Poštnina plačana y gotovini CENA 60 din i URADNI LISTf LJUDSKE REPUBLIKE SLOVENIJEy Leto XII % V LJUBLJANI, dne 10. ieiiruarja 1955 Številka 5 VSEBINA: 32. Zakon o zobozdravstveni službi. 143. Odlok o poslovalnem času trgovskih In gostinskih obra- 33. Odlok o ustanovitvi sveta umetniških akademij. tov v okraju Kranj. 34. Odlok o ustanovitvi Ulmskega sveta pri podjetju Tnlglav- žllm. 35. Sklep o razrešitvi sodnikov Višjega gospodarskega sodišča LRS, okrožnega gospodarskega sodišča In okrožnega sodišča. 36. Sklep o Izvolitvi sodnikov okrožnega sodišča in o izvolitvi sodnikov okrožnega gospodarskega sodišča. 37. Odlok o tarifi za prodajo električne energije. 38. Odločba o Imenovanju republiške komisije za plače v gospodarstvu. 39. Odločba o imenovanju članov strokovnega sveta pri Upravi za vodno gospodarstvo LRS. 49. Seznam Izvedencev — strokovnjakov za posamezne panoge gospodarstva. Odloki ljudskih odborov: Odlok o najemninah in skladih za upravo In vzdrževanje hiš v mestu Maribor. 441. Odlok o spremembi odloka MLO Maribor o uvedbi taks in mestnega prometnega davka od prometa. 442. Odlok o tržnem tn sejemskem redu v okraju Črnomelj. 144^ Odlok o stanovanjski tarifi ter delitvi in uporabi najemnin za stanovanjske In poslovne prostore v okraju Kranj. 145. Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o obratovalnem času trgovinskih, obrtnih in gostinskih obratovalnic v okraju Krško. 146. Odlok o dopolnitvi odloka o določitvi cest III. reda v okraju Ljutomer. 147. Odlok o začasnem financiranju proračunskih izdatkov okraja Murska Sobota v I. tromesečju 1955. 148. Odlok o uvedbi občinskega prometnega davka v okraju Murska Sobota. 149. Odlok o začasnem pobiranju občinskega prometnega davka v okraju Postojna. 150. Odlok o začasnem financiranju proračunskih potreb mestne občine Bled. 151. Odlok o začasnem financiranju mestne občine Jesenice v I. trimesečju leta 1955. 152. Odlok o kategorizaciji cest IV. reda v mestni občini Postojna. 153. Odlok o spremembah odloka o ustanovitvi stanovanjske skupnosti, o organih stanovanjske skupnosti, o prevzemu stanovanjskih hiš v upravo in o najemnih pogodbah v mestni občini Trbovlje. 32. UKAZ Na podlagi 11. točke 72. člena ustavnega zakona ^ temeljih družbene in politične ureditve in o orga-'h oblasti Ljudske republike Slovenije razglaša Iz-rsni svet Ljudske skupščine Ljudske republike Slo-j^hije zakon o zobozdravstveni službi, ki ga je spre-Ljudska skupščina Ljudske republike Slovenije seji Republiškega zbora dne 28. januarja 1955 in 1 se glasi: ZAKON o zobozdravstveni službi Splošne določbe 1. člen Zobozdravstvena služba kot panoga splošne favstvene službe skrbi za napredek zobozdravstve-stanja ljudstva s tem, da s sodobnimi znanstve-It’1111 metodami in s sodobnimi tehničnimi sredstvi Pripomočki preprečuje in zdravi bolezni zob, ustne ot!lluo in čeljusti. j. Zobozdravstvena služba mora posebno skrbeti za ih]>r,0 Zl>bozdravstveno stanje predšolske in šolske P'he ter nosečih žen in porodnic. in ^kozdravstvena služba širi zdravstveno prosveto ?(1 u*rjuje zdravstveno zavest ljudstva, organizira K),] avs*veno-prosvetne akcije in sodeluje z državni-dtuyani, družbenimi organizacijami in strokovnimi ljurez dovoljenja; 2. če prekorači obseg svojega dela (17. člen); 3. če prepreči ali ovira izvršitev strokovnega pregleda (19. in 20. člen). Prehodne in končne določbe 22. člen Zdravniki splošne prakse, ki so se po prej veljavnih predpisih posebej usposobili za zobozdravstvena dela in so izvrševali zobozdravstveno prakso, lahko v mejah konservativnega zobozdravstva še nadalje opravljajo ta dela. 23. člen Za pristojni ljudski odbor po drugem odstavku člena in po 19. ter 20. členu tega zakona se šteje 'judski odbor Okraja, -mesta in mesine občine s posebnimi pravicami. 24. člen Natančnejše določbe za izvrševanje tega zakona Pfedpiiše po potrebi Svet za zdravstvo in socialno po-btiko LRS. Zt'lt/rz. 25. člen Z dnem, ko začne veljati ta zakon, preneha ve-Jati začasni pravilnik o organizaciji in delovanju 26. člen Ta zakon velja od dneva objave v »Uradnem listu LRS«. St. U-20/55 Ljubljana, dne 28. januarja 1955. . Predsednik Predsednik Izvršnega svetu Ljudske skupščine LRS: Ljudske skupščine LRS: Miha Marinko 1. r. Boris Kraigher L r. 33. Da bi se začasno, dokler ne bo izdan republiški zakon o umetniških akademijah, uredilo vodstvo umetniških akademij v skladu s temeljnimi načeli splošnega zakona o univerzah, je Ljudska skupščina Ljudske republike Slovenije na seji Republiškega zbora dne 28. januarja 1955 na podlagi prvega odstavka 43. člena ustavnega zakona o temeljih družbene in politične ureditve in organih oblasti Ljudske republike Slovenije sprejela (kf ODLOK { S:'Ufa.) o ustanovitvi sveta umetniških akademij 1 Ustanovi se svet umetniških akademij kot skupni organ za splošno vodstvo Akademije za glasbo. Akademije upodabljajočih umetnosti in Akademije za igralsko umetnost v Ljubljani. Posamezne akademije vodijo organi akademij, ki so določeni po dosedanjih predpisih, in sicer akademski svet in rektor akademije. II Svet umetniških akademij sestavlja 11 članov, in sicer: šest članov, ki jih imenuje Izvršni svet Ljudske skupščine LRS izmed umetnikov, kulturnih in prosvetnih in drugih javnih delavcev;-- -'r' en član, ki ga izvoli izmed svojih odbornikov mestni ljudski odbor Ljubljana; v rektorji vseh treh umetniških akademij; ^ en član, ki ga izvolijo izmed sebe študenti vseh treh akademij. Študenti volijo svojega zastopnika v svet neposredno in tajno z listki. ITI Svet umetniških akademij ima tele naloge: potrjuje izvolitve profesorjev, docentov in znanstvenih sodelavcev umetniških akademij; daje mnenje k predračunom umetniških akademij in jih pošlje Izvršnemu svetu; sprejema sklepe in priporočila, ki imajo skupen pomen za vodstvo vseh treh umetniških akademij ter za organizacijo pouka in umetniškega dela; potrjuje sklepe akademij o ustanovitvi, združitvi ali odpravi ustanov posameznih akademij; voli in razrešuje člane disciplinskega sodišča H. stopnje za profesorje in docente umetniških akademij; izdaja predpise o disciplinski odgovornosti študentov; voli in razrešuje člane disciplinskega sodišča II. stopnje za študente; obravnava splošna vprašanja gmotnega stanja študentov; daje pritrditev k pravilom študentovskih društev na umetniških aikademijah; opravlja splošno nadzorstvo nad uporabo splošnega ljudskega premoženja, s katerim gospodarijo umetniške akademije. Clan sveta umetniških akademij, ki so ga izvolili študenti, ne glasuje o potrditvi izvolitve profesorjev in docentov, o volitvah in razrešitvah članov disciplinskega sodišča za profesorje in docente ter o sklepih in priporočilih glede učnih načrtov. IV Svet umetniških akademij prouči vprašanje bodoče ureditve umetniških akademij, da v tej zvezd svoje predloge Izvršnemu svetu in sodeluje pn pripravi republiškega zakona o umetniških akademijah. V Svet umetniških akademij si izvoli izmed sebe predsednika s tajnim glasovanjem. Predsednik sklicuje in vodi seje sveta. Sejo mora siklicati, - če to zahteva tretjina članov sveta ali pa akademski svet posamezne akademije. VI Svet umetniških akademij dela kot celota in samo na sejah izvršuje pravice, ki mu pripadajo. Seja sveta je sklepčna, če je navzočih nad polovico vseli članov. Sklepe sprejema svet z večino glasov navzočih članov. Sklepe sveta umetniških akademij podpisuje predsednik sveta. VII Svet umetniških akademij lahko imenuje za proučevanje posameznih vprašanj iz svoje pristojnosti komisije izmed svojih članov in drugih strokovnjakov. Vlil Sklepi sveta umetniških akademij so za organe vseli treh umetniških akademij obvezni. Akademski svet posamezne akademije lahko ugovarja pri Izvršnem svetu, če misli, da kakšen sklep sveta umetniških akademij ni v skladu z zakonom. Svoj ugovor poda akademski svet predsedniku sveta umetniških akademij; ta ga mora s poročilom predložiti Izvršnemu svetu Svet umetniških akademij pa lahko na podlagi ugovora svoj sklep tudi sam spremeni ali razveljavi. IX Pisarniško delo za svet umetniških akademij opravlja administracija tiste umetniške akademije, ki jo določi svet umetniških akademij. Ta akademija da tudi na razpolago svetu umetniških akademij potrebne prostore za njegovo delo. Svet umetniških akademij ima svoj predračun dohodkov in izdatkov v okviru predračuna Sveta za prosveto in kulturo LRS. Odredbodajalec za izvrševanje predračuna sveta umetniških akademij je predsednik sveta. X Akademski svet vsake akademije izvoli tričlansko disciplinsko sodišče prve stopnje za profesorje in docente in tričlansko disciplinsko sodišče prve stopnje za študente. En član disciplinskega sodišča za študente mora biti študent ustrezne umetniške akademije. XI Rektorji umetniških akademij določijo v sodelovanju z univerzitetnim odborom Zveze študentov Jugoslavije, kako volijo študenti svojega zastopnika v svet umetniških akademij, in poskrbijo, da bo izvoljen zastopnik študentov v svet umetniških akademij najpozneje v enem mesecu po uveljavitvi tega odloka. XII Ta odlok začne veljati z dnem objave v >Urad-nem listu LRS« in velja do izdaje zakona o umetni-škili akademijah. St. LS 32/1-55 Ljubljana, dne 28. januarja 193'5. Ljudska .skupščina Ljudske republike Slovenije Predsednik Ljudske skupščine LRS: Predsednik Miha Marinko 1. r. Republiškega zbora: Josip Rus 1. r. 34. Na podlagi četrtega odstavka 22. člena ustavnega Izakona o temeljih družbene in politične ureditve in o organih oblasti Ljudske republike Slovenije v zvezi is 109. členom uredbe o ustanavljanju podjetij in ob rtov (Uradni list FLRJ, št. 51-424-/55) je Ljudska skupščina Ljudske republike Slovenije na seji Re" publiškega zbora in na seji Zbora proizvajalcev dne 28. januarja 1955 sprejela ODLOK o ustanovitvi filmskega sveta pri podjetju Triglav-film 1 Pri podjetju Triglav-film se ustanovi filmski svet. 2 Filmski svet: 1. sporazumno z upravnim odborom in delavskim svetom podjetja sestavlja program filmskih 2. opravlja splošno nadzorstvo nad tem, ali P0^' jetje pravilno in smotrno uporablja sredstva, ki mu bila dana kot dotacija. 3 Če med filmskim svetom im delavskim sveto® pri sestavi programa filmskih del ne pride do 9p°' razuma, odloči Svet za prosveto in kulturo LRS- Filmski svet šteje pet do petnajst članov. < ' Člane filmskega sveta imenuje Izvršni svet Ljn“" ske skupščine LRS izmed kulturnih, znanstveni® prosvetnih, gospodarskih in drugih javnih delavcev' Direktor podjetja je po svojem pokržaju filmskega sveta. Člani filmskega sveta se imenujejo za dve b*'' Izvršni svet jih pa lahko razreši že pred potek0® te dobe in imenuje namesto njih druge člane. 6 Filmski svet si izvoli izmed sebe predseduj ^ Direktor podjetja ne more biti predsednik f”111 skega sveta. Predsednik pripravlja, sklicuje in vodi seje sveta. Seje sklicuje predsednik sam od sebe ali na zahtevo tretjine članov sveta ali direktorja podjetja. £c predsednik ne skliče seje sveta, jo lahko skliče tisti, ki je to zahteval. Filmski svet sklepa veljavno, če je navzočih nad polovico članov, sklepe pa sprejema z večino glasov navzočih članov. 1 Izvršni svet izda po potrebi natančnejše predpise za izvršitev tega odloka. 8 Ta odlok velja z dnem objave v »Uradnem listu LRS«. St. LS 55/1-55 Ljubljana, dne 28, januarja 1955. Ljudska skupščina Ljudske republike Slovenije Predsednik Ljudske skupščine LRS: Miha Marinko 1. r. Predsednik Republiškega zbora: Josip Rus 1. r. Predsednik Zbora proizvajalcev: Mavricij Bore 1. r. 55. I SKLEP j razrešitvi sodnikov Višjega gospodarskega sodišča okrožnega gospodarskega sodišča in okrožnega sodišča Na podlagi 58. in 59. člena zakona o gospodarskih sodiščih (Uradni list FLRJ, št. 51/54) in 77. ter 78. “lena zakona o sodiščih (Uradni list FLRJ, št. 50/54) 80 hilj na skupni seji Republiškega zbora in Zbora Proizvajalcev Ljudske skupščine Ljudske republike •ovenije dne 28. januarja 1955 razrešeni Jakopič Anton kot sodnik Višjega gospodarskega s°diŠča v Ljubljani: Bele Anton kot sodnik okrožnega gospodarskega 8°dišča v Ljubljani: ,T Juvane Alojzij kot sodnik okrožnega sodišča v ^em mestu; Šifrer Savo kot sodnik okrožnega sodišča v °vem mestu. St. LS 54/1-55 Ljubljana, dne 28. januarja 1955. Ljudska skupščina Ljudske republike Slovenije Predsednik Ljudske skupščine LRS: Miha Marinko 1. r. 36. SKLEP o izvolitvi sodnikov okrožnega sodišča in o izvolitvi sodnikov okrožnega gospodarskega sodišča Na podlagi 49. člena zakona o sodiščih (Uradni list FLRJ, št. 50/54) in 30. člena zakona o gospodarskih sodiščih (Uradni list FLRJ, št. 51/54) so bili na skupni seji Republiškega zbora in Zbora proizvajalcev Ljudske skupščine Ljudske republike Slovenije dne 28. januarja 1955 f izvoljeni za sodnike: I. pn okrožnem sodišču v Ljubljani: 1. Juvane Alojz, sodnik okrožnega sodišča v Novem mčstu, 2. Šifrer Savo, sodnik okrožnega sodišča v Novem mestu; II. pri okrožnem sodišču v Mariboru: 1. Golob Milko, sodnik okrajnega sodišča 1. v Mariboru. 2. Miklavčič Franc, sodnik okrajnega sodišča l. v Ljubljani; III. pri okrožnem sodišču v Novem mestu: 1. Bele Anton, sodnik okrožnega gospodarskega sodišča v Ljubljani, 2. Modic Stanislav, sodnik okrajnega sodišča v Novem m tj s tu; IV. pri okrožnem gospodarskem sodišču v Ljubljani : 1. Dobovišek Adolf, višji referent pri Carinarnici v Ljubljani. 2. Salberger Bogdan, sodnik pri okrajnem sodišču II. v Ljubljani. Št. LS 55/1-55 Ljubljana, dne 28. januarja 1955. Ljudska skupščina Ljudske republike Slovenije Predsednik Ljudske skupščine LRS: Miha Marinko 1. r. 57. Na podlagi drugega odstavka 2. razdelka XXVI. poglavja zveznega družbenega plana za leto 1955 izdaja Izvršni svet Ljudske skupščine Ljudske republike Slovenije ODLOK 'd /ji pn o tarifi za prodajo električne energije Tarifa za prorlajo električne energije l. SPLOŠNE DOLOČBE 1. Porabljena električna energija se obračunava po po en: od spodaj navedenih tarif, in sicer: a) po tarifi za maloodjem; b) po tarifi za veleodjem; c) po tarifi za posebne odjemalce. 2. Po tarifi za veleodjem se obračunava poraba: a) odjemalcev, ki odjemajo letno 50.000 kWk ali več na istem prodajnem mestu ter so z dobaviteljem sklenili pogodbo o dobavi in prejemu električne energije; b) odjemalcev, ki sami proizvajajo električno energijo z lastnim generatorjem z učinkom 30 kW ali več ter prevzemajo iz javnega omrežja samo dodatno ali pa rezervno energijo; c) odjemalcev, ki prevzamejo električno energijo zaradi preprodaje. 3. Tarifa za posebne odjemalce: a) po tarifi za elektrokemijo se obračunava poraba električne energije porabnikov, pri katerih je električna energija bistvena in praktično nenadomestljiva sestavina kemičnega proizvodnega procesa; b) po tarifi za elektrometalurgijo se obračunava poraba električne energije porabnikov, ki so namenjeni predvsem za pridobivanje, rafinira-ranje, zlivanje, pretaljevanje in termično plemenitenje kovin, pri katerih je električna energija bistvena sestavina proizvajalnega procesa; c) za elektrovleko v mestnem in medkrajevnem javnem prometu; č) za tehnične naprave (brez razsvetljave in gretja prostorov) znanstvenih inštitutov ustanov. Odjemalci se razvrste v kategorije a), b) in c), če znaša inštalirana moč njihovih porabni-nikov za te namene najmanj 500 kW, v kategorijo č) pa s pogojem, da se obvežejo prevzeti letno najmanj 50.000 kWh. Poraba energije v zgoraj omenjene namene se mora ugotavljati ločeno od druge porabe. 4. Poraba vseh drugih odjemalcev se obračunava po tarifi za maloodjem. 5. Po določbah te tarife se ne obračunava izmenjava električne energije med LR Slovenijo in LR Hrvatsko ter oddaja električne energije v inozemstvo. 6. Kolikor je po določbah te tarife višina cene odvisna od porabe električne energije v dnevnem in nočnem času oziroma od porabe v zimskem ali poletnem času, traja: a) dnevni čas (podnevi) od 6. do 22. ure; b) nočni čas (ponoči) od 22. do 6. ure; c) zimski čas (pozimi) od i. oktobra do 31. marca; č) poletni čas (poleti) od i. aprila do 30. septembra. 7. Porabljena električna energija se praviloma zaračunava in izplačuje mesečno. Dobavitelj pa je upravičen ta rok podaljšati ali pa skrajšati na polovico oziroma tretjino meseca. Če je rok skrajšan, izstavi dobavitelj med mesecem delne fakture, razen tega pa ob koncu meseca še končno mesečno fakturo. V mesečni fakturi se zneski iz delnih faktur odračunajo. 8. Električna energija po tej tarifi se dobavlja na podlagi pravilnika o splošnih pogojih za preskrbo z električno energijo iz javnega omrežja LRS z dne 24. decembra 1952 (Uradni list LRS, št. 1-4/53). H. TARIFA ZA MALOODJEM 1. Prodajna cena električne energije sestoji: a) iz prispevka; b) iz cene za porabljene kWh. 2. Prispevek se odmerja po tarifnih enotah ter se plačuje mesečno vnaprej. Prispevek se zaračuna za ves mesec, če je bil priključek priglašen pred 15. v mesecu oziroma če je bil priključek odglašen po 15. v mesecu, sicer pa se prispevek za tisti mesec ne zaračunava. 3. Tarifa za maloodjem se deli v tele kategorije: a) gospodinjstvo (G) b) razsvetljava poslovnih prostorov (R) c) razsvetljava društvenih prostorov (D) č) motorji in aparati (M) d) poljedelski motorji (P) e) zadružništvo (Z) f) javna razsvetljava (J) 4. Po tarifni kategoriji za gospodinjstvo se obračunava poraba električne energije v gospodinjske namene, t. j. za razsvetljavo stanovanj s pripadajočimi stranskimi in gospodarskimi prostori ter za razsvetljavo dostopov k stanovanjskim hišam! za pripravljanje hrane, za pranje, likanje in šivanje; za čiščenje stanovanj; za gretje in hlajenje, za radijske in gramofonske aparate; za dvigala in motorje centralne kurjave v pretežno stanovanjskih hišah; za črpanje vode za gospodinjske potrebe, če moč črpalnega motorja ne presega 1 kW, in podobno. Isto velja za otroške, dijaške, delavske in invalidske domove ter za domove onemoglih in upokojencev. Poraba energije v upravnih prostorih navedenih domov se obračunava po tarifni kategoriji za razsvetljavo poslovnih prostorov. Kot pretežno stanovanjska hiša se šteje tista, ^ kateri zavzemajo stanovanja več kot 50 odstotkov skupne površine prostorov. 5. Po tarifni kategoriji za razsvetljavo poslovnih prostorov se obračunava poraba električne enef' gije za razsvetljavo, če ta ne spada pod 4., 6., 9-in 10. točko tega poglavja. Enako se obračunava poraba električne energij6’ ki se priložnostno rabi za termične aparate v P0" slovnih prostorih, kolikor se ti aparati ne up0' rabljajo v pridobifvene namene. 6. Po tarifni kategoriji za razsvetljavo društvenih prostorov se obračunava poraba električne ene1 gije v prostorih, ki jih izključno uporabljaj množične, prosvetne, telesnovzgojne, sindikalu®’ strokovne in gasilske organizacije, če se ne uP0” rabljajo za pridobitvene namene. Isto velja *a športne prostore navedenih organizacij na Pr stem. 7. Po tarifni kategoriji za motorje in aparate ^ obračunava poraba električne energije za vse ^ torje in aparate, kolikor ti ne 6.,'8. in 9. točko tega poglavja, --- ---- . kadar se z električno energijo proizvajana sve ^ ba rabi neposredno v proizvajalne namene (m P v kopirnih zavodih, pri fotografih itd.). 8. Po tarifni kategoriji za poljedelske motorje obračunava poraba električne energije za mot'°rJ spadajo pod 4., ’ ki so namenjeni za predelavo pridelkov iz lastnega kmetijskega gospodarstva, če se odjemalec obveže, da bo plačeval prispevek po tej tarifni kategoriji neprekinjeno najmanj eno leto. Če odjemalec te obveze ne da in če ima predelava obrtno naravo, se poraba energije obračunava po 7. točki tega poglavja. 9. Po tarifni kategoriji za zadružništvo se obračunava poraba električne energije za razsvetljavo prostorov kmetijskih zdrug (splošnih, delovnih, sadjarskih, vinarskih in podobno) ter za motorje in aparate ki jih uporabljajo izključno kmetijske zadruge. V to tarifno kategorijo pa se ne uvrstijo zadružni obrati, kakor so gostilne, trgovine, kina, pekarne, mlini, žage in podobno. Rt Po tarifni kategoriji za javno razsvetljavo se obračunava poraba električne energije za razsvetljavo ulic, cest in trgov v naseljih. V to kategorijo lahko dobavitelj na odjemalčev predlog uvrsti tudi porabo energije za razsvetljavo uličnih izložb in reklamno razsvetljavo na prostem, če se ta hkrati ne uporablja za razsvetljavo lokala. tl- Odjemalce uvršča v ustrezne maloodjemne kategorije dobavitelj. O sporih o uvrstitvi odloči pristojno sodišče. 12. Kategorije, navedene pod točko 3. tega poglavja, razen razsvetljave društvenih prostorov in javne razsvetljave, imajo po dve stopnji: a) stopnjo z nižjo ceno za kWh in višjim prispevkom (nižja stopnja — n); •h) stopnjo z višjo ceno za kWh in nižjim prispevkom (višja stopnja — v) 'S- Tarifno stopnjo si lahko odjemalec izbere sam. Če si odjemalec do konca meseca, v katerem je priglasil priključek, ne izbere tarifne stopnje, ga dobavitelj uvrsti v višjo stopnjo. Odjemalcu se prizna pravica, da si naknadno izbere nižjo tarifno stopnjo, če dokaže, da brez lastne krivde ni mogel pravočasno priglasiti svoje odločitve. Sprememba tarifne stopnje, izvršena na odiemal-čevo zahtevo, ne velja za nazaj. Izjemoma ima dobavitelj pravico, izbrati tarifno stopnjo, v tehle primerih: a) če odjemalec odjema rezervno ali dodatno energijo v dopolnitev energije iz lastne pogonske naprave; b) če odjemalec odjema električno energijo neupravičeno. Tarifno stopnjo, ki jo je izbral odjemalec ali določil dobavitelj, lahko odjemalec menja samo 1. januarja, 1. aprila, 1. julija in 1. oktobra z omejitvijo, da lahko 1. aprila preide samo na nižjo stopnjo, 1, oktobra pa samo na višjo stopnjo. Od-Jemalčeva odločitev je za dobavitelja obvezna, če jo dobavitelju pismeno sporoči’ najpozneje do konca Prejšnjega trimesečja k' Odjemalec mora dobavitelju dati vee podatke, ki so potrebni, da se določi prispevek. Najpozneje do prvega naslednjega branja števcev mora spo-r°eiti dobavitelju vsako spremembo, ki vpliva na V|Šino prispevka ali na obseg porabe električne energije. Prijavna dolžnost je šele tedaj izpolnjena, če dobavitelj pismeno potrdi prejem prijave. 17. Če odjemalec nastalih sprememb, ki so odločilne za zvišanje prispevka, ne naznani pravočasno, zaračuna dobavitelj prispevek za vsako neprijavljeno enoto po stopnji, ki že velja za njegov odjem. Pri tem se za vsako nepriglašeno enoto odmeri prispevek po postavkah za prvo tarifno enoto. Tako določeni prispevek se zaračunava samo za nazaj od dneva nastale spremembe. Če se čas nastanka ne da določiti, se prispevek zaračunava od dneva, ko je bil zadnjič določen prispevek, največ pa za 12 mesecev nazaj. 18. Spremembe, ki so odločilne za znižanje prispevka. upošteva in obračuna dobavitelj po določbah 2. točke tega poglavja od dneva priglasitve dalje. 19. Odjemalcu se za vsako odjemno mesto zaračuna najmanj ena tarifna enota (začetna). 20. Če odjemalec prejema električno energijo po več priključkih, se v tarifnem pogledu šteje vsako odjemno mesto kot samostojen odjemalec. 21. Če se poraba več odjemalcev zaračunava po skupnem števcu, se po postavkah za prvo tarifno enoto zaračunava toliko enot za vsako kategorijo, kolikor je samostojnih odjemalcev, t. j. zaključenih stanovanj, poslovnih prostorov in društvenih prostorov. 22. Pri neupravičenem odjemu električne energije se množina porabe določi na podlagi ugotovitve legitimiranega dobaviteljevega zastopnika; pri tem se šteje, da so porabniki neupravičenega odjemalca bili priključeni: žarnice in likalniki 6 ur, drugi porabniki najmanj 12 ur dnevno. Če pričetek manipulacije ni nesporno ugotovljen, se šteje, da je manipulacija trajala od dneva zadnjega uradnega pregleda odjemalčevih naprav, vendar pa z omejitvijo, da se zaračuna največ za 12 mesecev za nazaj. Gospodinjstvo (G) 23. Tarifne postavke za gospodinjstvo znašajo: a) mesečni prispevek za stopnjo Gn Gv za prvo tarifno enoto 75 din 30 din za vsako nadaljnjo enoto 30 din — b) cena za 1 kWh 2 din 15 din 24. Kot tarifne enote veljajo: a) vsak stanovanjski prostor ne glede na to, v kakem obsegu je izvedena v njem električna napeljava; b) pri stanovanjskih prostorih nad 40 m2 vsaka začeta talna površina po 40 m2; c) pri vodovodnih črpalkah ter motorjih za dvigala in centralno kurjavo tarifne enote, ugotovljene po določbah tarifne kategorije za motorje in aparate. 25. Kot tarifne enote se ne štejejo: a) prostori s talno površino pod 6 m*; b) neopremljene veže in odprte verande, stopnl-nišča, kopalnice, stranišča, kleti in kletni prostori, pralnice, drvarnice, podstrešja in podobni prostori; c) garaže in gospodarski prostori, n. pr. kašče, shrambe, hlevi, skednji in podobno. Prostori, navedeni pod točkama b) in c), se ne štejejo kot tarifne enote, če se uporabljajo samo za označene namene in se ne izkoriščajo v obrtne namene. 26. Kuhinja se šteje kot tarifna enota, četudi nima talne površine 6 m2. 27. Prispevek se zaračunava: a) če v 25. točki tega poglavja navedene prostore uporablja več strank, b) če so veže in stopnišča opremljena za bivanje. V teh primerih se v pretežno stanovanjskih hišah kot tarifna enota šteje vsakih začetih 40 m2 skupne talne površine navedenih prostorov. 28. V pretežno poslovnih ali pa društvenih hišah se poraba energije v prostorih, navedenih pod 25. točko tega poglavja, obračunava po kategoriji za razsvetljavo poslovnih ali društvenih prostorov. Enako se obračunava poraba energije v navedenih prostorih tudi v pretežno stanovanjskih hišah, če se ta meri po števcu poslovnega ali pa društvenega prostora. 29. Če se prostori, navedeni v 25. točki tega poglavja uporabljajo za obrtne namene, se v njih porabljena električna energija zaračunava po postavkah za razsvetljavo poslovnih prostorov oziroma po tarifi za motorje in aparate. Isto velja, če se posamezni prostori v stanovanjih uporabljajo za obrtne ali poklicne namene (n. pr. delavnice, ateljeji, prodajalne, pisarne, posvetovalnice, ordinacije, čakalnice itd.). Razsvetljava poslovnih prostorov (R) 50. Tarifne postavke za razsvetljavo poslovnih prostorov znašajo: a) mesečni prispevek za stopnjo Rn Rv za prvo tarifno enoto 200 din 100 din za vsako nadaljnjo enoto 160 din — b) cena za 1 kWh je 8 din 20 din 31. Kot tarifna enota velja vsakih začetih: 20 m2 skupne talne površine prodajaln, pisarn, delavnic, čakalnic, učilnic, gostišč, bolniških sob, ordinacij, poslovnih in podobnih prostorov: 60 m2 skupne talne površine dvoran, zboroval-nic, skladišč itd.; 1O0 m2 skupne talne površine hlevov, lop, kleti, stopnišč, hodnikov itd. 32. Pri reklamni razsvetljavi (izložbah, napisih, iluminacijah itd.) in pri razsvetljavi na prostem velja vsakih začetih 150 W moči priključenih svetil kot tarifna enota: pri tem se žarnice do 60 W računajo kot 40 W, žarnice nad 60 W pa se računajo po nominalni moči. Razsvetljava društvenih prostorov (D) 33. Tarifne postavke za razsvetljavo društvenih prostorov znašajo: a) mesečni prispevek 100 din b) cena za 1 kWh 8 din Motorji in aparati (M) 34. Tarifne postavke za motorje in aparate znašajo: a) mesečni prispevek za stopnjo Mn Mv za prvo tarifno enoto 500 din 300 din za vsako nadaljnjo enoto 250 din 10 din b) cena za 1 kWh je 8 din 20 din 35. Tarifna enota je polovica tarifnega kW. Tarifni kW sc zaokrožijo na polovico kW navzdol ali navzgor. Za preračunavanje velja razmerje: 1 KM = 1 kVA = 0,75 kW. 36. V tarifne kW se ne računajo motorčki in aparati do skupne moči 250 W, če se poraba teh naprav meri skupno s porabo obračunano po kaki drugi kategoriji. 37. Ce ima odjemalec več naprav, ki lahko istočasno uporabljajo električno energijo, se določijo tarifni kW takole: najmočnejša naprava se upošteva v celoti, naslednja po moči z 2/3, vse druge pa z 1/3. 38. Če je s posebno tehnično ureditvijo onemogočeno uporabljati vse naprave istočasno, se za določitev tarifnih kW upoštevajo tiste močnejše skupine, ki lahko istočasno uporabljajo električno energijo. 39. Ogrevalne naprave (n. pr. naprava za kuhanje, peko, praženje, razžarevanje, kaljenje, varjenje, likanje itd.) se vračunajo v tarifne kW, če se uporabljajo v poslovne namene. 40. Ce odjemalec uporabi 90 odstotkov prevzete električne energije ponoči, kar se mora ugotavljati z dvotarifnim števcem, se mu zaračuna le 1/3 prispevka. ki je obračunan v skladu s prejšnjimi določbami. 41. V krojaških obratih, ki imajo samo en likalnik, se zaračuna samo polovico prispevka, ki je obračunan v skladu s prejšnjimi določbami. 42. Če pri javnih vodovodih, ki se obračunavajo P0 določbah nižje stopnje te kategorije, povprečna cena v kakem meseceu presega 15 din za 1 kWh, se zniža prispevek tako, da doseže povprečna cena 15 din za 1 kWh. To znižanje se ne sme doseči v bremn prispevka za prvo tarifno enoto; ta ostau® v vsakem primeru nedotaknjen. Poraba javnega vodovoda se mora registrirati P° števcu, ki je namenjen izključno za ta odjem. Za javne vodovode se štejejo komunalni vodovodi za preskrbo stanovanjskih naselij. 43. Na način, določen pod 42. točko tega poglavja s* zniža prispevek pri mlinih, če prekorači povprečna cena 25 din za 1 kWh, in sicer ne glede Ba stopnjo, v katero je tisti odjemalec uvrščen. Poljedelski motorji (P) 44. Tarifne postavke za poljedelske motorje znašaj0- a) mesečni prispevek za stopnjo Pn Pv. za prvo tarifno enoto 100 din 50 d'n za vsako nadaljnjo enoto 20 din 5 d’ b) cena za 1 kWh je 8 din 20 din .e 45. Tarifne enote sc izračunavajo po določbah taf> ne kategorije za motorje in aparate (M). 4A Odjemalec sme uporabljati poljedelski motor za predelavo tujih pridelkov le, če poprej pismeno priglasi to dobavitelju. Dobavitelj je upravičen zaračunati v takem primeru dodatni prispevek v znesku 100 din mesečno za predelavo pridelkov vsakega posameznega gospodarja. 4?. Če odjemalec uporablja poljedelski motor za predelavo tujih pridelkov brez prijave, se mu zaračuna dodatni prispevek za 12 mesecev za nazaj ali pa se uvrsti v tarifno kategorijo za motorje in aparate (M). Zadružništvo (Z) 48. Tarifne postavke za zadružništvo znašajo: a) mesečni prispevek za stopnjo Zn Zv za prvo tarifno enoto 100 din 50 din za vsako nadaljnjo enoto 20 din 5 din b) cena za 1 kWh je 5 din 20 din 49. Tarifne enote se za motorje in aparate ugotavljajo po določbah tarifne kategorije M. Za prostore pa po določbah tarifne kategorije R. Javna razsvetljava (J) 50- Tarifne postavke za javno razsvetljavo znašajo: a) mesečni prispevek tvori najemnina za dobaviteljeve števce in stikalne ure. Višina najemnine je enaka postavkam, ki so navedene v 54. točki tega poglavja. b) cena za 1 kWh je 6 din. 51. Če se po postavkah te kategorije obračunava poraba energije za razsvetljavo izložb in reklamno razsvetljavo, se ta poraba ugotavlja pavšalno v odvisnosti od jakosti priključenih svetil. Če se pa energija registrira po števcu, mora biti inštalacija opremljena s primernimi napravami, ki zagotavljajo, da so svetila priključena najmanj do polnoči. Dodatne tarifne postavke 52. Odjemalcem, ki odjemajo električno energijo za gospodinjstvo in imajo lastni dvotarifni števec, se ponoči porabljene kWh zaračunajo pri nižji stopnji po 1 din, pri višji pa po 5 din, če nočna poraba presega 10 odstotkov dnevne porabe. Pod istimi pogoji se zaračunava odjemalcem po kategorijah za Razsvetljavo poslovnih prostorov za Motorje in aparate, za Poljedelske motorje ter za Zadružništvo ponoči prevzete kWh pri nižji stopnji po 2 din, pri višji pa po 8 din. 53. Dobavitelj zaračunava odjemalcem prekomerno porabo jalovega toka po ceni 2 din za kVArh pri nižji stopnji in po ceni 5 din za kVArh pri višji stopnji. Za prekomerno porabo jalovega toka se šteje poraba, ki presega 62 odstotkov od porabljene vatne energije (cos

1.200 di® 600 di® 1.300 di® 650 di® 11 - di® 5 di® 6 di® 2 di® 2.20 di® 1,00 d)® 1.20 zaračunanih indirektnemu odjemalcu. Zaradi izgub prenosa se poraba indirektnega odjemalca poveča pri odštevanju za 15%, če obseg indirektnega odjema ugotavlja izvea transformatorske postaje direktnega odjemalca- b) višina kW konice, ki jo izkazuje skupna |Qe” rilna naprava, zmanjšana za 2/3 konico indirektnega odjemalca. Ce prejema indirektni odjem®' lec električno energijo po tarifi za maloodje® in se konica ne meri, se šteje, da ima indireklu odjemalec 300 obratnih ur na mesec, ter se nje' gova konica ugotavlja z delitvijo mesečne P° rabe kWh s številom obratnih ur; c) količina jalovega toka, ki jo izkazuje merilna naprava, zmanjšana za količino ^ ki jo porabi indirektni odjemalec, če se njeguv poraba obračunava po tarifi za veleodjem; skupu8 kVArU- č) če se direktnemu veleodjemalcu zaračunava ponoči prevzeta električna energija po znižani ceni, se pri tem upošteva nočna poraba indirektnega odjemalcu. Če se ta ne (neri se šteje, da je indirektni odjemalec porabil 10% celotnega svojega odjema ponoči. VI. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE L Ta odlok velja od 1. I. 1955. S tem dnem preneha veljati tarifa za prodajo električne energije (Uradni list LRS, št. 12/54), Ne glede na to pa ostanejo v veljavi fakture za maloodjem, ki so bile v mesecu januarju 1955 izstavljene na podlagi dosedanje tarife. 2. Dodatno k 15. točki drugega poglavja te tarife sme odjemalec poljubno menjati tarifno stopnjo kategorij, pri katerih so spremenjene tarifne postavke do 51. marca 1955, vendar do dneva prijave izstavljene fakture ostanejo v veljavi. St. U 21/1-35 Ljubljana, dne 21. januarja 1955. Izvršni svet Ljudske skupščine Ljudske republike Slovenije Podpredsednik: Marijan Brecelj 1. r. 38. Na podlagi 10. člena uredbe o spremembah im do-Polnitvah uredbe o plačali delavcev in uslužbencev gospodarskih organizacij izdaja Izvršni svet Ljudske skupščine Ljudske republike Slovenije ODLOČBO o imenovanju republiške komisije za plače v gospodarstvu I Za zadeve v zvezi s plačami v gospodarstvu, ki so v pristojnosti republiških državnih organov, se Ustanovi stalna republiška komisija za plače v gospodarstvu. II Komisijo sestavljajo: 1. France Popit, član Izvršnega sveta Ljudske skupščine LR Slovenije, kot predsednik, im člani: 2. Ing. Ludvik Kremžar, drž. podsekretar za gospodarstvo, 5. ing. Božidar Guštin, direktor zavodov 'Litostroj <, , 4. Mirko Jamar, višji referent republiškega 2fivoda za gospodarsko planiranje, 5. Mavricij Bore, tajnik republiškega sveta ^vezo sindikatov za Slovenijo, 6. Roman Albrecht, član republiškega sveta ^eze sindikatov za Slovenijo, 7. ing. Miloš Vehovar, tajnik Trgovinske Gornice LRS, 8. Jože Stvarnik, tajnik Kmetijske zbor-'“'ce LRS, 9. Bogo Dragar, predsednik sekcije za cestni promet Prometne zbornice LRS. 10. Ivan Jernejčič, tajnik Gostinske zbornice LRS, 11. Avgust Hribar, član Izvršnega odbora Obrtne zbornice LRS. St. S-420/2-55 Ljubljana, dne 22. januarja 1955. Izvršni svet Ljudske skupščine Ljudske republike Slovenije Podpredsednik: Marijan Brecelj 1. r. 39, Na podlagi 6. člena uredbe o ustanovitvi, organizaciji in delu Uprave za vodno gospodarstvo LRS (Uradni list LRS, št. 9-25/54) izdaja Izvršni svet Ljmd-ske skupščine Ljudske republike Slovenije ODLOČBO o imenovanju članov strokovnega sveta pri Upravi za vodno gospodarstvo LRS I Zn člane strokovnega sveta pri Upravi za vodno gospodarstvo LRS se imenujejo: 1. Čopič ing. Henrik, 2. Funkl ing. Lojze, 3. Goljevšček dr. ing. Milovan, 4. Guzelj ing. Stojan, 5. Jelačin ing. Ivan, 6. Kleindienst ing. Matej, 7. Kotnik ing. Viktor, 8. Kovačič ing. Emil, 9. Mastnak ing. Martin, 10. Premrou dr. Branko, 11. Pappis ing. Karel, 12. Sketelj ing. Janko, 13. Cimolini ing. Rudolf. II Ta odločba velja od dneva objave v »Uradnem listu LRS«. St. 1228/3-55 Ljubljana, dne 8. februarja 1955. Izvršni svet Ljudske skupščine Ljudske republike Slovenije Podpredsednik: Marijan Brecelj 1. r. 40. SEZNAM IZVEDENCEV Na podlagi 92. člena zakona o gospodarskih sodiščih (Uradni list FLRJ, št. 31/54) postavlja predsednik Višjega gospodarskega sodišča LRS tele izvedence - strokovnjake za posamezne panoge gospodarstva in v tehle krajih: Panoga 111: Proizvodnja in razdelitev električne energije: za vse območje LRS: Inštitut za elektrogospodarstvo pri SAZU v Ljubljani, Inštitut za splošno elektrotehniko na fakulteti za elektrotehniko TVS v Ljubljani, dr. ing. Avčin France, Inštitut za jaki tok na fakulteti za elektrotehniko TVS v Ljubljani, Inštitut za šibki tok na fakulteti za elektrotehniko TVS v Ljubljani, dr. ing. Lasič Dušan; za Ljubljano mesto in Ljubljano okolico: ing. Sonc Stanko, prof. na Tehnični srednji šoli v Ljubljani; za okraje: Maribor mesto, Maribor okolica, Ptuj, Ljutomer, Murska Sobota in Slovenj Gradec: ing. Uršič Julij, energetik, »Elek-trac, Maribor mesto, Benedikt Tone, elektrotehnik, Maribor, Kajuhova 21; za okraje: Celje, Krško, Šoštanj in Trbovlje: ing. Zupanc Franc, »Elektro-Ce-lje<, Celje; za okraje: Koper, Gorica, Postojna, Sežana in Tolmin: ing. Kuralt Jože, tehnični vodja podjetja »Sclvegc, Koper, Hvala Miloš, uslužbenec »Elektroenergetskega sistema«:, Kanal. Panoga 112: Proizvodnja in predelava premoga: za vse območje LRS: Laboratorij za toplotno tehniko na rudarsko-metalurški fakulteti TVS v Ljubljani; za okraje: Maribor mesto, Maribor okolica. Murska Sobota, Ptuj, Ljutomer in Slovenj Gradec: Benec Alojz, termotehnik, kurilnica JD2, Maribor, škornik Vladimir, termotehnik, kurilnica JD2 v Mariboru; za okraje: Celje, Krško, Šoštanj in Trbovlje: ing. Mali Ludvik, Rudnik rjavega premoga, Laško; za okraje: Koper, Gorica, Postojna, Sežana in Tolmin: Valič Stanko, direktor plinarne v Piranu, ing. Štular Franc, glavni inženir rudnika Sečovlje. Panoga 113: Proizvodnja in predelava nafte: vse območje LRS: Inštitut za orgausko-kemijsko energijo na kemijski fakulteti TVS v Ljubljani. Panoga 114: Crna metalurgija, Panoga 115: Metalurgija raznobarvnih kovin, Panoga 117: Industrija kovinske in druge predelave: za vse ohmočjeLRS: Metalurški inštitut na fakulteti za rudarstvo in metalurgijo TVS, Ljubljana, dr. ir’g. Ciril Rekar, ing. Bogomir Wolf, Inštitut za mehansko tehnologijo na fakulteti za strojništvo TVS, Ljubljana, ing. Lobe Feliks, ing. Andree Leopold; za okraje: Maribor mesto, Maribor okolica, Ptuj, Murska Sobota, Ljutomer in Slovenj Gradec: ing. Jagodič Pavel, »Jmpod«, Slovenska Bistrica, ing. Milavec Egidij, »Metalna«, tovarna konstrukcij in strojnih naprav, Maribor (za jeklene konstrukcije), ing. šaupah Adolf, delavnica železniških vozil »Boris Kidrič«, Maribor (za proizvodnjo lokomotiv, vagonov in vagonetov), ing. Ciglenšek Jože, Tovarn« avtomobilov, Maribor-Tezno (*« proizvodnjo avtomobilov in dostavnih delov), ing. Zalokar Ivan, Tovarna avtomobilov, Maribor-Tezno (za proizvodnjo avtomobilov in sestavnih delov), Fdfolt Karel, Maribor, Sloveusk« ulica 28 (za proizvodnjo pisalnih in računskih strojev), Gajšek Julij, državni obrtni mojster, Maribor, Vita Kraigherja 17 (za popravilo avtomobilov in p0-Ijedeskih strojev), Bergant Stane, mehanik, Marj' bor. Partizanska 21 (za proizvodnjo koles in sestavnih delov); okraje: Celje, Krško, Šoštanj in Trbovlje: Voga Milko, Železarna štore; za okraje: Koper, Gorica, Postojna, Sežana in Tolmin: Klopčič Oskar, direktor tovarne ključavnic »Lama«, (Koper) Dekani, ing. Horvatov N., Tovarna leso-vinskih plošč, Ilirska Bistrica. Panoga 116: Proizvodnja, oplemenitenje in predelava nemetalnih kovin: Za vse območje LRS: Inštitut za anorgansko kemijsko tehnologijo na fakulteti za kemijo in fiziko TVS v Ljubljani; za okraje: Celje» Krško, Šoštanj in Trbovlje: Dvojmoč Jože, obratovodja Tovarne Liboje pri Celju (za keramično industrijo). Panoga 119: Elektroindustrija: za vse območje LRS: Inštitut za jaki tok na fakulteti za elektrotehniko TVS v Ljubljani, Inštitut za šibki tok na fakulteti za elektrotehniko TVš v Ljubljani, Inštitut za eilektrozveze, Ljubljana; za okraje: Ljubljana mesto, Ljubljana Okolica, Črnomelj, Kočevje, Kranj, Novo mesto in Radovljica: ing. Plazzeriano Rudolf, »Elek-trosignak, Ljubljana; za okraje: Koper, Gorica, Postojna, Sežana in Tolmin: Čač Ivan, direktor Mestnega podjetja lokalnega gospodarstva, Koper. Panoga 120: Kemična industrija: Za. vse območje LRS: Inštitut za anorgansko kemijsko tehnologijo na fakulteti za kemijo in fiziko TVŠ v Ljubljani, ing. Hribernik Elgelbert, Inštitut za organsko kemijsko tehnologijo na fakulteti za kemijo in fiziko TVŠ v Ljubljani, dr. ing. Kočevar Franjo, Inštitut za analitsko kemijo na fakulteti za kemijo in fiziko TVŠ v Ljubljani, dr. ing. Guzelj Ladislav, Inštitut za tekstilna vlakna na fakulteti za kemijo in fiziko TVš v Ljubljani, dr. ing. Kočevar Franjo, Inštitut za usnje na fakulteti za kemijo in fiziko TVš v Ljubljani, ing. Vizovišek Ivan, Fizikalni inštitut »Jožefa Štefana« pri SAZU, Ljubljana, Kemični inštitut pri SAZU, Ljub-. Ijana, Zavod za farmacevtsko raziskovanje, Ljubljana; za okraje: Ljubljana mesto, Ljubljana okolica, Črnomelj, Kočevje, Kranj, Novo mesto in Radovljica: ing. Knop, tovarna »Belinka«, Ljubljana, Jamnik Jože, Tovarna kleja, Ljubljana, Markovšek Emil, Papirnica Vevče, Kosmina Dušan, Papirnica Količevo; za okraje: r ■ Maribor mesto, Maribor okolica, Ptuj, Murska Sobota, Ljutomer in Slovenj Gradec: ing. Teržan Josip, Tovarna dušika, Ruše (za umetna gnojila, zaščitna sredstva, za kmetijstvo in anorgansko kemijo), ing. Prevolnik Jože, Tovarna dušika, Ruše (za umetna gnojila in zaščitna sredstva za kmetijstvo), ing. Knop Vojo, industrijska šola. Ruše (za umetna gnojila dn zaščitna sredstva), ing. Ferlan Maks, Tovarna dušika, Ruše (za organske kemikalli-je, lepila in barvila ter premazna sredstva), Wutt Tugo, tovarna -Zlatorog«, Maribor (za kemična sredstva v gospodinjstvu in v pisarnah), Rajgelj Jože, Tovarna papirja dn kartona. Sladki vrh (za papir in celulozo); za okraje: Koper, Gorica, Postojna, Sežana in Tolmin: ing. Derganc Mitja, tehnični vodja tovarn' »Salvetfbi«, Piran. Panoga 121: Industrija gradbenega materiala: za vse območje LRS: Zavod za raziskovanje materiala in konstrukcij LRS, Ljubljana; za okraje: Ljubljana mesto, Ljubljana okolica, Črnomelj, Kočevje, Kranj, Novo mesto in Radovljica: Ambrož Alojz, direktor Ljubljanskih opekarn, Ljubljana (za opekarni ško industrijo), ing. Kersnik Janez, profesor na srednji gradbeni šoli v Ljubljani (za opekarniško industrijo), Čebulj Ivan, direktor opekarne Bobovk prj Kranju (za opekar-uiško industrijo), iug. Kavs Ludvik, uslužbenec republiške inšpekcije dela v Ljubljani (za industrijo kamna in marmorja), Dolenc Jože, direktor Kresnišlke industrije apna, Kresnice (za industrijo apna), prof. Pur Drago, strokovni referent pri Strokovnem združenju podjetij gradbene stroke in industrije gradbenega materiala LRS, Ljubljana (za industrijo apna); za okraje: Celje, Krško, Šoštanj fn Trbovlje: Stojan Ciril, direktor opekarne Zgornja Lužnica pri Žalcu; za okraje: Koper, Gorica, Postojna, Sežana in Tolmin: ing. Valentinčič Zora, tovarna cementa in salonita »15. september«, Anhovo, M ©liha r Bogdan, direktor gradbenega podjetja »Gradbenik«, Izola, Zidar Milan, »Opekarna-kamno-lom«. Ilirska Bistrica, Bole Jože, gradbeni tehnik, gradbeno podjetje »Ograd«, Sežana. Panoga 122: Lesna industrija: za vse območje LRS: Inštitut za gozdarstvo in lesno industrijo LRS, Ljubljana, Zavod za raziskovanje materiala in konstrukcij LRS, Ljubljana; za okraje: Ljubljana mesto, Ljubljana okolica, Črnomelj, Kočevje, Kranj, Novo mesto in Radovljica: Kremesec Rudi, Združenje lesnoindustrijskih podjetij, Ljubljana, Barolt Tone, direktor Lesnoindustrijskega podjetja, Ljubljana, ing. Jug Oskar, Industrijski biro, % Ljubljana, Lukman Rajko, »Les-Ljubljama«, Ljubljana, Kramaršič Vlado, strok, združenje lesnoindustrijskih podjetij, Ljubljana, Kač Adolf, LIP Novo mesto, Roth Leo, kombinat lesne industrije, Novo mesto, Brus Drago, okrajna lesna industrija »Zora«, Črnomelj, Podpečan Franc, kmetijsko gozdno posestvo, Kočevje, Slane Jože, LIP Preddvor, Sedlar Anton, LIP Bled; za okraje: Maribor mesto, Maribor okolica, Ptuj, Murska Sobota, Ljutomer in Slovenj Gradec: Godnič Alojz. Lesnoindustrijsko podjetje, Maribor (za žagarsko predelovalno industrijo), Pašek Jože, Lesnoindustrijsko podjetje, Slovenj Gradec (za žagarsko predelovalno industrijo), , ing. Karba Davorin, Lesnoindu- strijsko podjetje, Maribor (za žagarsko proizvodnjo), Simonič Simon, industrijski tehnik, »Oprema«, Maribor (za proizvodnjo pohištva), Rataj Slavko, »Oprema«, Maribor (za proizvodnjo pohištva), Rakuša Ferdo, industrijski tehnik, »Oprema«, Maribor (za proizvodnjo pohištva), ing. Tanšek Jože, Ptuj, Ljutomerska 17 (za žagarsko predelovalno industrijo; za okraje: Celje, Krško, Šoštanj in Trbovlje: ing. Najžar Ladislav, direktor LIP, Šentjur pri Celju; za okraje: Koper, Gorica, Postojna, Sežana in Tolmin: Štravs Vid, direktor tovarne »STIL«, Koper, Kolar Maks, Lesnoindustrijsko podjetje, Postojna, Gombač Janko, komercialist, »Mi' zarsika delavnica«, Divača, Sajevic Anton, obratovodja tovarne pohištva »E. Kardelj«, No' va Gorica, Hlede Mario, predsednik zadruge mizarskih obrtnikov, Solkan, Bašin Zdravko, tajnik zadruge mizarskih obrtnikov, Solkan. Panoga 123: Industrija lesa, celuloze in papirj8: za vse območje LRS: Inštitut za celulozo in papir v Vevčah pri Ljubljani, ing. Bonač Stane, Papirnica Vevče, ing. Maširevič Djordje, Inštitut^8 celulozo in papir v Vevčah; za okraje: Koper, Gorica, Postojna, Sežan8 in Tolmin: Venturini Angel, tovarna veza' nih plošč »Javor«, Pivka. Panoga 124: Tekstilna industrija: za vse območje LRS: Tekstilni inštitut v Mariboru, Inštitut za tekstilna vlakna 1’1’ oddelku za kemijo in fiziko teh' niške fakultete v Ljubljani, dr. ing. Kočevar Franjo, izredni profesor na fakulteti za kemijo in fiziko TVS v Ljuibljan-i (za bomibažne tkanine in tekstilno stroko v splošnem). Ovin Milan, »Tiskanina«, Kranj (za bombažne tkanine), Fajdiga Anton, »Indu,plati«, Jarše (za laneno vlakno in predivo), Rebernik Franc, »Induplati«, Jarše (za laneno in konopljeno tkanino), Vogler Leon, tehnični vodja »Pletenine«, Ljubljana (za trikotažo), Galof 'Valter, Industrija srukna, Zapuže (za laneno predivo in vlakno), Mikič Kamilo, »Novoteks«, Novo mesto (za laneno predivo in vlakno), Strlič Emil, »Slovenija-Tekstil«, Ljubljana (za tkanine iz umetnega vlakna in tkanine svilene preje), Hakelj Viljem, tovarna perila »Mura«, Murstka Sobota (za konfekcijo perila). Žitnik Franc, Predilnica Tržič (za tekstilno stroko v splošnem), Orešič Franjo, Tekstilni inštitut v Mariboru (za tekstilno stroko v splošnem), Mulec Jože, »Inteks«, Kranj, Jančič Rudolf, »Angora«, Ljubljana (za pletilno stroko); za okraje: Maribor mesto, Maribor okolica, Ptuj, Murska Sobota, Ljutomer in Slovenj Gradec: ing. Pehani Evgen, Tekstilni inštitut, Maribor (za preizkušnjo tekstilnega materiala), ing. Burger Gvido, Tekstilni inštitut, Maribor (za pletilstvo); za okraje: Celje, Krško, Šoštanj dn Trbovlje: Mlinar Boris, direktor tekstilne tovarne »Volna«, Laško; za okraje: Koper, Gorica, Postojna, Sežana in Tolmin: Vodenik Milko, tekstilni tehnik tovarne pletenin, Sežana, Belinger Franc, poslovodja trgovine »Manufaktura«, Solkan, Kamenšček Pavel, direktor tekstilne tovarne, Ajdovščina, Šket Pavel, komercialist trgovskega podjetja »Nanos«, Prestranek. Panoga 125: Usnjarska industrija: Za vse območje LRS: Usnjarski tehnikum, Domžale, Kumer Franc, direktor usnjarskega tehnikuma, Domžale; za Ljubljano mesto in Ljubljano okolico: Rant Jelko, »Toko«, Domžale; za okraje: Maribor mesto, Maribor okolica, Ptuj, Murska Sobota, Ljutomer in Slovenj Gradec: , Dovjak Franjo, Maribor, Orož- nova ulica 10 (za proizvodnjo usnja), Grgurevič Nikola, državni čevljarski mojster, Maribor, Trg svobode 6 (za proizvodnjo čevljev); za okraje: Koper, Gorica, Postojna, Sežana in Tolmin: Rozman Viljem, poslovodja trgovskega podjetja »Soča«, Koper, Saksida Ivan, uslužbenec tovarne, čevljev, Miren pri Gorici; za okraje: Celje, Krško, Šoštanj in Trbovlje: Vangust Karel, »Konus«, Slovenske Konjice. Panoga 127: Živilska industrija: za vse območje LRS: Centralni higienski zavod, Ljubljana; za okraje: Maribor mesto, Maribor okolica, Ptuj, Murska Sobota, Ljutomer in Slovenj Gradec: Berzerski Franjo, tovarna »Sana«, Hoče (za predelavo sladkorja in kakaovca), Bezjak Stanislav, tovarna olja, Slovenska Bistrica (za oljne proizvode), Brumen Jože, direktor Mlinskega, podjetja, Maribor (za mlinsko in testeninsko industrijo), Kolarič Konrad, obratovodja Mlinskega podjetja, Maribor (za mlin sko in testen insko industrijo), Rakuša Karel, Maribor, Koroška cesta 24 (za proizvodnjo testenin, keksov, parno in električno pečenje), Pečovnik Gustav, tovarna mesnih izdelkov, Košaki (za mesno predelovalno industrijo), Čeh Jakob, tovarna mesnih izdelkov, Košaki (za mesno predelovalno industrijo), Zorčdč Jožica, kemični tehnik. Industrija 'Živilskih proizvodov, Maribor (za vredno industrijo), Kac Franc, Pivovarna Maribor (za proizvodnjo piva), Mršek Andrej, direktor Mlinskega podjetja v Ptuju (za mlinsko industrijo); za -okraje: Koper, Gorica, Postojna, Sežana in Tolmin: Keber Drago, Koper (za mlinarstvo), Jurič Stefan, upravnik pekarne »Center«, Izola (za pekarstvo), Hudales Alojzij, direktor tovarne >Ex Ampelea«, Izola (za industrijo predelave rib), Martelanc Miro, tovarna »Arri-goni« Izola (za predelavo sadja in zelenjave). Panogi 211 in 212: Poljedelstvo in ekonomije: za vse območje LRS: Kmetijski inštitut LRS v Ljubljani, Inštitut za kmetijsko fitopatodo-gijo na fakulteti za agronomijo, gozdarstvo in veterinarstvo v Ljubi jami, prof. dr. ing. Janežič Framjoj za okraje: Maribor mesto, Maribor okolica, Ptuj, Ljutomer, Murska Sobota in Slovenj Gradec: ing. Živko Janko, uslužbenec OZZ, Maribor (za vse vrste poljedelskih rastlin), ing. Šiško Mirko, srednja kmetijska šola, Maribor (za vse vrste poljedelskih rastlin), ing. Leban Pavel, srednja kmetijska šola, Maribor (za vse vrste poljedelskih rastlin), ing. Butinar Josip, srednja kmetijska šola, Maribor (za vse vrste poljedelskih rastlin); za okraje: Koper, Gorica, Postojna, Sežana in Tolmin: dr. Juriševič Franc, Okrajna zadružna zveza. Koper, ing. Nendel Bojan, državno posestvo, Prestranek, ing. Arh Jože, okrajni agronom, OLO Gorica, , Tribošon Alojzij, višji kmetijski tehnik, OLO Gorica. Panoga 211: Hmeljarstvo: za vse območje LRS: Hmeljarski inštitut, Žalec, ing. Kač Alojz, šef Hmeljarskega inštituta, Žalec. Panoga 219: Sadjarstvo in sadovnjaki: za vse območje LRS: Kmetijski inštitut LRS, Zavod za sadjarstvo, Maribor, Inštitut za sadjarstvo in vinarstvo na fakulteti za agronomijo, gozdarstvo in veterinarstvo ▼ Ljubljani; za okraje: Maribor mesto, Maribor okolica, Ptuj, Murska Sobota, Ljutomer in Slovenj Gradec: ing. Lukman Franc, kmetijski svetnik. Inštitut za sadjarstvo v Mariboru (za drevesno proizvodnjo), ing. Ferlinc Pavel, agronom. Inštitut za sadjarstvo, Maribor (za kontrolo sadja), Lipovec Janko, višji kmetijski tehnik. Inštitut za sadjarstvo, Maribor (za predelavo sadja in sadno industrijo), Sauprl Dolfe, kmetijski tehnik, Inštitut za sadjarstvo, Maribor (za splošno sadjarstvo), Novak Franc, višji kmetijski tehnik, OLO Ptuj (za splošno sadjarstvo), Stajnko Franček, kmetijski referent, OLO Ljutomer (za kontrolo sadja), ing. Zadravec Franc, agronom, OLO Ljutomer (za splošno sadjarstvo); za okraje: Koper, Gorica, Postojna, Sežana in Tolmin: Štoka Zdravko, kmetijski tehnik, OLO Sežana, ing. Rozman Milan, Okrajna zadružna zveza, Postojna, Kokalj Ivan, kmetijski tehnik, OZZ Sežana. Panoga 214: Vinogradništvo in vinogradi: za vse območje LRS: Kmetijski 'nštitut LRS: Zavod za vinarstvo v Mariboru, Inštitut za sadjarstvo in vinarstvo na fakulteti za agronomijo, gozdarstvoin veterinarstvo, Ljubljana; za kraje: Maribor mesto, Maribor okolica, Ptuj, Murska Sobota, Ljutomer in Slovenj Gradec: Matekovič Stanko, višji kmetijski tehnik, fnštitnt za vinarstvo, Maribor, ing. Judež Mihael, agronom. Inštitut za vinarstvo, Maribor, Sitar Franc, Inštitut za sadjarstvo, Maribor, Novak Franc, višji kmetijski tehnik, OLO Ptuj; za okraje: Koper, Gorica, Postojna, Sežana in Tolmin: ing. Prešeren Anton, Vinarsko-sadjarska postaja, Šempeter pri Gorici, ing. Orel Miran, 'Vinarsko-sad-jarska postaja, Šempeter pri Gorici. ing. Volk Herman, agronom, OZZ Sežana. Panogi 213 in 214: Sadjarstvo in vinogradništvo: za vse območje LRS: Kmetijsiki inštitut LRS, Ljubljana (Zavod za sadjarstvo in vinarstvo, Maribor), Inštitut za sadjarstvo in vinarstvo na fakulteti za agronomijo, gozdarstvo m veterinarstvo, Ljubljana, ing. Veselič Miran, falkulteta za agronomijo, gozdarstvo in veterinarstvo, Ljubljana, ing Adamič France, fakulteta za agronomijo, gozdarstvo im veterinarstvo, Ljubljana. Panoga 215: Zaščita rastlin: za vse območje LRS: Kmetijski inštitut LRS, Ljubljana. Panoga 216: Živinoreja? za vse območje LRS: Kmetijski inštitut LRS, Ljubljana, ing. Terče Jože, Kmetijski inštitut LRS, Ljubljana; za Ljubljano mesto in Ljubljano okolico: Klarič Rudolf, Tovarna mesnih izdelkov, Ljubljana; za okraje: Koper, Gorica, Postojna, Sežana in Tolmin: ing. Volk Herman, agronom. OZZ Sežana. Panoga 21?: Zaščita živine: za vse območje LRS: Veterinarski znanstveni zavod Slovenije, Ljubljana; za okraje: Maribor mesto, Maribor okolica, Ptuj, Murska Sobota, Ljutomer in Slovenj Gradec: dr. Kozinc Maks, živinozdravnik, Maribor, Veterinarska ambulanta, dr. Zemljič Zvonko, živinozdravnik, Maribor, Lešnikova ulica 1. Panoga 218: Ribištvo: za vse območje LRS: Vodogradbeni laboratorij TVS v Ljubljani; za okraje: Maribor mesto, Maribor okolica. Ptuj, Murska Sobota, Ljutomer in Slovenj Gradec: Tobias Bruno, mag. pharm., Maribor, Trg revolucije 4, dr. Senekovič Ivan, Maribor, Maistrova ulica 12, Gajšek Božidar, Maribor, Trg svobode 1; za okraje: Koper, Gorica, Postojna, Sežana in Tolmin: Komljanec Andrej, direktor podjetja >Riba«, Izola. Panoga 311: Vzgoja in nega gozdov, Panoga 312: Izkoriščanje gozdov, Panoga 313: Gozdna proizvodnja: za vse območje LRS: Inštitut za gozdarstvo in lesno industrijo LRS, Ljubljana; za Ljubljano mesto in Ljubljano okolico: ing. Svetličič Adolf, Zavod za planiranje LRS, Ljubljana, ing. Turk Zdraviko, Inštitut za gozdarstvo in lesno industrijo LRS, Ljubljana; Maribor mesto, Maribor okolica, Ptuj, Murska Sobota, Ljutomer im Slovenj Gradec: ing. Jalšovec Ceri, šef gozdne uprave na OLO Ljutomer Korent Drago, Maribor, Trubarjeva 15, ing. Srebotnik Gvido, Maribor, Vita Kraigherja ulica 78; Celje, Krško, Šoštanj in Trbovlje: ing. Najžar Vlado, direktor Lesnoindustrijskega podjetja, Šentjur; - Koper, Gorica, Postojna, Sežana in Tolmin: Štraus Venceslav, uprava za gozdarstvo OLO Postojna (za vzgojo in nego gozdov), Garzarolli Marjan, direktor gozdnega gospodarstva, Postojna (za izkoriščanje gozdov in gozdno proizvodnjo). Panoga 400: Gradbe: za vse območje LRS: Inštitut za urbanizem na faikull-tetii za arhitekturo TVS v Ljubljani, ing. arh. Ravnikar Edvard, Inštitut za industrijske gradnje na fakulteti za arhitekturo TVS v Ljubljani, ing. arh Mihevc Edo, Inštitut za stanovanjske gradnje na fakulteti za arhitekturo TVS v Ljubljani, ing. arh. Mihevc Edo, Inštitut za vodogradnje na fakul-1 teti za gradbeništvo in geodezijo TVS v Ljubljani, dr. ing. Goljevšček Milovan, Inštitut za promet (železnice-ce-ste) na fakulteti za gradbeništvo in geodezijo TVS v Ljubljani, dr. ing. Hrovat Alojzij, zi okraje: za okraje: za okraje: Inštitut za jeklene konstrukcije na , fakulteti za gradbeništvo in geodezijo TVS v Ljubljani, dr. ing. Marinček. Miloš, Inštitut za fotogrametrijo na fakulteti za gradbeništvo in geodezijo TVS v Ljubljani, ing. Čuček Milan, Inštitut za tehniško mehaniko na TVS v Ljubljani, dr. ing. Kuhelj Anton, Inštitut za mehaniko tal na TVS v Ljubljani, dr. ing. Suklje Lujo, Inštitut za preiskavo materdaJla na TVS v Ljubljani, dr. ing. Avsec Dušan; za okraje: Ljubljana mesto, Ljubljana okolica, Črnomelj, Kočevje, Kranj, Novo mesto in Radovljica: Gabrijelčič Just, uslužbenec gradbenega podjetja »Tehnika«, Ljubljana (gradbene kalkulacije, obračuni in predračuni), ing. Pirnat Adalbert, uslužbenec gradbenega podjetja »Projekt«, Kranj (za visoke gradnje), ing. Medved Ivo, uslužbenec Ateljeja za arhitekturo, Ljubljana, Cankarjeva 5 (za arhitekturo), ing. Treppo Lenard, uslužbenec gradbenega podjetja »Gradis«, Ljubljana (za visoke gradnje in statiko), VrhoveCc Venčeslav, glavni inženir gradbenega podjetja »Slove-nija-ceste«, Ljubljana (za cestna dela), ing. Žerjali Tone, direktor gradbenega podjetja »Pionir«, Novo mesto (za visoke im nizke gradnje), Kamnikar Alojz, direktor lesno-konstrukcijskega podjetja »Tesar«, Ljubljana (za lesene konstrukcije); za okraje: Maribor mesto, Maribor okolica, Ptuj, Murska Sobota, Ljutomer in Slovenj Gradec: ing. Šlajmer Vladimir, višji grad-bpni svetnik, MLO Maribor (za visoke in nizke gradnje ter inštalacije), ing. Krajnčič Franc, uprava za ceste, Maribor (za cestna dela), ing. Dev Saša, direktor, »Mari-bor-Projekt«, Maribor (za arhitekturo), ing. Černigoj Milan, »Maribor-Projekt«, Maribor (za arhitekturo), ing. Rajič Dušan, »Maribor-Pro-jekt«, Maribor (za statiko), img. Pipan Boris, »Gradis«, Vuzenica (za visoke in nizke gradnje). ing. arh. Jelenc Jože, Maribor, Gregorčičeva ulich 30 (za visoke gradnje), ing. arh. Trofenik Herbert, Maribor, Vrbanska cesta (za visoke gradnje), ing. arh. Lovše Stane, Maribor. Kalvarijska cesta 1 (za visoke gradnje), Gajzer Herman, gradbeni tehnik, gradbeno podjetje »Drava«, Ptuj (za visoke gradnje). Panoga 511: Železniški promet: za okraje: Ljubljana mesto, Ljubljana okolica, Črnomelj, Kočevje, Kranj, Novo mesto in Radovljica: Pavlič Ivan, tajnik sekcije za železniški promet, Ljubljana, Aleševčeva ulica 21, Podbregar Franc, referent za blagovno-tarifno službo, Direkcija železnic, Ljubljana, Rožna dolina cesta VIII/2 a. Panoga 515: Cestni promet: za okraje: Ljubljana mesto, Ljubljana okolica, Črnomelj, Kočevje, Kranj, Novo mesto in Radovljica: Leder Avgust, tajnik Prometne zbornice LRS, Ljubljana, Černe Avgust, direktor, avtopre-vozniško podjetje »Gorjanci«, Novo mesto, Muren Alojz, direktor, »Avtoob-nova«, Ljubljana (za avtomehanične delavnice iz panoge 117), Simčič Rafael, direktor, »Avtoservis«, Ljubljana (za avtomehanične delavnice iz panoge 117), Gerbajs Franc, tehnični vodja, »Karoserija«, Ljubljana (za avto-karoserijsko proizvodnjo iz panoge 117), Lavrič Teodor, tehn. vodja, karoserijski obrat podjetja »SAP<> Ljubljana (za avtokaroserijsko proizvodnjo iz panoge 117). Panoga 516: Poštni promet: za okraje: Ljubljana mesto, Ljubljana okolica, Črnomelj, Kočevje, Kranj> Novo mesto im Radovljica: Pi&man Edvard, šef upravneg^ odseka, uprava podjetja za PTL Ljubljana, Remc Maks, šef odseka za zunanje naprave tehničnega oddelka, podjetje za PTT, Ljubljana. Panoga 611: Notranja trgovina na debelo, Panoga 612: Notranja trgovina na drobno: 2a Ljubljano mesto: *ivilslka stroka: Nebec Franc, »Prehrana«, Ljubljana, Levanič Josip, »Vioea«, Ljubljana, Klarič Rudolf, Tovarna mesnih izdelkov, Ljubljana, Šefic Ivo, Trgovinska zbornica, Kranj, Stanič Mirko, Trgovinska zbornica LRS, Ljubljana, Ukmar Franc, direktor, trgovsko podjetje »Delikatesa«, Ljubljana, Wolfova ulica 8; 2a sadje in zelenjavo: Pilik Janko, uslužbenec podjetja »Intertrams«, Ljubljana; 2a tekstilno stroko: Lesjak Franc, direktor, trgovsko podjetje »Tekstil-obutev«, Ljubljana, Nazorjeva 4, Pukel Rajko, poslovodja, trgovsko podjetje »Tkanina«, Ljubljana, Trubarjeva ulica 1; Za ^elezninsko stroko: Kolenc Jaka, direktor, »Merkur«, Kranj, škof Jože, direktor, »Kovina«, Ljubljana, Semenič Alojz, uslužbenec, »Teh-nometal«, Ljubljana, Knaflič Bogdan, komercialni direktor, Železarna Jesenice, Kumer Andrej, direktor, trgovsko podjetje »Tehnometal«, Ljubljana, Titova 14, Rauh Rudolf, direktor, trgovsko podjetje »Železnina«, Ljubljana, Parmova ulica 33; *a elektrotehnično stroko: Križ Branko, uslužbenec. »Elektrotehna«, Ljubljana, ing. Pervanje Albin, direktor, »Elektronabava«, Ljubljana; a usnje in čevlje: Sindič Zlato, direktor, trgovsko podjetje »Usnje«, Ljubljana, Wolfova ulica 1, Pečenko Karel, vodja poslovalnice »Konus«, Ljubljana, Jakil Emil, uslužbenec »Usnje«, Ljubljana, Veličkovič Aleksander, Ljubljana, Celovška 28 a; galanterijsko in modno stroko: šefic Pavle, direktor, trgovsko podjetje »Izbira«, Ljubljana, Wolfova ulica 1, Černeta Lojze, direktor, »Galan-terija«, Ljubljana: Kurivo: Kačič Metod, direktor, trgovsko podjetje »Kurivo«, Ljubljana, Masarykova 15; za čevljarsko stroko: Dolinar Drago, uslužbenec, »Peko«, Tržič, Pirc Ivo, komercialni direktor, »Peko«, Tržič; za torbarsko stroko: Čemažar Jože, Ljubljana, Groharjeva ulica; za orodje in kuhinjsko posodo: Černe Franc, poslovodja, trgovsko podjetje »Kovina«, Ljubljana, Stritarjeva 7; za kmetijske stroje in zaščitna sredstva: Kramar Franc, direktor, trgov-sko podjetje »Kmetijski magazin«, Ljubljana, Parmova ul. 33; za prevozna sredstva: Bahar Matija, direktor, trgovsko podjetje »Slovenija-avto«, Ljubljana, Frankopan sika 11; za pohištvo: Močnik Vlado, direktor, trgovsko podjetje »Na-Ma«, Ljubljana, Wolfova 1; za parfumerijo in kozmetiko: Kanc Anton, komercialist, trgovsko podjetje »Drogerija«, Ljubljana, Galusovo nabrežje 11; za suho in lončeno robo: Bernik Valentin, komercialist, trgovsko podjetje »Tekstil«, Ljubljana; za tobačno stroko: Hrovatin Franc, komercialist, trgovsko podjetje »Tobak«, Ljubljana; za knjigarne in papirnice: Dolžan Ivan. poslovodja, »Mladinska knjiga«, Ljubljana, Nazorjeva 1; za okraje: Maribor mesto, Maribor okolica, Ptuj, Murska Sobota, Ljutomer in Slovenj Gradec: za sadje in sočivje: ing. Leban Pavel, srednja kmetijska šola, Maribor, Cof Lojze, »Slovenija-sadje«, Maribor, Vidovič Janko, trgovsko podjetje OZZ (odkup poljskih pridelkov), Ptuj; za živilsko stroko: Koren Vilko, trgovsko podjetje »Brazda«, Maribor, Gombač Angel, trgovsko podjetje »Gruda«, Maribor, Pernat Ludvik, trgovina z mešanim blagom »Na-Ma«, Ptuj, Vehovec Franc, trgovsko podjetje »Izbira«, Slovenj Gradec; za manufakturno stroko: Černe Ivo, Maribor, Gosposka ulica 18, Mavrič Viiktor, trgovsiko podjetje »Moda*, Maribor, Levičnik Hinko, trgovsko podjetje na debelo »Panonija«, Ptuj, Dakskobler Franc, ravnatelj, veleblagovnica »Žila«, Slovenj Gradec; za kovinsko stroko: : Lavrič Jože, Maribor, Jurčičeva ulica 6, Breznik Rudolf, Maribor, Partizanska cesta 1, Čuk Franc, upravnik, trgovsko podjetje »Železnina«, Prevalje, Pevec Vlado, upravnik, trgovsko podjetje »Železnina«, Ljutomer; za obutev, usnje im kože: Dolinšek Drago, Maribor, Partizanska cesta 21; za knjigarne in papirnice: Govedič Gvido, trgovsko podjetje »Papir«, Maribor; za parfumerijo in kozmetiko: Maver Aleksander, trgovsko podjetje »Alma«, Maribor, Tyrševa ulica 1; za mešano stroko: Arnuš Franc, Maribor, Partizanska 6, Cvilak Ivan, Maribor, Koroška 11; za kurivo: Stojan Vladimir, direktor, »Kurivo«, Maribor; Celje: notranja trgovina na debelo: Caglič Franc, »Potrošnik«, skladišče, Žalec; za špecerijsko stroko: Colmar Pavel, trgovsko podjetje »Izbira«, Laško; za sadje in zelenjavo: Steblovnik Edo, trgovsko podjetje OZZ, Colje; za tekstilno stroko: Sipek Evgen, »Volna«, Laško; za galanterijsko in modno stroko: Šimenc Rudolf, »Galanterija«, Celje; za usnje in čevlje: Stupica Stame, »Usnje«, Celje; za kmetijske stroje in zaščitna sredstva: Sorm Otmar, Kmetijski magazin, poslovalnica, Celje; Šoštanj: Travner Avgust, poslovodja, trgovina z mešanim blagom »Oljka«, Šmartno ob Paki; Trbovlje: za živilsko stroko: Rozima Frame, direktor, trgovsko podjetje; za manufakturno stroko: Kosmos Jože, direktor, trgovsko podjetje »Potrošnik«, Hrastnik: za mešamo stroko: Korimšek Alojz, direktor, trgovsko podjetje »Preskrba«, Ttbov-Ije; za okraje: Koper, Gorica, Postojna, Sežana in Tolmin: za živilsko stroko: Černič Maks, direktor, grosistično trgovsko podjetje Gorica. Šempeter pri Gorici, Tavčar Karel, uslužbenec, trgovsko podjetje »Nanos«, Postojna. Fakin Vladimir, komercialist, trgovsko podjetje »Preskrba«, Sežana, Fali Janko, komercialist, trgovsko podjetje »Soča«, Most n® Soči, Grgič Franc, tovarna mesnih iz' delkov, Postojna, Batista Jože, podjetje »(Zadružnik«, Ilirska Bistrica, Boškovič Jovan, Mestne trgovine. Postojna; za mešano stroko: Ivančič Cveto, direktor, podjetja »Klas«, Koper, Mader Maks, poslovodja, Mesto* trgovska podjetja, Postojna, Čeh Oto, direktor, »Soča«, Kope1, Karničnik Ivam, direktor, »Trgovski dom«, Koper, Strgar Rado, direktor, podjetja »Slavica«, Koper, Ličan Aleksander, direktor, *r' govsko podjetje »Ilirija«, Ilir5*8 Bistrica; za špecerijsko in kolonialno stroko: Majer Franc, direktor, »Primor ka«, Izola; za sadje in zelenjavo: Surkalovič Mirko, šef komerc'8 le, »Fructus«, Koper; za delikatesno stroko: Dodič Ivan, direktor, »Jestvin8*1 Koper; za tekstilno stroko: Pirman Ivan, trgovski pot01 »Slavica«, Koper; Karničnik Ivam, direktor, »Trg0 ski dom«. Koper; za galanterijsko in modno stroko: Pogačnik Slavko, direktor, dro«, Piran; ** usnje in čevlje: Okretič Herman, direktor, »Moda«, Izola; gorivo: Bevk Slavko, direktor, »Istra«, Koper; 2a železnino: Herman Vinko, direktor, »Tehno-servis«, Koper, Ferjančič Ivan, poslovodja, trgovsko podjetje »Hubelj«. Ajdovščina, Klemenc Miro, poslovodja, trgovsko podjetje »Nanos«, Postojna, Božeslav Anton, uslužbenec, tovarna steklene galanterije, Her-pelje; *a orodje in kuhinjsko posodo: Herman Vinko, direktor, »Tehno-servis«. Koper; kmetijske stroje in zaščitna sredstva: Mikac Anton, kmetijski tehnik, »Vino-sad«, Koper, dr. Kovačič Stanko, direktor, Zavod za pospeševanje gospodarstva, Koper; Prevozna sredstva: Nuzdorfer Henrik, glavni komercialist, »Slavnik«, Koper, Suban Ivan, direktor, »Avtoja-dran«. Koper; Ja Pohištvo: Cebron Srečko, direktor, »Mala oprema«, Izola; ?a Parfumerijo in kozmetiko: Klančič Bruno, direktor, »Mavrica«, Izola; Za tobačno stroko: Bolčič Stanko, direktor, »Tobak«, Koper; knjigarne in papirnice: Rožanc Marcel, direktor, »Lipa«, Koper, Simoniti Peter, upravnik, knjigarna in papirnica »Naša knji-v ga«, Solkan; KtaPj: a ^‘vilsko stroko: Terčon Albin, komercialist trgovsko podjetje »Preskrba«, Kranj; Manufakturno stroko: Gabron Ivan, komercialist, trgovsko podjetje »Tkanina«, Kranj; a Usajarsko stroko: Kuhar Teo, poslovodja, prodajalna sBorovo«, Kranj; Mešano stroko: Šiling Drago, upravnik, EleV tehnično podjetje, Kranj; Radovljica: za živilsko stroko: Spendal Mirko, ravnatelj, trgovsko podjetje »Rošca«, Jesenice, Delavska ulica 10; za manufakturno stroko: Beznec Bela, komercialist, trgovsko podjetje z mešanim blagom na veliko in malo, Jesenice, Skladiščna ulica 3; za mešano stroko: Dvojmoč Franc, ravnatelj, trgovsko podjetje na debelo in drobno, Radovljica, sedež Lesce; za železninsko stroko: Solar Anton, upravnik, trgovsko podjetje »Železnina«, Radovljica, Gorenjska cesta 1; Črnomelj: za živilsko, manufakturno in kovinsko stroko: Vrtačnik Anton, upravnik, zadružno trgovsko podjetje OZZ, Črnomelj; Novo mesto: za manufakturno in živilsko stroko: Barbo Rudi,\ poslovodja, kmetijska zadruga Škocjan pri Novem mestu; za mešano stroko: Mahorčič Karel, direktor, trgovsko podjetje »Izbira«, Novo mesto; za železninsko stroko: Gričar Jože, direktor, trgovsko podjetje »Železnina«, Novo mesto; Kočevje: ' za živilsko stroko: Fajdiga Franc, poslovodja, trgovsko podjetje, Ribnica; za manufakturno stroko: Putrih Miha, poslovodja, trgovsko podjetje, Mestni magazin, Kočevje; za 'železninsko stroko: Butala Viktor, poslovodja, podjetje »Trgopromet«, Kočevje; za mešano stroko: Levstek Franc, poslovodja^ KZ Sodražica; Ljubljana okolica: za mešano stroko: Gregorič Jože, direktor, trgovsko podjetje »Kočna«, Kamnik; za tekstilno stroko: Kramar Miloš, komercialist, trgovsko podjetje »Kočna«, Kamnik; za špecerijsko stroko: Remškar Matija, direktor, trgov--* sko podjetje »Preskrba«, Dom- žale. Pamoga (>13 in 614: Izvoz — uvoz: za okraje: Koper, Gorica, Postojna, Sežana 1 in Tolmin: Kerševan Drago, direktor, >Sploš-na trgovska« d. d., Koper, Surlakovič Mirko, šef komerciale, »Fructus«, Koper, Fabiani Peter, komercialist, Eks-port-import »Jadran«, Sežana, Keber Dušan, direktor, tovarna lesovinskih plošč, Ilirska Bistrica, Pungartnik Peter, uslužbenec, »Eksport-Import«, Postojna, Vrečko Rudi, komercialist, Bks-port-import »Jadran«, Sežana, Kodermac Jožko, direktor, »Vino-' Gorica«, Solkan; Celje: ing. ligo Lojze, šef zunanje trgovine, tovarna emajlirane nosode, Celje. Panoga 618: Gostinstvo: za Ljubljano mesto: Hočevar Franc, upravnik, gostinsko podjetje »Cinkole«, Ljubljana; za Ljubljano okolico: Zupančič Rudi, upravnik, gostinsko podjetje, Dolsko pri Ljubljani; Kranj: Koncilia Pavle, upravnik, gostinsko podjetje »Pri Starem Mayer-ju«, Kranj; Radovljica: Vidic Janez, direktor, Grand hotel »Toplice«, Bled; Črnomelj: Kralj Lojze, upravnik, gostinsko podjetje »Podzemelj«, p. Gradac v Beli krajini; Novo mesto: Granda Miha, direktor, zdraviliško gostinsko podjetje Dolenjske Toplice; Kočevje: Ponikvar Milan, direktor, hote1! »Pugled«, Kočevje; za okraje: Maribor mesto, Maribor okolica, Ptuj, Murska Sobota, Ljutomer in Slovenj Gradec: Pušenjak Janko, hotel »Orel«, Maribor, Donža Lojze, direktor, »Turist hotel«, Maribor, Zakrajšek Ernest, Maribor, Šlajmerjev trg 7; Celje: Brodnik Franc, direktor, gostinsko podjetje »Slovenski dom«. Rogaška Slatina; za okraje: Koper, Gorica, Postojna, Sežana in Tolmin: Guštin Julij, direktor, hotel »Central«, Portorož, Cvirn Ado, direktor, hotel »Pa' lace«, Portorož, Mavko Friderik, direktor, hotel »Metropol«, Piran, Didič N., komercialist, trgovsko podjetje »Vino«, Idrija, Kobeja Boris, uslužbenec, gostinsko podjetje »Risnik«, Divača, Šorli Slavko, tajnik, trgovinska zbornica, Sežana. Panoga 619: Turizem: za vse območje LRS: ing. Weis Hugo, Turistična zvez® Slovenije, Ljubljana, Pavlica Lojze, »Putnik«, Ljubljana; za okraje: Maribor mesto, Maribor okolic®' Ptuj, Murska Sobota, Ljutom®1 in Slovenj Gradec: Kožuh Marjan, »Putnik«, M®1'" bor; Celje: Škof Milan, uslužbenec, tajništ',° gostin. zbornice za okraj Celje’ za okraje: Koper, Gorica, Postojna, Sežau8 in Tolmin: Koman Boris, pomočnik komer®" »Slavnik«, Koper, Ceklin Franc, upravni refereu • tajništvo za gospodarstvo 01^ Tolmin, Stepančič Avgust, direktor, »Kr8' ška jama«, Postojna, Habe Franc, profesor, gimnazij8’ Postojna, dr. Žižek Ciril, pomočnik ta ju1' ka za gospodarstvo OLO Goric®' Panoga 700: Obrtništvo: za okraje: Trbovlje: Šoštanj: I Koper, Gorica, Postojna, Seža®8 in Tolmin: Tomažič Henrik, »Slavnik«, ^ per (za popravilo avtomobile? 1 poljedelskih strojev), Roželj Alojz, ključav. moj®*6 ’ tovarna »Arrigoni«, Izola (z® ^ vinske stroke), Sapic Franc, mizarski moj®*6 ’ »Stil«, Koper (za mizarstvo); Levec Oskar, direktor, Sple^ mizarstvo, Trbovlje (za miz8 Škoberne Anton, upravnik, da«, Trbovlje (za tekstilne 1 d alke), škrinar Alojz, upravnik >L/j. Ijarstvo«, Trbovlje (za proiz? njo čevljev); Atelšek Ivan, poslovodja, sko podjetje, Gorenje, p. Sm8 j no ob Paki (za kovinsko stre Perovec Anton, mizarski mojster, Družini rje, p. Šoštanj (za stavbeno in po bistveno mizarstvo), Terpim Andrej, krojaški mojster, Šoštanj (za moške obleke), Grudnik Stanko, poslovodja, čevljarska delavnica z ortopedijo, Soštamj (za čevljarstvo), Koren Jože, poslovodja, pekarna, Šoštanj (za pekarsko stroko), Brglez Franc, brivski in frizerski mojster, Šoštanj (za frizersko stroko). Panoga: Knjigovodske in računovodske zadeve: za vse območje LRS: Revizijski zavod LRS, Ljubljana, Druš'kovič Franc, Rožna dolina, cesta VII, št. 51, dr. Lajovic Ladislav, Ljubljana, Dvoržaikova 8; za okraje: Maribor mesto, Maribor okolica, Ptuj, Murska Sobota, Ljutomer in Slovenj Gradec: ing. Degen Friderik, Maribor, Marčičeva ulica, Smerdu Miro, Maribor, Partizanska cesta 4, Jaš Herman, Maribor, Barvarska ulica 4; Celje: Bele Miroslav, računovodja, Železarna Štore (za industrijsko knjigovodstvo), Hohnec Milan, uslužbenec. Nar. banka FLRJ, podr. 625 Celje (za trgovsko knjigovodstvo), Pranst Ivan, računovodjav gostinsko podjetje »Slovenski dom«, Rogaška Slatina; okraje: Koper, Gorica, Postojna, Sežana in Tolmin: Georgijevič Milan, finančni referent, trgovinsko-gostinska zbornica, Koper, Kregar Karlo, šef računovodstva, tovarna »Stil«, Koper, Kobeja Boris, računovodja, Eks-port-import »Jadran«, Sežana, Lemut Janez, trgovsko podjetje »Nanos«, Prestranek, Ceglar Leopold, tovarna mesnih izdelkov, Postojna, Žigon Jožko, knjigovodja, grosistično podjetje »Gorica«, Šempeter pri Gorici, Vimipolšek Anton, finančni inšpektor, OLO Gorica, Vanek Zdenko, knjigovodja, trgovsko podjetje »Flores«, Šempeter pri Gorici, Orel Viktor, referent za finančna vprašanja, trgovinsko-gostinska zbornica. Gorica, Tomec Ivan, računovodja, Lesnoindustrijskega podjetja, Postojna. Panoga: Kontrola mer in uteži: za vse območje LRS: Strlekar Viktor, Ljubljana, Prule št. 25 (izvedenec za kontrolo mer in uteži, za plinomere, vodomere in za izdelke iz lahkih kovin). Panoga: Zavarovalna stroka: za vse območje LRS: dr. Černe Marijan, Ljubljana, Resljeva cesta 18, dr. Lajovic Ladislav, Ljubljana, Dvoržaikova ulica 8. Št. SU 16/55 Ljubljana, dne 6. januarja 1955, Predsednik Višjega gospodarskega sodišča LRS: Jernej Stante 1. r. Odloki ljudskih odborov 140. , Na podlagi 16., 23., 45. a, 46., 47. in 74. člena ured-„ n upravljanju stanovanjskih hiš (Uradni list FLRJ, “h 29/>4)i 23. in 136. člena zakona o ljudskih odborih 'llei't in mestnih občin (Uradni list LRS, št. 19/52) ter ■ >n 8. člena temeljnega zakona o prekrških (Uradni lsi FLRJ, št. 46/51) je mestni ljudski odbor Maribor 'j0 43. seji mestnega zbora in Zbora proizvajalcev ne 16. decembra 1954 sprejel ODLOK 0 najemninah in skladih za upravo in vzdrževanje hiš Najemnine 1. člen Višina najemnine za stanovanjske prostore se iz-<-,itia na podlagi površine sob, predsobe, hodnika v stanovanju, kuhinje, kopalnice, shrambe in drugih zaprtih prostorov. Pri izračunavanju se ne upoštevajo kleti, podstrešja, drvarnice, pralnice, odprti balkoni, terase, kj niso primerne za stanovanjc, stopnišča, hišni hodniki in podobno. Za 1 ms površine se plačuje tale najemnina: I. kategorija 32 din II. kategorija 28 din III. kategorija 25 dim IV. kategorija 22 din V. kategorija 19 din VI. kategorija 16 din VII. kategorija 14 din VIII. kategorija 12 din IX. kategorija 10 din X. kategorija 7 din 2. člen Za stanovanja v II. okolišu (vaška naselja) se najemnina zniža za 15%. Glede na pomanjkljivosti stanovanja lahko stanovanjska uprava dovoli pašameznim stanovalcem na predlog hišnega sveta procentualni odbitek od najemnine. Skupni znesek teh odbitkov ne sme za posamezne stanovanjske skupnosti presegati tehle odstotkov od skupne pobrane najemnine: Brezje 5% Pobrežje 10% Center 4% Studenci 4% K axuni ca 10% Tabor 4% Melje-Košaki 7% Tezno 4% 3. člen Skupna vsota odbitkov iz prejšnjega člena sme znašati za posamezno stanovanje največ 30% najemnine. Vendar skupni odbitki na posamezno stanovanjsko skupnost ne smejo presegati odstotka odbitkov po prejšnjem členu. 4. člen Pri izračunavanju najemnine se skupna površina stanovanjskih prostorov zaokroži na cele kvadratne metre, skupna najemnina pa na 10 din, in sicer tako, da se do polovice kvadratnega metra zaokroži na-vzdvl, nad polovico kvadratnega metra pa navzgor, oziroma do 5 din navzdol, nad 5 din pa navzgor. 5. člen Najemna pogodba za poslovne prostore se sklepa po prostem dogovoru po odloku MLO o dajanju poslovnih prostorov v najem (Uradni list LRS, št. 26/53). 6. člen Zasebni lastnik hiše, ki je vključena v stanovanjsko skupnost, dobi 10% najemnine, ki je bila pobrana v njegovi hiši na podlagi prejšnjih členov, vendar največ 6.000 din mesečno. Svet za komunalne zadeve lahko na prošnjo zasebnega lastnika, ki nima drugih zadostnih sredstev za preživljanje, zviša njegov del najemnine do 50% celotne najemnine, vendar z omejitvijo, da lastnik prejema za svoje potrebe največ r.000 din in za vsakega nepreskrbljenega člana družine do 2.000 din mesečno. 7 8 7. člen Poleg najemnine morajo najemniki in podstano-valci plačati stroške, ki so potrebni za skupne naprave (parna kurjava, dvigalo itd.), razdelitev teh stroškov na posamezne najemnike-uživalce določi hišni svet. Sklad za amortizacijo in vzdrževanje hiš 8. člen Amortizacijski sklad in sklad za vzdrževanje iz točke a) in c) 69. člena uredbe o upravljanju stanovanjskih hiš se združita v en sklad, ki se imenuje sklad za amortizacijo in vzdrževanje. V ta sklad se steka 70% nrjemnin hiš splošnega ljudskega premoženja, ki so pod upravo skupnosti. Ta sklad je namenjen po odbitku zneska, ki se odvaja v sklad za zidanje stanovanjskih hiš, za vzdrževanje hiše. Pri hišah zasebnih lastnikov, ki so vključene v stanovanjsko skupnost, in hišah, ki niso vključene v stanovanjsko skupnost, a lastniki v njih ne stanujejo, je treba od skupne vsote najemnine odbiti najprej znesek iz 6. člena tega odloka in nato še dospele obveznosti v zvezi s posojili, ki so bila najeta in uporabljena za obnovitev, vzdrževanje in zidanje hiše, če upnik mi zasebnik (1. im 2. točka 70. člena uredbe o upravljanju stanovanjskih hiš). Od vsote, ki preostane, je treba odvesti 70% v sklad za amortizacijo in vzdrževanje. Od prispevkov za ta sklad se odvaja 10% v sklad za zidanje stanovanjskih hiš, ki ga upravljajo stanovanjske uprave. Sklad za hišno upravo 9. člen V sklad za hišno upravo se plačuje 30% najemnine po morebitnih odbitkih po 2. odstavku prejšnjega člena. Ta znesek se uporabi za hišne upravne stroške. Kot hišni upravni stroški so mišljeni stroški stanovanjske uprave za hiše, ki so pod to upravo, stroški za hišnika, stroški za čiščenje in vzdrževanje slkupnih prostorov, razsvetljave skupnih prostorov, odvoz smeti, čiščenje dimnikov, zavarovanje hiše pred požarom, vzdrževanje kanalizacije in podobno. Za hiše, ki so pod upravo stanovanjske skupnosti določi svet stanovanjske skupnosti, kolikšen odstotek v okviru 30%, omenjenih v tem členu, se plačuje za kritje stroškov stanovanjskih uprav. 10. člen Lastniki zasebnih hiš, ki niso vključene v stanovanjsko skupnost, ne odvajajo dela najemnine v’ sklade, navedene v 8. in 9. členu tega odloka, če stanujejo v svoji hiši. Ti lastniki prejemajo celotno najemnino za hiše, morajo pa od nje odvajati 70% najemnine za poslovne prostore v sklad za zidanje stanovanjskih hiš, ki ga upravljajo stanovanjske uprave. Lastniki pa morajo sami kriti stroške za hišno upravo. Če zasebni lastnik ne stanuje v svoji hiši, ki ni vključena v stanovanjsko skupnost, se del najemnine, ki ne pripada lastniku, plačuje v sklade po 8. in 9. členu tega odtoka. Razpolaganje s skladi 11. člen O uporabi sredstev sklada za amortizacijo in vzdrževanje hiš odloča hišni svet, stanovanjska uprava pa nadzira pravilno uporabo teh sredstev ter sklepa tozadevne pogodbe, lahko pa to tudi prenese na hišni svet. Spore, ki bi nastali zaradi uporabe sredstev iz navedenih skladov, rešuje na 1. stopnji svet stanovanjske skupnosti, na II. stopnji pa svet za komunalne zadeve. S skladom za hišno upravo razpolaga stanovanjska uprava. S skladi po 8. in 9. členu odtoka, ki so se formirali iz najemnin zasebnih hiš, ki niso vključene T stanovanjsko skupnost (II. odstavek 10. člena odloka) razpolaga lastnik v namene, določene z navedenimi členi tega odtoka. Če zasebni lastnik vkljub kazni P° točki b) 12. člena tega odloka noče uporabljati teh sredstev v določene namene, lahko svet za komunalne in gradbene zadeve MLO Maribor dovoli črpanje teh skladov na predlog stanovalcev hiše in po izkazani potrebi o črpanju teh skladov. Kazni 12. člen Kolikor ni podan dejanski stan kaznivega dejanja po kazenskem zakonu, se z denarno kaznijo dc 3,000 din kaznujejo: a) člani hišnega sveta, ki vedoma nepraviln^ predlagajo upravi stanovanjske skupnosti odbitek od najemnine za posameznega uživalca; b) zasebna lastmiik hiše, ki ne odvaja dela najemnine T siklad po 8., 9. in 10. členu tega odloka oziroma ki ne uporablja teh skladov v namene, za katere so določeni. Prehodne in končne določbe 13. člen Iz stanovanjske skupnosti se lahko izločijo manjše do tri stanovanjske hiše, ki nimajo več kot 240 m8 Površine. 14. člen Ce pride do nesporazuma med hišnim svetom in stanovanjsko upravo v zadevah, ki se nanašajo na upravljanje hiše, odloča na I. stopnji svet stanovanjske ukupnosti, na II. stopnji pa svet za komunalne 1J1 gradbene zadeve MLO. 15. člen Stanovanjske uprave določijo hišniška mesta za stanovanjske hiše, in sicer za posamezne hiše ali za Ve'č hiš skupaj. 16. člen Upravljanje stanovanjskih hiš nadzoruje svet, ki j® pristojen za komunalne zadeve. 17. člen Stanovanjske hiše, ki se ne uporabljajo v stano-vanjs-ke namene, se morajo najpozneje do 1. I. 1958 spet preurediti v stanov arijske namene ter morajo dosedanji koristniki te stanovanjske hiše do navedenega roka izprazniti, razen v primerih, ko so bile hiše v celoti preurejene do konca leta 1954, o čemer posamič svet za komunalne zadeve. 18. člen Z veljavnostjo od 1. IV. 1954 se prenesejo sred-stva iz sklada za vzdrževanje hiš, ki se je formiral P° uredbi o zvišanju najemnin za stanovanjske in Poslovne prostore (Uradni list FLRJ, št. 54/5|2) ter po Uredbi o dajanju poslovnih prostorov v najem (Urad-ui list FLRJ, št. 12/53) in na podlagi odloka MLO Maribor o delitvi sredstev sklada za vzdrževanje hiš ter odloka MLO o oddajanju poslovnih prostorov v na- (Uradni list LRS, št. 25/53 in 26/53) v siklad za uruorti'zaeijo in vzdrževanje po 8. členu tega odloka. Za hiše zasebnih lastnikov, ki po tem odloku ni-Urujo amortizacijskega sklada, se 1. odstavek tega ulena ne uporablja, temveč imajo lastniki pravico, ^Upati omenjeni sklad po predpisih odloka o delitvi sredstev sklada za vzdrževanje hiš v mestu Mariboru. 19. člen Tarifa za nove najemnine začne veljati s 1. dnem ^useca, kj sledi objavi tega odloka, druge določbe jSa odloka pa začnejo veljati 8 dni po objavi v ‘Uradnem listu,LRS«. St. 3733/9-54 Maribor, dne 16. decembra 1954. Predsednik MLO: Miloš Ledinek 1. r. i Stanovanjsko tarifo je potrdil Izvršni svet Ljud- skupščine LRS z odločbo št. 1417/9-54 z due 3. L 141. Mestni ljudski odbor v Maribotru je na 42. seji obeh zborov z dne 4. decembra 1954 in na 45. seji * dne 14. januarja 1955 na podlagi 19. in 22. člena, 5. točke 65. člena ter 118. člena zakona o ljudskih odborih mest in mestnih občin (Uradni list LRS, štev. 19-90/52) v zvezi s 6. členom uredbe o pravici ljudskih odborov, da predpisujejo takse in prometni davek (Uradni list FLRJ, št. 19-118/53) izdal po pritrditvi Izvršnega sveta LRS, št. 1285/2-54 z dne 23. novembra 1954 ODLOK o spremembi odloka MLO Maribor o uvedbi mestnih taks in mestnega davka od prometa, št. P-7248/3-1953 od 3. Vlil. 1953 (Uradni list LRS, št. 34-403/53 1. člen V tar. št. 6 A Taksne tarife se točka 4 črta. 2. člen V tar. št. 12 A Taksne tarife se v pripombi črta zadnji odstavek. 3. člen Tar. št. 17 B Turistične takse se spremeni tako, da se spremenjeno besedilo glasi: iZa prenočevanje vseh, ki se mudijo v Mariboru kot turisti in prenočujejo proti plačilu ustrezne najemnine v hotelih, prenočiščih, gostilnah in podobno, na noč in posteljo: a) v turistični sezoni 15 din b) pred turistično sezono in po njej 10 din Pripombe: Turistična sezona po tem členu se določi za čas od 16. junija do 31. avgusta. Plačila turistične takse so oproščeni delavci in uslužbenci ob rednih letnih dopustih ter tisti, ki jih kot svoje zavarovance pošilja na zdravljenje Zavod za socialno zavarovanje, kakor tudi invalidi, ki prihajajo v mesto Maribor na zdravljenje po zdravniški odredbi. Taksni zavezanci so dolžni predložiti obračun za pretekli mesec upravi za dohodke MiLO Maribor do vsakega 15. v mesecu. 4. člen Tar. št. 6 C Tarife prometnega da vika se črta. 5. člen Ta odlok velja 8. dam po objavi v »Uradnem listu LRSc. St. P-1408/4-54 Maribor, din e 14. januar Ja 1955. Predsednik MI .O: Miloš Ledinek L r. 142. Na pxodlagi 2. odstavlsa 15. člena zakona o okraj-nik ljudskih odborih (Uradni list LRS, štev. 19/52), 78.—80. člena uredbe o trgovanju ter o trgovskih podjetjih in trgovinah (Uradni list FLRJ, št. 56/53), 23. člena uredbe o obrtnih delavnicah in obrtnih podjetjih (Uradni list FLRJ, št. 5/54), zakona o zatiranju kužnih bolezni, (Uradni list FLRJ, št. 26/54) in 3., 8. in 41. člena temeljnega zakona o prekrških (Uradni list FLRJ, št. 46/51) je okrajni ljudski odbor Črnomelj na skupni seji obeh zborov dne 8. decembra 1954 sprejel ODLOK o tržnem in sejemskem redu v okraju Črnomelj SPLOSNE DOLOČBE 1. člen S tem odlokom se urejajo sejmi v okraju Črnomelj in živilska trga v Črnomlju in Metliki. Sejmi so splošni. Na splošnih sejmih se prodaja 'živina, kmetijski pridelki in obrtni izdelki ter izdelki domače obrti. A—I. Tržni čas in prostori 2. člen Živilski tržni dnevi so: 1. v Črnomlju vsak sejemski torok in vsak četrtek, 2. v Metlika vsak torek. Če je ta dan državni praznik, je tržni dan pred praznikom. 3. člen Tržni čas trnja od ranega jutra do 14. ure. 4. člen Stalne prostore za živilski trg v Črnomlju določi ter sodobno uredi LO MO Črnomelj, v Metliki pa LO MO Metlika. Živila se lahko prodajajo samo na določenem prostoru ali oddelku na tržišču. Tržno nadzorstvo določi prodajne prostore za posamezne vrste živil; pra/ tako določi prostore za prodajo živil z vozičkov in vprežnih voz. Živila se ne smejo prodajati s tal. Za tržni prostor mora prodajalec plačati stojnino, ki jo določi tržno nadzorstvo. Posamezni prostori živilskega tržišča morajo biti označeni z vidnimi napisi. Prodajalec, ki ima večjo količino pokvarljivih živil, sme ta živila z dovoljenjem tržnega nadzorstva prodajati tudi izven tržnega prostora. II. Živila, prodajalci, kupci 5. člen Na živilskem trgu je dovoljeno prodajati vse vrste nepredelanih ali predelanih kmetijskih pridelkov, gozdne sadeže, divjačino, perutnino, kunce, ribe in druge vodne živali ter semena. Prodaja izdelkov domače obrti, obrtniških izdelkov in rabljenih predmetov ni dovoljena. Prepovedana je prodaja alkoholnih pijač. 6. člen Prodajati smejo: 1. kmetijski proizvajalci lastne kmetijske pridelke, rejci perutnine in malih živali svojo prirejo, 2. nabiralci cvetlic, semen in gozdnih sadežev, ki so blago sami nabirali, 3. lovske in ribiške zadruge oziroma društva divjačino in ribe, ki so jih sama nalovila oziroma ustrelila. Vsi navedeni lahko prodajajo le z družinskimi oziroma društvenimi člani ali sami; prodaja z najetimi ljudmi je prepovedana. 7. člen Zasebni potrošniki smejo kupovati za lastne potrebe, za potrebe gospodarskih organizacij pa le njihovi za to pooblaščeni organi. Prekupčevanje z živili ni dovoljeno. III. Varstvo, čistoča in zdravje 8. člen Vsi obiskovalci trga morajo paziti na red in čistočo ter ravnati z živili taku, da ni ljudem ogroženo zdravje. Psov ni dovoljeno voditi po živilskem tržnem prostoru. Pijanim in nalezljivo bolnim osebam dostop na ta prostor ni dovoljen. 9. člen Prodajalci živil morajo biti čisti in snažno oblečeni. Živil ni dovoljeno okušati in otipavati. Pokvarjenega blaga ni dovoljeno prodajati in g* mora tržni organ takoj odstraniti ter poskrbeti, da se tako blago na primeren način uniči. Živila je treba zavijati v bel in čist papir. 10. člen Mleko in mlečni izdelki morajo biti zavarovani pred soncem, padavinami in mrčesom. Mlečni izdelki se smejo polagati le na bel prt ali čist bel papir. Prodajalci, ki stalno prodajajo mlečne rzdelk6* morajo imeti lase pokrite z belo čepico in moraj0 biti oblečene v bele halje. Vsi drugi prodajalci morajo biti pokriti s čistim pokrivalom. Mleko se ne sme prenašati in prevažati na trg ^ takih posodah, v katerih bi izgubilo svoj prvotni okus in kakovost. 11. člen Povrtnina mora biti osnažena prsti. Mokre, uvel® in nagnite povrtnine ni dovoljeno prodajati. 12. člen . Sadje mora biti zrelo in ne sme biti gnilo a1 črvivo. Nagnito sadje mora biti kot tako označen0’ 13. člen Perutnina in kunci se smejo prodajati le na za 1° določenem prostoru v kletkah, gajbicah ali košaran’ Perutnina in kunci morajo biti živi. Vsak prodajalec izven tukajšnjega okraja se m0" ra izkazati s pismenim potrdilom veterinarskega °T gana o zdravstvenem stanju perutnine. Na živilskem tržnem prostoru ni dovoljeno nje perutnine in kuncev. B--I. Določitev sejmov in sejmišč 14. člen Sejemski dnevi so: 1. v Črnomlju vsak drugi in četrti torek v m® seču. 2. v Metliki vsak prvi in tretji torek v mesecu, 3. na 'Vinici vsak prvi in tretji ponedeljek v mesecu, 4. v Dragatuišu vsako drugo sredo v mesecu, 5. v Adlešičih vsako prvo soboto v mesecu, 6. r Semiču vsak drugi ponedeljek v mesecu, 7. v Gradacu vso drugo soboto v mesecu. V Metliki se uvaja konjski sejem, ki bo ob istih dneh kakor splošni sejmi. Ako navedeni dnevi pridejo na državni praznik, je sejem v Črnomlju prihodnji torek oziroma četrtek, v Metliki prihodnji torek, na Vinici prihodnji ponedeljek, v Dragatušu prihodnjo sredo, v Adlešičih prihodnjo soboto, v Gradacu prihodnjo soboto ter v Seliču prihodnji ponedeljek v mesecu. Tedenske sejmice za prašiče v Črnomlju se odpravijo in združijo s splošnimi mesečnimi sejmi. 15. člen Sejemski čas traja od ranega jutra do 13. ure. II. Sejemski prostori 16. člen Sejemske prostore določijo, upravljajo in vzdržujejo občinski ljudski odbori, na katerih območju so. 17. člen vi Sejmišča morajo biti na urejenih zemljišči, za zlvino pa še razdeljena s pregradami na štiri predele: a) na prostor za govejo živino, b) na prostor za drobnico, č) na prostor za vozove, s katerih se prodajajo Prašiči in teleta, č) za prostor za prazne vozove. Za konjske sejme v Metliki mora biti poseben °Srajen prostor. III. Blago, prodajalci in kupci 18. člen Na sejmih je dovoljeno prodajati živino, drobni-Co> nepredelane ali predelane kmetijske pridelke vseh vrst, drva, obrtne izdelke in izdelke domače obrti. . Na konjskem sejmu v Metliki se lahko prodaja-1° le konji. 19. člen , Prepovedana je prodaja alkoholnih pijač na Probno (krčmarjenje) in že rabljenih predmetov. 20. člen . Prepovedano je izpostavljanje in prodaja blaga er prigon in prodaja živine iz krajev, ki so uradno Uglašeni za epidemična območja oziroma so razgla-eui za okužene. 21. člen , Prepovedano je prekupčevanje z živino in dru-®Iln blagom. Krošnjarjenje ni dovoljeno. 22. člen Prodajati smejo: kmetijski proizvajalci lastne kmetijsike pri- rejci živino im drobnico lastne prireje, ^ obrtne organizacije in zasebni obrtniki lastne 4. stne Proizvajalci predmetov krajevne domače obrti izdelke domače obrti, 5. proizvajalci vina, jabolčnika in žganja lastni pridelek. Zasebni proizvajalci smejo prodajati svoje izdelke sami in po svojih družinskih članih, ne pa z najeto delovno silo; gosipodarske organizacije lahko prodajajo po svojih stalnih uslužbencih. 23. člen Kupovati sme predmete, ki se prodajajo na sejmih vsak posameznik kakor tudi gospodarska organizacija za svoje potrebe. Za podjetja, katerih predmet poslovanja je trgovina z živino ali predelavo mesa, smejo kupovati živino njihovi posebej za to pooblaščeni stalni nakupovalci. IV. Način prodaje 24. člen Blago se sme prodajati samo s prodajnih klopic ali z vozil. Prodajanje blaga s tal ni dovoljeno v nobenem primeru. Vsak proizvajalec ima pravico samo do enega prodajnega mesta. Za uporabo prodajnega mesta plača prodajalec posebno pristojbino — stojni no. Stojnina se plača od površine zavzetega prostora ali pa od vrednosti predmeta, ki se prodaja. Stoj-nino mora plačati prodajalec takoj, ko zasede prostor. Višino stojnine določi pristojni občinski ljudski odbori po 35, členu tega odloka. 25. člen Stalni prodajalci lahko z dovoljenjem tržnega nadzorstva postavijo na odkazanih jim mestih lastne prodajne klopi, stojnice ali lope. Obliko klopi, stojnic in lop določi tržno nadzorstvo. Ce prodajalec stalno uporablja določeno prodajno mesto, lahko tržno nadzorstvo sklene z njim najemno pogodbo. Prodajalci so dolžni na trg prineseno blago razpostaviti na vidnem mestu in na vsaki vrsti blaga natanko označiti ceno. Gospodarske organizacije ter zasebni obrtniki morajo na prodajnem mestu izobesiti svojo firmo oziroma naslov. 26. člen Blago se sme meriti le s predpisanimi merili. Uporabljati se smejo le po veljavnih predpisih preizkušene in potrjene merilne naprave. Če kupec zahteva, mora prodajalec blago izmeriti. 27. člen Pri vhodu na sejmišče pregleda vso živino okrajni veterinar. Sumljiva živina se ne sme pustiti na sejmišče. Ravnanje s tako živino, je prepuščeno veterinarskemu organu. Dogon živine iz krajev, ki so uradno razglašeni za okužene, je prepovedan. 28. člen Pri vhodu na sejmišče mora živinorejec oddati tam službujočim sejemskim organom živinski potni list in plačati proti potrdilu sejemsko pristojbino. 29. člen Živinski potni list izda prodajalcu domača občina. Živinski potni list velja le 10 dni. 30. člen Na kupca prenesene ali kupcu izstavljeni novi živinski potni list mora sopodpisati tudi na sejmišču poslujoči veterinar v potrditev, da se je kupčija sklenila na sejmišču. Rejcu, ki ni prodal živine, se živinski potni list vrne. 3). člen Predpisana sejmiška pristojbina in taksa za prenos in za izdaijo novega živinskega potnega lista se objavlja na oglasni deski na sejmišču. 32. člen Nakupovalci toVarn za predelavo mesa, klavnic in trgovskih podjetij za promet z živino smejo kupovati živimo le na sejmih. Nakup in prodaja klavne živine po hlevih in vaseh ni dovoljeno. V. Varstvo čistoče in zdravja 33. člen Vsi obiskovalci sejmišča morajo skrbeti za snago in ravnati s predmeti, ki so na sejmu, tako, da ni ljudem ogroženo zdravje. Psov ni dovoljeno voditi po sejemskem prostoru. Pijanim in nalezljivo bolnim osebam dostop na sejemski prostor ni dovoljen. SKUPNE DOLOČBE I. Nadzorstvo živilskega trga in sejmišča 34. člen Nadzorstvo nad živilskimi trgi in sejmišči izda-dajo tržno nadzorstvo, sanitarna inšpekcija, okrajna veterinarska inšpekcije in tržna inškecij« po svojih stalnih inšpekcijskih organih; tem organom se morajo prodajalci in kupci pokoriti. II. Tržne in sejemske pristojbine 35. člen A. Stojnine Za uporabo tržnega oziroma sejemskega prostora plačujejo prodajalci tržnemu oziroma seje inskemu nadzorstvu tole minimalno stojnino: 1. od ročnega vozička najimamj 40 din, 2. od vprežnega voza najmanj 100 din, 3. od živali: a) od prašičev najmanj 50 din za komad, b) od konj in govedi najmanj 100 din za komad, c) od ovac in koz najmanj 40 din za komad, č) od oddojlkov in jagnjet najmanj 20 din za komad. B. Najemnine 1. od stojnic 700 din mesečno, 2. od drugače v tržne ali sejemske namene uporabljenega prostora 60 din od dvakratnega metra mesečno. Pristojni ljudski odbori mestnih občin oziroma občinskih ljudskih odborov lahko predpišejo višjo stojnino oziroma najemnino. III. Kazenske določbe 36. člen Prekršek stori, kdor na živilskem trgu prodaja izdelke domače obrti, obrtniške izdelke, rabljene pedmete in alkoholne pijače, in tisti, ki na sejmišču prodaja rabljene predmete. >7. člen Nakupovalci gospodarskih organizacij, ki niso njihovi stalni uslužbenci, storijo prekršek, če nakupujejo predmete iz 1. odstavka 5. člena in 22. člena tega odloka. 38. člen Prekršek stori, kdor na živilskem tržnem prostoru ali sejmišču meče odpadke izven za to določenega prostora; kdor na navedenih prostorih vodi pse ah hodi v pijanem stanju. 39. člen Prekršek stori, kdor ob prodajanju živil na žb vilskem tržnem prostoru ni zadostil higienskih predpisov glede sebe in predmetov, ki jih prodaja, kakor to navaja 9., 10., 11. in 12. člen tega odloka. 40. člen Prekršek stori, kdor perutnino ali kunce ua živilskem tržnem prostoru prodaja izven za to določenega prostora; prav talko prodajalec izven tukajšnjega okraja, ki se ne' more izkazati s potrdilom veterinarskega organa o zdravju perutnine. Prekršek stori tudi tisti, ki na živilskem tržnem prostoru zakolje perutnino ali kunca. 41. člen Prekršek stori fizična oseba, ki ravna v nasprotju z 21. členom tega odloka, kolikor njeno dejanje ne predstavlja kaznivega dejanja po 2Ö6. ali 233. čle* nu kazenskega zakonika. 42. člen Prekršek stori, kdor ne ravna po 4. odstavku 24. in 25. člena tega odloka; prekršek stori tudi zasebni prodajalec, ki ne ravna po 3. odstavku 25. člene tega odloka. 43. člen Prekršek stori veterinarski organ, ki pusti ma sejmišče sumljivo ali bolno živino. 44. člen Prekršek stori, kdor ravna v nasprotju s 26., 52-in 33. členom tega odloka. 45. člen Storilci iz 36.—44. člena tega odloka se kaznu jej0 z denarno kaznijo do 3.000 din. Upravni kazenski postopek vodi in kazni izreke sodnik za prekrške OLO Črnomelj. KONČNE DOLOČBE ( 46. člen Pristojni ljudski odbori mestnih občin morab nastaviti potrebno število tržnih nadzornikov ter J'1 določiti obseg pravic in dolžnosti ter poskrbe,ti 2 njihovo strokovno izobrazbo. 47. člen Ta odlok začne veljati z dnem objave v »Ura nem listu LRS«. St. 3834/3-45 Črnomelj, dne 8. decembra 1954. Predsednik OLO: Janez Žunič 1. r* 143. Okrajni ljudski odbor Kranj je po zaslišanju trgovinske in obrtne zbornice za okraj Kranj na podlagi drugega odstavka 15. člena zakona o okrajnih ljudsikih odborih (Uradni list LRS, št. 19-89/52) in drugega odstavka 66. člena uredbe o trgovanju ter o trgovskih podjetjih in trgovinah (Uradni list FLRJ, št 56-483/55) in 48. člena uredbe o gostinskih podjetjih in gostiščih (Uradni list FLRJ, št. 6-65/54) v zvezi s 5. in 8. členom temeljnega zakona o prekrških (Uradni list FLRJ, št. 46-428/51) na seji okrajnega zbora in zbora proizvajalcev dne 29. decembra 1954 sprejel ODLOK o poslovali»ein času trgovskih in gostinskih obratov v okraju Kranj A. Splošne določbe 1. člen Poslovalnii čas trgovskih in gostinskih obratov določajo njihovi delavski sveti oziroma delovni kolektivi ali lastniki zasebnih gostišč sami. Pri tem pa se morajo držati določb tega odloka o najikrajšem Posl ovalnem času (minimalni poslovalni čas), ki veljajo za trgovske in gostinske obrate, in določb o najdaljšem poslovalnem času (maksimalni poslovalni nas), ki veljajo le za gostinske obrate. 2. člen V predpisanem najkrajšem poslovalnem času morajo biti trgovski in gostinski obrati odprti za stranke, gostinski obrati pa tudi ne smejo biti odprti Za stranke prek» najdaljšega poslovalnega časa. Vsaka samovoljna sprememba ali prestavitev najkrajšega ali najdaljšega poslovalnega časa je nedo-v<>ljetna im kaizniva. 3. člen Svet za gospodarstvo okrajnega ljudskega odbora sme, če to zahteva krajevna potreba ali drugi opra^ vičljivi razlogi, spremeniti: L z odredbo za daljšo dobo poslovalni čas za določene vrste obratov ali za vse obrate v določenem kraju; 2. na prošnjo posameznima obratu z odločbo poslovalni čas. Tajništvo za gospodarstvo OLO Kranj sme v izjemnih primerih, zaradi adaptacije, inventure in pod., če je to nujno potrebno, dovoliti, da se obrat zapre med obratovalnim časom. Prav tako sme pred priznanimi državnimi prazniki, ob posameznih množičnih prireditvah, festivalih ali ob drugih izrednih priložnostih določiti na predlog prireditelja ali pristojne zbornice za določen kraj ali za določene vrste trgovskih ali gostinskih obratov drugačen najkrajši poslovalni čas kot je predpisan s tem odlokom, vendar največ za 6 dni. Tajništvo za notranje zadeve OLO Kranj sme v izjemnih primerih dovoliti gostinskim obratom proti plačilu predpisane takse po odloku OLO Kranj o uvedbi občinskih taks in občinskega prometnega davka v okraju Kranj (Uradni list LRS, št. 25-369/54) podaljšanje poslovalnega časa preko najdaljšega poslovalnega časa. 4. člen Poslovalni čas mora biti vidno objavljen. Ce je obrat zaprt zaradi izjemnega dovoljenja, izdanega na podlagi drugega odstavka 3. člena tega odloka, morajo biti na vidnem mestu objavljeni podatki o tem, koliko časa bo obrat zaprt, kdo je izdal dovoljenje in številka in datum izdanega dovoljenja. 5. člen Kot poletni čas po tem odloku šteje čas od 1. maja do vštetega 50. septembra. Kot zimski čas pa čas od t. oktobra do vštetega 30. aprila. B. Poslovalni čas 6. člen Najkrajši poslovalni čas trgovskih obratov je razviden iz razpredelnice: 'Vrsta trgovskega obrata Zimski ali letni čas Vse dni v tednu Ob nedeljah razen Ob sobotah in ob praznikih sobote in nedelje (priznanih) dopoldne popoldne dopoldne popoldne dopoldne popoldne F Trgovski obrati: za katere ni določeno kaj drugoga zimski letni 8—12 7—12 14—17.30 16—18.30 7—12 7—12 v Kotkri in na Jezerskem zimski 8—12 ponedeljek torek sreda petek vselej od 14—17.30 7—12 14—17.30 letni 7—12 ponedeljek torek sreda petek vselej od 16—18.30 7—12 16—18.30 'Vrsta trgovskega obrata „ , Vse dni v tednu ^sk\ ali letni sobote in nedelje ta's dopoldne popoldne Ob sobotah dopoldne popoldne Ob nedeljah in ob praznikih (priznanih) dopoldne popoldne II. Prodajalne svežega in prekajenega mesa in rit» a) splošno zimski i 6—11 13—19 letni petek 15—19 6—12 13—19 b) v Žireh iin Železnikih ponedeljek torek sreda četrtelk 6—11 13—19 7—11 petek petek 6—li 15—19 c) Gorenja vas, Smlednik, Jezer- sreda sko, Predoslje zimski 7—11 6-11 13—19 letni 7—11 petek 13—19 6—12 13—19 III. Trgovine z zelenja- vo in sadjem 7—11 14—18 7—11 14—18 IV. Prodajalne kruha V. Prodajalne mleka 6.30—11 14-—18 6.30—11 14—18 in mlečnih izdelkov 6—11 6—11 6—9 VI. Slaščičarne 8-12 14—18 8—12 14—18 8—12 14—18 VII. Trafike 6.30—11 14.30—17 6.30—tl 14.30-17 PoslovaLni čas gostinskih obratov je razviden iz razpredelnice: Vse dni v tednu Ob sobotah in nedeljah na dan pred priznanim praznikom Vrsta obrata razen sobote in nedelje im ob priznanih praznikih minimalni maksimalni minimalni maksimalni poslovalni čas poslovalni čas poslovalni čas poslovalni čas a) restavracije in gostilne na splošno 7—21 5—23 7—22 5—24 b) penzion, gostišča 7—22 5—24 7—22 5—24 c) bifeji 7—21 5—22 7—21 5—22 č) hoteli in prenočišča 0—24 0—24 0—24 0—24 d) menze in delavsko uislužbensike restavracije le v času izdajanja rednih obrokov hrane. Restavracije, gostilne in bifeji ob železniških in avtobusnih postajah smejo začeti z obratovanjem tudi izven maksimalnega poslovalnega časa, in sicer pol ure pred prihodom vlaka oziroma avtobusa in smejo obratovati pol ure po odhodu vlaka oziroma avtobusa. Restavracije, gostilne in kavarne smejo 30. aprila, 1. maja, 21. julija, 28. in 29. novembra, 31. decembra in na dan občinskega praznika podaljšati obratovanje do 5. ure zjutraj naslednjega dne. 8. člen Gostinski obrati morajo nehati streči gostom najpozneje 5 nvnut pred časom, določenim za zapiranje. Poslovne prostore pa morajo izprazniti in zapreti najpozneje četrt ure po preteku tega časa. 9. člen Dovoljene igre, n. pr. balinanje, kegljanje, s-e smejo na prostem igrati do 22. ure. V zaprtih pro- storih, v katerih se ne moti nočni počitek sosedov in kolikor mora ali sme bili gostinski obrat odprt* ta omejitev ne velja. 10. člen Občinski ljudski odbori lahko zaradi čiščenj® lokalov in odpočitka osebja dovolijo, da gostinsk* obrati na njihovem območju izmeünoma en dan tednu ne obratujejo. C. Kazenske določbe 11. člon Prekršitev določb tega odloka o minimalneni P°* slovnlnem času se kaznuje po 4. točki 101. čle® uredbe o trgovinskih podjetjih in trgovinah ozirou1® po 78. členu uredbe o gostinskih podjetjih. Z denarno kaznijo do 3000 din se zaradi kaznuje odgovorna oseba, ki dopusti, da je „- . obrat odprt preko najdaljšega poslovalnega časa, 9 * 11 voljenega po tem odloku. prekrši® H-ostiinsk D. Končne določbe 12. člen Poslovalni čas, določen s tem odlokom, velja za °kraj Kranj, razen za ljudske odlbore mestnih občin s posebnimi pravicami Kranj, Škofja Loba in Tržič. 13. člen Ta odlok velja od dneva objave v »Uradnem hstu LRS«. Z njegovo uveljavitvijo preneha veljati odlok o obratovalnem času gospodarskih podjetij v okraju Kranj za poletni čas (Uradni list LRS, št. 20-204/52). St. 8355/1-54 Kranj, dne 29. decembra 1954. Predsednik OLO: Miran Košmelj 1. r. 144. Na podlagi drugega odstavka 15. člena, 5. točke in 108. člena zakona o okrajnih ljudskih odborih (Uradni list LRS, št. 19-89/52) ter v zvezi z II. in X. po-glavjem ter 90. in 92. členom uredbe o opravljanju stanovanjskih hiš (Uradni list FLRJ, št. 29-344/54) je ■okrajni ljudski odbor Kranj na seji obeh zborov dne decembra 1954 sprejel ODLOK 0 stanovanjski tarifi ter delitvi in uporabi najemnin za stanovanjske in poslovne prostore 1. člen Najemnima za posamezno stanovanje se izračuna iako, da se pomnoži število kvadratnih metrov stamo-va®jske površine s številom točk, določenim pri kate-Sorizaciji stanovanja, in s količnikom, ki znaša v Prvem okolišu 0,18 din, v drugem 0,15 din. _ V kateri okoliš spadajo posamezni kraji, so do-k>čili pristojni občinski ljudski odbori. 2. člen Pri izračunavanju najemnine po prednjem členil v® Pri stanovanjih 4. do vštete 7. kategorije ne upo-. va površina sob in kuhinj preko 30 m* ter hodnikov ln Predsob preko 15 m2. »ka 3. člen Najemnino za vsa stanovanja določi stanovanj- a uprava in jo uradno objavi na vidnem mestu. ° sporoči lastnikom oziroma upraviteljem hiš, ki ■''rajo nato sami takoj obvestiti vse uživalce stamo-fnb Obvestilo mora, obsegati podatke o površini, *uPn,em številu točk, uporabljenem količniku in 1 '®i najemnine. Uživalec stanovanja in hišni lastnik imata pra-do pritožbe zoper določitev stanovanjske najem-^jne v 50 dneh po objavi najemnine. Pritožba se ^>r' stanovanjski upravi, o njej pa odloči svet komunalne zadeve oziroma svet za gospodarstvo finskega ljudskega odbora. 4. člen nih stanovanj plačujejo za uporabo zelenjav- 3 P Vrt°v pri hišah poseben letni prispevek od 1 do p ln za kvadratni meter površine, za sadna drevesa P0 donosnosti. Ta prispevek določi stanovanjska uprava na predlog hišnega sveta oziroma lastnika hiše, če ta ni vključena v stanovanjsko skupnost. Prispevek za uporabo zelenjavnega vrla se obravnava enako kot stanovanjska najemnina ter se tudi razdeli po istih načelih. 5. člen Zasebnemu lastniku hiše, ki je vključena v stanovanjsko skupnost, se pred razdelitvijo najemnine na sklade izplača 10% Od najemnine za stanovanja in od mesečne najemnine za poslovne prostore. Ce zasebni lastnik nima drugih sredstev za preživljanje, mu lahko na njegovo obrazloženo zahtevo svet za komunalne zadeve oziroma svet za gospodarstvo občinskega ljudskega odbora določi tudi večji del najemnine. Zoper odločbo je dovoljena pritožba na tajništvo za gospodarstvo OLO Kranj. 6. člen Pred razdelitvijo najemnine po 8. in 10. členu se plačajo tudi morebitne zapadle obveznosti posojil, ki so bila uporabljena za obnovitev, vzdrževanje in zidanje hiše, če upnik ni zasebnik. 7. člen Zasebni lastniki hiš, ki niso vključene v stanovanjsko skupnost in sami v njih ne stanujejo, zadržijo 10% stanovanjske najemnine, ostanek pa vplačujejo na svoj račun pri pristojni podružnici Narodne banke FLRJ do 15. v mesecu za pretekli mesec. Vplačana sredstva lahko lastniki uporabljajo le na podlagi računov za popravila hiše in hišno upravo, potrjenih od uprave stanovanjske skupnosti. 8. člen Stanovanjska najemnina hiš, ki so vključene v stanovanjsko skupnost se razdeli: 1. 90% v amortizacijski sklad im sklad za vzdrževanje hiš, ki sta združena v en skupni skladi 2. 10% v sklad za hišno upravo. Svet za gospodarstvo OLO se pooblasti, da lahko po potrebi in po zaslišanju sveta stanovanjske skupnosti prizadete občine določi za posamezno občino drugačno razmerje za delitev najemnine. 9. člen Stanovanjska uprava odvaja mesečno iz sklada za vzdrževanje in amortizacijo v sklad za zidanje stanovanjskih hiš občinskega ljudskega odbora 5%, ostalih 95% pa se uporabi za investicijsko vzdrževanje hiše (velika in srednja popravila), in sicer predvsem tistih delov in naprav v hiši, ki so namenjene za skupno uporabo (streha, stopnice, vodovodne in druge naprave in pod.) ter za vsa tekoča popravila. 10. člen Najemnina za poslovne prostore hiš, ki so vključene v stanovanjsko skupnost, se deli ne glede na lastništvo hiše tako, da se odvede 50% v sklad za zidanje stanovanjskih hiš občinskega ljudskega odbora, 50% pa se razdeli na sklade po 8. členu tega odloka. 11. člen Zasebni lastniki hiš, v katerih so poslovni prostori, ki pa niso vključene v stanovanjsko skupnost, odvedejo po odbitku 10% najemnine po 5. členu odloka celotno preostalo najemnino za poslovne pro- štoru do 15. v mesecu za pretekli mesec pristojni podružnici Narodne banke. Vplačana najemnina se raizdela: b0% v sklad za zidanje stanovanjskih hiš občinskega ljudskega odbora, +0% ua tekoči račun zasebnega lastnika» ki jih lahko uporabi za vzdrževanje in hišno upravo le po določbah drugega odstavka 7. člena. 12. člen Sredstva sklada za vzdrževanje hiš, oblikovanega i>z prispevkov, vplačanih do 31. decembra 1954, po predpisih odloka o delitvi sklada za vzdrževanje hiš (Uradni list LRS, št. 19-172/53) se razdelijo: t. tisti del sredstev, s katerimi razpolagajo občinski ljudski odbori, se prenese, kolikor ni porabljen za vzdrževanje hiš in za stroške uprave hiš, v sklad za zidanje stanovanjskih hiš občinskega ljudskega odbora; 2. tisti del sredstev, s katerimi razpolagajo lastniki hiš, ki so vključene v stanovanjsko skupnost, se prenese v sklad za vzdrževanje vsake posamezne hiše in z njim razpolaga uprava stanovanjske skupnosti; 3. tisti del sredstev, s katerimi razpolagajo lastniki hiš, ki niso vključene v stanovanjsko skupnost, lahko uporabijo lastniki sami na način, predpisan z drugim odstavkom 7. člena. 13. člen Prekršek stori in se kaznuje z denarno kaznijo do 3000 din: 1. tisti zasebni lastnik ali član hišnega sveta, ki odvede nižji znesek, kot je določeno v 7., 8., 9., 10. in 11. členu tega odloka; 2. član hišnega sveta oziroma odgovorni uslužbenec stanovanjske uprave: a) ki izplača hišnemu lastniku višji ali nižji znesek, kot ga določa 3. člen tega odloka; b) ki ne uporablja skladov v namene, za katere so določeni, če je potrebno, da se ti skladi uporabijo. 14. člen Najemnina za stanovanja v hišah, ki so vključene v stanovanjsko skupnost, se plačuje pri stanovanjski upravi mesečno vnaprej, in sicer najpozneje do 10. v mesecu. 15. člen Ta odlok velja od dneva objave v »Uradnem listu LRS«, uporablja pa se od 1. januarja 1955 dalje. S tem dnem neha veljati odlok o delitvi sklada za vzdrževanje hiš (Uradni list LRS, št. 19-172/53). St. 8357/1-54 Kranj, dne 29. decembra 1954. Predsednik OLO: Miran Košmelj 1. r. Stanovanjsko tarifo je potrdil Izvršni svet Ljudske skupščine LRS z odločbo št. 1478/3>-54 z dne 18. januarja 1955. 145. Na podlagi 15. člena in 5. točke 64. člena zakona o okrajnih ljudskih odborih (Uradni list P'LRJ, št. 19/52) in v zvezi s 66. členom uredbe o trgovanju ter o trgovskih podjetjih in trgovinah (Uradni list FLRJ, št. 56/53), 48. členom uredbe o gostinskih podjetjih in gostiščih (Uradni list FLRJ, št. 6/54) in 25. členom uredbe o obrtnih delavnicah in obrtnih podjetjih (Uradni list FLRJ, št. 5/54) ter 8. členom temeljnega zakona o prekrških (Uradni list FLRJ, št. 46/51) j« okrajni ljudski odbor Krško na skupni seji okrajnega zbora in zbora proizvajalcev dne 13. oktobra 1954 sprejel odlok o spremembah in dopolnitvah . do 21. ure. 13. člen Gostinska podjetja in gostišča, razen okrepčevalnic, poslujejo ob nedeljah in državno priznanih praznikih kakor ob delavnikih, upoštevajoč 6. in 7. člen tega odloka, okrepčevalnice pa le od 7. do 14. ure. B. SPLOŠNE DOLOČBE I 14. člen Določbe tega odloka se nanašajo na vsa trgov-stka podjetja in trgovine, gostinska podjetja in gostišča, ne glede na to, ali pripadajo državnemu, zadruž-nemu ali zasebnemu sektorju ali drugim ustanovam in ali je v njih zaposleno pomožno osebje. 15. člen Za poletni čas se šteje čas od 1. aprila do 30. septembra, za zimski čas pa čas od 1. oktobra do 31. marca. 16. člen Svet za gospodarstvo okrajnega ljudskega odbora Krško sme po potrebi z odredbo spremeniti (skrajšati ali podaljšati) poslovalni čas za določen čas za posamezne vrste podjetij ali za posamezne kraje. Tajništvo za gospodarstvo okrajnega ljudskega odbora Krško sme na posebno prošnjo posameznim trgovskim alti gostinskim, podjetjem, trgovinam in gostiščem, z odločbo dovoliti spremembo poslovalnega časa, če je to potrebno glede na krajevne potrebe ali iz drugih opravičljivih razlogov. C. KAZENSKE DOLOČBE 17. člen Ce trgovsko ali gostinsko podjetje, trgovina ali gostišče, ne posluje v določenem minimalnem poslo-valnem času. se kaznuje: trgovsko podjetje ali trgovina po uredbi o trgovanju ter o trgovskih podjetjih in trgovinah, gostinsko podjetje ali gostišče po uredbi o gostinskih podjetjih in gostiščih, obrtno podjetje ali obrtna delaivnica pa po uredbi o obrtnih delavnicah in obrtnih podjetjih. Če gostinsko podjetje ali gostišče posluje v času, ko ne bi smelo biti odprto, se kaznuje lastnik, odgo- vorni ravnatelj, upravnik ali poslovodja z denarno kaznijo do 3.000 din. Upravni kazenski postopek za kazni iz drugega odstavka tega člena vodi in kazen izreka sodnik za prekrške pri okrajnem ljudskem odboru Krško. C. KONČNE DOLOČBE 18. člen Ko začne veljati ta odlok, prenehajo veljati prejšnji predipisi o poslovalnem času trgovskih, obrtnih in gostinskih obratovalnic. Ljudski odbori mestnih občin in občinski ljudski odbori spravijo lastne predpise o poslovalnem času v sklad z določbami tega odloka. Ta odlok začne veljati z dnem objave v »Uradnem Listu LRS«. St. 16229/1 Krško, dne 13. oktobra 1934. Predsednik OLO: Tone Zupančič 1. r. 146. Na podlagi drugega odstavka 15. člena ter 64. člena zakona o okrajnih ljudskih odborih (Uradni list LRS, št. 19-89/52) in v zvezi s predpisi 2. točke odločbe vlade FLRJ o kategorizaciji cest (Uradni list FLRJ, št. 2/51) ter odločbe vlade LRS o kategorizaciji cest II. reda (Uradni list LRS, št. 40/51) je okrajni ljudski odbor Ljutomer na skupni seji obeh zborov dne 21. decembra 1954 sprejel ODLOK o dopolnitvi odloka o določitvi cest lil. reda za okraj Ljutomer 1. člen Poleg cest, naštetih v odloku o določitvi cest III. reda za okraj Ljutomer (Uradni list LRS, številka 27-316/53) se za javne ceste III. reda določijo še tele ceste: 1974 Bučkovci—Terbegovci— Žihlava 0.000—2.150 — 2.150 1973 Boreči—Logarovci 0.000—2.756 — 2.756 2. člen Odlok velja od dneva objave v »Uradnem listu LRS«, po poprejšnji pritrditvi Izvršnega sveta LRS. St. 1-39-54 Ljutomer, dne 21. decembra 1954. Predsednik OLO: Bogomir Verdev 1. r. Ta odlok je bil potrjen z odločbo Izvršnega sveta LRS, št. 126/3-55 z dne 29. januarja 1955. 147. Na podlagi 17. in 64. člena zakona o okrajnih ljudskih odborih (Uradni list LRS, št. 19-84/52) m 29. člena temeljnega zakona o proračunih (Uradni list FLRJ. št. 13/54) je okrajni ljudski odbor Murska Sobota na 21. skupni seji obeh zborov dne 21. januarja 1935 sprejel ODLOK o začasnem financiranju proračunskih izdatkov okraja Murska Sobota v I. trimesečju 1955 1. člen Dokler okrajni ljudski odbor Murska Sobota ne sprejme družbenega plana m proračuna za leto 1955, se bodo financirali proračunski izdatki okraja Murska Sobota po dvanajstinah okrajnega proračuna za leto 1954, vendar najdalje do 31. marca 1955. 2. člen Proračunski plan za I. trimesečje 1933 znaša: Dohodki 84,771.500 din Izdatki 84,771.500 din 3. člen Dohodki in izdatki po tem odloku so sestavni del proračuna za leto 1933. 4. člen Ta odlok velja od dne objave v »Uradnem listu LRS«, uporablja pa se od 1. januarja 1955. St. 20/3-55 Murska Sobota, dne 21. januarja 1955. Predsednik OLO: Franc Rogi I. r. 148. Na podlagi 8. točke 64. člena zakona o okrajnih ljudskih odborih (Uradni list LRS, št. 19-89/52) >D uredbe v spremembah in dopolnitvah uredbe o Pr0' metnem davku (Uradni list FLRJ, št. 56/54) je okraj' ni ljudski odbor Murska Sobota na XXI. skupni sej’ obeh zborov OLO dne 21. januarja 1935 sprejel ODLOK o uvedbi občinskega prometnega davka 1. člen Do izdaje nove tarife občinskega prometnega davka plačujejo zasebni obrtniki in drugi zasebni*1 ter samostojni poklici občinski prometni davek stopnjah iz številke 89. dela A ter št. 10. in 11. dela h dosedanje tarife prometnega davka (Uradni hs FLRJ, št. 55/53. 13/54, 25/54 in 34/54) od prometa h' stih proizvodov in storitev, ki v novi tarifi prom®1; nega davka (Uradni list FLRJ, št. 55/54) niso posebej imenovani ali pa so v njej izvzeti od plačila prom®4' nega davka. 2. člen Občinski prometni davek, vpeljan z odlokom uvedbi okrajnih taks in prometnega davka (Ura®11 list LRS, št. 1/54 in 33/54) se plačuje še nadalje. 3. člen Ta odlok velja takoj, uporablja pa se od 1. j3,nU arja 1955 in se objavi v »Uradnem listu LRS«. St. 1/1-78/1-55 Murska Sobota, dne 21. januarja 1955. Predsednik OLO: Franc Rogi 1. r. 149. Na podlagi 8. točke 64. člena zaikona o okrajnih ljudskih odborih (Uradni list LRS, št. 19/52) in po določbi V. dela tarife prometnega davka (Uradni list št. 55/5'4) je okrajni ljudski odbor Postojna skuipni seji obeh zborov dne 19. januarja 1935 &Prejel ODLOK o začasnem pobiranju občinskega prometnega davka 1. člen Do izdaje nove tarife občinskega prometnega dav-ka morajo plačevati zasebni obrtniki in drugi zaseb-niki ter samostojni poklici občinski prometni davek Po stopnjah bivše tarife št. 89 dela A tarife promet-n6ga davka (Uradni List FLRJ, št. 55/53, 13/54) od vseh proizvodov, ki niso našteti v tarifi številka 1 do l®1 dela A tarife prometnega davka (Uradni list .DRJ, št. 55/34) oziroma od plačil za opravljene sto-r‘tve po ustreznih tarifnih številkah iz dela 13 tarife Prometnega davka iz leta 1954, kolikor niso zajete navedene v delu B tarife prometnega davka, ve-'javne za leto 1955, vse dotlej, dokler ne bo določen °bčinski prometni davek. 2. člen Občinski prometni davek, vpeljan z odlokom o Pvedbi občinskih taks in občinskega prometnega “avka z dne 3. IX, 1934, se pobira še nadalje. 3. člen . Ta odlok velja od dneva objave v »Uradnem listu ‘-'"■S«, uporablja se pa od 1. januarja 195’3 dalje. St. 1-91/3 Postojna, dne 19. januarja 1955. Predsednik OLG: Miro Jelerčič 1. r. 150. Ljudski odbor mestne občine Bled je na podlagi • člena in 12. točke "8. člena zatona o ljudskih ^Lorih mest in mestnih občin (Uradni list LRS, štev. •90/52) ter 2. in 29. člena temeljnega zakona o probnu (Uradni list FLRJ, št. 13/54) na seji dne 19. ja-0Uarja 1955 izdal 0 v ODLOK začasiiem financiranju proračunskih potreb mestne občiue Bled 1. člen 0> o izdaje proračuna ljudskega odbora mestne Wne na B!eju za iet<> 1955 se bodo proračunske z -r6“e mestne občine na Bledu za I. trimesečje 1955 . asno financirale na podlagi mesečnih proračunskih Hov dohodkov in izdatkov v mejah dvanajstin pro-ažUQa za leto 1954. 2. člen dohodkov in izdatkov, pobrani oziroma ^ v na podlagi tega, odloka so sestavni del 'punskih dohodkov in izdatkov po proračunu 5 Qe občiue Bled za leto 1955. „ zneski ?°raLljeni 3. člen a odlok velja od 1. januarja 1955. ^ L13/5.55 nd, 20. januarja 1955. Predsednik LO MO: Jože Kapus 1. r. 151. Ljudski odbor mestne občine Jesenice je na podlagi 2. točke 78. člena zatona o ljudskih odborih mest in mestnih občin (Uradni list LRS, št. 19-90/52) in 29. člena temeljnega zakona o proračunih (Uradni list FLRJ, št. 13-147/54) na XXXV. seji dne 21. januarja 1955 stprejel ODLOK o začasnem financiranju v I. trimesečju leta 1955 1. člen Dokler ljudski odbor mestne občine Jesenice ne bo spreje' družbenega plana in proračuna mestne občine za leto 1935, se bodo financirali proračunski izdatki po dvanajstinah proračuna ljudskega odbora mestne občine Jesenice za leto 1954, vendar najdalje do 31. marca 1935. 2. člen Izdatki proračuna ljudskega odbora mestne občine se bodo začasno financirali s temi viri dohodkov: a) del dobička gospodarskih organizacij, b) dopolnila dohodnina pd kmetijstva, c) dopolnilna dohodnina od samostojnih poklicev in premoženja, č) davek od tuje delovne sile, d) dohodnina v stalnem znesku, e) dohodnina od priložnostnih dohodkov, f) državne takse, g) davek od dediščin in daril, h) lokalni prometni davek in lokalne takse, i) del dohodkov od uradov in ustanov. 3. člen Zneski dohodkov in izdatkov pobrani oziroma porabljeni na podlagi tega odloka, so sestavni del proračunskih dohodkov in izdatkov mestne občiue Jesenice za leto 1955. , 4. člen Ta odlok velja od dneva objave v »Uradnem listu LRS«, uporablja pa se od 1. januarja 1933. St. 1/1-89/1 Jesenice, dne 22. januarja 1935. Predsednik LO MO: Maks Dolinar 1. r. 152. Na podlagi 23. in 2. točke 78. člena zakona o ljudskih odborih mest in mestnih občin (Uradni list LRS, št. 19-32) in v skladu s 3. odstavkom 2. točke odločbe o kategorizaciji javnih cest (Uradni list FLRJ, št. 2i51) ter 2. odstavkom 2. točke odločbe o kategorizaciji cest II. reda (Uradni list LRS, št. 40/51) je ljudski odbor mestne občine Postojna na seji dne 2. novembra 1954 sprejel ODLOK o kategorizaciji cest IV. reda v mestni občini Postojna 1. člen Zaradi posebnega gospodarskega in prometnega pomena za mestno občino Postojna se za javne ceste IV. reda določijo ceste, navedene v priloženem seznamu, ki je sestavni del tega odloka. 2. člen la odlok začne veljati z dnem objave v »Uradnem listu LRS«. St. 1611/1-54 Postojna, dne 2. novembra 1934. Predsednik LO MO: Jože Baša 1. r. Ta odlok je bil potrjen z odločbo OLO Postojna, št. 40/136 z dne 18. XII. 1954. SEZNAM CEST IV. REDA v mestna občini Postojna Dolžina v km in m ceste Ime (smer) ceste od do Skupaj 1. Postojna—Stara vas 0,000 1.360 1.360 2; Rakitnik—Grobišče 0,000 1.830 1.830 3. Rakitnik—Stevan 0,000 5'30 550 4. Matenja vas—Grobišče 0,000 1.630 1.650 5. Veliki otok skozi vas Zagon do ceste III. reda št. 1170 0,000 2.000 2.000 6. Veliki otok—Pivka jama 0.000 2.650 2.630 7. Od ceste L reda št. 10 slkozii vas Hraš če do iste ceste I. reda 0,000 850 850 8. Hrašče—Mali otok 0,000 750 750 9. Prestranek—Žeje 0.000 760 760 10. Pod Lohačo skozi vas Strmina do ceste III. reda št. 1169 0,000 1.400 1.400 11. Prestranek: od osnovne šole do Živinoprometa 0,000 1.100 1.400 12. V Studemem: od poslovalnice KZ do ceste 111. reda št. 1169 0,000 670 670 13. Vrhi—Predjama 0,000 2.500 2.300 14. Predjama—Landol 0.000 3,400 3.400 153. Na podlagi 2. odstavka 23. člena, 5. točike 65. in 117. člena zakona o ljudskih odborih mest in mestnih občin (Uradni list LRS, št, 19-90/52) v zvezi z določbami uredbe o opravljanju stanovanjskih hiš (Uradni list FLRJ, št. 29-344^54) in 4. ter 8. člena temeljnega zakona o prekrških (Uradni list FLRJ, št. 46-428/51) je ljudski odbor mestne občine Trbovlje na 25. seji dne 23. decembra 1954 sprejel o d I o k o spremembah odloka o ustanovitvi stanovanjske skupnosti, o organih stanovanjske skupnosti, o prevzemu stanovanjskih hiš v upravo in o najemnih pogodbah Odlok o ustanovitvi stanovanjske skupnosti, o organih stanovanjske skupnosti, o prevzemu stanovanjskih hiš v upravo in o najemnih pogodbah, objavljen v »Uradnem listu LRS,« št. 22-343/54, se spremeni im dopolni tako, da se njegovo prečiščeno besedilo glasi: ODLOK o organih upravljanja in določitvi hiš, ki spadajo v stanovanjsko skupnost, o pogojih za sklepanje stanovanjskih pogodb, o najemninah in skladih I. Temeljne določbe 1. člen 7:a upra^janje stanovanjskih hiš s pripadajočimi zemljišči, ki so splošno ljudsko premoženje, zadružna last ali last družbenih organizacij, in zasebnih hiš, ki se bodo po tem odloku vključile v stanovanjsko skupnost, ustanovi ljudski odbor mestne občine Trbovlje eno stanovanjsko skupnost. 2. člen V stanovanjsko skupnost se ne vključijo biše družbene lastnine, ki so industrijskega pomena in ki so znotraj ograjnega prostora industrijskih naprav, čeprav so v teh hišah stanovanja, hiše, v katerih so stanovanja, ki so vezana na službeni položaj, samski domovi podjetij, zadružnih in družbenih organizacij ter zavodov, internati in zgradbe, namenjene za prenočišča delavcev. 3. člen Od hiš zasebnih lastnikov se vključijo v staino/ vanjsko skupnost tiste hiše, ki imajo več kakor tri stanovanja fn katerih notranja skupna stanovanjska površina presega 210 m2 stanovanjske površine. V teh hišah se poslovni prostori štejejo kot stanovanja, kolikor jih eden ali več zavzema stanovanjsko površino normalnega dvosobnega stanovanja, in se vračunajo v stanovanjsko površino po prejšnje® odstavku. 4. člen Pri presoji števila stanovanj v hiši se je treh® ravnati po prejšnjem členu in gradbenem načrtu tet uporabnem dovoljenju. Če so se na podlagi potrjenega gradbenega na' črta in uporabnega dovoljenja v hiši naknadno iz' vršile prezidave, so te odločilne za določitev števil® stanovanj. Kot stanovanja se ne štejejo kletna stanovanj®* katerih prostori so v celoti pod nivojem zemljišč'®* ter stanovanja v neizgrajenih podstrešjih. 5. člen Za vključitev hiše zasebnih lastnikov v stanO" vanjsko skupnost izda ljudski odbor odločbo. Zoper to odločbo je dovoljena pritožba na Državni sekretariat za splošno upravo in proračun L h3. 6. člen Po pravnomočnosti odločbe prevzame hišo irl’ članska komisija, ki jo imenuje svet stanovanjs® skupnosti. Pri prevzemu mora bili navzoč last® oziroma njegov zastopnik, ki skupaj s člani komisU podpiše prevzemni zapisnik. Zapisnik mora biti sestavljen tako, da je iz nj6#8 razvidno, v kakšnem stanju je bila hiša ob prevzem® Če lastnik ali njegov zastopnik zapisnika ne p° piše ali se sploh ne udeleži prevzema, se to zaplS v zapisnik. 7. člen , t Upravni organi stanovanjskih hiš, ki so last SP jj, nega ljudskega premoženja, zadružnih in družbe® organizacij, ter zasebni lastniki hiš, ki se v‘c1i .j,] v stanovanjsko skupnost, morajo izročiti pristol stanovanjski skupnosti in hišnim svetom stanov®,'L ske hiše v upravljanje z vsemi potrebnimi listi®8 m podatki. II. Organi stanovanjske skupnosti A. H i š n i sveti 8. člen Za vsalko hišo v stanovanjski skupnosti hišni svet; volijo ga vsi uživalci stanovanj nov alci. se in izv®» SOS®' Hišni svet se voli na sestanku, na katerem mora b'W navzočih najmanj polovica volilnih upravičencev, na način, kakor to sami določijo; če se sestanka ne ndeleži zadostno število upravičencev, se lahko pol Ure nato izvedejo voki ve ob vsaki udeležbi. Volilni upravičenci odločajo tudi o številu članov Jušnega sveta v okviru veljavnih predpisov. Člani hišnega sveta izvolijo izmed sebe pred- sednika. Predsednik hišnega sveta sporoči imena izvolje-nih članov stanovanjski upravi. 9. člen Hišni svet ukrepa na sejah, ki so najmanj enkrat mesečno, ob navzočnosti večine članov in odloča z Večino glasov navzočih. O sestanku se piše kratek Zapisnik. Vsak mesec enkrat skliče hišni svet sestanek vseh uživalcev in sostanovalcev, na katerem poroča 0 svojem delu in rešuje predloge uživalcev in sostanovalcev ter morebitne spore. 14. člen Svet stanovanjske skupnosti sklepa veljavno, če je navzočih nad polovico članov. Pri volitvah predsednika, podpredsednika in tajnika sveta pa mora biti navzočih najmanj dve tretjini članov. Če na prvem sestanku ni navzočih potrebno število članov, se opravijo v 5 dneh volitve na ponovnem sestanku ne glede na število navzočih. 15. člen Svet stanovanjske skupnosti se sestane najmanj na vsake trd mesece enkrat. Sestankov sveta stanovanjske skupnosti se obvezno udeležuje zastopnik stanovanjske uprave. O vsakem sestanku sveta stanovanjske skupnosti se piše zapisnik. 16. člen Hišni svet ali skupina hišnih svetov lahko odpokliče svojega zastopnika v svetu stanovanjske skupnosti, ako je nedelaven in na sejah sveta oziroma hišnih svetov ne poroča o delu stanovanjskega sveta. 10. člen Prve volitve se morajo izvršiti v 15 dneh po Uveljavitvi tega odloka, vnaprej pa vsako leto do l5- januarja. Prve sestanke skliče ljudski odbor mest-De občine, volitve pa izvede ljudski odbornik v svoji poldni enoti po pooblaščencih, ki jih določi za vsako nišo. B. Stanovanjska uprava 11. člen Stanovanjska uprava opravlja poleg v uredbi o Upravljanju stanovanjskih hiš v 56. in 37. členu dojenih nalog še tele zadeve: Sklepa stanovanjske pogodbe in skrbi, da se izbojujejo, pobira najemnino in izdaja pobotnice za prejeto Uajemnino, postavlja hišnike in nadzoruje njihovo delo. izvršuje naloge hišnih svetov o popravilu stano- Vanj, vodi posamezne sklade, vodi finančno poslovanje hišnih svetov, vodi administracijo hišnih svetov in sveta stano-anjske skupnosti, opravlja vse tiste zadeve, ki jih ji ljudski odbor lozi s posebnim predpisom. C. Svet stanovanjske skupnosti 12. člen , ' svetu stanovanjske skupnosti imajo svoje za- mike hišni sveti. OV i-b stanovanjske skupnosti ima največ 60 članov. t °hse hišnih svetov, ki volijo svojega zastopnika znej6t ^junovanjske skupnosti, bo ljudski odbor poko Clani stanovanjske skupnosti se volijo tako, ka-r to hišni, sveti sami določijo. P .svet stanovanjske skupnosti pridejo kot polno-iei. n' člani tudi zastopniki delavskega sveta pod-m oziroma kolektiva zavoda v primeru 3. odstavka ena uredbe o upravljanju stanovanjskih hiš. „ 13. člen hj u-stopniki za svet stanovanjske skupnosti se vo-Ua volitvah hišnega sveta ali najkasneje v 15 dneh v°litvah. III. O pogojih za sklepanje stanovanjskih pogodb 17. člen Na območju ljudskega odbora mestne občine Trbovlje sklepa stanovanjske pogodbe stanovanjska uprava za stanovanja v hišah, ki se vključijo v stanovanjsko skupnost, in lastniki hiš za stanovanja v hišah, ki se ne vključijo v stanovanjsko skupnost * najemniki in sostanovalci, ki na dan sklepanja stanovanjske pogodbe zadoste v tem odloku navedenim pogojem. 18. člen Ne more se skleniti stanovanjska pogodba po prednjem členu z uživalci stanovanj in sostanovalci, ki na območju LO MO Trbovlje: a) nimajo stalnega bivališča, b) nimajo namena trajno bivati, c) ne morejo izkazati pravice do določenega stanovanja. Stalno bivališče se izkaže s potrdilom prijavnega urada ljudskega odbora mestne občine, pravica do določenega stanovanja pod c) pa z dosedanjo najemno pogodbo, odločbo stanovanjskega urada ali kakim drugim veljavnim pravnim predpisom. 19. člen Stanovanjska pogodba za družinsko stanovanje se sklepa le z uživalci, ki imajo družino. Samska oseba lahko sklene le podnajemno pogodim in le izjemoma stanovanjsko pogodbo za največ enosobno stanovanje, ako ji je iz utemeljenih razlogov potrebno lastno gospodinjstvo. 20. člen Začasne pogodbe se sklepajo z uživalci stanovanj v hišah gospodarskih organizacij, ustanov in uradov, če delavci in uslužbenci na dan sklepanja pogodbe niso več v službenem razmerju in je to razmerje prenehalo po njihovi krivdi ali volji ter s tistimi uživalci stanovanj, ki so jim stanovanja s pravnomočno odločbo odpovedana. 21. člen Z lastnikom hiše, ki pride v stanovanjsko skupnost, se ne sklene stanovanjska pogodba. Hišni svet ali od njega pooblaščena stanovanjska uprava sklene pismeno pogodbo s takim hišnim lastnikom po VII. poglavju uredbe o upravljanju stanovanjskih hiš. Prvi odstavek tega člena velja tudi za tiste uživalce oziroma sostanovalce, ki z veljavno listino do- kažejo, da jim pripada pravica do breziplačnega stanovanja. 22. člen Stanotvanjske pogodbe, ki so sklenjene v nasprotju s tem odlokom, razglasi pristojni organ ljudskega odbora mestne občine Trbovlje za neveljavne. IV. O razdelitvi najemnin in skladih 25. člen Najemnina za stanovanjske prostore se določi glede na število točk, površino ter tarifo, ki je določena s posebnim odlokom. Najemmina se plačuje do vsakega petega v mesecu za naprej. 24. člen Pri izračunavanju najemnine po prednjem členu se ne upošteva površina sob preko 30 m2 ter zaprtih hodnikov in predsob nad 20 m2. 25. člen Uživalci stanovanj plačujejo za uporabo vrtov pri hišah poseben letni prispevek od 1 do 3 dan za m2. Prispevek se obravnava enako kot najemnina in se razdeli na sklade po istih načelih. 26. člen Zasebnemu lastniku hiše, ki je vključena v stanovanjsko skupnost, se pred raizdelitvijo najemnine na sklade izplača od mesečne najemnine: do 10.000 din — 10%, od 10.000 do 20.000 din —8%, toda ne manj kot 1.000 din, nad 20.000 din — 6%, vendar njegovi skupni prejemki najemnine ne smejo presegati 6.000 din. 27. člen Zasebnemu lastniku, ki nima drugih sredstev za preživljanje, lahko svet stanovanjske skupnosti na pedlog sveta za ljudsko zdravstvo in socialno politiko določi večji odstotek (do 50 % najemnine), vendar skupni znesek vseh prejemkov ne sme presegati 6.000 din. • 28. člen Najemnina se razdeli: najmanj 50% v amortizacijski sklad, najmanj 20% za vzdrževanje, do 30% za hišno upravo. 29. člen Hišni svet ali pa od njega pooblaščena stanovanjska uprava odvaja mesečno iz amortizacijskega sklada 20 % v sklad za zidanje stanovanjskih hiš pri ljudskem odboru mestne občine Trbovlje. 30. člen Od najemnin za poslovne prostore v hišah, ki so laist splošnega ljudskega premoženja, družbenih in zadružnih organizacij, ter v zasebnih hišah, ki so vključene v stanovanjsko skupnost, odvaja stanovanjska uprava v sklad za zidanje stanovanjskih hiš 50%, ostalih 50% pa se razdeli: najmanj 50 % v amortizacijo, najmanj 30 % za vzdrževanje, do 20% za hišno upravo. 31. člen Zasebni lastniki hiš, v katerih so poslovni prostori in ki niso vključene v stanovanjsko skupnost, plačujejo v sklad za zidanje stanovanjskih hiš 50% najemnine od poslovnih prostorov. 32. člen Zasebni lastniki hiš, ki niso vključene v stanovanjsko skupnost in v katerih njih lastniki ne stanujejo, morajo po odbitku v 26. in 27. členu tega odloka določenih zneskov vplačati najkasneje do 5. v mesecu 10% stanovanjske najemnine v sklad zidanje stanovanjskih hiš, razen tistih lastnikov, ki kljub sodni odpovedi ne morejo stanovati v lastni hiši, ostanek pa plačujejo na poseben račun v Narodni banki FLRJ do vsakega 15. v mesecu za pre* tekli mesec. Vplačana sredstva lahko potem uporabijo na podlagi od stanovanjske uprave potrjenih računov za popravila in upravljanje hiše. 33. člen Dosedanji sklad za vzdrževanje hiš se za hiše> ki so vključene v stanovanjsko skupnost, razdeli: 70% v amortizacijski sklad, 30 % v sklad za vzdrževanje. 34. člen Lastniki hiš, ki niso vključene v stanovanjsko skupnost, lahko izčrpajo razpoložljiva sredstva dosedanjega sklada za vzdrževanje hiš po predpisih, ki jih je izdal ljudski odbor. V. Prehodne in končne določbe 35. člen Nove stanovanjske pogodbe po tem odloku s® morajo skleniti najkasneje do 1. I. 1935; s tem dneH1 se začne zaračunavati tudi najemnina po posebnel0 odloku o stanovanjski tarifi na območju ljudske?8 odbora mestne občine Trbovlje. 36. člen Prekršek stori in se kaznuje z denarno kaznU do 2.000 din: . g 1. kdor odstrani ali namerno pokvari pritikW stanovanj ali jih prikriva, kolikor ni dejanje kazni'0 po drugih predpisih; , 2. kdor pred volitvami ah na samih volitva onemogoča ali moti izvolitev hišnega sveta; 3. kdor od pogodbenih strank iz 17. člena te» odloka noče skleniti stanovanjske pogodbe z druS stranko, Id izpolnjuje pogoje za sklenitev pogo“ po tem odloku; e 4. tisti hišni lastnik aili član hišnega sveta organi stanovanjske uprave, ki določijo nižjo. . višjo najemnino, kot jo določa odlok o stanovanj; .. tarifi, ki izplačajo hišnemu lastniku višji ali nj. znesek kot je določen v 26. in 27. členu tega jj 5. enako se kaznuje tudi tisti zasebni lastnik član hišnega sveta ali organ stanovanjske uprave,^ odvaja nižji znesek, kot je to določeno v 28., 29., 31. in 32. členu tega odloka. 37. člen Ta odlok začne veljati z dnem objave v !'k|r nem listu LRS«. St. 2737/2 Trbovlje, dne 31. decembra 1954. Predsednik LO Alojz Dular b r- ^ Izdaja »Uradni list LRS« — Direktor in odgovorni urednik: Ivo Lapajne - Tiska tiskarna «Toneta Tomšiča«, vsi v K ^ ijani — Naročnina: letno 1000 din — Posamezna številka 12 din do 8 strani, vsake nadaljnje 4 strani 6 din )5i Uredništvo In uprava: Ljubljana, Erjavčeva ulica lla. poštni predal 336 — Telefon uprave 23-579 - Cek. račun: ROl'-*