bilo pred stoletji. Naši čebelarji na deželi so večinoma samouki. •Zatorej čebelarji učite mlajši rod čebelarstva in ne nesite svoje Znanje in skušnjo v grob. 7.) Vsak čebelar naj si preuredi svoje dosedanje čebelarjeige ^ intenzivno, t. j. v.sak naj posveti večjo paznost na vrednost čebeliyaka (slabe čebelnjake je treba pojiraviti), naj si napravi boljše ()anje (navadno so jfanji iz pretankih dc.sak zbiti); naj si drži le močna (judstva, ki naj jih jio potrebi i)ita. Vsak naj pazljivo odvrača škodlivé vjtlive pri Če))e]ah (gnilobo, griže, sovražnike iobel). Če ima s tem večjo stroške, sme jia pričakovati večje flohodke. In dohodke imej vsak iz čebelarstva. a.) Držimo se sedanjih kranjskih panjev; kdor pa ima sposobnost in čas, nabavi si dzierzovane paqje in čebelari v ^ih. Izvrševalce teh načel bo pripomoglo h gmotnemu usjiehu. A. L. Politični pregled. lininjKki žehii zlioi' je sklican na 5. oktober. Nekaj deželnih zborov jc ta teden začelo zborovati. Slovence najbolj zdaj zanima šliijiirski dež. zbor. „Slovenski klub" jo skleni) ostati pri svojih zahtevah v zadnjem zasedanju — zato seže tudi po <>ljstrukciji, ako Nemci ne odnehajo. Na mnogoštevilnih shodih So slovenski volivci odobrili ])0st0pai(jc avojib poslancev ter jih t'foaili, naj vstrajajo v boju za slovenske pravice. V tem času pa 80 se nasIi liberalni učitelji na slovenskem Stajerju, ki kle-čejilazijo pred Nemci in svojo narodnost zatajujejo, — Vslcd želje cesarskega namestnika so se začela pogajanja med Slovenci in Nemci, 0(1 uspeha je odvisno nadaÇno zasedanje. y koroškem zboru sta se dež. glavar in dež. predsednik izjavila, da je treba })Oniagati prizadetim vsled j>o)oiiia centralne blagajne kričanskib socijalcev. Kakor znano, ta stvar slovenskih posojilnic nič ne zadeva. Nemški cesar je 2ii. septembra dospel na Dunaj, da osebno čestita našemu cesarju za 80 letnico. Bil je sijajno sprejet. Haz-govarjal se je opetovano z našim zunanjim ministrom grofom Aehrenthajom. Odlikoval je avstrijske državnike z visokimi redi. Na (Ješkeni so vr.se posvetovanja za delozmožnost dež. zbora. Ako se sporazumejo v narodno-i>olitičnih stvareh, bo zboroval, kar bo blagodejno uplivalo i na državni zbor. Nji lli'valskeni je vollvna borba v polnem tiru. Stranke se preosnav^ajo. lian dr, Tomašič bi rad imel jedinstveno vladno stranko, to je mažaron.'sko. Dozdarrja hrvatsko-srbska koalicija je nekoliko spremenila svoj program — in bo narljrž prisluhnila sironskim glasovom banovim ter ga podpirala. A važna je nova stranka, ki je nastala iz prošnje Starčevičeve stranke in pa pristašev „Hrvatstva" ali krsčanskili socijalcev. Ti so se združili v novo „stranko prava" — kateroj sta vodilnj načeli vera in hrvatska narodnost, Podobna je naši S, L, S. Sla bo samostojno v boj zoper bana in koalicijo z vzvišeno nalogo, da izvojuje „hrvatsko pravo za trojedno kraljevino". Ogrsko je zadnje dni zadelo veliko jmnižanje. Iskala je na Francoskem posojila lirog 500 milijonov, a ga ni dobila. Italijanski kra)J je vpokojii 17 podadmiralov, ker se veliko vaje vojne mornarice v Adriji niso dobro obnesle. — Naš zunanji minister vrne 30 septb, obisk laškemu ministru v Turinu ter izroči italijanskemu kralju lastnoročno pismo našega cesarja. Med ila v vojaško zvezo z Avstrijo in Nemčijo. Iluski ear še biva na Nemškem; socijalni demokratje nedostojno pišejo o visokem gostu, zato ruski dijdomati protestirajo pri nemški vladi, — Listi poročajo, da se koncem meseca acsta-nojo v Wiesbadenu angle.Ški kralj, nemški cesar in ruski car. y l)ritaiiski Jii?,iii Afriki so bile volitve v državni zbor. Ministerski predsednik, znani burski general Botha, je propadel, zato odstopi. Dopisi. Prečna. — Okna. (Konec.) — Prav krasna so tudi dvoj-nata okna v ladiji, .štiri na vsaki strani — visoka po 4 m, široka po I m, — Slike v njih niso cele. ampak reliefi. Prvo okno na moški strani jo ilaroval občinski odbor, pa tudi drugi možje nekaj zraven [»rispevajo, — Tako je jirav! iložjc naj dajo lep zgled celi fari! Čast jim! Zato pa imajo tudi dva preimenitna patrona v oknu: sv, Jožefa, ki je vzor in varuh vseh kr.ščanskih mož; pa sv. Elija, znamenitega preroka st. z. in iiatrona stare župne cerkve. Tudi s tem mu ohranimo časten spomin v novi cerkvi. II. okno na tej strani je jjoklonil Janez Potočar, vrl kmetski gospodar v Veliki Bučni vasi št. 11 — pa dober faran. Svojega patrona sv. Janeza Nep., gorečega spovednika in srčnega mu-čenca, ima v enem delu okna, v drugem pa sv, Janeza ap., najljubšega J. učenca, III. okno jo darovala rodbina Kos v Ločni St. 22, od nekdaj premožna in zgledna hiša. liajni oče Martin, dasi oddajen od fare, je trdno držal k njej, kakor tudi mladi gospodar Anton. Oba imata svoja patrona v oknu sv. Martina škofa, in sv. Antona pušč. IV. okno so pa omislili fantje jtrečenske fare. Fantje so bodoči gospodarji, neoniadeževano naj žive! Dve veličastni sliki sv. Alojzija Goncaga in sv. Vida sta jim v to vedna pridiga, pa veličasten vzor prave mladeniške izobrazbe srca in umal 1. okno na evang, strani v ladiji je darovala dekliška Marijina družba. Krasni sliki Srce Marijino in sv. Neže sta znak te dandanes prevažne družbe. Naj jo vodi vedno ljubezen Marijina in sv, Neže deviška srčnost. Blagodejen vpliv te družbe se je začei krasno razvijati pri nas. Pridna dekleta imajo tudi smisel za krasoto cerkve in njene umetnosti. Same izdelujejo lepe jirte, zagrinjala, albe, korporalijo, purifikatorije za altar in presv. daritev 1 Častno 1 Upamo, da bodo tudi druga dekleta izven družbe si naredile kak spominek v novi cerkvi. 2. okno je preskrbela bratovScioa sv, Uršule, V njej bo dekleta in žene. Dve znameniti sliki sv, Uršule, deviške junakinje in matere Ane, krase to okno. Slovenske žene in matere, svoj vzor, ilarijino mater Ano, zares pobožno časté, pa se ji tutli kakor svoji veliki zašćitnici najtoplejo priporočajo. 3. okno darovale ste dve dekleti iz IIL reda: Vavpotič Jožefa, Gorenjka, ki je kot kuharica tekom z^jradbe imela polne roke dela s postrežbo ])ridnih iaranov, in Šmalc Ana, doma iz pošteno kalovske hiše, katere vrle odraščene hčere stopajo prostovoljno v redovni stan. Izbrale sta si za slike svoje redovno patrone sv, Elizabeto in sv. Terezijo, svetovnoznanc svetnice. 4. okno darovala je rodbina Doberdru? iz Vel. Bučne vasi. Bog'oslužna je ta rodbina, katere člani živé vsi v samskem stanu. V oknu sta svetnici, ki sta imeli posebno ljubezen do Jezusa: sv. Ivana Franči.ška in Marija ilagd. spokornica. Ta dvojnata ukna v ladiji stanejo po 620 kron. Na pročelju cerkve je dragocena rozeta, ki razsvetljuje pevski kor. Umetno rezani natorni kamen je v njem za okvirčke, steklo pa mnogobarvno, figuralno uvrščeno, tako mojstersko izdelano, da je tudi ob jednem kras za vnat^jo stran fasade. Velika dobrotnica na.še nove cerkve, hranilnica in posojilnica v Kandiji, jo to okno darovala. Stalo je nad 1000 kron. Slava jil Pozabiti ne smem prijaznejša okna v krstni kapelici s sliko sv. Duha. To okno je daroval župnikov brat Valentin Šmiiiovnik, zelo skrben za dobro gospodarstvo hiše, pa tudi ravno tako požrtvovalen za novo farno cerkev. Kr.'itni botri, ki bodo brali njegovo irae na oknu, so bodo spominjali farovškega Tineta, Kako je vozil dan za dnevom v letih, ko smo pripravljali za zidanje cerkve, ko smo jo gradili; pesek, kamen, les, drva, opeko, cement, železo, apno, dile, trame, hraste, smreke itd., pa vedno z veseljem, kadar je bilo potreba. — Vsa okna z mrežami veljajo 900 kron. Iz Škocjaiia iM'i Mokroiiotj^ii. — Tri vesele praznike smo imeli zadnji čas Škocjanci. V novi dvorani izobraževalnega društva so nascopili prvikrat domači tamburaši in pevci in predstavljali igro. Vse je dobro vspelo in dvorana je bila natlačena poslusalccv. Veselica je donesla 66 K za „Slov. Stražo", ki se je tudi ta dan ustanovila. — Na angelsko nedelo je imelo izobr. društvo predavanje o napredku. Tudi ta praznik ni bila dvorana prazna, da.si je društvo več let spalo, — Na Hali Šmaren pa smo imeli gospodarsko-političon shod. Dvorana je bila polna samih gospodarjev. G. državni poslanec dr. Hočevar jo govoril o državnem zboru, g. deželni poslanec I. Mandeij o deželnih novih postavah, g. deželni živinorejski nadzornik dr. Rataj pa o živinorejski zadrugi in o zbo^šaiiju pašnikov. Shod je bil lep, miren, in upajmo, da bo rodil sadove. Iz Št. Jerneja. Na god našega farnega patrona sv. Jerneja je tukaj sloveč someiý; ni tako imeniten, kakor sem ga letos vprvič videl in obiskal „o Kraljevem" v Zagrebu; vendar bo pa ostal vsem nam v dobrem spominu. — Naš, za občni blagor vneti Č. g. župnik Anton Lesjak je naročil nove org-Çe z 20. spremeni, ki jih je izvrstni orgijarski mojster Karol Mayor iz Feldkircbna mojstrsko izvr.šil. To delo je že 16.5., odkar je začel lota 1872 izdelovati orgije po novem načinu pneumatiko in akustike, tako da ga povsod hvalijo, kjer je nove orgije postavil. Celo od našega presvitlega cesarja Frančiška Jožefa I. ima pohvalna pisma, in od prevzv. kardinalov, knezoškofov in raznih drugih gospodov. Kakšno so orgije, ne bom popisoval, le to rečem, da meni ugajajo in večkrat grem igrat, čeprav nisem več orgtiavec, pa dobro zagrme. Popisal jih bo že kak strokovqak, ki je igral na-nje in se dobro razume na tako izborno delo. Običajno je pri nas na isti dan „vedno češčenje" sv, R. T, Zato so vsako uro ljudje iz raznih vasi naše razprostrane fare hodili molit sv. Košnje Telo in počastit farnega patrona sv. Jerneja. Povabljen je bil izborni orgtiavec g, Ignacij niadnik iz Rudolfovega, da je pri 6. in 9. maši orgljal, naj bi (judje slišali nove orgtjsfc vonjih j)oJnem obsegu. Ne mislite pa, da naš g. organist Jakob Ćadež ni zmožon za ta posel, ampak le radi tega se je povabil ta gospod, da jo preskušal orgije in jih ocenil ali kolavdiral, ki bo svojo oceno tudi objavil v kakem časopisu. V nedeljo potem smo pa še posebno veličastno praznovali farno žognai^e. Prišel je mil. g. dr. Sebastijan Elbert, prošt iz Rudolfovega, ki je po cerkvenem nagovoru novo orgije blagoslovil in z azistenco opravil veliko sv, mašo, pri kateri je naš organist g. Jakob Čadež izvrstno orgljal, in so pevski zbor odlikoval. Bilo je darovaiço za orgije. Bog nakloni še več dobrotnikov! Ajdovec. Preteklo soboto 17, t. m. zvečer se jo vnel v Boštu hratci, kjer je stanoval in samotařil Franc Papež, po domače Kotar, ki je bil radi svoje posebnosti daleč na okolu poznan. Rešil se jo sam v obleki, katero je imel na sebi; hram in vse, kar je bilo notri jo uničil piamen, Ogeig so jo videl daleč naokoli in jo ])rivabil dosti radovednežev, ki pa niso mogli ničesar pomagati. .Muljava pri Št. Vidu. iz na.šc občino .še monda ni bilo dopisa v Dol, Novicah; dan 15. sept. t. 1. naj se pa vendar zabeleži v edinem dolenjskem časopisu. Ta dan je bila blagoslovljena nova šola, o kateri se je obravnavalo več ^kot 20 let. Omogočil nam jo šolo preč. kanonik novomeški g, Fr, Špendal, tukajšni rojak, s tem, da je^ občini prodal svojo posest na Polju, kjer se je priredila šola. Sola jo enorazredna in njen okoliš obsega le vso občino Muljavo. Blagoslovil je šolo imenovani kanonik v navzočnosti župnika šentviškega, občinskega in šolskega odbora in več gg. učiteljev in učiteljic. Po sv. maši na Muljavi smo med slovesnim zvoqeigem in pokanjem topičev šli na Poije. G. kanonik je po kratkem naffovoru, v katerem je slikal veliko srečo in korist šolo za občino, izvršil po cerkvenem obredu blagoslov šole ter razdelil med navzoče spominsko podobice, na kar jo šc župnik šentviški otroke in stariše bodril za priden obisk oziroma pošiljalac v šolo. Po blagoslovu je bil banket pri gosp. županu na Polju; govorile so se mnoge najiitnice. Ganljiva je bila ta, v kateri je g. kanonik slovo vzel od svojo rojstne hiše; tolažba ]ia mu je, da je hiša prirejena v šolo, iz katero naj bi izšlo mnogo srečnih občanov, pravih mož in gospodinj, kmetov, pa če Bog hoče, tudi kaj gospodov. (Jtrok se je vpisalo 57 domačih. Bili so prav veseli; obdarovahi so bili s kruhom in vinom in slednjič so bili šo fotografirani. Za zasluge pri Soli jo občina izvolila častnn občane gg. : okr. gl. Parma, drž. posl, Povšo in dr. Šu.šteršič, kan, Spendal, posl. Mandeli, dr. Lampe in župnika Vidergar. Ob štirih ])0p0ldne 80 so gostje razšli v veseli nadi, da bo šola rodila obilo sadu. Bog daj! DomaČe novice» Dt^kaniji^ka konťcreiícii novomeška bo dne 5, oktobra v Št. Petru ob 10. dopoludne. Odlikovanje. Cesar jo našemu rojaku g. Josipu Toinšetu plem, Savskidolskemu, c. in kr. [řolkovniku in poveljniku višjega artilerijskega kurza, podelil red železno krono III, vrste, —■ Iskreno častitamo! Obisk. G. c, kr, dvorni svétnik dr, Rudolf vitez Scherer, profesor kanoničnega prava na dunajskem vseučilišču jo dno 21. t. m. obiskal mil, g, prosta in si oglodal Novo mesto. — Uceiçak je širno znan ne samo teologom, nogo i juristom. l'ordka. Dne 17, t. m. je mil, g, prošt dr. Klbert poročil g. Gilberta plem. In der Mauer na Strelburgu in Freyfeltn, C. in kr. poročnika pri 5. dragonskem polku, in visokorodno grofico Jerico Barbo-Waxen stain v grajski kapeli na Rakovniku. Poprej jo g. prošt novo popravljeno kapelo blagoslovil in potem daroval sv. mašo za ženina in nevesto; petje jo oskrboval cerkveni zbor iz St. Ruprta, ki je predvečer napravil ženinu in nevesti lepo podoknico med krasno razsvetljavo, ijjudstvo se je te slovesnosti navdušeno vdoležilo. Bog daj srečo! I'iii-oka, V nedeljo sta so tukaj poročila g. Josip Zimič, strojevodja na južni železnici v Trstu in gdčna. Franica Papež iz Novega mesta. Šola. Dno 19, t, m, jo po sv. maši mil. g. prošt dr, Klbert blagoslovil nekdanjo liomeški-no hišo in vjteljal če, šolsko sestro iz Šniihela. V tej hiši bosta letos 6. in 7. razred. Učiteljske moči bodo sledeče; S, Marija Kostka Kušar kot voditeljica, S. Marija Ambrozija Zorko in gdčna. Pija Gandini, kot učite^ petja pa g, Ignacij Hladnik. Pri slovesnosti so bili navzoči gg.; okrajni glavar baron Recbbach, iiarol Rozman kot predsednik krajnega šolskega sveta in zastopnik mesta in preč. p. Gotbard Podgoršek, voditelj de.ške šole in mnogo odličnega občinstva. Za iiiišo gimnazijo so inieiidvaui sii)>lenti gg. Stopar Frant;, dr, Rožirian Jožef, dr. Šerko Milan, Zidar Fr, in Prosen Peter. Zli nov« gimnazijo jo bil zadnji komisij.ski ogled včeraj. Pozor! Šiavno občinstvo so opozarja na veliko vinsko trgatev, ki se vrši dne 2. vinotoka z godbo v prostorih goatilac g. Sedlarja v Kandiji in s to trgatvijo spojeno ljudsko veselico. Več v letakih. TojaSko. Vsi od žreba 1 do žreba 500 prvega starostnega razreda potrjeni, kateri niso na podlagi kake ugodnosti oproščeni, uvrščeni bodo v triletno dejansko vojno službo stalne armado, oni od žreba BOO prvega do žreba 224 druzega starostnega raz; reda pa v dve- oziroma triletno dejansko vojno službo pri deželni brambi. Od žreba 253 do vštovši 539 a drugega starostnega raz- FDila potrjoni [»ridcjo v iiadomostno rezervo stalne vojne, vsi drufii o(i žreba 14 fialjB pridejo pa v nadomestno rezervo de-žeino bra in bo, Ohrtuii iiadaEJeviiliia šola. Potik na obrtni nadaljevalnj Soli v Novem mestu se prične v nedeljo 2. oktobra ob osmi uri zjutraj. Vpisovali pa se bodo vajenci v četrtek 29. in v potek 30. aeiitembra od 2. do 4. ure popoldne. .l(M'iizaIeiiiNki romarji so se v sredo dopoldne i/.krcali v Trstu ter s [wsebnim vlakom zvečer dospeli v Ljubljano. Vsi so zdravi, veseli in zadovoljni. SiMiianJski sl«])ai',jî so zopet osleparili ]»osestnika Ivana Neirianiča iz Slanine vasi pri Metliki. Na sejmu v Novem mestu je prodal nekemu posestniku iz ^ubljansko okolice par volov za 8oc]ar v jesenskem času v svojem čebelnjaku?" in „Nasveti o povzdigi čebelarstva na Dolenjskem", S tem zborovanjem, ki se jo vršilo poleg šolskega Oebelrgaka, jo bila zdru-'žena razstava raznih panjev in Čebelarskega orodja. Udeleženci 80 X vidnim zanimaigc» sledili predavanju; z mnogimi vprašanji 80 kazali, da so vneti čebelarji; istotako so natančno occqjevali pomen, praktično vrednost in porabljivost razstavljenih panjev in čebelarskega orodja. V večurnem pogovoru so si mnogo znaiqa in skušenj pridobili. Z znbvalo so potem odSli vsak na svoj dom. ^"^a tak način izvršena čebelarska zborovanja imajo za povzdigo našega čebelarstva največji pomen in kažejo, kako so naši čebelarji zanimajo za napredek, manjka jim žal dostikrat poduka jn vzgleda. ~ Oehelarsko ]>red!ivaiijc v iSt, Jernej». Duo 4. septembra 1.1. popoldne po krščanskem nauku je imel adjunkt na kmetijski ^oJi na Grmu g, A. Lajiajnc Čebelarsko jtredavanje v Št. Jerneju. Ker je začelo ob času predavanja deževati, so je vršilo isto v ijudski Soli. Predavanja se jc udeležilo nad 30 poslušalcev, "ied rgimi tudi g, župan Novoselec, g. kaplan Likar, g. nadučitelj I- ííajo in precej čel)olarjev. V nad eno uro trajajočem predavanju io Ojwzarjal predavate^ navzoče, kako naj delujejo, da bode če-Ijolarstvo ne le dobičkonosno, ampak, da se bode isto gojilo v večji mori, Z vidnim zanimanjem so sledili navzoči qcgovim iz- vajanjem, Po poduku jim je razkazoval ise nekatera čebelarska orodja in njili praktično uporabo. Vsak se je zadovoljno vračal e predavanja na svoj dom. — /u vinogradnike iii sadjarje, Samočiste vinske droži za pokipeiQO vinskega in sadnega mošta se dobivajo tudi letos pri kmetijsko-kemijskem presknšališču za Kranjsko v Ljubijani, Cevka s samočistiini vinskimi drožmi stane z navodilom o uporabi 25 h, s poštnino in zavojem po 40 h. Deset cevk stane s poštnino, zavojem in z navodilom o uporabi 3 K 50 h. Znesek se mora plačati naprej, ker se sicer povzame, V plačilo se sprejemajo tudi pisemske znamke. Samočiste vinske droži pospešujejo cisto in zanesljivo kipenje mošta ter jiovzročajo, da se vino hitro čisti in da dobi mnogo bo|jši in prijetnejši vonj in okus. Ena cevka s samočistimi drožmi zadostuje za pokipenje 5 do 10 hktl, vinskega alt jia sadnega mošta. Naročba se mora izvršiti vsaj 6 dni prod uporabo, da se morejo pravočasno in po predpisu nastaviti droži, s katerimi potem sveže-iztisnjen mo.št pokipi. — Vsa tozadevna pojasnila daje radovoHno ravnateljstvo kmetijsko-kemijskega preskušališča za Kraiysko v Ljubljani. — Tečiij za uporabo sadja priredi kranjska kmetijska šola na Grmu od 26. do 30. t. m. s sledečim programom: Poiide-Ijek 2(i. sept, od 2.-4. ure: Pomen konzerviranja sadja in zelenjave. Vzroki pokvarjenega sadja, — Torek 27. sept, od 8,—10. Kipeiqo, kisanjo zeleqjave, konzerviranje zelenjave v kozarcih in pušicah. Od 10.—12. Praktično razkazovanje. Od 2.—4. Naprava mozge in zdriza (zalzenj). Od 4.—5, Praktično razkazovanje v šolski kuhinji. — Sreda 28. sejít, od 8.—10. Konzerviranje sadja v kozarcih. (Naprava kompotov,) Shranjevanje sadnih konzerv. Od 10.—12. Praktično razkazovanje v šolski kuhinji. Od 2.—4. Naprava soka iz jagodičevja. Od 4.—5. Praktične vaje v šolski kuhinji. — Četrtek 29. sejit. od 8.—10, Sušenje sadja in zelenjave, Od 10,—12. Praktične vaje v su.šilnici. Od 2.—4. Obiranje in spravljanje (shranjevanje) sadja. Vlaganje sadja v zaboje, košarice in sode v svrho kupčije. Od 4.-5. Praktične vaje v sadni kleti. —■ Petek 30. sept, od 8.—10. Naprava sadjevca (mošta). Sestava sadja in mošta. Kipenje mošta. Od 10.—12. Praktično razkazovanje v vinski kleti. Od 2.—4. Ravnanje z sadjevcem, Bolezni sadjevca in ravnanje z pokvarjenim sadjevcem. Od 4.— 5. Praktične vajo v vinski kleti. Predavanja od 26. do 28. so zlasti namenjena gospodinjam. Predavanje v četrtek 29. t, m, jo tudi sicer gospodinjam, posebno pa našim gospodarjem sadjarejcem namenjeno; v petek pa bode predavanje zanimalo le bolj gospodarje. Tečaja se je moči udeležiti vseh pet dni ali pa tudi zadnja dva dneva (četrtek in petek) ločeno. Z ozirom na vainost uporabe sadja vabimo naše gospodinje in dekleta, kakor tudi naše sadjerejce k temu tečaju. Za udeležbo tečaja se je do 19. t. m. zglasiti pri ravnateljstvu kmetijske šole na Grmu, ker so dovoli lo omejeno število udeležencev. V tem priglasilu je navesti, katere dneve se želi udeležiti jiredavanj. Oddaljenim in jiodpore potrebnim udeležencem dovoli ravnateljstvo kot podporo enkratno vožnjo do Novega mosta in 2 K na dan za prehrano. Raznoterosti. o že oinenjeneui VI. tvezkn zbirke (Predpisi o nespornih p ravnih stvareh) istega ureduilia [iravita IIsm „Sluveuski Pravnik t Iijabljaui", oziroma Mjeueùnik PravuiùkoKa druztva* v Zagrebn: S to BedaJ iiiilu kuji(;u umo storili lep korak naitrej, Doiuaûeinu pravnikn že dobro d«iie, da ima kouOuo v rokah isakone v jeziku, v katerem jiii slelierui Han npotrebija. v katerem se jih pa nikdar u£il ui. Ta zhirlca, obnegajuùa — ravue imze jednoga i druguga dijela naroda, da uzmugnetnu lahkočom rabiti evaku tiaSu pravntt JOIVrj * IVXl. m\. lA knji^, a ne posizati za. njemafkum ili talijanakotn i ondje, gdje imamo erojn, lamu jiissnu dragim narječjem." Uptjtuo torej, da ta knjiga ne bi) obležala v lalogi, marveú prišla povsod, kantor spada, v tabo, kakor taiinši. Loterijske številke. TRST, 10. septembra 49 72 4.3 47 36 GRADEC, 17. septembra 58 16 45 1 56 Dražbeni oklic. E 423;'10 u Dmžbeni oklic. E 408/10 Dne 4. oktobra 1910 dopoldne ob 10. uri bo pri spoiUj osnameajeni sadnji t iibi št. 6 dražb.i zem^iiHÚa vi St. 271 kat. obi;. Gotua vas (liiái z gospodarskimi poslopji v Regerûi vasi, eua vrtna in dve njivni parceli). Nepremičninam, ki jiU je prodati trn dražbi, je doloûena vrednost na 2043 S; iiritikiin ni. Najmanjši ponudek inaâa 1362 K, pod tem /aeskom «e ne prodaje. Odobrene dražbeoe pogoje in listine, ki se tiûeîo nepremičnine, smejo tisti, ki žele knplti, pregledati pri spodaj ozaamenjenem aodiščn v izbi It. 6 med opravilnimi urami. Pravica, katere bi ne priptišúale draibp, je oglasiti pri sodišún najpo* sneje v dražbenem obroku pred inîetkom draíbe, ker bi ge sicer ne mogle razveljavljati glede nepremičniue same. O na'/i 628 kat. občine Gaberje dve njivi v Vrtači blizo vasi Gaberja. Nepremičninam je določena vrednost vi. Št, 61C'/j k, o. Gaberje na 191 K, vi. št. 6^8 k. 0. Gaberje na 182 K, pritiklin ni. Najmanjši ponndek znaša za zemljišče vi, it. 616Vt k. o. Gaberje 128 K, za zemljišče vi. št. H28 k. o. Oaberje 122 K. Dražbene pogoje, ki se ob enem odobre, in listine, ki se tičejo nepremičnin, smejo tisti, ki žele knpiti, pregledati pri spodaj oznamenjeni sodniji, v izbi št. 6 med opravilnimi nramt. Pravice, katere bi ne pripnsčale dražbe, je oglasiti pri sodniji najpozneje v dražbenem obroku pred začetkom dražbe, ker bi se sicer ne mogle razveljavljati glede nepremičnine same. O nadaljnih di}godkih dražbenega postopanja se obvestijo osebe, katere imajo sedaj na nepremičninah pravice ali bremena ali jih zadobé v teku dražbenega postopanja, tedaj samo z nabitkom pri sodniji, kadar niti ne stanujejo v okolišu spodaj oznamenjene sodnije uiti ne imenujejo tej v sodnem kraju stanujočega pooblaščenca za vročhe. C. kr. okrajno sodišče v Rudolfovem, odd. II., dne 24, av^nsta 1910. 218 D' Vladimir Žitek, odvetnik v Novem mestu, si usoja slavnemu občinstvu naznaniti, da se preseli dne 1. oktobra 1.1, njegova odvetniška pisarna V hišo št. t, j. „inentiio hišo" nasproti drevoredu. asa-oi Častn a izjava. Potipisana Katarina Žarkovic obžalujem vse žalitvo, s katerimi seiti 23. julija 1910 žalila Franca Kremesra iij se mu zahva^ujcm, (ia je odstopil od tožbe zoper mene. 21G Metlika, dne 16. septembra 1910, Katarina ŽarkoviĆ. obstoječa iz koleselna (naraven jesenov les) freiaks, in kobilca kostanjeve barve, 4 leta stara, se proda iz proste roke. sos-s-s Naslov pove iz prijaznosti upravniStvo Dol. Novic. oâ T3 O c6 Ci o O a p" -s £ rt > fiobro kakouost. ceno in težo ]e trpba pczltl pri hupouonju in prlmerlaul mila. Nobeno milo na suetu ne ůoseíe Na citre Poiiiïiije 110 najnovejši metodi tei- se najvljinlnoje iiriporočiye ^ obilni obiKk,--Odi, spoštovanjem 216-3-1 Viktorija Piskar, uĚiteljica goJhe v Kandiji 5t, 20, biša Grmova. Ivan Svetec brivec in vlasuljar, | Rudolfovo, Glavni trg. Î Uvr6nje vsa lasna (Icla, kite po viorcih. priporoma svojo zalogo pndlBE itd.; pri naroćiln kit sadoBt^je vïorec in cena. — Kratita preveea S" it do 12 K; ijoldolga 7 do H K; dolga 3'(îO do 6 K, Five in BveUe; rumena ^ /g draije, 1'oiiljatsv diskretna po povretjn. j PripnroS»iu Ae Specialltete; Original Bayrum, Amerikanski Haarpetrol proti 'Pailanjn I&r iu iirliut. Prizoalna pisma ua raipulago, Colonjska voda ta. ««sirunje lica proti grbauweuju kože in proti liSajem 1 stekl. 60 vin, Nuslol ^^^ilo za lase in brade, zdravniško preiskan. Mila in dtiave p" "'^ki ceni ^ to priporDčam svoj brivski higienižui salon v nadalja« iiaklon.jeiuiBt. Kupnjom mošniie iu rei:iiiie lase. Gab. Hiifner, kapelnik v Kndolfovonï se uljudno priporoča kot učitelj filasbe na glasoviru, vseh godalih in jiihalih, v glasbeni teoriji, harmoniji ia kontrapunktu. Poučevati prične s 1. oktobrom, na zahtevo tudi na domu. 302-2-2 Hiša v Žabji vasi fit. 30 zidana ter z opeko krita in vrtom, ležeča blizo državne ceste, je takoj na prodaj. — Natančneje se izve pri Koinani Piccio ravnotam. 217-0-1 Dobro ohranjen glasovir Î je i>o nizki eeni na priMiaj. — Kje? pove upravniStvo Dol. Novic. Proda se iz proste roke IP^T" takoj lepo posestvo T Ootui rasi z vsem gospodarskim poslopjem, v dobrem stanja, zavarovano za 8300 K, mrva in deteta pa za 1200 K, Vse zemljišče obstoječe iz okoli 40 mernikov posetve, 9 oralov gozda, sadnega vrta in koSenice je vse zraven hiše. Natančneja pojasnila daje g, Josip Ílojíoliě v Novem mestu, Glavni trg 69. J83-3-3 Farna opeharna (BPerťeTu) ima vedno v zalogi ()4-o-i6, najboljši in najceneji opeko vsake vrste. Naročila in vprašanja sprejema oskrbuíštvú graščine /alog (líreiťenau) pri HudolTovem. Krompir, jobolha, vino in žganje v večjih množinah ima na prodaj graščina Struga pošta Št. Peter. 300-3-a Ker izdelnjem le podplate, plačnjeni goveje kožo, težke nad 40 kil, do preklica ^ po K1-30. ^ Hočevar — Rudolfovo. lftl'3-2 V najem ali na prodaj. Radi preselitve se odda takoj v najein ali tudi proda lepo posestvo, obstoječe iz igiv, gozda, travnika in lepega vrta. Hiša stoji tik glavno ceste nasproti nove cerkve. V hiši se nahaja gostilnu ii) trafik», laliko se uapravi tudi prodajalna^ ker v bližini ni nobeue. 201-3-2 Več se izve v Prečni št. 25 pri Rudolfovem. AÉ1S tovarnar sukna - - Žapuže-Begunje, Gorenjsko. Priporočam svoje sukno iz fine ovčje volne — po tovarniških conah. Na zahtevo pošUjam tudi vzorce. lafi-s-s Gostilna je za oddati v nojem s 1. novembrom nii prometni kai'Iovški resti v .Metliki. — Izve se pri J. Ilrehoričn, poKcstniku v Metliki. 3!m-2-2 Btev. 18. F.F.ilidic 8 Komp. Ljubljana tovarna zarezanih strešnikov — poaudi vaako poljubno množino — patent, dvojno zarezani (22 2416) strešnik-zakrivač Bpoflevno obvezo in priveznim nastavkom „sistem Marzola". Brez odprtin navzgor I Streha popolnoma varna pred nevihtami. NiiJlireprostejše, nftJcenfiJSc in iiiijtriiožiieJSe kritjo streh sedanjosti. Na žoljo pošljemo takoj vzorce in popis. » 36% i Ér Wr Élf idf ifr * » I ífr iT Î I I I -s I Popolnoma varno naložen denar Hranilnica in posojilnico za Handijo in ofeniico reg. zadruga z neomejeno zavezo V lastuem domu v Kaiidiji sprejema hranilne vloge od vsacoga, če je lyen ud ali ne, ter obrestuje po na leto brez odbitka rentnega davka, katcrefja sama iz svojeg'a plačuje. Za hranilne vloge kakor za vse posûjîlnicne obTeznusti — jamĚi poleg reierrnegB zaklada in deleže» Sez 3200 zadmžnikov % Tseni svojim premoženjem. tega se ratvidi, a 31 oralov, 1'roda se skupaj ali ]>a na dvojo in tudi na jvircclei vknjiženo ostane lahko .SOOO K. Natmčnojo se izve jiri lastniku, ako se priloži znamka za odgovor, ter ustiiicno, Kninc Ivnik, Podgorje 18, p. Sevnica Sp. Štajersko, Franc 'Hodnih S Radoslav ilžman podobarja in pozlatarja v Rudolfovem se prav toplo prijioročata preč. duhovščini in cerkvenim pred-stojništvom v cenjena naročila za izvrševarye vsakovrstnih umet* niško izdelanih lesenih oltarjev, lec, krstnih kamnov, jaslic, kri-ževih potov v relifu, kipov svetnikov, od lesa, kamna, gipsa itd. Tudi stara cerkvena dela se strokovno in pt* zmernih cenah popravljajo in prenavljajo. lao-o-s lidajateij i» zalužuik Urban Horval, Odgovorni urednik Anton Žlogar. Tisk J. Krajec nasi.