GrosuPlJe (centrala) sp 908 i NflŠ KRAJ I 2000 I 352(497.4 Dobrepolje) H 1200001G1,G \ kraj letnik VI, št. 6 junij 2000 Dan državnosti - čas za razmislek Naš največji državni praznik dan državnosti praznujemo v spomin na dogodke pred slabim desetletjem, ko smo dobili svojo državo in dosegli to, česar mnoga večja in starejša ljudstva ne bodo nikoli. Ideja, ki je gorela skozi stoletja, je danes kot kres, ki bo za dan državnosti zagorel na marsikaterem hribu. Kres, ki ga bo obdajala trda tema kratke poletne noči. Zdi se, da smo Slovenci od dolge poti skozi čas utrujeni in obremenjeni s težo pretekle indoktrinirane vzgoje, ki seje zajedla v vse pore družbe in tudi v posameznikovi zavesti oblikovala neke vrste samocenzuro, ki nas neprestano opozarja, daje pametno le tisto, kar nam oznanjajo tisti, ki prinašajo s sabo dediščino kontinuitete. Od tod nezaupanje do sprememb in ljudi, ki prinašajo drugačno vizijo prihodnosti. "Spremenili so sistem, spremenili so zakone, a mnogo več časa je treba, da se kaj spremeni tudi v glavah ljudi. Pri nekaterih se niko- 3. memorialni turnir Andoljšek, Drobnič, Pugelj Dobrepolje 2000 V nedeljo, 11. junija so se na Vidmu že tretjič srečali veterani - rokome taši. Med sabo se je pomerilo šest ekip. Zasluženo zmago si je priborila dobrepoljska ekipa (ha fotografiji). Več na strani 22 li." To je misel, ki jo pogosto slišimo o državah v tranziciji. In če ob dnevu državnosti ne zmoremo več zanosa, naj bo to vsaj čas za razmislek. O prihodnosti, ki vedno temelji na preteklosti. In o sedanjosti, ki prinaša novo upanje za Slovenijo. ČESTITAMO ZA PRAZNIK! M. S. VSEM PREBIVALCEM OBČINE DOBREPOLJE ČESTITAM ZA NAJVEČJI DRŽAVNI PRAZNIK DRŽAVE SLOVENIJE - DAN DRŽAVNOSTI. PRAZNUJMO GA S PONOSOM NA SVOJO DRŽAVO, NA SVOJO DOMOVINO. KOLIKO JE VELIKO VEČJIH NARODOV, KI SI ŽE STOLETJA PRIZADEVAJO ZA SVOJO DRŽAVO, PA JE IZ RAZLIČNIH VZROKOV NE MOREJO DOBITI. LE NAM SE JE URESNIČIL TISOČLETNI SEN. BODIMO NA TO PONOSNI IN PRENAŠAJM0 TA PONOS NA NASE NASLEDNJE RODOVE! VAŠ ŽUPAN ANTON JAKOPIČ Iz vsebine - Proslava ob dnevu državnosti bo v Strugah 24. junija......................3 - Po poti Kraljevih poslikav..............6 - Združitev nekdanjih SKD in SLS na občinski ravni .........................5 - SLS + SKD Slovenska ljudska stranka pred novimi izzivi.........................4 - Intervju: Andrej Škantelj..............7 - Dan godbe bo v soboto, 1. julija ... 9 - Intervju: Tina Gačnik......................16 - Podelitev priznanj na letni konferenci DU............................ 19 Naslednja številka Našega kraja bo izšla konec avgusta. Prispevke sprejemamo do 12. avgusta. Županova stran junij 2000 Kako se pridobivajo izvajalci del v Občini Dobrepolje? Vsa sredstva, ki jih pridobi občina in so vključena v proračun, so javna sredstva. Namen občine je, da izvaja dejavnost, ki ima javni pomen, torej pomen za vse občane in v določenih primerih tudi pomen za širšo družbeno skupnost. Vsa ta dejavnost je tudi podrejena javni kontroli. Zaradi tega so vedno obstajali predpisi, ki so urejali, kako se smejo porabljati javna sredstva. Osnovna usmeritev-v skladu z zakonom o javnih financah je ta, da mora biti vsak segment porabe predviden v proračunu, ki mora biti praviloma sprejet pred začetkom leta, za katerega se sprejema proračun. Ker je to zelo težko natančno izračunati, se običajno sprejme okvirni proračun, ki se ga med letom dopolni z rebalansom proračuna, ko je znanih več podatkov. Poraba lahko poteka samo po postavkah, ki so v proračunu predvidene, razen za določene nepredvidljive izjeme, kot so naravne katastrofe ali preprečitve večje materialne škode. Usklajevanje proračuna pred začetkom leta je, kot sem vam že večkrat napisal, najtežje opravilo, ker je vedno več zahtev in potreb kot razpoložljivega denarja. Ko pa je proračun sprejet, pride na vrsto trošenje sprejetih sredstev za namene, ki so v proračunu opredeljeni. Del teh namenov je naprej predviden in nujen. To je za delovanje šol vrtcev, uprave itd. Drugi del pa je tako imenovani investicijski del, kjer se izvajajo različna dela na različnih postavkah, ki jih opravljajo različni izvajalci. Zakon o javnih naročilih določa različne načine oddaje javnih del. Način je odvisen od narave dela in pa predvsem od višine predvidene vrednosti del. Zakon zahteva, da se za vsako delo, ki gaje potrebno izvesti, pridobi najmanj dva ponudnika. Če se oddajajo dela ali nabavlja material, katerega vrednost ne doseže 5.000.000 tolarjev oziroma za gradbena dela do 10.000.000 tolarjev, se delo lahko odda na osnovi zbiranja ponudb, brez javnega razpisa. To v praksi izgleda tako, da občina pošlje več izvajalcem ponudbo ali zahtevek za izdajo ponudbe za izvedbo določenih del ali nabavo določenega materiala. Za dela, ki to vrednost presežejo, pa mora biti izveden javni razpis v javnem glasilu. Mi to objavljamo v Uradnem listu Republike Slovenije. Za vsako delo mora biti tudi pripravljena razpisna dokumentacija, v kateri so natančno napisane vse zahteve za izvedbo nekega dela in točni podatki. To dokumentacijo mora pripraviti občinska uprava in jo lahko dobi vsak, ki želi določeno delo opravljali oziroma se ima namen prijaviti na razpis. V obeh primerih, torej v primeru zbiranja ponudb in v primeru javnega razpisa, morajo ponudniki oddati svoje ponudbe do v naprej določenega roka v zaprtih kuvertah, ki se odpirajo na javnem odpiranju pred komisijo, ki jo imenuje župan. Pri javnem odpiranju so lahko prisotni vsi ponudniki oziroma njihovi pooblaščeni zastopniki. Prijavnem odpiranju se predvsem preverja, če so dela ponujena po pogojih razpisa in razpisni dokumentaciji in če je ponudba popolna ter se javno prebere ponujeni skupni znesek, morebitne dodatne popuste ali ugodnosti, ki jih posamezni ponudnik ponuja. Po odpiranju strokovna služba uredi vse ponudbe v preglednico, daje možna primerjava med posameznimi ponudbami. Ko je primerjava urejena, se komisija za izbiro izvajalca, ki je za vsa večja dela, poleg članov uprave, sestavljena tudi iz zunanjih članov, ponovno sestane in se odloči o tem, kdo bo izvajal posamezna dela. Pri tem je seveda potrebno upoštevati vse elemente. Gotovo je zelo pomembna cena, vendar ne vedno najpomembnejša, važno je tudi zanesljivost izvajalca, njegove kvalitete, reference, izkušnje, ki smo jih imeli z njim pri dosedanjem delu itd. Ko se komisija odloči o izvajalcu, obvesti vse ponudnike o tem, kdo je bil izbran. Ponudniki imajo možnost pritožbe, zato mora biti vsaka odločitev dobro pretehtana. Ko je izvajalec izbran, se z njim podpiše pogodba in dela se lahko izvedejo v skladu s pogodbo. V pogodbi se tudi opredeli rok in način plačevanja opravljenih del. Ves ta postopek lahko nadzira v prvi vrsti, nadzorni odbor občine in pa seveda računsko sodišče. V primeru, da so vključena tudi sredstva, ki jih je država preko ministrstev namenila občini, pa tudi še posamezne inšpekcijske službe. Zelo močno pa so za pravilnost postopka zainteresirani tudi ponudniki, ki želijo neko delo opraviti in so za vsa večja dela tudi redno prisotni pri odpiranju ponudb. Kot ste lah- ko razbrali iz povedanega, ni možnosti izigravanja te zakonodaje in nobenega dela se ne da oddati kar tako po domače, na lepe oči ali zato, ker smo kolegi. Morda je to kdaj bilo, pred mnogimi leti, sedaj se moramo držati teh zakonov in takšnega načina dela in nikomur na občini niti na kraj pameti ne pade, da bi delali kako drugače, čeprav si nekateri to razlagajo zelo po domače. Nekateri bi radi, da se lahko kar tako sredi leta najde še kakšen denar za določena dela, ki sploh niso bila predvidena. Nekateri mislijo, da župan kar na lepe oči izbira izvajalce, ker so mu simpa tični ali pa da mu v žep nekaj porinejo, pa smo zraven. Rad bi poznal tistega, ki bi hotel na tak način dobili delo na naši občini. Iz povedanega je torej jasno, da temu seveda še zdaleč ni tako in tudi vsi ponud niki, ki z nami delajo, vedo, da se pri nas dela ne dobi tako lahko. Važna je cena in kvaliteta dela. Tudi iz rezultatov dela sc da videti, da smo morali na občini zelo racionalno porabljali sredstva, da smo lahko na redili toliko, kot smo. Prepričan sem, tla smo za vsak tolar desetkrat premislili, kam ga bomo dali. Tudi kar zadeva mene, je moja osnovna izobrazba ekonomska. 1 )ol-ga leta sem delal v proizvodnih podjetjih in vem, kako težko je pridobiti denar, po srcu pa sem kmet in vsi vemo, da kmet zlepa ne bo dal denarja kar tako za prazen nič, ker zelo dobro ve, da ga je težko prigarati. Tudi v proračun je zelo težko zbrati sredstva za zadovoljivo napredovanje in normalno delo. Teh nekaj stavkov sem napisal tudi zato, ker so se slišale tudi neke čudne govorice in je prav, da sle vsi seznanjeni /, načinom dela pri pridobivanju naročil. Seveda je v interesu dobrega gospodarja včasih tudi potrebno, da vsak ne ve vsega. Vsakemu, ki pa bi ga kakšen posamezen primer še posebej zanimal, bomo z veseljem pokazali vso dokumentacijo v zvezi /. določe nim delom. V posebni preglednici »ava jamo nekaj najvažnejših del, ki smo jih v letošnjem letu oddali z razpisom ali zbiranjem ponudb in katere so še načrtovane ali v teku. Kar ne morem verjeti, da je pravzaprav minilo že pol lela in da pišem že za šesto številko Našega kraja. Pred nami so že počitnice, za delavce na občini jih bo, kot vse izgleda, bolj malo, ker se bodo glavna dela odvijala prav v tem času. Vsem, ki pa boste počitnikovali, želim prijeten dopust. Vsem, ki boste poletje preživeli delovno, pa obilo delovnih uspehov. Pa nasvidenje spet konec avgusta! Pozdravlja vas vaš župan Anton Jakopič W 1111 BBBBIMBHi HHHHHHIHHHi 3 Izvedba javnega razpisa Objekt Izbrani ponudnik Kanalizacija Videm Bruhanja vas - odsek Videm SCT d.d. Ljubljana Rekonstrukcija in dozidava Jakličevega doma Razpis v teku Zbiranje ponudb Objekt Izbrani ponudnik Asfaltiranje občinskih cest CPL Ljubljana Dobava in montaža opreme za vaški prostor v Predstrugah Stolarna Dobrepolje Vzdrževanje gozdnih cest Jože Krašovec, Predstruge Nadzor gradbenoobrtniških in instalacijskih del pri izvebi občinskih investicij INVOP d.o.o. Ljubljana Čistilna naprava Bruhanja vas - projektna dokumentacija in presoja vplivov na okolje Razpis v teku Pločnik skozi naselje Videm; 1. faza Razpis v teku Dograditev javne razsvetljave Razpis v teku Program opremljanja stavbnih zemljišč Razpis v teku Nastavitev občinskih evidenc s pripravo odloka o nadomestilu za uporabo stavbnih zemljišč KRIM d.o.o., Velike Lašče Mrliška vežica Struge - projektna dokumentacija Razpis v teku Postavitev oglasnih tabel Razpis v teku Priprava sprememb družbenega plana Občine Dobrepolje Razpis v teku Dobava pisarniškega materiala PIGO k.d., Pijava Gorica Vse občane Občine Dobrepolje vabimo na froflavo ob dnevu državnosti, ki bo v soboto, 24.6.2000, ob 20. uri pred stavbo podružnične šole v Strugah. Po kulturnem programu bo tudi kresovanje. V kulturnem programu, ki bo potekal v organizaciji kulturnih delavcev iz Strug, bodo sodelovali: - Moški pevski zbor Struge Moški pevski zbor Rafko Fabiani Mladi recitatorji iz Strug z lastnimi pesmimi Mladi harmonikar - Učenci PŠ Struge Slavnostni govornik bo gospod Jože Zupančič, predsednik sveta SLS+SKD Slovenske ljudske stranke. Na proslavi bo spregovoril tudi župan občine Dobrepolje Anton Jakopič Skupaj bomo zapeli tudi državno himno. Za ozvočenje bo poskrbela Koma 750. Proslavo bosta povezovala Igor Pogorele in Tina Rus. Proslava bo ob vsakem vremenu, v primeru slabega vremena bo proslava v avli šole v Strugah. Ta proslava na predvečer državnega praznika s kresovanjem je postala že tradicionalna, na njej se zberimo vsi iz cele občine, tako iz Dobrepolja kot iz Strug, in tako pokažimo, da smo ena družina in da nam tudi naša domovina Slovenija nekaj pomeni. Dajmo duška veselju nad tem, da imamo svojo domovino, pokažimo svojo pripadnost s svojo prisotnostjo in s tem tudi priznanje organizatorjem. Še enkrat vabljeni v Struge v soboto, 24.6.2000, ob 20. uri! Občina Dobrepolje, župan Anton Jakopič Politične stranke SLS + SKD Slovenska ljudska stranka pred novimi izzivi Zelo razburljivo politično dogajanje v zadnjih dneh in tednih me spodbuja, da kot predsednik Občinskega odbora SLS + SKD Slovenske ljudske stranke Dobrepolje, v tem političnem trenutku spregovorim še malo bolj podrobno o naši novi stranki, ne samo v občini, ampak tudi širše v slovenskem prostoru, še zlasti, ker nam je prava informacija včasih nedostopna. Res neverjetno je, kako so se vse stranke in skoraj vsi mediji trudili, da ne bi prišlo do združitve dveh strank s skoraj enakim programom in istimi volivci. Na vsak način so iskali vse možnosti in vsako izjavo, ki jo je kdo dal samo, da bi zmešali glavo, tako vsem tistim, ki so odločali v dveh nekdanjih strankah kot tudi članom, da bi se počutili nelagodno in da do združitve ne bi prišlo. Priznati moramo, da so jim kamenček na ogenj prilivali tudi posamezniki v obeh strankah, ki nikakor niso mogli dojeti časa in pomena tega dejanja. V naši občini smo to vizionarsko potrebo čutili tako rekoč vsi člani dosedanje SKD in SLS, se za to zavzemali tudi navzven in bili pri svojih prizadevanjih tudi prodorni in uspešni. Stranka je v občini z združitvijo dosegla relativno večino in prepričan sem, da se nam bodo pridružili tudi tisti naši občani, ki so nihali med tem, v katero od teh dveh strank se naj vpišem. Mnogo mi jih je reklo: "Ko se boste združili, bom član te stranke." Sedaj jih pričakujemo, mesto je odprto in dela je za vse, ki jim je interes, da namesto njih ne bodo odločali drugi. Ne smemo pa se dati preslepiti zlonamernemu pisanju in poročanju v medijih, katerih lastniki so povečini skupine in posamezniki, ki so naši novi stranki nenaklonjeni. Vsako pisanje je zato potrebno prebrati tako, da zraven pomisliš, kdo in zakaj je tako napisal. Mnogi zelo neargumentirano in nekulturno pišejo v škodo nove stranke ali pa kar vsevprek mlatijo prazno slamo, da delajo zmešnjavo, vendar moram, žal, ugotoviti, da mnogi takšnemu pisanju nasedajo. Tudi puhlice o tem, češ samo za oblast se jim gre, so napisane na kožo tistih, ki edini mislijo, da imajo lahko oblast. Točno je to, v stranko se združujemo zato da bomo lahko vlivali na tok dogajanj v državi, dane bodo drugi odločali namesto nas in vsi skupaj se bomo morali dokončno otresti predsodkov, da je oblast samo za pristaše nekdanjega režima. Oblast naj dobijo tisti, ki jih ljudje izvolijo in, ki jim je interes da Slovenija napreduje gospodarsko in duhovno. Delovanje v družbi pa moramo jemati kot služenje drugim ne sebi. Kdor tega ni dojel tudi ne more resno in odgovorno družbeno delovati. Nova Stranka SLS + SKD Slovenska ljudska stranka še vedno vzbuja strah pri vseh njenih političnih nasprotnikih, zato bi na vsak način radi izničili njen dejanski vpliv, njeno dejansko moč. Prikazovanje nizkih odstotkov, ki naj bi jih nova stranka dobila na volitvah, če bi bile jutri, v tabelah, ki jih objavlja Delo, meji že na mero norosti, saj vsak kolikor toliko razumen človek ve, da ta stranka na volitvah v nobenem primeru ne more dobiti takšnih nizkih rezultatov. To vedo tudi vsi resni politični nasprotniki, drugače se ne bi toliko prizadevali za izničenje učinkov združitve. Stranka seveda potrebuje še nekoliko časa za svoje utečeno delovanje, za vzpostavitev vseh elementov delovanja stranke, za harmonizacijo organov in za predstavitev svoje celostne podobe. Prepričan sem, da je to stranka, ki ji že v tej fazi zaupa preko 30% slovenskih volivcev, v končni fazi pa tudi 40 % in tak rezultat bo prinesel tudi dolgoročno stabilnost slovenski državi. Krščansko demokratske in ljudske stranke po vsej Evropi zmagujejo na volitvah in res ne vidim razloga, da ne bi tudi pri nas. Ljudje so se naveličali po eni strani plehke liberalne "svobode", ki človeku ne daje odgovora na bistvena življenjska vprašanja, po drugi strani pa tudi brezobzirni liberalni kapitalizem ne more več biti osnovno gibalo napredka. Prav tako se je izkazalo, da pretirano širjenje socialnih svoboščin vodi v razsulo gospodarskega sistema v državi. Tudi države z visoko razvitostjo, kot naprimer Švedska, so morale omejiti svoje socialne programe. Rešitev je v sredini med tem. Socialno tržna ekonomija, ki jo zagovarjajo ljudske stranke in odprtost za življenje, veselje do življenja in duhovne vrednote, brez katerih razviti svet drvi v brezpogojno samouničenje, so gotovo tiste stalnice, ki razmišljujočim ljudem tudi v poplitvenem zahodnem svetu dajejo novo upanje preživetja. Izključno materialna blaginja in lažna svoboda očitno ne morejo zadovoljiti ljudi. Mi v Sloveniji bi lahko na osnovi izkušenj iz zahodnega sveta preskočili en del tega ra-zosebljenja ljudi. Bojim se sicer, da bomo, po polomu lažnega socializma, morali iti skozi vse faze, ki jih s seboj prinaša razviti svet od grobega kapitalizma, razslojevanja podeželja, do moralne izprijenosti in naveličanostjo nad življenjem, predno bomo prišli do očiščenja. Ni pa obvezno, da pehamo ta mali narod v takšne krize vrednot, kot se z njimi srečujejo zahodni narodi. In prav to vlogo mehkega prehoda v nov svet v Sloveniji lahko odigra nova SLS + SKD Slovenska ljudska stranka, ki ima poleg dobrega ekonomskega programa tudi izdelane sisteme vrednot in to bo vse bolj bistveno v bližnji in daljni prihodnosti. Stranka mora s svojo odprtostjo, dobronamernostjo in duhovno širino, prevzeti vlogo povezovalca in kreator-ja naše bodočnosti. Konec je časov, ko smo lahko samo kritizirali ali pa se z vsakim "borili na nož", tudi nam ni potrebno v nedogled jokati, kako nam ne pustijo do besede ali nam kratijo druge pravice. Sedaj je čas, da odgovorno, trezno prevzamemo odgovornost in Slovenijo popeljemo v novo obdobje razvoja in duhovne širine. To vlogo pa lahko stranka odigra samo z množično vključitvijo vseh tistih sil, ki jim je kaj mar slovenski narod in sploh njegova eksistenca. To mora postati množična stranka, odprta stranka, stranka širine z bogato notranjo demokracijo, ki ne more biti vkalupljena v predsodke, ki mora imeti jasna stališča do preteklosti, vendar mora biti njen pogled usmerjen predvsem v prihodnost. Ne smemo ugasiti niti iskrice, niti tlečega stenja, mora pa biti odločna in jasna v svoji viziji. Samo takšna stranka lahko zmaga na volitvah in samo takšna stranka lahko da odgovor na mnoga življenjska vprašanja. Prej ali slej se bomo morali tudi Slovenci odločiti ali preživetje ali propad. Sedaj je priložnost za vse trezno razmišljujoče Slovence, stopimo skupaj, oblikujmo močno desno sredino in spremenimo tok dogajanj. Pri tem bomo odprto sodelovali z vsemi silami , ki jim je interes Slovenije pred osebnimi koristmi. Kot kristjani pa moramo biti vedno prepričani, da nam je božja pomoč pri svojem delu neobhodno in nujno potrebna. Vsi člani SLS + SKD Slovenske ljudske stranke morajo tudi dokončno in za vedno pozabiti, kdo je bil do sedaj član SLS kdo SKD in tudi, če hočete, kdo do sedaj ni bil njen član. Razprave v to smer so neplodne, neperspektivne in ne prinašajo tistega, kar sedaj potrebuje Slovenija in njeni državljani. V stranki je potrebno dati prostor tistim, ki imajo svoj osebni indeks vrednot čim bližje našemu skupnemu programu, imajo večinsko podporo in jim ljudje zaupajo. Razprave in naši načrti se morajo vrteti o naši bodočnosti, o našem razvoju o tem, kaj smo mi kot celota in jaz kot posameznik pripravljeni doprinesti in postoriti za to, da se bodo naša prepričanja in vizije uresničevala v praksi. Pri tem pa je potrebno predvsem treznih in argumentiranih odločitev, ki upoštevajo vse ekonomske in družbene zakonitosti, če hočemo, da bomo prepričljivi in uspešni. Osebne privatne ambicije pa moramo postaviti v drugi plan. Sedanja Bajukova zmaga na premierskih volitvah v državnem zboru je gotovo dokaz, da se da s trdno voljo, strokovnim pristopom in trdim delom doseči marsikaj. Jasno je tudi, da sodelovanje z vsemi dobronamernimi strankami in posamezniki rodi uspeh. Ni dovolj biti zagledan samo v preteklost ali samozagledan v svoje zasluge in svoj prav z avreolo na glavi, pač pa delati s prepričanjem ob spoštovanju svojih prijateljev in sodelavcev in jim zaupati. Tudi političnih nasprotnikov ne smemo podcenjevati. Ob tem združevanju smo bili zlasti s strani medijev priča tudi tendenčnemu prikazovanju, češ da se je nova stranka v celoti podredila Janševi volji, deloma je s svojimi izjavami k temu pripomogel tudi sam. Vse junij 2000 Politične stranke to ima samo en namen, sprožiti v ljudeh napetost. Verjetno, da iz SLS + SKD Slovenske Ljudske stranke in SDS nikoli ne bo nastala ena stranka in morda je tako tudi prav za zadovoljitev vseh nekoliko drugačnih pogledov. Dejstvo pa je, da je povezovanje obeh strank na enakopravnih osnovah nujno. In kot je očitno, je to povezovanje rodilo pozitiven rezultat, ki mora biti tako SLS + SKD kot SDS iztočnica in kažipot, da je potrebno obojestransko gojiti zelo spoštljive odnose in ne dajati lahkih in enodnevnih izjav, kajti takšne nepremišljene izjave so zelo dober material našim političnim nasprotnikom. Mi v naši občini bomo to sodelovanje še naprej podpirali. Gotovo se nam poraja še cela vrsta vprašanj, vendar se vsega ne da zapisati. Naj ob koncu rečem samo še to. Nova stranka je tu. SLS + SKD Slovenska ljudska stranka je gotovo stranka, ki s svojo širino lahko nagovori najširši krog ljudi. V naši občini je in prepričan sem, da bo še naprej stranka z najširšo podporo. Združimo vse sile skupaj, vključimo se v dogajanja, trezno in odgovorno. Kot predsednik pa bom skušal povezati vaše interese v dobro nas vseh in vsakega posameznika. Predsednik 00 SLS +SKD Slovenske ljudske stranke Dobrepolje Anton Jakopič Združitev SKD in SLS tudi na občinski ravni 18. maja 2000 se je zbralo v Jakličevem domu na Vidmu 58 članov nekdanje SLS in SKD in brez kakršnih koli zapletov prvo v zahodnodolenjski regiji izpeljalo združitev obeh strank tudi na občinski ravni. Ne gre pozabiti, da sta bili obe stranki pobudnici združitve na državni ravni, saj sta že v mesecu marcu v isti dvorani organizirali srečanje najvišjih predstavnikov obeh strank. Kmalu za tem je res prišlo do združitve oziroma ustanovitve nove SLS + SKD Slovenske ljudske stranke. Združitvenega kongresa se je udeležilo 58 članov obeh nekdanjih strank "Z združitvijo obeh strank stini je izpolnila dolgoletna in osebna želja", je dejal predsednik bivše SLS podružnice Dobrepolje Anton Jakopič in nadaljeval: "Nova združena stranka ima v občini absolutno većino, ki jo bomo poskušali obdržati ali celo povečati. Hkrati pa se zavedamo odgovornosti za delovanje občine, saj imamo največ občinskih svetnikov." Glede dejavnosti in prisotnosti stranke v javnosti pa je še dejal: "Če nočemo biti odrinjeni, ne bomo odrinjeni". Janez Tomšič, predsednik bivše SKD, je bil prav tako za- Delovno predsedstvo: Marko Marolt, Brane Brodnik in Milan Ahačevčič dovoljen. Dejal je, da je dolgoročni cilj nove stranke na državni ravni postati najmočnci ša stranka v državi, vendar se je hkrati tudi spraševal o vzrokih, zakaj se današnja mladina tako nerada vključuje v politiko. Člani so sprejeli pravila no ve združene stranke in izpeljali volitve v organe stranke. Sestavili so skupno listo, ki jo je sestavljalo 20 kandidatov obeh strank. Na tajnem glasovanju so bili nato v upravni odbor stranke izvoljeni naslednji člani: Milan Ahačevčič, Brane Brodnik, Ivan Grandovec, Jože Pugelj (Struge), Janez Tomšič", Anton Jakopič, Marija Kram-žar, Marko Marolt, Tina Sha-wish, Marija Pogorele (Struge). Na osnovi pravil stranke sestavlja upravni odbor osem članov iz Dobrepolja in dva člana iz Strug. Na tajnem glasovanju so izvolili tudi predsednika stranke. Kandidirala sta Anton Ja kopic in Janez Tomšič. Izvoljen je bil Anton Jakopič, Janez Tomšič pa je postal podpredsednik stranke. Nadzorni odbor pa sestavljajo Tončka Pugelj, Stane Bradač in Stane Zabukovec. Po uspeli združitvi in volitvah so se razpravljala zavzeli /a složnosl in enotnost med člani, razpravljali pa so tudi o aktualnem političnem položaju v državi. Anton Jakopič, predsednik združene stranke, je poročal s seje sveta stranke, Janez Tomšič pa o možnosti združitve obeh podmladkov, kjer stvari še niso povsem dozorele za združitev. V razpravi je sodeloval tudi Brane Brodnik, ki je med drugim govoril o letošnjih volitvah in o volilnem sistemu. Seveda pa so udeleženci uspelo združitev še nekoliko proslavili na neuradnem delu srečanja. M. Steklasa Predsednik nove združene stranke Anton Jakopič (desno) in njen podpredsednik Janez Tomšič (levo) Intervju: Andrej Škantelj Godba je pomemben del njegovega življenja Andrej Škantelj, sicer učitelj na OŠ Dobrepolje, je pri dobrepoljski godbi že 26 let, zadnjih osem let je tudi njen predsednik. Godba mu pomeni veliko in zavzema pomemben del njegovega življenja. Tistega prijetnejšega dela, ki pa tu in tam prinaša tudi kaj manj prijetnega. "Vsak dan v letu namenim vsaj nekaj časa godbi," pravi Andrej in ni mu žal prostega časa, ki ga namenja hobiju številka ena, kot ga imenuje. Uspešno vodenje godbe je prav gotovo tudi rezultat njegovih organizacijskih sposobnosti, te pa pri vodenju tako dejavne, velike in raznovrstne zasedbe igrajo zelo pomembno vlogo. Godba Dobrepolje je bila tudi glavna tema najinega pogovora. Pri godbi si začel igrati že zelo mlad. Kako se spominjaš začetkov? Igranje pri godbi je bila želja mojega očeta, nagovarjal pa meje tudi pokojni Franc Blatnik in nekateri prijatelji, ki so se v tistem času priključili godbi in so še zmeraj njeni člani. Najprej sem se učil klarinet, pozneje trobento in pozavno, zdaj pa že nekaj časa igram tenor. V tistih letih z učenjem ni bilo tako kot danes, saj ni bilo glasbene šole, učili so nas le priučeni glasbeniki. Koliko dirigentov se je izmenjalo, odkar si pri godbi? Mislim, da je sedanji že peti po vrsti. Ko sem začel, je bil pokojni Mustar, za njim tudi že pokojni Karner, nato Persy, zadnjih osem let pa prof. Mihelčič, trenutno pa je naš dirigent Roman Gačnik. Zanima me ta zadnja sprememba na dirigentskem mestu. O njej se je v zadnjem času veliko govorilo. Kako je prišlo do te spremembe? Ali je bila tudi za vas in zate osebno presenečenje? To, da se je o tem tako hitro razvedelo in veliko govorilo, pomeni, da je godba res popularna in da se ljudje o njej pogovarjajo. To je dobro. No, v začetku maja je res prišlo do odhoda prof. Mihelčiča. Moram reči, daje bila zame ta odločitev precej nepričakovana. Res pa je, da so se odnosi že nekaj časa krhali in da je bilo že dalj časa čutiti napetost v odnosih. Ali veš za neposreden vzrok, ki je pri-vedel do te odločitve? To seje preprosto nabiralo že nekaj časa. Prvih šest let po njegovem prihodu je bilo vse v redu, potem pa so se počasi začele pojavljati napetosti med njim in nekaterimi posamezniki. Bolj na splošno pa so se odnosi rahljali zadnji dve leti. Način njegovega dela je postajal vedno bolj nesprejemljiv za večino. Tako je prišlo do tega, da nas je zapustil sredi sezone. Najmanj, kar sem od njega pričakoval, je bilo to, da bo z nami do konca sezone oziroma do konca najpomembnejših nastopov. Koliko let je bil dirigent godbe in kako ocenjuješ to njegovo obdobje? Ko smo septembra leta 1992 ostali brez dirigenta, smo začeli iskati novega. Pri takratni ZKO Grosuplje smo dobili namig oziroma nasvet, da bi se dalo za to delo pridobiti prof. Mihelčiča, ki je bil zaposlen v ljubljanski filharmoniji. Res smo stopili z njim v stik in kar hitro smo se dogovorili. Pri tistih prvih pogovorih z njim še nisem sodeloval, ker sem bil odsoten. Njegovo obdobje ocenjujem kot zelo uspešno. Veliko nas je naučil glede izvajanja skladb, pa tudi reda in discipline na vajah, odprl nam je veliko novih poti. Nekaj časa smo bili vsi zelo zadovoljni. Vidva sta dobro sodelovala. Ali imata še kaj stikov? Med nama ni bilo osebnih konfliktov, tudi na koncu ne. Po njegovem odhodu sva se videla le enkrat. Bilo je zelo kratko srečanje, obema seje mudilo, zato sva izmenjala le nekaj besed. Pred viškom sezone in pred najpomembnejšimi nastopi ste se torej znašli brez dirigenta. Kako ste rešili problem? Takoj smo bili vsi enotni in odločeni, da delo ne sme niti trenutek zastati, ampak da mora godba delovati naprej. Morala članov ni bila le dobra, ampak se je celo izboljšala. Tudi naš dolgoletni član Roman Gačnik je takoj sprejel našo ponudbo in se odločil, da bo prevzel mesto dirigenta za dva meseca, za naprej pa je obljubil, da bo premislil. Že po dveh dneh smo imeli prve vaje, na katerih je bila dobra udeležba. V tem času smo imeli že tri nastope, od teh sta bila dva zelo pomembna. Tako smo na reviji pihalnih godb v Grosupljem kar dobro izpeljali svoj nastop. Koliko članov šteje godba? Vsakokrat je opaziti več mladih. Kako jih pridobivate? Godba šteje okrog 45 članov, to je več ali manj stalna številka. Dogaja se, da nekateri za določen čas prenehajo z igranjem zaradi določenih študijskih ali drugih obveznosti, vendar se nato vrnejo. Vsako leto tudi kdo preneha za stalno, zato pa vedno dobivamo tudi nove mlajše člane i/, glas bene šole, s katero odlično sodelujemo. Večina naših članov ima končano nižjo glasbeno šolo. Nekaj pa vas je le stalnih. Koliko? Takšnih, ki smo pri godbi že daljše obdobje, čez 20 let, nas je okrog deset. Kakšni odnosi so med vami? Prijateljski. Včasih pride tudi do različnih problemov, vendar jih vedno uspemo rešiti. Največkrat sem jaz tisti, ki moram posredovati. Navadno pri tem izberem srednjo pot. Ste torej dober kolektiv. Ali gojite tudi družabna srečanja, izlete itd...? Tudi izven godbe smo v prijateljskih odnosih. Srečujemo se tudi drugače, organiziramo izlete, piknike in podobno. Dvakrat smo celo skupaj silvestrovali s svojimi družinami, vsako leto imamo tudi koline. Nedvomno ste zelo aktivni. Katere so vaše tradicionalne prireditve in nasto-pi? Ce začnem na začetku leta, je v mesecu aprilu najprej igranje na velikonočni procesiji, na belo nedeljo igranje v cerkvi, sledijo prvomajske budnice, redna udeležba na srečanjih dolenjskih in belokranjskih godb, redna udeležba na taboru v Šentvidu in na reviji pihalnih orkestrov treh občin, tradicionalni dan godbe, igranje ob dnevu spomina na mrtve, božično-novo-letni koncert, ki bo letos pri nas kar dvakrat. Gostujemo pa tudi drugje, povpreč- no imamo 30 nastopov letno. Imeli smo jih tudi že 40, vendar je bilo tisto sezono kar preveč naporno. V dolgih letih gostovanj in nastopov ste najbrž navezali veliko stikov. S katerimi godbami najtesneje sodelujete? Sodelujemo Z vsemi godbami, prijatelj ske stike pa smo navezali z Mengšem, Stično, Kostanjevico na Krki in Novim mestom. S temi godbami največ sodelujemo, se Z njimi največkrat slišimo, pa tudi pomagamo si med sabo. Z organizacijo nimate težav. Kaj pa prostorski in finančni problemi? Sedanji prostor je premajhen za vaje, posebno je to opazno ob nedeljah, ko pridejo na vaje vsi, zato pozdravljamo idejo, da se bo obnavljal Jakličev dom, v katerem bomo dobili nove in večje prostore. Tudi finančni problemi so, saj godba potrebuje veliko več finančnih sredstev kot naprimer pevski zbori ali dramske skupine. Inštrumenti so zelo dragi, v povprečju od 3000 do 4000 mark, drage so tudi note, prevozi na revije in srečanja itd. Komercialne nastope res zaračunamo, vendar prevoze na razne revije moramo poravnati sami. So pa še različni drugi stroški. Ali ste se zaradi finančne preglednosti odločili, da ustanovite svoje društvo? Tudi to je bil eden glavnih od vzrokov. Pa tudi zaradi operativnih zadev. Naša godba je v dveh združenjih slovenskih godb. Večkrat smo imeli sestanke in od nas se je pričakovalo, da smo samostojno društvo. Kakšen je uradni naziv vašega društva in od kdaj ste registrirani? Naše društvo se imenuje Kulturno društvo Godba Dobrepolje. Ustanovitveni sestanek je bil septembra leta 1999, uradno pa imamo vse urejeno od oktobra lanskega leta. Ste zadovoljni z odločitvijo o samostojnem društvu? Ali imate v okviru društva še kakšno sekcijo? V tričetrt leta seje izkazalo, da je bila to dobra odločitev. Zaenkrat naše društvo ne vključuje nobene druge sekcije. Kdo je v vodstvu? Predsednik sem jaz, podpredsednik Franci Zrnec in tajnik Jože Samec. Imamo pa tudi vse organe društva. Kakšni so vaši odnosi s Kulturnim društvom Dobrepolje in ostalimi društvi v občini? Sodelovanje in odnosi so zadovoljivi. Sploh si želimo dobrih odnosov z vsemi društvi. Ko pa smo žepri odnosih,bi rad omenil tudi dobre odnose z občino in predvsem s SLKD Izpostava Ivančna Gorica. Ali se ti ne zdi, da je v Dobrepolju težnja, da bi vsaka sekcija ali društvo delovalo čim bolj samostojno in samo zase? Morda je to tudi res, vendar izpeljava kakšnega večjega projekta nujno zahteva tudi sodelovanje, lake izkušnje imamo tudi mi. Kadar imamo dan godbe, ga sami lahko le delno izpeljemo. Če drugega ne, nastane problem pri zabavnejšem delu. Včasih smo tudi tega pripravljali sami, kasneje pa smo videli, da obojega ne moremo izpeljati enako dobro, zato smo letos veselico ponudili TD Podgora. Kako pa kot predsednik enega od kulturnih društev ocenjuješ kulturno dejavnost v občini? Vsi člani društev in sekcij se po svojih močeh trudimo za čim večjo in kvalitetnejšo kulturno dejavnost. Koliko je vse načrte in želje možno uresničiti, pa je drugo vprašanje. Danes je kultura precej povezana z denarjem in raznimi nepotrebnimi pisarijami in administrativnimi zadevami. Vsako društvo bi skoraj rabilo enega polovično zaposlenega za urejanje administrativnih in finančnih zadev. Vi se najbrž ne pritožujete nad obiskom na vaših prireditvah. Vendar na vseh prireditvah ni tako. Izrazito malo ljudi je v dvorani, kadar gostujejo skupine od drugod. Kje je po tvojem vzrok? Vzrok je lahko tudi v premajhni reklami ali neugodnih terminih. Verjetno je pa tudi res, da Dobrepoljci raje podpirajo svoje ljudi. Se ti zdi, daje to izraz prave kulture? Seveda ne. Večkrat se sprašujem, zakaj je tako. Tu in tam se sliši kritika, da nekaterih, denimo bolj izpostavljenih ljudi, ni videti na prireditvah v dvorani. Kako to komentiraš? Morda je tovrstna kritika kdaj tudi upravičena, vendar že iz prej povedanega sledi, da ni merilo kulturnosti to, kolikokrat koga vidimo na prireditvah. Nekateri ljudje nc živijo stalno v našem okolju, zato ne vemo za njihovo dejavnost v okolju, kjer živijo. Naprimer učitelji. Nekateri drugi se spet ukvarjajo s kulturo, ki ni tako vidna navzven in podobno. Zato posploševanje ni na mestu. Čez nekaj dni boste spet organizirali dan godbe. Ali pripravljate kakšne novosti? Dan godbe bo letos na soboto, 1. julija. Prireditev se bo začela v popoldanskem času Sodelovalo bo šest godb s promenadui-mi koncerti na različnih točkah v Dobrepolju. Vsi bodo potem prišli na Videm, kjer bo pred občino slovesen mimohod in skupni nastop, v katerem bo sodelovalo kar 340 glasbenikov. Letos bosta prvič dve skupini mažoretk iz Kočevja in Kranja. (>rga-nizacijo zabavnega dela bo prevzelo TD Podgora. Celotno prireditev bo prvič letos vodila Vesna Fabjan.To pomeni, da bo kar nekaj novosti. Bi ob koncu najinega pogovora še kaj dodal? I )obro sodelovanje z društvi, občino in SLKD OI Ivančna Gorica sem že omenil. Rad pa bi omenil še sponzorje, s katerimi imamo večletne dobre odnose. Dobivamo pa tudi nove. Kljub prizadevnim članom godba ne more delovati sama, za dobro udejstvovanje potrebuje vrsto ljudi, ki nam pomagajo na različne načine, zlasti pri izvedbi raznih del, nastopih itd. Zato smo zadnjič na enem od naših sestankov predlagali, da bi ustanovili klub ljubiteljev godbe. Glede na njihovo priljubljenost in odmevnost ne dvomimo, da jim bo tudi to uspelo. Andreju hvala za pogovor in uspešno še naprej. Pogovarjala se je M. Steklasa Kultura KULTURNO DRUŠTVO GODBA DOBREPOLJE IN TURISTIČNO DRUŠTVO PODGORA VAS VABITA NA KULTURNO ZABAVNO PRIREDITEV DAN GODBE V SOBOTO, 1. JULIJA SODELUJEJO GODBE IZ KOČEVJA, NOVEGA MESTA, STIČNE, GROSUPLJA, MENGŠA, KRANJA IN DOBREPOLJA, NARODNE NOŠE IN KONJENIŠKO DRUŠTVO DOBREPOLJE. SPORED PRIREDITVE: PROMENADNI KONCERT OB 17. URI * STRUGE gostilna PRI PETRU * KOMPOLJE gostilna PRI ZORI * VIDEM gostilna MAJOLKA * VIDEM gostilna BRDAVS * ČUŠPERK trgovina LIPA * PONIKVE DELOVNO VARSTVENI ZAVOD PARADA SKOZI VIDEM OB 18. URI SKUPNI NASTOPI PRED OBČINO OB 18.30 POSAMEZNI NASTOPI NA IGRIŠČU OB 19. URI DRUŽABNO SREČANJE NA IGRIŠČU OB 20. URI ZA DOBRO HRANO IN PIJAČO BODO POSKRBELI PODGORSKI TURISTI, VESELO RAZPOLOŽENJE PA BO USTVARJAL NARODNO ZABAVNI ANSAMBEL SICER PRIPRAVLJEN BO TUDI BOGAT SREČELOV!!! Sponzorji, ki so denarno omogočili prireditev DAN GODBE 2000: OBČINA DOBREPOLJE SKLAD ZA LJUBITELJSKE KULTURNE DEJAVNOSTI RS 01 IVANČNA GORICA ADLES d.o.o. Ljubljana ARMING d.o.o. Ljubljana DOLINŠEK TRANSPORT IN GRADBENA MEHANIZACIJA ljubljana LEDONA d.o.o. Kompolje MUC TRADE do.o. Kompolje AVTOHIŠA MIHALIČ Št. Jurij PREVOZNIŠTVO PRIJATELJ Struge ŽAGA POGORELC Struge GOSTILNA MAJOLKA Videm KOVINOUSLUGA d. o.o. BUKOVEC ROMAN PREDSTRUGE PEKARNA BLATNIK AMW KASTELIC Videm ffUlSTELIcf Kraljevo kraljestvo med nebom in Zemljo Ta naslov si je izbral dr. Milček Komelj v zapisu ob retrospektivi, kije bila ob stoletnici rojstva umetnika Franceta Kralja po stavljena v Moderni galeriji. Pove nam, daje bil naš umetnik magična in kompleksna, obenem pa elitna in kmečko rustikalna osebnost, ki jo je moč v detajlih razložiti le v širokem primerjalnem kontekstu, a v jedru doumeti samo v stiku z griči dolenjske zemlje in njenega legendarno prvinskega izročila. Spajal je Boga in Zemljo v sijaj, ki je v predvojnih desetletjih obžarjal vso slovensko umel nosi. Za vse nas, ki odkrivamo veličino naših rojakov, lahko te besede pomenijo posebno vzpodbudo, da postavimo njihova imena in dela na mesta, ki jih zaslužijo. V maju smo že drugič pod vodstvom mag. Igorja Kranjca obiskali cerkve, kijih je poslikal naš rojak - umetnik Tone Kralj. Več kot štirideset cerkva in več kot tristo-petdesel evidentiranih del je zapustil ta umetnik Sloveniji in tujini. Ko si vse to ogleduješ, prebiraš njihove zapise, se ti postavlja vprašanje: Kaj pa mi lahko naredimo tukaj in zdaj v njihov spomin. Nič ... Ja, odgovor je kar pravšenj za generacijo I )obrepoljcev, ki so hote ali nehote spregledale veličino naših rojakov. Ne vsi, da ne bo nesporazuma. Letos pozimi pred sprejetjem občinskega proračuna je bil podan predlogo postavitvi obeležja v vrsti pred Jakličevim domom, kot smo se pred časom Že ogreli. Zakaj je bil podan tak predlog? Zar,uli obletnic, ki so dovolj pomenljive, da normalen človeški razum preseže vsako negiranje.Tone Kralj - 100-letnica rojstva ali 25-letnica smrti, France Kralj 105-letnica rojstva ali 40-letnica smrti. V človeku je, da se take dogodke praznuje in spominja na poseben način. Namen predloga je bil prav ta. Upati je, da bo nekdo le izpeljal "načrtovano proslavo" ali pa da bo šola dobila ime po naših velikih umetnikih, ki sta predstavljala jedro slovenskih umetnikov. Fundacija Toneta Kralja, ki je ustanovljena zato, da bi se ohranila njegova dediščina po primorskih cerkvah, pa bi bila gotovo vesela denarnega prispevka. Stane Škulj Po poteh poslikav Toneta Kralja Sobota, 20. maja je bila deževna, hladna in ne najbolj primerna za izlete, vendar nam ni pokvarila dobrega razpoloženja in pričakovanj, s katerimi smo se že drugo leto zapored odpravili po poteh poslikav Toneta Kralja. Ekskurzijo je skupaj s Turističnim društvom Dobrepolje pripravil Jože Kralj, strokovni vodja je bil mag. Igor Kranjc, kot posebna gostja je bila z nami tudi hčerka Toneta Kralja gospa Mara Kralj. Notranjost ene od cerkva v Posočju pel v tej cerkvi, kot tudi v nekaterih drugih, vpeti versko sporočilo v aktualno politično dogajanje. Cerkev v Volčah je poslikal že veliko prej, leta 1927. Prav poslikave v tej cerkvi so navdušile nekatere župnike sosednjih župnij, da so se ob prenavljanju odločili polepšati cerkve v svojih župnijah s Kraljevimi umetninami. Cerkev v Mostu na Soči, ki smo jo prav tako videli na naši poti, je poslikal v dveh delih. Drugi del je nastal med drugo svetovno vojno. To je hkrati tudi primer Kraljeve korenite arhitekturne preureditve notranjščine, kjer se elementi arhitekturnih stvaritev lepo ujemajo z njegovim umetniškim stilom. Posebnost v tej cerkvi so slike, ki se na prvi pogled zdijo stenske poslikave, vendar so v resnici olje na platno, nameščene v posamezne arhitekturne niše. Kraljev ekspresio-nistični stil je v tem obdobju vse bolj prehajal v realistično izražanje, ki je še posebej izrazito v cerkvi v Soči. Skratka, Toneta Kralja smo na naši poti spoznavali kot slikarja, kiparja, arhitekta, ki je hkrati z oznanjanjem o brezčasnosti svetopisemskega sporočila ohranjal in bogatil zavest in kulturno dediščino krajev na Primorskem, Krasu in Posočju. Znano je, da je poslikal več kot 40 cerkva. To pa je samo del njegove bogate ustvarjalne dediščine. Oba brata Kralj, svetovljana in umetnika svetovnega slovesa, sta dobre-poljska rojaka, zato je prav, da dobita svoje mesto in ustrezno vrednotenje tudi v svojem rojstnem okolju. Zunanji izraz tega priznanja bi bilo preimenovanje šole po obeh umetnikih, kar je bila pobuda Jožeta Kralja. Idejo pa je podprlo tudi Turistično društvo Dobrepoljc, ki s soorganizacijo ekskurzij prispeva svoj delež k spoznavanju in ustreznemu vrednotenju Kraljeve umetnosti. M. Steklasa Lansko ekskurzijo, ki nas je vodila po primorskih cerkvah, smo letos dopolnili /.ogledom cerkva v Posočju in se tako seznanili z velikanskim umetniškim opusom Toneta Kralja in hkrati z nekaterimi vmesnimi stopnjami njegovega umetniškega razvoja. Značilnosti nje govega c k s p res i o n i s t i č n ega izražanja in umetniškega spo- ročila v posameznih cerkvah nam je predstavil mag. Igor Kranjc, avtor retrospektivnih razstav Toneta in Franceta Kralja v ljubljanski Moderni galeriji. Pot nas je najprej vodila mimo Idrije na Šentviško goro, ki pomeni začetek serije poslikav, ki so nastajale med drugo svetovno vojno. Tone Kralj je us- Pred eno od cerkva MISLI Hvaležnost je čarobni kamen na poti sreče. Gilbert Keith Chcstertoti Napni lok do konca, pa si boš kmalu zaželel, da bi pravočasno odnehal. Lao Cu Ena od številnih Kraljevih fresk DEJAVNOSTI TURISTIČNEGA DRUŠTVA DOBREPOLJE Konec avgusta: "Ko zbrani gremo vsi skoz' vas 26. avgusta bo Turistično društvo Dobrepolje organiziralo prvo prireditev na prostem "Ko zbrani gremo vsi skoz'vas". S temi prireditvami namerava turistično društvo gojili in ohranjali ljudsko glasbo in izročilo različnih slovenskih pokrajin. Za prireditev se turistično društvo ni odločilo naključno, ampak v povezavi z Zagoriškimi fanti, ki že dolgo vrsto let ohranjajo ljudsko pesem in jo s svojimi nastopi prenašajo tudi v druga okolja. Konec avgusta bo torej ljudska glasba odmevala v Dobrepolju. Tukaj, kjer je doma in kjer je prizadevanje za ohranitev ljudskega izročila še močno prisotno. Turistično društvo bo pripravilo tudi priložnost no razstavo. Hkrati pasi prizadevajo, da bi prireditev, s katero bodo letos začeli, postala tradicionalna. M. Steklasa Območno srečanje manjših vokalnih skupin 19. maja je bil v Jakličevem domu spet večer petja. Dvorano SO preplavili zvoki vokalnih skupin iz občin Dobrepolje, Grosuplje in Ivančna Gorica. Območno srečanje manjših vokalnih skupin je organiziral Sklad RS za ljubiteljske kulturne dejavnosti Območna izpostava Ivančna Gorica. Skupine se srečujejo vsako leto v drugi občini. Letos je na reviji sodelovalo sedem skupin, in sicer Kvartet Beati, Vokalni kvartet Stična, Mešani oktet Polica, Sent-jurski oktet, Vokalna skupina Mavrica, Šentviški slavčki, kol zadnji pa so nastopili Zarja - ljudski pevci iz Račne. Od stalnih skupin smo letos pogrešali Zagoriške fante, ki zaradi bolezni svojega vodje niso nastopili. Revijo je strokovno spremljal g. Baki Jašari. M. Steklasa Politični utrip Vokalni kvartet Stična je že večkrat nastopil v dvorani Jakličevega doma Težko je reči, če je dr. Janez Drnovšek predvidel vse možnosti razpleta, ko je 2. aprila tvegal in vezal nezaupnico vladi na rekonstrukcijo vlade. Verjetno je predvidel le rekonstrukcijo brez ministrov SLS in računanjem na parlamentarno podporo Janše in Peterleta, ki bi ga do volitev podprla zaradi sprejetja večinskega volilnega sistema, če bi se izkazalo, da predsednik vlade misli resno s podporo večinskemu sistemu. Še bolj verjetno pa je hotel izsiliti predčasne volitve, če bi vlada vendarle padla. To se je zgodilo in povzročilo dvomesečno vladno krizo. Po izglasovani nezaupnici vladi dr. Janeza Drnovška so se vse levo usmerjene stranke takoj začele zavzemati za predčasne volitve, saj bi se s tem izognili sprejetju večinskega sistema, preprečili pa bi tudi boljšo pripravo na volitve novi SLS+SKD Slovenski ljudski stranki in celotni koaliciji Slovenija, kajti prav v času vladne krize je začel rating desnim strankam močno padati. Po tajnem glasovanju v parlamentu o Bajukovi vladi z zapleti o veljavnosti dveh glasovnic in po nenavadno izsiljenem ponovljenem glasovanju, ko je bil rezultat neodločen, se je po desetih dneh zgodilo drugo glasovanje, ki je prineslo tretjo možnost - izvolitev Bajukove vlade. To je pomenilo zmagoslavje desne strani, za levo stran pa je bil, vsaj po odzivih sodeč, to ne le najslabši možni razplet, ampak tudi nepričakovan. Zanimivo je, da so k takemu razpletu pripomogli poslanci ZLSD, ki so predlagali spremembo poslovnika s sprejetjem javnega glasovanja v parlamentu, pri čemer so jih podprli tudi socialdemokrati. S tem "izdajalci" na desnici, za katere se menda že ve, kateri so bili, niso mogli več ostati anonimni, zato so se premislili. Izpostavili pa ste se obe poslanki, ki sta podprli Bajukovo vlado. Nekateri jih primerjajo s Puckom, vendar obstaja tu le delna podobnost, saj sta obe že nekaj časa samostojni poslanki, poleg tega sta bili izvoljeni na listah, ki naj bi bili brez ideološkega porekla. Sicer pa je težko verjeti, da je bilo vse, kar se je dogajalo z glasovi v parlamentu, na ravni osebnih zamer ali celo naključij. Verjetno se bo šele pokazalo, kaj je bilo v ozadju. Ne glede na vse okoliščine pa je pomembno dejstvo, da je bila v drugem poskusu glasovanja le izvoljena vlada dr. Andreja Bajuka. Postavitev osebnostno močnega in umirjenega dr. Bajuka na čelo vlade je bila dobra poteza koalicije. Težko bi komu drugemu uspelo pomiriti že zelo očitna nesoglasja v koaliciji Slovenija. Z vztrajnostjo in dostojanstveno držo, ter kljub številnim nizkim udarcem z leve, mu je uspelo preprečiti predčasne volitve. S tem si koalicija ni pridobila le boljšega položaja pred jesenskimi volitvami, ampak je oblikovala vlado, ki je kompetentna in ima večji pomen, kot se ga poskuša pokazati. Delati je začela z vso resnostjo in lahko bi rekli, da se že čuti nov veter. Vseeno pa ostaja vprašanje, če bo nova vladna ekipa izkoristila možnosti, ki jih ima. Vsekakor pa ima zaradi kratkega časa do volitev zelo težko nalogo. Kaj pa nova opozicija? Vidno je prizadeta v svoji samovšečnosti. Najprej so nekoliko obnemeli ob imenovanju nove vladne ekipe, ki se ponaša s samimi zvenečimi imeni in kar desetimi doktorji znanosti. Potem pa se je kmalu začela pojavljati naraščajoča nestrpnost nove opozicije. Kaže se v nekontroliranem obnašanju in izražanju njihovih politikov. Lahko je bilo biti osem let na oblasti in cinično ter podcenjujoče gledati na opozicijo in ji pri tem očitati boj za oblast, primiti-vizem in nestrpnost. Njihova nestrpnost je zdaj večja, kaže se v njihovih nizkih udarcih političnim nasprotnikom in predvsem v tem, kako poskušajo razpravo venomer usmerjati v poenostavljeno ideološko propagando, ker po izkušnjah to najbolj učinkuje pri volivcih. Večina medijev je bila ob imenovanju nove vlade vsaj na začetku precej objektivnih, potem pa se je začelo poudarjanje in prežanje na kadrovske spremembe. V času, ko je na oblasti, je sedanja vladajoča ekipa pokazala, da ne namerava ponoviti napak Demosove vlade, ki je nasedla očitkom o revanšizmu in se zaradi močne medijske propagande prestrašila že najmanjših in normalnih sprememb, ki so nujne ob zamenjavi vlade. M. S. PODROČNI CENTER ZA RAZVOJ GOSPODARSTVA d.o.o., Ribnica Povzetek javnih razpisov, objavljenih v Uradnem listu Naslov: JAVNI RAZPIS ZA SPODBUJANJE INTERNACIONALIZACIJE SLOVENSKIH PODJETJI UL št. 39, str. 3758, Ministrstvo za gospodarske dejavnosti Vsebina: sofinanciranje dela stroškov podjetji pri pridobivanju strateških partnerjev in vzpostavljanjem poslovnih povezav slovenskih podjetji s podjetji v tujini. Razpisana sredstva: 300 mio SIT. Rok za prijavo 23.06.2000. Dokumentacija in informacije: sedež ministrstva, Mateja Mešl, telefon: 061/132-22-66 Naslov: SOFINANCIRANJE PRIPRAVE DOKUMENTACIJE IN REGISTRACIJE KMETIJSKIH PRIDELKOV IN ŽIVIL UL št. 42, str. 4101, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Vsebina: projekti priprave označbe porekla blaga, promocije kmetijskih pridelkov, organiziranje prodaje kmetijskih pridelkov... Razpisana sredstva: 38,2 mio SIT. Rok za prijavo 30.08.2000. Dokumentacija in informacije: na naslovu ministrstva, Lucian Cen-cič, tel. 178-90-26. Naslov: PILOTNI PROGRAM SUBVENCIONIRANJA ZAPOSLITEV V NEPRIDOBITNIH DEJAVNOSTIH UL št. 42, str. 4105, Zavod RS za zaposlovanje Vsebina: subvencija zaposlitev za določene ciljne skupine pri izvajalcih, ki opravljajo neprofitno dejavnost: osebna asistenca in negovanje invalidov, učna pomoč, preventivni programi za mlade, restavratorska dela pri obnovi kulturnih spomenikov, pomoč starejšim osebam na domu, integracijska podjetja, lokalni, ragionalni razvojni centri, del kmetijske dejavnosti... Razpisana sredstva: 450 mio SIT. Rok za prijavo 20.06., 05.09., 10.10., 07.11. in 05.12.2000. Dokumentacija in informacije tel. 17-69-960 NASLOV: SPODBUJANJE PRIPRAVE PROJEKTOV MEDNARODEGA SODELOVANJA V LETU 2000 Uradni list: št. 44, str. 4280, Ministrstvo za gospodarske dejavnosti Namen: spodbujevanja vključevanja razvojnih institucij, svetovalnih podjetij, samostojnih podjetnikov in drugih pravnih subjektov k povečevanju kakovosti in obsega projektov za pridobivanje sredstev na mednarod- nih razpisih. Rok prijave: do 21.06. in naslednja odpiranja vlog vsakega petega v mesecu. Okvirna višina sredstev: 120 mio SIT. Informacije in dokumentacija: Ministrstvo za gospodarske dejavnosti, Kotnikova 5/11, Ljubljana, tel. 178-32-63, Božica Matic. NASLOV: SUBVENCIONIRANJE STROŠKOV PROMOCIJSKE DEJAVNOSTI INFRASTRUKTURNIH RAZVOJNIH CENTROV IN ČLANOV INFRASTRUKTURNIH RAZVOJNIH CENTROV NA SEJEMSKIH PRIREDITVAH V TUJINI V LETU 2000 Uradni list: št. 44, str. 4282, Ministrstvo za znanost in tehnologijo Namen: sofinanciranje do 50% vrednosti promocijske dejavnosti infrastrukturnih centrov. Rok prijave: 20.06.200 Okvirna višina sredstev: 4,5 mio SIT. NASLOV: ZBIRANJE ZAHTEVKOV ZA DODELITEV NEPOVRATNIH SREDSTEV IZ NASLOVA INTERVENCIJ ZA CELOSTNO UREJANJE PODEŽEUA IN OBNOVO VASI ZA LETO 2000 Uradni list: št. 48, str. 4649, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Agencija RS za kmetijske trge in razvoj podeželja, Dunajska 160, Ljubljana Namen: 1. projekti CRPOV in 4. ukrepi prostorskega urejanja (razvoj infrastrukture) - za občine. 2. Ukrepi prostorskega urejanja - obnova vasi. Sredstva v višini 182 mio SIT so nam-njena sofinanciranju izvedbenih projektov obnove vasi na osnovi izdelanega projekta razvoja podeželja. Upravičenci so občine in fizične osebe z območji, ki so vključena v CRPOV ali regionalne razvojne projekte. 3. Podpora ekonomski diverzifikaciji podeželja - alternativni dohodkovni viri. Namen: izgradnja turističnih kapacitet na kmetijah, investicije v predelavo kmetijskih pridelkov, naložbe v objekte za ohranjanje tradicionalnih obrti, povezanih s kmetijstvom, objekte za organizirano prodajo kmetijskih pridelkov, izdelava blagovnih znamk in promocije produktov podeželja v smislu investicijske naložbe. Upravičenci: občine za območja vključena v CRPOV ali regionalne razvojne projekte, fizične osebe s področji, kjer so uvedeni projekti CRPOV. Rok prijave: 17.07.2000. Okvirna višina sredstev: 158 mio SIT. 5. Spodbujanje usposabljanja pašnikov. Upravičenci so fizične in pravne osebe, ki opravljajo kmetijsko in živilsko dejavnost. Razpisana sredstva so 120 mio SIT. Rok prijave 17.07.2000. 6. Namakanje in osuševanje kmetijskih zemljišč (izgradnja malih namakalnih sistemov in osuševanje). Višina sredstev 80 mio SIT za fizične in pravne osebe. 7. Podeželje in agrarne operacije - izdelava predhodnih analiz in investicijsko tehnične dokumentacije. Višina sredstev 10,6 mio SIT za fizične in pravne osebe. Informacije in dokumentacija: 478-9222, 478-9223 in 478-9227 vsak dan od 9 - 10 ure. Rok prijave za razpise: 17.07.2000. Tudi za občane!!! NASLOV: SUBVENCIJE GOSPODINJSTVOM ZA VGRADNJO ENERGETSKO UČINKOVITE ZASTEKLITVE IN OKEN Uradni list: št. 48, str. 4668, Ministrstvo za gospodarske dejavnosti, Agencija RS za učinkovito rabo energije, Dimičeva 12, Ljubljana. Namen: sofinanciranje za novogradnje in zamnejave starih okenj z energetsko učinkovito zasteklitvijo. Odpranja vlog: vsak drugi torek do konca leta 2000 ali do porabe sredstev - prvo odpiranje 27. junija. Okvirna višina sredstev: 21 mio SIT. Informacije: tel. 58-88-322, 58-88-451. Naslov: SUBVENCIJE ZA NAPRAVO NASADOV ŠPARCUEV IN JAGOD UL št. 51, str. 4994, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Dunajska 56,58, Ljubljana. Razpisana sredstva: šparglji-2,5 mio, cea 650.000/neto hektar, rok prijave 31.07.2000, jagode 20 mio SIT cca 400.000/neto hektar, rok za prijavo 11.09.2000. Dokumentacija in informacije glej Uradni list. Naslov. VKUUČEVANJE PODJETJI V PROJEKT: SPODBUJANJE UVAJANJA SISTEMA STALNIH IZBOUŠAV V PODJETJIH PO METODI 20 KUUČEV UL št. 51, str. 4999, Ministrstvo za gospodarske dejavnosti, Kotnikova 5/11, Ljubljana Vsebina: Razpisana sredstva: 400 mio SIT. Rok za prijavo 08.07.2000. Dokumentacija in informacije: na naslovu ministrstva, Mateja Mešl, tel. 178-32-93. Razpisi niso objavljeni v celotni obliki, temveč le povzetki, ki predstavljajo osnovno informacijo zainteresiranim. Vse celotne objave razpisov si lahko ogledate v ustreznih številkah Uradnih listov, ki so Vam na razpolago tudi na sedežu Podoročnega centra za razvoj gospodarstva d.o.o., Ribnica, Škrabčev trg 40. - Turizem - potopis S poti po Češki in Slovaški (nadaljevanje iz prejšnje številke) Po dopoldanskem ogledu Brna, glavnega mesta Moravske in drugega največjega mesta v državi, se odpeljemo proti slovaški meji. Po sorazmerno hitrem prehodu češke meje se znajdemo na medobmej-nem, tako rekoč nikogaršnjem, območju. Sele po šestih kilometrih vožnje pridemo do slovaških obmejnih organov, ki nam na naše presenečenje znatno skrčijo načrte za sobotno popoldne, saj nas na meji zadržijo kar nekaj ur. Po temeljitem pregledu in natančnem in dolgotrajnem vnašanju podatkov v računalnik, med nami odkrijejo urugvajskega državljana brez potne vize. Čeprav so mu na slovaški ambasadi v Ljubljani baje zagotovili, daje ne potrebuje, seje njegova pot končala prav na tej meji. Po dodatnih zapletih se le odpeljemo proti glavnemu mestu Slovaške. S Slovaško imamo marsikaj skupnega, ne le to, da nas zamenjujejo z njimi. Slovaki so se v prejšnji skupni državi počutili drugorazredni državljani. To je leta 1993 privedlo do tega, da so se mirno razšli s (lehi in ustanovili svojo državo. Kljub precejšnjemu naravnemu in kulturnemu bogastvu so v novi državi v slabšem položaju kot Cehi. Borijo se z velikimi gospodarskimi težavami in pogostimi vladnimi krizami, veliko je kriminala, korupcije, pranja denarja. Bruto narodni dohodek na prebivalca je le 2.230 dolarjev, mi ga imamo 12.000, Avstrija 25.000. Slovaška krona je vredna manj od češke. Zanimivo je, da v nobeni menjalnici na Slovaškem niti na Češkem ni zaslediti tečaja tolarja, povsod pa menjavajo jugoslovansko in makedonsko valuto. Naš ogled Bratislave se začne na Slavinu. Morda zato, ker je to vzpetina s čudovitim razgledom na mesto. Morda tudi zato, ker nam vodička želi pokazati enega najbolj izdelanih in mogočnih vojnih spomenikov, ki je bil zgrajen leta 1975 v čast ruskim osvoboditeljem. Tja so se vse do osvoboditve leta 1993 zgrinjale množice obiskovalcev in polagale cvetje. Ko se od spodaj približamo impresivnemu in ogromnemu arhitekturnemu kompleksu, ki se v svojem središču dviguje v mogočen spomenik, začutimo duh polpreteklega zgodovinskega obdobja na način, kot so ga doživljali Slovaki. Pod stopnicami, ki vodijo k spomeniškemu kompleksu, zagle- damo ograjo, ki nakazuje, da je vhod zaprt. Ni videti, da kaj prenavljajo, vse skupaj daje le vtis zanemarjenosti. Ker nam vodička po vsej sili želi pokazati veličino spomenika, ji sledimo ob robu ograje in se bližamo terasni ploščadi. Tedaj se nam od nekod približata dva uniformirana paznika, ki nas hočeta na prijazen in vljuden način odsloviti. Opozarjata nas, da je zadrževanje na tistem terenu nevarno zaradi slabe statike ploščadi. Malo nenavaden izgovor. Naj verjamemo? Ker se obotavljamo, nas hočeta na vse mogoče načine odpraviti s še bolj nenavadnimi izgovori. Ne moremo občudovati veličine spomenika, zato pa dojamemo nekaj drugega. Slovaki ne želijo, da bi se ljudje zbirali okrog so-crealističnih spomenikov, ki slavijo ruske vojake. Preprosto zato, ker jih ne sprejemajo za osvoboditelje, ampak za vse kaj drugega... Z avtobusom se odpeljemo v smeri našega hotela. A težav še ni konec. Sredi poti se nam pokvari avtobus. Po kakšni uri postanka in popravila sicer povsem novega avtobusa nam končno le uspe priti do cilja. Hotel je lep, udoben, čeprav se ti lahko zgodi, da ti v recepciji dodelijo sobo brez postelje. Ne namenoma, le preprosto zato, ker pozabijo, da eno od nadstropij prenavljajo. Končno se le vse uredi in ko se zberemo v prijetni slovaški pivnici, hitro pozabimo na vse neprijetnosti tistega dne. Naslednji dan je mirno in lepo nedeljsko jutro. Čudovito za majski sprehod po prijazni Bratislavi. Nad Starini mestom se dviga bratislavski grad, od koder se ob ugodnih vremenskih razmerah vidi celo do Dunaja, saj je ta oddaljen le kakšnih 100 kilometrov. Bratislava je bila nekoč v precejšnji meri habsburško mesto, kar se kaže tudi v njeni kulturni dediščini. V njeni gotski stolnici so več stoletij kronali madžarske kralje. V očarljivem Starem mestu odkrivamo zanimivo zgodovinsko in kulturno dediščino, zadržimo se na trgu Hurba-novo namestie in zavijemo proti severu do obokanega obrambnega stolpa in se ustavimo pred eno najlepših baročnih cerkva sv. Trojice... In potem renesančne palače, muzeji, galerije, secesijske zgradbe na obrežju Donave .. Bratislava želi ohraniti svoje zgodovinsko bogastvo pred propadanjem, zato je bilo v zadnjih letih veliko obnovljenega. Slovaška ima nedvomno veliko možnosti, da se potrdi tudi kot samostojna turistična država. Ne le težnjo po samostojnosti tudi težnjo po čim hitrejši premostitvi tranzicijskih težav je čutiti v tej mladi državi. Na eni strani bogata kulturna dediščina na drugi strani dediščina polpreteklega obdobja, ki jih ovira na poti hitrejšega razvoja - to je skupno vsem tem tranzicijskim državam. Z bogatimi vtisi in mešanimi občutki za puščamo Bratislavo in Slovaško. In se napotimo proti Madžarski, kjer nas čakajo nova doživetja. M. Steklasa MISLI Vsa človekova moč je zmes časa in potrpljenja. IUmore de Balzac Mnovih najplemenitejših življenjskih dosežkov se ne bi niti lotili, če bi lahko predvideli vse težave in nezgode. Iheodorc /.. C.ujlcr junij 2000 Duhovna stran Vesela domovina, pozdravljena iz veselega srca Mesec junij, za katerega imamo Slovenci tako lepo ime rožnik, je iz več razlogov posebno lep mesec. Za šolarje je ta mesec sklep šole, v tem mesecu je polno lepih praznikov, državnih in cerkvenih, v tem mesecu je najdaljši dan v letu, ki je zavit v pravljične pripovedi. Pravljice pa so za življenje vedno zelo poučne. IZPOSOJENI ČLANEK V junijski vcroučni reviji MAVRICA je članek, katerega se resnično splača prebrati. Ker mnogi ne poznale in nimate te revije, vam bi rad ta članek posredoval. "Naredil se je sončen dan in Peter je veselo skočil na noge. Spomnil seje včerajšnjega večera, ko so kurili kres pozno v noč, vendar ni bil nič zaspan! V kresni noči se mu res ni sanjalo nič o zakladih, o katerih naj hi govorile živali, vendar seje spomnil, kako lepo je sinoči govoril oče, ko je rekel, da se je pri nas v Sloveniji na kresno noč uresničila pravljica. "Kako?"jc vprašal Peter. "Poglej,dan po Janezu Krstniku.ko naj bi našli skriti zaklad, praznujemo največji praznik,svoje države, spomin na njeno razglasitev, dan državnosti." "Kaj bi mogli biti za nas večji zakladi, kot jc samostojna in svobodna domovina?" je dodala mama, ki je stala zraven očeta, ko je obešal zastavo. Bela, modra, rdeča zastava, z grbom, v katerem so tri zvezde in Triglav in morje... Peter je videl, kako so tudi sosedje obesili zastave in potem so vsi skupaj odšli na hrib nad vasjo, kjer so fantje in mladi možje že imeli pripravljen kres. Kakšen lep večer je bil, ob petju slovenskih pesmi in ob igrah. I )anes pa je nedelja in v Župnijski cerkvi bo sveta maša za domovino.To je prava nedelja v počitnicah in Peter se jc veselil, da bo spet videl sošolce, ki se bodo potem raz-gubili in jih spet dolgo ne bo srečal. Ko je z očetom, mamo in sestricama stopal proti cerkvi, je videl na vseh hišah zastave, kako so veselo plapolale v vetru. Na vseh vrtovih cvetijo rože in vse diši, kot dišita košarici cvetnih lističev, ki ju Mojca in Nina neseta v cerkev. Danes bodo imeli namreč tudi procesijo, telovska se ji reče. To je procesija ob prazniku sve- tega Rešnjega telesa in krvi, ki se mu po domače reče telovo. Ponekod imajo procesijo že v četrtek, na sam praznik, v Petrovi župniji pa v nedeljo. Pri štirih oltarjih, na polju, ob kapelici in pred cerkvijo, bodo molili za blagoslov polja in vse zemlje, vsega človeškega truda in dela. Prosili bodo, da bi vladal mir, da ne bi strašili potresi, bolezni, lakota in vojne, in da bi se ljudem dobro godilo... Koliko praznikov kar nakupu! In ne moreš se odločiti, kateri jc najlepši! Ce ne bo najlepši čez nekaj dni, ko bo imel Peter god? Sončna poletna nedelja, glas zvonov, ki je vabil v cerkev, spomin na kres in povsod ob poti zastave, nasmejani mali sestrici, ena ljubkejša od druge, sredi vsega tega razkošja pa on in ob njem seveda še ljubi starši - Petru se je zdelo, da že sluti, kaj pomeni beseda domovina in ljubezen do nje. VESELA DOMOVINA, POZDRAVLJENA IZ VESELEGA SRCA... I Jragi prijatelji, nekaj tega čistega, sproščenega, nenarejenega veselja bi želel vsem. Starši, omogočite to svojim otrokom, večno vam bodo hvaležni! Kako pogrešamo pravega veselja. Iščemo zaklade v denarju, ne vidimo pa jih v vsakdanjem življenju, ki se nam ponuja in nam jc darovano. Le malo seje potrebno potruditi. Odpreti oči in razum, da spoznamo, kaj smo dejansko dobili z samostojnostjo naše države. Z veseljem izobesiti državno zastavo na njen praznik, obuditi spomin na tisti čudoviti večer pred desetimi leti, ko smo sredi Vidma tako ponosno praznovali in bili resnično kot ena duša in eno srce. Mogoče pa nam tega iskrenega veselja manjka ravno zato, ker nam je bilo skoraj darovano in smo se zanj premalo trudili, sedaj pa zanj premalo molimo. Vse v naši 13 župniji vabimo v nedeljo, 25. junija zjutraj k maši za domovino. Že v četrtek, 22. bomo v telovski procesiji tudi pri nas prosili za božje varstvo in blagoslov, v nedeljo pa bomo goreče molimo za našo domovino, vse njene voditelje in vse ljudi, da bi znali živeti drug ob drugem v spoštovanju, ljubezni in strpnosti. Bog, delivec sleherne dobrote, bo potem prinesel v naša srca veselje, saj ni razloga, da bi ne bili veseli v svobodni domovini. Franc Škulj LITERARNI KOTIČEK NEMA SMREKA Stala v rebri neke košenine tiha smreka v začetku je življenja, pod njo kosci nasmejani in veseli tešili lakot' so in žejo. Prišlo je leto 1961, spet kosili so in peli, ko mladi kosec Joža s svojim vriskom je prešernim pozdravil nastajajoče jutro. A glej, to ni bil vrisk veselja, ta glas prišel je iz strtega srca, ker ljubezen mlada neizpeta jemala neizživeta je slovo. Blizu tihe smreke sredi dopoldneva dekle mlado mešalo je seno, morda mislila je na usodo, na življenje, ki je še pred njo. A fant žalosten in neodločen sedi v vejevju smreke, gleda svojo drago, ki ljubiti je ne sme, saj niti ona niti on po volji staršev ni. Odjeknili so trije streli, tri smrtne rane za dekle, le tri korake od neme smreke poleg nje s poslednjim vzdihom obležal ljubljeni je njen. Tišina, veter rahel le se pogovarja z nemo smreko, ta priča kruti je resnici, smrti dveh mladih je ljudi. Dora Mnenja, odmevi, pisma bralcev Ljudsko govedo -oblast iz teme? Na šestnajsti in sedemnajsti strani majniškega glasila Naš kraj preberemo neobvladljivo nestrpnost do drugače razmiš-ljajočih pisca prispevka Ljudsko govedo in Oblast iz teme g. Zvonimirja Zabukovca. Bralec ne more prezreti njegovega žaljivega in ponižujočega stila komunikeja izraženega v glasilu, kjer se želi na svoj način predstaviti, da je vseved in popolnoma nezmotljiv, a žal spregleda, da že v samem uvodu dokazuje svoje skrajno nestrpnost in žalitev do predstavljajoči mu ljudi. Tako že tu ne moremo prezreti velikokrat izrečenega starega in preverjenega reka: "Človek, prvo pred lastnim pragom počisti nesnago in tako se potrudi, da bo tvoje dobro delo dalo vzgledno popotnico tudi tvojemu sosedu!" Zakaj tako priporočilo? Pisec g. Zabukovec vidi v "malo potrjenem" sogovorniku ljudsko govedo, torej svojega sogovornika želi prikazati za nevrednega človeškega imena in to samo zato, ker "malo potrjen" sogovornik glasno razmišlja o tistem, o čemer je moral molčati pol stoletja. Že tu lahkotno . zapišemo: "Človek, postoj, v ogledalo se ozri in mogoče boš le našel svoj pravi obraz." Kar pa zadeva dosedanje slovenske vlade, je pa le potrebno spoznati, daje to "naša" slovenska vlada in ne bi smeli zatiskati oči, da je ta "naša" vlada dopustila to, kar bo imelo dol-gosežne in težke posledice na več segmentih, kot so naprimer divje lastninjenje vitalnih delov tovarn nekdanja last last delavcev, za kar do danes še ni bil niti eden obsojen oziroma spoznan za krivega kaznivega dejanja nezakonitega prilaščanja naše skupne lastnine. Ta "naša" vlada se je nerazumno zadolžila že na nerojene prebivalce najine domovine. In kam je poniknil ta denar? Ta "naša" vlada je odgovorna, da je kao-tičnost pri nas takšna kot je, morala ljudi na najnižji še dopustni točki, mladina brez prave vizije, obup in samomori. Seveda pa ne smemo prezreti dejstva, da je ta"naša" vlada dobila svoj mandat s prevaro konec leta 1996 in neopravičljivo podporo ene od pomladnih strank leta 1997. Pravilna pa je ugotovitev g. Zabukovca, da je ta "naša" vlada resnično vreča brez dna, kar da potrjuje visoka inflacija oziroma za bolj razumno razlago lahko uporabimo nekdaj bogata slovenska "kašča" je v bankrotu, kdo pa je bil ključar tega premoženja tega premoženja, tekašče zadnjih osem let, pa sem prepričan, da dobro vedo tudi dobrepoljski davkoplačevalci in jutrišnji volivci. In nadaljuje"Oblastizteme", kjer tudi resnično presega s svojo nestrpnostjo fanatizma, ko se mu je zapisalo, da je dr. Mer-vič Janez, že tudi zaradi tega, ker je svetnik na listi SDS s tem, ko je dal začasno odstraniti partizansko obeležje s pročelja ZD na Vidmu "fašistoiden". Pomislimo, kaj bi dr. Merviča doletelo danes, če bi se vrnili na oblast "prekaljeni" boljševiki, ko znajo že njihovi simpatizerji dokazovati tako nestrpnost. Sicer pa, kolikor je meni znano in kot se omenja v Poličevih pomnikih, so imena padlih za revolucijo iz Dobrepoljske doline napisani kar na treh različnih krajih. Torej zasledimo jih na ZD Videm kakor tudi na skupni plošči na videmskem pokopališču in na Gavgnem hribu, kjer stoji partizanski spomenik na kraju, kjer se je takrat požagal evharistični križ, kar je za mene tudi velika skrunitev, pa se tedaj ni upal za to odstranitev križa nihče"prote-stirati", ker bi se ga etikiralo in sodno preganjalo za"razredne-ga" sovražnika. Spoštovani gospe pri 77 letih, ki je bila pobudnica pro- testne peticije, pa sporočam. Tudi sam razpolagam z velikim številom grozilnih pisem in telefonskih groženj, in to samo zato, ker si upam reči bobu bob in misliti z lastno glavo, a zaradi tega vseeno dobro spim. To gospo pa bi močno podprl tudi sam, če bi zmogla zbirati peticijo za vse pobite in padle Slovence med revolucijo pred pol stoletja in po njej. Kajti skrajni čas bi že bil, čas resnične sprave, da bi se že enkrat preštelo vse Slovence, ki so izgubili svoja življenja v takratnem obdobju revolucije, za kar pa je seveda dolžna storiti vsaka civilizirana in pravna država. Nikoli ne bi smeli pozabiti, da so vse te žrtve bili otroci slovenskih mater. Milan Muhič Mali človečki Upam, Zvone, da mi ne boš zameril, ker sem si v naslovu izposodil tvoj izraz. S tem izrazom in njegovo utemeljitvijo v tvojem članku je namreč moč zelo jedrnato opisati stalna dopisnika iz vrst LDS v Našem kraju. Se vama ne zdi, da sta se skozi svoje prispevke v Našem kraju že dovolj osmešila? Ce delata to zavestno in v dobro naše ljube Slovenije, vaju izredno cenim in spodbujam, da s tem herojskim razdajanjem samega sebe nadaljujeta vsaj še do jeseni, saj sem prepričan, da bodo po vajini zaslugi stranke, ki nadaljujejo podedovano pot enoumja, dobile vsaj v naši občini kakšen glas manj na volitvah. Začuda v zadnji številki nisem našel prispevka najbolj zvestega dopisovalca. Da slab vtis kljub temu ne bi izostal, je za objavo odda! prispevek enega od serijskih člankov iz akcije, ki sojo kontinuitetniki organizirali zaradi izrednega stanja ob pojemanju politične moči in sem o njej pisal v prejšnji številki Našega kraja. Mislim, da takšno izrabljanje lokalnega časopisa, ki je financiran izključno z občinskim denarjem, s strani LDS ni korektno. Članka poslanca R. Moge-ta, ki je ideološki in tendencio-zen, ki povsem zgrešeno razlaga pomen ločitve Cerkve in države, ki je poln neosnovanih podtikanj, ni vredno komentirati. Kaže predvsem na to, da "danes biti levičar ne pomeni več biti za socialnost, pomeni biti proti Cerkvi", kot je pred nekaj tedni napisal v Družini Prešernov nagrajenec, profesor Alojz Rebula. Žal je tudi za večino vajinih prispevkov že iz površnega branja razvidno, da gre v najboljšem primeru za natolcevanja, pretiravanja in namerno zavajanje. Verjamem pa, da včasih kdo vzame žaljivke in izzivanja tudi zares. Zato Zvone, čeprav vem, da znaš v svojih pre- ŽUPANOVA JAMA (TABORSKA JAMA) PRI GROSUPLJEM VAS VABI NA OGLED ČUDOVITEGA PODZEMNEGA SVETA VSAKO SOBOTO, NEDELJO IN PRAZNIK ob 15 uri Tel.: 01/786-13-23 Gsm:041/407-705 t- Mnenja, odmevi, pisma bralcev tiravanjih iz muhe narediti slona, ti verjamem, da komu zaradi tvojih izzivanj kdaj pa kdaj resnično prekipi in ti je voljan povsem na konkreten način pokazati, kaj o tebi misli. Ker sta zaradi cirkusa, ki sta ga v škodo občine priredila zaradi obnovitvenih del na zdravstvenem domu, že dovolj uboga, bom nekoliko komentiral le majhno podrobnost iz tvojega gostilniškega članka. Zvone, ker le kot človeka cenim in spoštujem, dejansko razumem tvoje protislovno pisanje le kot provokacijo. Kako naj hi si drugače lahko razlagal tvoje upanje, da bo inflacija dosegla trinajst odstotkov. Celo v času komunizma, ravno tako v času Drnovškove vlade, sem vseskozi, čeprav žal zaman, upal, da se bo inflacija znižala na sprejemljivo raven, ki bo omogočila normalno delovanje gospodarstva in financ. Ti pa upaš, da bo spet narasla. Kje je tvoj pozitivni čut vsaj do svoje stranke, če ti je že do svoje države in naroda po vzoru svo-jih strankarskih ideologov vseeno. V svojem prispevku si opozoril na nekatere velike napake Drnovškove vlade, kot so preveliko zadolževanje, rast birokratskih plač in nemoč pri krotenju ponovno naraščajoče inflacije. V tem pogledu se s tabo strinjam. Mednarodne ustanove že dolgo ugotavljajo številne napake, ki so se dogajale v času Drnovškove vladavine, kar je močno poslabšalo mednarodni položaj in gospodarsko moč Slovenije. Pri nas pa mediji in država ves čas prikazujejo našo ekonomijo v presež-nikih, ker vedno izumljajo no-ve načine primerjav le tistih stvari, ki so politiki všečne. "Dolgoročno se lahko razmere v Sloveniji resno poslabšajo. Slovenija mora nehati lepoti-čiti svoje ekonomske kazalnike. Slovensko gospodarstvo je dejansko veliko manj krepko, kot se zdi." med drugim piše v 67. številki časnika Finance, ki se opira na pisanje evropskega časnika BCE (BusinessCentral Europe). Z zamenjavo vlade je končno prišlo nekaj več upanja, da se negativni trendi, ki jih samo pri nas na nek umeten način še vedno prikazujejo kot pozitivne, končno zaustavijo in se ustvarijo pogoji za resnično pozitiven zagon. V času do volitev se gotovo ne bo dalo popraviti vseh dosedanjih napak, zato upam, da bo lahko vlada v isti ali podobni sestavi nadaljevala svoj mandat tudi po volitvah. Sestava vlade, ki premore največ ministrov z najvišjim akademskim nazivom doslej, hkrati tudi največ nestrankarskih ministrov, nam daje veliko upanja za dobro in strokovno delo. Brane Brodnik Proti rekatolizaciji javne šole Te besede je napisala bivša Partija v času, koje sama spoznala svojo zmotno ideologijo in jo zavrgla in to v našem kraju, ki je bil od nekdaj krščanski in je dal toliko mladih mučencev za sveto vero. Že zmagovitega leta 1945 se je ta predhodnica liberalne demokracije takoj lotila prenove šole. Pregnala je verne vzgojiteljice uršulinke na Kongresnem trgu in salezijance na Rakovniku. Naščuvala je mladino, da je šla demonstrirat še pred učiteljišče na Resljevi cesti. Vsi verni kandidati so leteli ven, tudi iz našega kraja so bila tako iz šole vržena tri dekleta in so zato pribežala domov. Prvo šolsko leto v komunizmu jeseni leta 1945 se je začelo. Seje bil v razredu na častnem mestu križ. Toda neke noči je neopazno tiho izginil. Namesto tega smo dobili drugo božanstvo - Tita. Nekateri so krasili njegovo sliko, da je bila kakor v ol-tarčku in kar nekaj pesmi so zložili njemu v čast. Po zadnjih volitvah leta 1996 si je ista rdeča garnitura spet hlastno prilastila šolstvo. Komi sija za predmetnik je bila v začetku pluralna, a Partija, ki ne trpi drugače mislečih, kaj šele da bi jih upoštevala, je kmalu druge izrinila in z delom nadaljevala sama. Tako očiščeni komisiji je dal še roke in blagoslov glavni komunist Kučan. In kaj so naredili? Že tako preobremenjenim otrokom so naložili še tri ure na teden več. Sama teorija, sama obremenitev glav. Manj praktičnih predmetov, manj ročnih ustvarjalnosti, manj gospodinjstva, ki ga vsak dan rabijo ženske in danes tudi moški. Različni so talenti, nekateri imajo drugačne ročne sprel no sli. Pa kako jih boš odkril, če se v njih ne boš udejstvoval? To je važno tudi pri usmeritvah v poklice. Jelinčič pravi, da ne bo pustil verouka v šole. Pa o tem bi morali odločati starši, ki nosijo vse slabe in dobre posledice otrokove vzgoje za življenje. Vendar so še od totalitarnega monopolnega sistema še vsi pasivni, da si v strahu, da se ne bi kdo maščeval nad njihovim otrokom, ne upajo nič kritizirati, nič popravljati. Če se zgledujemo po Evropi, vidimo, da imamo v vseh drža vah konfesijo v šolah, razen v Franciji. Tam pa imajo le en dan v tednu za te namene prosto, da gre lahko vsak po svojih svobodnih dejavnostih, tudi verskih. Sosednja Hrvaška ima v Zagrebu zaposleno eno laično katoliško teologinjo in eno islamsko. Konfesijo bodo izvedli tudi v vrtcih in v armiji, kakor sem brala še v lanskem časopisju. Na cesti življenja moraš upoštevati prometne predpise, smerokaze, uporabljati zavore in nazadnje poznati tudi končni cilj potovanja. Cerkev je pri nas ustanovila prve šole m ježe 1250 let učiteljica slovenskega naroda. Kakšnega človeka je vzgojila, lahko vidimo sami in tudi drugi narodi. Tončka Grm POOBLAŠČENA Ff H^tT-l T r V TRGOVINA hl/' M l-N r~r\'r tehnOUniOn Marija Markelj s.p. Gornje Lepovče 86, RIBNICA rnje Lepi tel.: 861-714 Nudimo vam ugodne cene TV, videorekorderjev, glasbenih stolpov SONY in SHARP, gospodinjskih aparatov CANDY in MIELE (pralni, pomivalni, sušilni, pralno-sušilni stroji, pečice, hladilniki, steklokeramične plošče), pomivalna korita BLANCO, mikrovalovne pečice, gorska kolesa, švedski lak za parket in pluto. NOVO, NOVO v trgovini TEHNOUNION, MARKEU MARIJA s.p. PRODAJA GSM APARATOV DRUŽBE MOBITEL (MOBI REGLJA, MOBI KVAKAČ, MOBI SOVA) Pokličite na tel.: 861-714 Intervju Intervju: Tina Gačnik Uspešni nastopi mlade pevke Tina Gačnik, učenka osmega razreda na Vidmu, je prvič opozorila na svoje pevske sposobnosti na eni od prireditev Korajža velja, ki jo je Studio H priredil v Jakličevem domu na Vidmu z namenom, da med druženjem in sproščenimi nastopi odkrije nove talente. Takrat se je začela Tinina pevska kariera, o kateri je tekel tudi najin pogovor. Prvič si nastopila pred dvema letoma na prireditvi Korajža velja. Kako je bilo takrat? Hodila sem v šesti razred. Na tisti prireditvi je zmagala Katja Znidaršič. Kot zmagovalka je bila za nagrado povabljena za en teden na Mali Lošinj. Ker se tega ni mogla udeležiti, so povabili mene, ki sem s pesmijo Prisluhni mi zasedla drugo mesto. Tako je čisto po naključju nagrada pripadla meni. Koliko vas je bilo na Lošinju in kaj ste tam počeli? Bilo nas je za en avtobus in bili smo iz cele Slovenije. Vsi smo bili zmagovalci s festivalov Korajža velja. Na Lošinju smo bili pet dni. Bilo je lepo, veliko smo plavali, se zabavali in se pripravljali za pevski nastop, ki smo ga imeli zadnji dan. To je bila torej nagrada za dobro uvrstitev na festivalu. Se kaj drugega? Hoteli so na tudi pokazati, kako poteka šola petja, če se zanjo odločiš. Potem so nam pustili čas za razmislek. Ti se nisi odločila za šolo petja? Takrat še ne. Nisem še videla prave poti. Lani smo te kar naenkrat videli v oddaji Pod klobukom, kjer si pela namesto Darje Svajger. Kako je prišlo do tega nastopa? Gospod Bogo Hvala, direktor Studia H ureja to oddajo. Enkrat v decembru bi morala v oddaji nastopiti Darja Švajger, vendar je bila zadržana. Gospod Hvala se je spomnil, da sem pela njeno pesem na Ko-rajži velja. Sprejela sem njegovo povabilo za nastop. Nekaj dni pred oddajo sem se pripravljala in potem nastopila. Ali so bili zadovoljni s tvojim nastopom? Oddaja ni potekala v živo, zato se nisem bala. Samo enkrat so me posneli, ni bilo treba ponavljati, bili so zadovoljni z mano. Kdaj si se potem odločila, da boš začela obiskovati šolo petja v Trbovljah? Po tistem nastopu na televiziji z direk- torjem Studia H nekaj mesecev nismo imeli stikov. Potem pa je kar naenkrat doma nanesel pogovor na to temo in skupaj s starši sem se odločila, da bi morda le poskusila. Prevladalo je veselje do petja, pa tudi starši so me spodbujali. Kako so v Studiu H sprejeli tvojo odločitev? Gospod bivala je bil zadovoljen. Rekel je, daje vedel, da sem bom tako odločila. Kako poteka šola solo petja? Ob vpisu dobiš posebno izkaznico. Vaje trajajo 32 ur. Ko te ure opraviš in dosežeš neko določeno znanje, dobiš posebno priznanje. Minimalna zahteva je, da obiskuješ vaje vsaj enkrat na teden. Koliko ur si že opravila? Na vaje sem začela hoditi v mesecu novembru in še vedno hodim. Nisem še opravila 32 ur, vendar sem že dobila priznanje in tudi status pevke. Ker je treba hoditi v Trbovlje, je verjetno kar naporno? Naporno je tudi za starše, saj me vsak teden vozijo tako daleč. Pa tudi finančno so starši obremenjeni. Če hočem nadaljevati svojo kariero, bi potrebovala pomoč sponzorjev. Nastopila si na festivalu v Radencih, ki gaje prenašala tudi televizija? Kakšen festival je bil to? To je evropski festival mladih pevcev MLADI UPI, ki ga je letos že drugo leto organiziral Studio H. Letos je nastopilo 12 evropskih držav, peli pa smo v dveh kate- gorijah, in sicer od 10 do 14 let in od 15 do 21 let. Jaz sem nastopila v kategoriji od 15 do 21 let. Za nastop v tej kategoriji je po dolgem premišljevanju izbral mene, čeprav nekateri obiskujejo to šolo petja že več let. Televizijski prenos bo v bližnji prihodnosti. Zakaj misliš, daje gospod Hvala izbral ravno tebe? Dejal mi je, da razumem, kaj od mene hoče, da redno vadim, da se name zanese in tudi zato, ker obiskujem glasbeno šolo. Kako je prišlo do izbire pesmi? Pogoj je, da nastopiš s svojo pesmijo. Mentor Marjan Hvala mi je napisal aranžma in melodijo, odločil se je za balado z naslovom Moč ljubezni. Mislim, da so zadeli, saj mi take čustvene pesmi ustrezajo. Je bilo to tekmovanje? V bistvu je bilo tekmovanje, vendar je bil zmagovalec eden vsi ostali smo bili drugi- Zmagal je pevec iz Italije. Kako pa so bili zadovoljni s tabo? Mentor mi je dejal, da je bilo za moj prvi nastop odlično. Si imela kaj treme? Prvi večer na vajah sem imela veliko tremo, potem pa me je mentor tako dobro pripravil, da sem bila na pravem nastopu povsem brez treme. Je bilo kaj gledalcev? Radenci so mesto, ki vedno privabi ljudi. Na tribunah je bilo okrog 1.000 gledalcev. Snemala pa je tudi televizija. Pravkar pa si se vrnila z enotedenskega bivanja na Poljskem. Povej mi kaj o tem? Tam je bil svetovni festival mladih pevcev. Na Poljskem je to že dolga tradicija. Bilo smo v mestu Konin. Stanovali smo v hotelu. Bilo nas je 58, največ iz evropskih držav. Od prvega do zadnje dne smo imeli nastope in vsak dan je bilo nekaj izključenih, tako da so zadnji dan na gala koncertu nastopili le najboljši. Nastopila sem z isto pesmijo kot v Radencih. Si se uvrstila na zaključni gala koncert? Uvrstili sva se obe Slovenki iz obeh kategorij. Koncert je trajal od 20.30 do 1.00 ure. Bilo je zelo slovesno, takega koncerta ne pozabiš. Hkrati je potekalo tudi plesno tekmovanje. Tudi moj nastop so spremljali plesalci in 5000-glava množica ljudi. Nepozaben pa je bil tudi slavnostni zaključek. Pripravili so ogromen ognjemet z glas bo. Ne da se povedati, to moraš doživeti. Torej si se vrnila z zelo lepimi vtisi. Bilo je nepozabno. Nisem pričakovala takega uspeha. Vse je bilo lepo. Ne samo na- stopi, že sama vožnja tja in nazaj je bila zanimiva, saj smo na dolgi vožnji skozi več držav videli veliko zanimivega. Poleg lega smo imeli vsako dopoldne tudi turist ične oglede. Ko smo se vračali, mi je mentor dejal: "Še več sveta boš videla, če boš tako pridno nadaljevala z vajami. Vse je odvisno od tebe." Ali tudi doma veliko vadiš? Seveda, tudi doma veliko vadim. Zelo sem vadila razpon, da sem pridobila višino. Pesem, ki sem jo pela, je precej težka in ima velik razpon. Pevčeva kvaliteta je v tem, kolikšen razpon imaš. Prej sem mislila, da je petje nekaj lahkega, pa ni tako. Mentor mi je povedal, kako naj vadim in zdaj upoštevam njegova navodila. Ker veliko vadim, vedno bolj napredujem in petje mi je čedalje bolj všeč. Mladi pevci imajo navadno svoje velike vzornike. Jih imaš tudi ti? Nimam kakšnih posebnih vzornikov. Mogoče nekoliko Darjo Švajgcr. Všeč mi je njeno petje in pesmi, ki jih poje. Kako domači sprejemajo tvoje veselje do petja? 1 )oma pravijo, da imam ta talent po stari mami. Res je tudi to, da je petje pri nas že v družini, saj že od malega vsi pojemo. Tudi družinsko petje gojimo. Ob praznikih, včasih tudi po kosilu, vsi skupaj zapojemo. Pela sem že v otroškem cerkvenem zboru, v šoli pa v otroškem in mladinskem pevskem zboru. Zelo rada pojem. Ko sem pri birmi dobila stolp z mikrofonom, seje moje veselje do petja še povečalo. Cele dneve sem prepevala. Če nastopaš pred domačimi, počasi zgubljaš tudi tremo. Pomembno je, da ti je pesem všeč. Če imaš pesem rad, ji daš 'fceling',da tudi drugi to začutijo. Kako boš svoje pevsko udejstvovanje usklajevala z obveznostmi v srednji šoli. Kje boš nadaljevala šolanje? Vpisala sem se na gimnazijo Zelimljc, seveda pa petja ne bom opustila. Kolikor se bo dalo, bom nadaljevala s peljem? Imaš kakšne konkretne načrte? Če mi bo uspelo, bi rada v nekaj letih izdala svoj Cl), prva pesem bi bila Moč ljubezni, s katero sem nastopila na obeh festivalih. Glede na Tinin talent, veselje do petja in pridnost ne dvomimo, da ji bo to tudi uspelo. Želimo ji veliko uspeha in se ji zahvaljujemo za pogovor. Pogovarjala se je: M. Steklasa VSI POLITIKI ENAKI!? K pisanju o tej temi me je spodbudil pogovor s prijatelji, v katerem smo nekoliko pokramljali o politiki. Pogovarjali smo se o marsičem, iz pogovora pa sem lahko na koncu izluščil zame pomembno ugotovitev: Mladi so prepričani, da vsak, ki se ukvarja s politiko, stremi le ali predvsem po dobičku in uveljavitvi. Zakaj takšno prepričanje? Odgovor je preprost: Izkušnje kažejo, da večina politikov v trenutku, ko zasede visok položaj, pozabi na večino svojih idealov in se posveti predvsem delu, ki jim prinaša osebne koristi. Velikokrat to res drži, ni pa to nek generalni okvir, kamor bi lahko strpali vse politike. Tudi sam se veliko ukvarjam s to vedo, v zadnjem času predvsem z problematiko mladinske politike. Zdi se mi, da je pri mladih politikih še posebej izpostavljeno vprašanje namena njihovega političnega delovanja. Pri svojem delu tako srečujem tako tiste, ki se ukvarjajo s politiko zgolj iz osebne ambicije in pri tem ne izbirajo sredstev, kot tiste, ki se ukvarjajo s politiko samo zaradi svojega prepričanja, ideje, želje po boljši prihodnosti... Vem, da nekateri izmed vas v te druge ne verjamete več, pa vendar; V Slovenskem političnem prostoru se oblikuje vedno močnejša skupina študentov in mladih izobražencev, ki se vedno bolj zavedajo, kako potrebni sov naši državi zreli politiki, zreli in odgovorni ljudje, ki bodo v ljudeh opravičili zaupanje in popravili tudi zaupanje v našo oblast. Splošno prepričanje, da so vsi politiki zgolj karieristi, je zelo krivično. Zavedati se moramo, da je veliko politikov, ki imajo poštene namene, pa so morda tudi zaradi tega v javnosti premalo razpoznavni, saj javno mnenje oblikujejo predvsem razne goljufije in afere na političnem prizorišču. Seveda pa mora biti pomembna lastnost vsakogar, ki se hoče ukvarjati s politiko, tudi ambicioznost, saj se politiki zares lahko posveti le tisti, ki ima željo in interes delovali na leni področju. Predvsem mladi moramo dati politiki novo možnost in kar je pomembnejše; skupaj moramo soustvarjati takšno politiko in podpirati tiste politike, ki bodo delali v interesu vasi, občine, države. Janez Tomšič Vsem občanom naše občine čestitamo za največji državni praznik dan državnosti. MISLI Kdor pozna druge, je pameten; kdor pozna sebe, je moder. (kitajski pregovor) Nobena pot ni dolga, če po njej hodimo s prijateljem. (japonski pregovor) Ponižen človek sprejema hvalo tako kakor čisto okno sončno svetlobo. (Thomas Merton) V nas je nekaj modrejšega, kakor je glava. (Arthur Schoppenhauer) SMEH JE ZDRAV Štajerec pravi prijatelju: "Veš, da Gorenjcev sploh ne morem videt i." Prijatelj: "Zakaj pa ne?" "Zato, ker so vmes previsoki hribi." *** Neka gospa gre v spremstvu vodnika po galeriji. Obstane pred neko sliko in reče: "Kokoschka?" - "Ne, to je Klimt!" Pri naslednji sliki gospa vpraša: "Chagal?" - " Ne, to je Schiele!" Pri zadnji sliki pa hoče gospa popraviti slab vtis in vpraša: "Picasso?" - "Ne, gospa, to je ogledalo" Profesor kemije pri izpitu vpraša študenta: "Kaj je najlepše, za kar se moramo zahvaliti kemiji?" Študent: "Blondinke, gospod profesor!" Od dopisnikov Ju-hu-hu počitnice so tu! Pomladjo po naravnih zakonitostih čas, ki naj bi spletla sončni most med ostrino mraza in med močjo utrujajoče poletne vročine. Je pa še ena značilnost pomladi: prinaša veselo novico - bliža se konec šole. Nismo še srečali otroka, ki se tega ne bi veselil. Kot hrami učenosti s poudarkom na vzgoji, naj bi bila to hiša, v katero naj bi vsak rad zahajal. Tako učitelji kot otroci željni znanja in dobre dodatne vzgoje, kot tudi starši. Toda po vseh pogovorih se na splošno zdi, da s šolo nihče več ni zadovoljen. Cisto vseeno je, kje začneš - pri otrocih, starših, učiteljih in tistih, ki šolski kruh režejo. Skupnega jezika se nekako ne najde. Zato obstaja dvom, da bodo počitnice prinesle svežega vetra v to zmedo. Največja želja pa je, da naši otroci ne bi bili kar naprej žrtve poskusov, kakšno šolo si odrasli želimo. Karkoli človek že dela, tu in tam nujno potrebuje oddih. Ne samo našim šolarjem, vsem nam dirigira življenje hitrost in napetost. Pravi dopust naj bi bil namenjen predvsem temu, da bi odkrili samega sebe in bližnjega v polni človeški razsežnosti. Fizični delavec naj bi imel pravico in dolžnost, da svoji duši privošči kulturno doživetje, ki je sicer za"višjo družbo". Moral bi imeti dovolj časa, da vsaj nekaj dni "pozabi" naviti budilko. Izobražencu, ki svoj kruh služi v zaprtih prostorih in sede pred računalnikom, bo prav prišel dopust, kjer bo lahko razgibal svoje telo. Sicer pa , kakršnih koli počitnic že boste deležni, ne pozabite, da potrebuje prevetritve tudi duša. To pa je tisto bogastvo, ki traja še dolgo potem, ko zbledi lepo zagorela barva počitniško obarvane kože. Anica Štrubelj MISEL Če človek na poti skozi življenje ne spoznava novih ljudi, se kaj kmalu znajde zapuščen. Človek mora svoja prijateljstva nenehno vzdrževati. Samuel Johnson Iz Društva upokojencev V nedeljo, 28. maja smo imeli letno konferenco v gasilskem domu na Vidmu. Gasilci so ugodili naši prošnji in nam odstopili zgornjo dvorano, za kar se jim lepo zahvaljujemo. Takšen prostor bi mi rabili. Upamo, da ga bomo enkrat dočakali. Zbralo se nas je 77, kot vsako leto in še več smo jih pričakovali. Omeniti moram, da nas je zapustila naša dolgoletna tajnica in blagajničarka Ana Šteh. Kar 25 let je bila z nami, bila je prizadevna, poštena in vestna. Odločila se je, da bo delo prepustila novi tajnici in blagajničarki. To je Tončka Kastelic z Vidma. Ani Šteh se v imenu naših članov iz srca zahvaljujem, saj je bila pripravljena ustreči našim željam ob vsaki uri po telefonu ali na domu. Tudi midva sva se lepo razumela in mislim, da mi ni kaj zamerila. Ani Steh smo tudi dali priznanje in darilo za dolgoletno delo. Priznanje in darilo pa smo dali tudi Francu Rusu za njegovo skrb za društvo in ker je nadomeščal predsednika od 1990 do 1992, zdaj pa je že ves čas podpredsednik. Želimo mu, da bi še dolgo opravljal to funkcijo. Spomnili smo se tudi Janeza Petriča iz Fločevja za njegov 80. rojstni dan, saj nas je na pustno soboto tako lepo počastil s pet litri vina, kavo in torto. Naj vas še seznanim, daje bil na konferenci podan predlog za povečanje članarine s 750 tolarjev na 1000 tolarjev, v blagajno pa naj bi prispevali še 5% od denarja za izlete. Oboje je bilo soglasno potrjeno. Naj se ob tej priložnosti zahvalim vsem članicam društva, ki strežejo. Posebno še za to, ker so tako lepo počistile v gasilskem domu pred konferenco in po njej. Zahvala velja tudi Jožetu Zakrajšku, ki je pomagal prenašati stole in mize. Na izletu v Padovi smo bili 3. junija. Bilo je daleč, vendar smo se imeli lepo. Videli smo cerkev sv. Antona Padovanskoga. Šofer Vinko nam je precej povedal o tej cerkvi že med vožnjo. Cerkev smo si ogledali najprej po desni strani in nato po levi. Nameravali smo tudi malo zapeti in pomoliti, vendar nismo smeli, ker je morala biti največja tišina. Za nami so bili tudi varnostniki. Cerkev sama je nekaj enkratnega. Je 130 metrov dolga in več kot 50 metrov široka s petimi zvoniki - kupolami, zidana pa je z malimi zidaki. Pa kakšno bogastvo je v notranjosti, koliko je lepih kipov in slik. Ogromno dela in truda je bilo vloženega. Za uro in pol smo se ustavili tudi v Portogruari. Postanek se je podaljšal na dve uri, ker nam je Vinko skuhal še kavo. Ko smo prispeli tja, ga je najbolj skrbelo parkiranje in res smo morali kar en kilometer pešačiti. Ob odhodu mu je uspelo po pogovorih s policijo priti bližje. Glede izleta v Velenje je prišlo do spremembe. Najprej smo hoteli na izlet skupaj z Dragomcrčani, vendar se jih je prijavilo le 17, kar je bilo premalo. Potem smo dobili druge sopotnike iz Sodražice. Teh bo 35, naših pa je že prijavljenih 15. Piknik bomo imeli 8. julija ob petih popoldne v Podkraju pri Zakrajš-kovih, kot je to navada vsako leto. Tudi letos bomo povabili Dragomerča-ne. Priredili bomo lep sprejem in srečelov. Na seji smo se že pogovarjali o srečelovu. Odborniki iz posameznih vasi vas bodo obiskali s prošnjo, da bi prispevali darilo za srečelov. Če pa tega nimate, pa lahko prispevate tudi denar, s katerim bomo kupili dobitke. Seveda ste na piknik lepo vabljeni. Za vse bo poskrbljeno, igral pa bo Frenk. In še nekaj o izletu v Idrijo, ki bo 15. julija z ogledom idrijskega gradu, muzeja čipkarstva ter bolnišnice Franja. Cena bo 1300 tolarjev z odhodom ob 6. uri s pobiranjem na Cesti, Vidmu, Bruhanji vasi, Kompoljah, Zdenski vasi. Ponikve in Predstruge prosim, da zasedete sedeže v sredini avtobusa, tako bo vsaka vas prišla na vrsto, da bo prav. Letna konferenca Društva upokojencev Zahvala za vestno delo dvema članoma društva Letne konference Društva upokojencev Dobrepolje so vedno dobro obiskane in tudi letos je bilo tako. Ker so pričakovali veliko udeležbo, so najeli prostor v gasilskem domu na Vidmu in ga v nedeljo, 28. maja, ko je bila sklicana konferenca, napolnili do zadnjega kotička. Poleg članov je bilo med udeleženci tudi nekaj gostov, med njimi župan Anton Jakopič, predsednica DU Grosuplje ter predstavnica ZDUS-a Marta Hrovatin in predstavnica DU iz Šmarja Sap Zofka Glinšek. drobnejše podatke. Tako smo slišali, da društvo trenutno šteje 416 članov, na novo jih je letos pristopilo 20, vse več jih je tudi iz Strug. Društvo deluje brez nepravilnosti, kar je potrdilo tudi poročilo blagajničar-ke Marije Zajec in predsednika nadzornega odbora Franca Nučiča. Kljub dobremu delovanju pa imajo tudi nekaj težav. Najbolj so nezadovoljni s premajhnim klubskim prostorom, zato ko- maj čakajo na gradnjo prizidka Jakličevega doma, v katerem je planiran večji in udobnejši prostor tudi zanje. Marta Hrovatin iz Grosup-lja je nato v svojem precej dolgem nastopu spregovorila o organizaciji ZDUS-a, ki koordinira delo 430 društev, kolikor jih obstaja v Sloveniji. V nadaljevanju pa je govorila o letošnjih aktivnostih pod geslom BOI PROTI NASILJU, saj SO prav upokojenci zelo pogosto izpostavljeni različnim vrstam nasilja. Predstavila je tudi pravice, ki so si jih upokojenci že izborili in tiste, za katere se še zavzemajo, zato si prizadevajo, tla bi imeli svoje predstavnike v različnih institucijah. Najslovesnejši trenutek pa je nastopil na koncu, ko sta predsednik Konrad Piko in tajnica Tončka Kastelic podelila priznanja in se v imenu članstva zahvalila dolgoletnima in prizadevnima članoma društva Ani Šteh in Francu Rusu. Ana Zahvala Ani Šteh za dolgoletno opravljanje tajniških in blagajniških del Predsednik društva Konrad Piko je najprej seznanil člane, da je bilo njihovo društvo ustanovljeno že leta 1952 in da bodo čc/. dve leti praznovali 50. obletnico, na katero se že zdaj pripravljajo. V nadaljevanju je poročal o dejavnostih v zadnjem letu. Njihove društvene aktivnosti so predvsem usmerjene v organizacijo izletov in družabnih srečanj, ki jih je bilo skupno kar 14 in upokojen Cem veliko pomenijo. "Življe- nje je kratko, zato si ne dajmo vzeti še tistega veselja, ki si ga lahko privoščimo", je dejal in se v nadaljevanju zahvalil kuharicam in strežnemu osebju ter vsem, ki pomagajo društvu. Kljub razgibani družabni dejavnosti pa bi radi ustanovili še pevski zbor ali kakšno športno sekcijo, vendar zaenkrat ni posebnega zanimanja za to. Spregovorila je tudi nova tajnici 'lončka Kastelic, ki je med drugim navedla nekatere po- Zahvala Francu Rusu za dolgoletno delo Člani društva so napolnili prostor do zadnjega kotička Šteh je postala častna članica, Franc Rus pa ima status starešine društva. Oba sta zelo zaslužna za delo društva. Ana Šteh je bila kar 25 let vestna tajnica in blagajni-čarka, Franc Rus pa je dolgoletni podpredsednik in tudi sicer zelo dejaven član. Zahvalo jima je z izbranimi besedami oblikovala in prebrala Tončka Kastelic in jima Od predstavnikov staršev matične šole je bila izvoljena Andreja Zgonc, od predstavnikov staršev vrtca Janez Gačnik, od predstavnikov staršev iz Strug pa Nada Novak. Po statutu šole so iz Sveta staršev lahko imenovani trije predstavniki, pri tem se podružnični šoli Kompolje in Ponikve ter vrtec menjavajo pri izvolitvi. Letos je bil na vrsti vrtec, za naslednji mandat bodo na vrsti Ponikve. Ravnatelj šole je nato starše seznanil s poročilom o pedagoškem delu zavoda. Ker šolsko leto še ni končano in vseh podatkov še ni, poročilo ni moglo biti popolno. Ne glede na to pa je bilo iz ravnateljevega poročila razbrati, da je bilo šolsko leto uspešno. Učenci so dobili veliko priznanj na različnih tekmovanjih, tudi rezultati na preverjanju znanja iz slovenskega jezika in matematike so bili zelo dobri, še boljši kot na poskusnem preverjanju v februarju. Učenci sedmih razredov so bili letos na tridnevnem naravoslovnem taboru v Osilnici ob Kolpi. Tabor je odlično uspel, z njim so bili zadovoljni tako mentorji kot učenci. Ravnatelj šole, ki je bil tudi eden od spremljevalcev, je pohvalil pogoje dela in tudi delo in obnašanje učencev. Pomisleke je imel le zaradi prenatrpanega programa, zato je predlagal, da bi naslednje leto tabor trajal en teden, s tem da bi zraven dodali tudi tečaj prve pomoči. Hkrati je tudi predlagal, da bi v naslednjem šolskem letu učenci osmih razredov imeli enodnevno končno ekskurzijo v Prekmurje, polega tega pa še jesensko enodnevno ekskurzijo na avstrijsko Koroško. Prijavili pa so se že na razpis COŠ-a, program "Burja" za šeste razrede. Glede ravna-teljevih predlogov so se starši načeloma strinjali, vendar so menili, da morajo o tem odločati starši učencev, na katere se predlog nanaša. Na osnovi sklepa občinskega sveta bodo ostali prevozi šolskih otrok tudi v naslednjem šolskem letu v istem obsegu. Šola pa je dobila tudi soglasja ministrstva, da v PO hkrati zaželela še veliko srečanj v njihovi sredini. Dolg aplavz, ki je sledil, je očitno pomenil izraz priljubljenosti, ki jo uživata oba člana. Po uradnem delu je sledila zabava s plesom, za katerega je poskrbel harmonikar Frenk Lenarčič. M. Steklasa Struge ostaja večina predmetov samostojnih, kot je bilo to že do zdaj. Ravnatelj Ivan Grandovec je na kratko poročal tudi o delu vrtca, kjer delo poteka po programu. Predstavniki staršev so imeli tudi nekaj vprašanj in pobud. Tako so naprimer menili, da bi se morala šola zavzeti, da bi čim več učencev dobilo Zoisove štipendije. Ravnatelj je ob tem pojasnil, da končno odločitev o tem ne sprejema šola in da imajo starši pravico do pritožbe. Eden od predlogov je bil, da bi morala šola imeti zaposlenega logopeda. Tudi ta predlog je dopolnil ravnatelj in pojasnil, da se šola že dogovarja s svetovalno službo z ustanove Janeza Levca v Ljubljani, kjer je možno dobiti tako imenovanega mobilnega svetovalca za nekaj ur tedensko. Nekateri starši so predlagali nabavo novega igrala za vrtec v Kompoljah. Ob tem so se nekateri tudi spraševali, zakaj občina ne poskrbi za igrala tudi za druge otroke po vaseh. Eden od predstavnikov staršev pa je opozoril na natovarjanje in razto-varjanje in s tem oviranje prometa pri kom-poljski šoli. Primer bo Svet staršev predal Svetu za preventivo in vzgojo v cestnem prometu. Razgovor je potekal tudi o slabih pogojih v vrtcu zaradi vročine v popoldanskih urah, zato so se prisotni zavzeli za ureditev gozdička za šolo, da bi vzgojiteljice lahko otroke odpeljale v senco. Ob koncu je ravnatelj še povedal, da bo šola do prvega septembra ustrezno sanirala podružnično šolo v Ponikvah, da bi čim bolj zmanjšali sevanje radona. M. Steklasa Nov sanjski uspeh osmošolcev na državnem tekmovanju v Veseli šoli PIL-a V nedeljo, 11. junija je v Cankarjevem domu v Ljubljani potekalo letošnje državno tekmovanje v Veseli šoli PIL-a. Naši osmošolci ne poznajo poraza. S svojimi sanjskimi rezultati so samo nadaljevali. Državni prvaki so tako postali: Maja Ferkulj iz PŠ Struge, Tina Gačnik, Peter Jakopič, Marija Sevšek (že drugič zapored) in Janez Zgonc. To je uspeh, ki ga bo zelo, zelo težko ponoviti. Letošnja generacija osmošolcev se s tem sanjskim uspehom poslavlja. S svojim znanjem je pripomogla k velikim uspehom šole na raznih področjih. V njihovem nadaljnjem življenju jim želim vsaj še toliko uspehov. Matej Kalan Svet staršev se je sestal še zadnjič v tem šolskem letu Zadnja seja sveta staršev v letošnjem šolskem letu je bila 6. junija. Na tej seji so po večkratnih popravkih le sprejeli Pravila o delu Sveta staršev zavoda, izvolili pa so tudi predstavnike staršev v svet zavoda, ker temu poteče štiriletni mandat 26. junija. Spet veliko priznanj za učence OŠ Dobrepolje Dosežki na regijskih in državnih tekmovanjih pri posameznih predmetih i PREDMET UVRSTITVE NA REGIJSKO TEKMOVANJE IN DOSEŽKI UVRSTITVE NA DRŽAVNO TEKMOVANJE IN DOSEŽKI MATEMATIKA Mentorica: Renata Kovačič JERNEJ GAČNIK ANDRAŽ MEHLE (srebrno Vegovo priznanje) FIZIKA Mentorica: Renata Kovačič JANEZ GAČNIK SANDI MATJAŠIČ ANDREJ ŽNIDARŠIČ (srebrno Štefanovo priznanje) PETER JAKOPIČ (srebrno Štefanovo priznanje) ANDREJ ŽNIDARŠIČ (zlato Štefanovo priznanje) PETER JAKOPIČ (zlato Štefanovo priznanje) MATEMATIKA Mentorica: Magda Tanko ROK BLATNIK, 6.r. TOMAŽ ŠUŠTAR,6.r. VIDA BORŠTNIK, 7.r. JURE ZEVBNIK, 7.r. ANDREJ ŽNIDARŠIČ, 8.r. ANDREJ ŽNIDARŠIČ (zlato Vegovo priznanje) ZGODOVINA Mentorica: Slavka Centa JANEZ GAČNIK (srebrno priznanje) MARIJA SEVŠEK (srebrno priznanje) Zlato priznanje za raziskovalno nalogo: Kmečka naselja, domovi in bivalne razmere v Dobrepolju. Posebno priznanje za najboljše naloge izmed zlatih priznanj. SLOVENŠČINA Mentorica: Ema Sevšek Srebrno Cankarjevo priznanje: ANA ERČULJ, ANDREJ ŽNIDARŠIČ, MIRJAM HOČEVAR, MARIJA SEVŠEK Zlato Cankarjevo priznanje: ANA ERČULJ, MIRJAM HOČEVAR, MARIJA SEVŠEK SLOVENŠČINA Mentorica: Tatjana Kamenšek ANGLEŠČINA (za osmi razred) Srebrno Cankarjevo priznanje: MAJA FERKULJ ANDREJ ŽNIDARŠIČ ŠPELA NOSE (bronasto priznanje na državnem tekmovanju)) KEMIJA Mentorica: Dragica Volek Srebrno Preglovo priznanje: MARIJA SEVŠEK, ANDREJ ŽNIDARŠIČ, JURE ZEVNIK, JANEZ GAČNIK, VIDA BORŠTNIK, PETRA TKALČIČ Zlato Preglovo priznanje: JANEZ GAČNIK, JURE ZEVNIK 6. razred: MAJA BLATNIK, IGOR PUGELJ 7. razred: ROŽLE PALČAR, VIDA BORŠTNIK 8. razred: TANJA DAVIDOVIČ Natečaj EVROPA V ŠOLI: STRUGE, mentorici Marija Babic in Tatjana Kamenšek Priznanja in udeležba na podelitvi priznanj v Mariboru: ANDRAŽ OBERSTAR, 3.r. in MATEJA HOČEVAR, 7.r. VESELA ŠOLA, mentor: Matej Kalan 9 uvrstitev na državno tekmovanje: ANDREJ ŽNIDARŠIČ, PETER JAKOPIČ, TINA GAČNIK, ANA ERČUU, MAJA FERKUU, MARIJA SEVŠEK, JAKA AHAČEVČIČ, JANEZ ZGONC, VIDA BORŠTNIK. Zlata priznanja na državnem tekmovanju: MAJA FERKUU, PŠ Struge, PETER JAKOPIČ, MARIJA SEVŠEK, JANEZ ZGONC, TINA GAČNIK Dramski krožek PŠ Ponikve, mentorica Mateja Hočevar Uspešen nastop na reviji dramskih skupin treh občin in uvrstitev na medobmočno tekmovanje v Kočevju z igrico "Pravljica o pomladi". MLADINSKI PEVSKI ZBOR, mentor Roman Gačnik Uspešen nastop na medobčinski reviji treh občin in uvrstitev na regijsko revijo. Športni dosežki bodo objavljeni v naslednji številki. Zbral: Tone Steklasa OSTALI DOSEŽKI SLOVENŠČINA (mentorica: Slavka Mustar): MARIJA SEVŠEK (uvrstitev med prva tri mesta na državnem natečaju na temo "Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami - potres") LIKOVNI POUK (mentorica: Svetlana Jakimovska) * Organizator: OŠ Komenda in Društvo Exlibris Slovevenije 5. mednarodna razstava otroških ekslibrisov - knjižna nagrada in objava v katalogu: SONJA NOSE, 8.r. - priznanje: ANDREJA BOŠTJANČIČ, 8.r., DAVORIN BABIC, 8.r., MAJA ŠUŠTAR, 8.r., MARKO HOČEVAR, 8.r. * Natečaj OTROK IN UMETNOST, tema TISOČ LET ČASA Organizator: Sklad RS za ljubiteljske kulturne dejavnosti in Zveza kulturnih društev Maribor Priznanje: LUKA ŠKUU, 5.r. * Natečaj EVROPA V ŠOLI, tema ZNAMKA ZA 21. STOLETJE Priznanje za uvrstitev na natečaj na državni ravni: GREGOR HOČEVAR, 6.r., BARBARA PUGEU, 6.r. Priznanje za sodelovanje: MARKO KASTELIC, 6.r., JOŽICA KASTELIC, 6.r., DOMEN PRIJATELJ, 5.r., JANEZ KAPLAN, 5.r. ANGLEŠČINA, najboljši dosežki s knjižnimi nagradami na tekmovanju EPI READING BADGE: 5. razred: LUKA ŠKULJ, DARJA KAPLAN, MATEJ SAMEC Vesel zaključek leta v vrtcu Kompolje Otroci, njihove vzgojiteljice in pomočnice so nas starše, bratce in sestrice s prijaznim vabilom povabili na zaključno prireditev v vrtec. Vzgojiteljica Ema in pomočnice so pripravile urico veselih igric in pesmic, vka-Icrih smo sodelovali vsi, otroci in starši. Atiji so peli Ringaraja, mamice so jih premagale v vlečenju vrvi, z zavezanimi očmi smo se hranili s smetano, hodili čez ovire... Zatem je sledila prava pojedina. Kaj je sploh boljše kot pizza in sladoled, še posebno, če je to pizza velikanka! Vsi smo seje do sitega najedli in še ostalo jo je. Hvala Erni, Romani, Meti in Mateji za lepo in družabno prireditev, njim in vsem ostalim delavkam v vrtcu pa za prijazno skrb za naše otroke. Marija Brodnik Tretji memorialni turnir Andoljšek, Pugelj, Drobnič Dobrepolje 2000 Rokometno društvo Dobrepolje je že tretje leto organiziralo turnir veteranov v spomin na najbolj znane dobrevoljske igralce rokometa. Ideja je bila že prvo leto dobro sprejeta, saj je pomenila prijetno osvežitev športnih aktivnosti v Dobrepoljski dolini in obenem dostojno simbolno oddolžitev pokojnim Dobrepoljcem, ki so pustili na športnem področju v dolini neizbrisno sled. V posebno lepem spominu so ostali vsem, ki so z njimi preživljali športno obarvana šestdeseta leta, ko je bila glavna športna panoga v Dobrepoljski dolini rokomet. Letos so se 11. junija ponovno srečali nekdanji igralci, trenerji in ostali rokometni delavci in obujali spomine na dobre stare rokometne čase. Seveda je bilo časa za obujanje spominov bolj malo, saj je udeležence zelo zaposlilo samo tekmovanje. Vzeli so ga resno in pokazali zvrhano mero rokometnega znanja in presenetljive kondi-cijske spretnosti. Letos se je turnirja udeležilo šest ekip. Med njimi so bili najboljši Dobrepoljci, ki so na koncu tudi zaslužno zmagali. K zmagi so pripomogli vsi, še posebnih pohval pa je bil deležen vratar Rudi Rus, ki je bil tudi proglašen za najboljšega vratarja na turnirju. Na letošnjem turnirju so Dobrepoljci nastopili le z eno ekipo, ki pa je imela vrsto rezervnih igralcev. Za zmago so zaslužni vsi, saj je vsak od njih odigral vsaj delček tekme. M. Steklasa Slika levo: podelitev pokala za prvo mesto Slika desno: Tone Anderlič je pred leti pogosto igral na videmskem igrišču. Na letošnjem turnirju je bil v dobrepoljskem dresu Slika desno spodaj: Ogrevanje pred tekmo REZULTATI: 1. mesto: RK Dobrepolje 2. mesto: RK Usnjar 3. mesto: RK Radeče 4. mesto: RK Krmelj 5. mesto: RK Sviš 6. mesto: RK Sodražica Nepremagljiva dobrepoljska ekipa v napadu Najboljši vratar turnirja je bil Rudi Rus 1f>urr GASILSTV4 f'ONIKVE 1930-2000 Prostovoljno gasilsko društvo PONIKVE vabi na proslavo 70-letnice društva V SOBOTO, 08. 07. 2000, ob 19. URI V PONIKVE Potek slavnostne prireditve: * ob 19.00 - zbor gasilskih enot in Godbe Dobrepolje na vaškem centru * parada gasilskih enot s prapori in vozili * otvoritev slovesnosti in pozdravni nagovor predsednika PGD * nagovor predstavnika GZ Slovenije in župana občine Dobrepolje * blagoslovitev obnovljenega gasilskega doma * blagoslovitev in prevzem gasilskega avtomobila Mercedes-Sprinter GV-V1 * podelitev gasilskih priznanj in odlikovanj Po proslavi bo velika vrtna veselica z bogatim srečelovom. Za ples in veselo razpoloženje bo poskrbel ansambel KOSOBRIN. VLJUDNO VABLJENI! NA POMOČ! PGD KOMPOLJE vabi na slovesno parado ob 25-ichiici društva V SOBOTO, 24. JUNIJA 2000, OB 17. URI PRI GASILSKEM DOMU V KOMPOLJAH Spored: - parada s prevzemom gasilskega vozila in novega prapora društva - velika vrtna veselica ZA PLES IN DOBRO RAZPOLOŽENJE BO POSKRBEL ANSAMBEL PETRA FINKA, ZA DOBRO KAPLJICO IN OKUSNO HRANO PA KOMPOLJSKI GASILCI. SREČELOV! VABLJENI! Tina Shavvish in Alojz Kuplenk Pred začetkom tekmovanja Tudi letošnja akcija Veter v laseh je privabila na igrišče na Vidmu mlade športnike, da bi se pomerili v različnih panogah. Čeprav so mladi tekmovanje vzeli zelo zares in se zagrizeno, a športno borili za zmago, je bil glavni namen le prijetno druženje, ki je izzvenelo v sporočilu - ukvarjajmo se s športom, ne z drogami. To misel so poudarili tudi vsi govorniki ob otvoritvi: podžupanja Tina Shavvish, Ivan Grandovec, Alojz Kuplenk in Bojan Novak. Z akcijo so začeli šolarji, ki so s plesom in likovnimi aktivnostmi dodali dogajanju na igrišču mladostni žar in igrivost. Nadaljevanje je potekalo bolj v športnem vzdušju, saj so se mladi pomerili v odbojki, košarki in rolanju med stožci. V drugem delu pa so nastopili mladi nad petnajst let. Organizator - Športno društvo Dobrepolje - je akcijo uspešno izpeljalo že tretjič. Podrobnejše poročilo o njej je pripravil predsednik društva Alojz Kuplenk. M. S. Plesalci osnovne šole ZVEZA ŠPORTNIH ORGANIZACIJ DOBREPOLJE DOSEŽENI REZULTATI IN TRENUTNA LESTVICA OBČINSKE LIGE V MALEM NOGOMETU ZA LETO 2000 6.krog - 4.6.2000 - PAR REZULTAT OKREPČEVALNICA ZORA - BRUHANJA VAS 4 : 0 K.S.P. - PREDSTRUGE SNEZAK 3 : 2 SD STRUGE - ZAGORICA MOTOMAT 2 : 5 TRENUTNA LESTVICA PO 6.KROGU MESTO EKIPA ŠTEV. TEKEM ZMAGE NEODL. PORAZ TOČKE DANI GOLI PREJETI GOLI 1 OKREPČEVALNICA ZORA 5 4 1 0 13 16 6 2 BRUHANJA VAS 5 4 0 1 12 19 10 3 KSP 5 3 2 0 11 23 7 4 VODICAR BRDAVS 5 3 0 2 9 18 9 5 ZAGORICA MOTOMAT 6 1 2 3 5 20 20 6 PREDSTRUGE-SNEZAK 5 0 1 4 1 12 20 7 SD STRUGE 5 0 0 5 0 2 38 Pripravil: Alojz Kuplenk ŠPORTNO DRUŠTVO DOBREPOLJE Poročilo o akciji " veter v laseh - s športom proti drogi " Akcija se je odvijala dne 28.5. 2000 na centralnem igrišču v Videm - Dobrepolju. Lokalni organizator je bil SD Dobrepolje pod pokroviteljstvom Občine Dobrepolje in Pekarne Blatnik. V izdatni meri je pri organizaciji prireditve pomagala OS Dobrepolje. Ttezultdti: Rolanje: Fantje do 15 let: 1 .Peter Hočevar 2Janez Sevšek 3.Luka Škulj Dekleta do 15 let: 1 Andreja Sevšek 2. Anja Pugelj 3. Brina Ternovšek Košarka do 15 let: 1 .Tajfun 2. Paconarji 3, Jagri Košarka nad 15 let: 1 .Struge I 2.Sneguljčica in 7 palčkov 3.M +K Odbojka nad 15 let: 1 .Turisti 2. Ne ve se kdo 3. No name Število aktivnih udeležencev: 130 Pripravil: Alojz Kuplenk Foto: Slave Palčar Rolanje med stožci je pritegnilo lepo število mlajših in najmlajših Risarske umetnine mladih iz OŠ Dobrepolje Priprave, priprave Najboljši v košarki do 15 let Najboljši v odbojki nad 15 let Najboljši v košarki nad 15 let Obvestila, informacije Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije Sporočilo za javnost Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije pred poletno turistično sezono obvešča zavarovane osebe o postopkih ureditve zdravstvenega zavarovanja med začasnim bivanjem v tujini in o prilagojenem delu pristojnih služb Zavoda za nemoteno in pravočasno ureditev tovrstnih zavarovanj. Zavarovanim osebam, ki so obvezno zdravstveno zavarovane v Republiki Sloveniji, je v času začasnega bivanja v tujini zagotovljena pravica do nujnega zdravljenja. Način uveljavljanja te pravice je odvisen od tega, ali zavarovana oseba potrebuje storitve nujnega zdravljenja v državi, s katero je sklenjena meddržavna pogodba (konvencija), ali v državi, s katero meddržavna pogodba ni sklenjena. Vsem zavarovanim osebam za čas začasnega bivanja v državi Avstriji, Belgiji, Hrvaški, Italiji, Luksemburgu, Madžarski, Nemčiji, Nizozemski in Romuniji svetujemo, da si pred odhodom v določeno državo priskrbijo z meddržavno pogodbo dogovorjeni obra- zec. To je potrdilo o pravici do zdravstvenih storitev med začasnim bivanjem v drugi državi. Potrdilo lahko dobijo zavarovane osebe na vseh območnih izpostavah ZZZS, torej tam, kjer imajo urejeno obvezno zdravstveno zavarovanje. Za pridobitev potrdila je potrebno predložiti potrjeno zdravstveno izkaznico ali veljavno kartico zdravstvenega zavarovanja. Potrdilo se izda največ za tri mesece. S tem potrdilom lahko zavarovane osebe v navedenih državah uveljavljajo pravico do nujnega zdravljenja, in sicer praviloma brez plačila pri zdravnikih ali zdravstvenih ustanovah, ki so del javne zdravstvene mreže. Nujno zdravljenje in nujne zdravstvene storitve so take, ki jih ni mogoče odložiti, ne da bi bilo s tem ogroženo življenje ali zdravje osebe. Pred odhodom na Hrvaško naj vas opozorimo, da se obrazec SLO/HR 3 preda najbližji območni enoti ali izpostavi Hrvaškega zavoda za zdravstveno zavarovanje. Izjemoma se v primeru nujnosti lahko potrdilo preda neposredno zdravstvenemu zavodu ali zdravniku zasebniku, ki ima s Hrvaškim zavodom za zdravstveno zavarovanje sklenjeno ustrezno pogodbo. Zavod je tudi letos omogočil možnost izdaje potrdil za večje skupine zavarovancev. Od druge polovice junija naprej je možno dobiti naročiti potrdila preko spletne strani Zavoda (http://www.zzzs.si.). Razen navedenih držav so meddržavne pogodbe sklenjene še z državo Bolgarijo, češko, Poljsko ter Veliko Britanijo in Severno Irsko, kjer ima zavarovanec ima pravico do nujnega zdravljenja v javnih zdravstvenih zavodih na podlagi potnega lista in potrjene zdravstvene izkaznice ali veljavne kartice zdravstvenega zavarovanja. Marsikateri nevšečnosti se je moč izogniti s sklenitvijo prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja z medicinsko asistenco v tujini, ki ga ponuja Vzajemna zdravstvena zavarovalnica in nekatere druge zavarovalnice. Podrobnejše informacije lahko dobite na vseh enotah Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije. ZAVOD ZA ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE SLOVENIJE KINO OOMCPOUt. UIOEM J« KINO DOBREPOUE predvaja v počastitev državnega praznika V PETEK, 23. junija 2000 ob 21. uri slovensko najstniško komedijo V PETEK ZVEČER KRATKA OZNAKA: Film V petek zvečer se dogaja v Sloveniji. Glavni junaki zgodbe so srednješolci Edi, Marko, Katja, Mateja in Petra. Prav posebno noto dajejo tudi karakterni profesorji: rahlo čudaški, s svojimi navadami in niti najmanj prizanesljivi do dijakov, ki jih učijo. Skratka, gre za čisto prave profesorje, ki so nam vsem grenili življenje. Najstniški junaki filma pa se zanje ne menijo kaj dosti. Šola jim je španska vas. Raje se zabavajo, špricajo pouk, če se le da, in se pogovarjajo o nepomembnih rečeh. Ni čudno, da jih tak odnos do učenja spravlja v neprijeten položaj: grozi jim namreč, da ne bodo deležni tradicionalne zaključne zabave, če šole ne bo izdelal ves razred. To bi bila zanje, ki takorekoč živijo za zabavo, prava katastrofa. Sedaj se začnejo prizadevati na vse kriplje, kar pripelje do premnogih komičnih situacij. No ja, tudi zabavam se niso popolnoma odrekli, saj se po pomoč zatečejo raje k intelektualnim prevaram, kot je plonkanje pri izpitih, kot pa da bi se usedli h knjigam. Račune, kako zlahka, z obilico blefiranja, končati šolo, jim prekriža profesor matematike. Ta dvema dijakoma pripravi prav nenavaden popravni izpit... Poleg tega imajo tudi druge težave. Edi se recimo do ušes zaljubi v Katjo. A kaj ko ima tudi Katja bolj kot vse drugo rada le zabave. Edi je tako bolj ali manj prepuščen sam sebi. Za nameček pa je vanj zaljubljena Mateja. Spet zanjo pa se govori, da je vanjo zaljubljen neki profesor. Skratka, tudi njihove romantične zvezice nekoliko odsevajo duh 90-ih, ko se nikoli zares ne ve, kdo hodi s kom. A film ne govori zgolj o zabavah in o tem, kako srednješolska mladina lahkomiselno preživlja svoj čas. Gre tudi za vedno bolj aktualno - seveda nekoliko karikirano - podobo sodobnega šolskega sistema, kakršen vlada v Sloveniji in je malodane pod vsako kritiko. Najbolj prizadeti so prav dijaki, ki svoje nezadovoljstvo pač najbolj kažejo s svojim nezanimanjem za pouk in preusmerjanjem pozornosti v glasno zabavo. Na koncu filma se ij^^T najbolj pomembno, da so dobili svojo zaključno zabavo; bolj kot to, da so izdelali šolo. A pot do njihove zabave je bila vseeno naporna: mnogim profesorjem so se morali prilizovati, spet drugim so se hoteli kar upreti, na nekem nočnem potepu so prišli celo v težave s policijo, poleg tega pa o njihovem napredku ves čas poroča televizija. Uf, le kdo bi si mislil, kaj vse se ti lahko zgodi, če si srednješolec. KINOPROGRAM ZA MESEC IULIJ 2000 NEDELJA, 9. julij ob 15. in 20.30 uri ameriški akcijski biografski film -uspešnica HURRICAN KRATKA OZNAKA: Hurikan je posnet po resnični zgodbi ameriškega boksarja srednje kategorije Rubina •Hurricana- Carterja. Njegove sanje, da bi postal svetovni boksarski prvak so se sesule leta 1967, ko je bil krivično obtožen in obsojen za trojni umor. Proti njegovi obsodbi sta takrat med drugimi protestirala celo slavni pevec Bob Dylan in svetovni boksarski prvak Mohamed Ali, toda Hurikana so izpustili iz ječe šele po dvajsetih letih. Ponovno sojenje je namreč razkrilo, da je policija vedela, da ni kriv, vendar je prikrila te dokaze, ker ni uspela najti pravih osumljencev. Film temelji na Hurikanovi avtobiografiji Šestnajsta runda in na knjigi Lazar in Hurikan. Te resne teme se je po nekaj komercialnih filmih ponovno lotil Norman Jewison, oskarjevec za film V nočni vročini, v katerem se v podobni situaciji napačnega osumljenca znajde Sidnev Poi-tier... NEDELJA, 16. JULIJ ob 15. in 20.30 uri ameriška uspešnica zgodovinski spektakel GLADIATOR KRATKA OZNAKA: Veliki rimski general Maksim (Russell Crovve) je svoje legionarje spet zmagovito vodil v bitki. Vojna je dobljena, Maksim sanja o domu, želi se vrniti k ženi in sinu, a umirajoči cesar Mark Avrelij (Richard Harris) ima za generala novo nalogo: da zasede njegov prestol. Zaradi cesarjeve naklonjenosti Maksimu ljubosumni Ko-mod (Joaquin Phoenix) naroči umor Maksima in njegove družine. Maksim za las uide smrti, šiloma postane suženj in gladiator v areni, kjer njegova slava raste. Ko pride v Rim, je trdno odločen, da bo maščeval smrt svoje žene in otrok z usmrtitvijo novega cesarja - Komoda. Maksim ve, da lahko cesarjevo moč uniči le z voljo ljudstva, ki jo bo pridobil le, če bo največji junak v imperiju. VOJSKOVODJA, KI POSTANE SUŽENJ SUŽENJ, KI POSTANE GLADIATOR, GLADIATOR, KI SE ZOPERSTAVI IMPERIJU! NEDELJA, 23. julij ob 15. uri in 20.30 uri ameriška akcijska uspešnica TRIJE KRALJI KRATKA OZNAKA: Troy, šef in Conrad nepričakovano naletijo na zemljevid, na katerem je označeno, kje so skrite zlate palice, ki jih je iraška vojska ukradla Kuvajtu. Arc-hieju hitro pride na uho, kaj so našli, in prevzame pobudo. "Sadam je ukradel zlato kuvajtskim šejkom, jaz pa ga bom Sadamu. Če odnesemo samo del tega zlata, bomo lahko pustili službe. Razen če vi, rezervisti, ljubite svoje službe," reče najditeljem. Načrt je hitro narejen: zjutraj se z džipom odpeljejo po zlato, do kosila naj bi se že vrnili in nihče ne bi opazil, da so se izmuznili. Toda lovcem na zaklad sreča ni naklonjena in njihov roparski pohod se kmalu nepričakovano zaplete. Ko se srečajo iz oči v oči z iraškim prebivalstvom in pobliže spoznajo njegovo stisko, se njihova misija korenito spremeni. NEDELJA, 30. julij ob 15. uri in ob 20.30 uri ameriški akcijski film - uspešnica BREZGLAVI JEZDEC KRATKA OZNAKA: Brezglavi jezdec je napeta in zanosna pripoved v režiji Tirna Bur-tona, z Johnnvjem Deppom in Christino Ricci v glavnih vlogah. Film je nastal po klasičnem romanu VVashingtona Irvinga Legenda o Speči dolini. Postavljen je v leto 1799 in dosledno sledi sanjskemu, s čarobnostjo prežetemu svetu Irvinovih opisov, ki so mojstrsko prepleteni z grozo, fantazijami in ljubeznijo. Izvrsten material za režiserja Tirna Burtona. KINOPROCRAM ZA MESEC AVGUST 2000 NEDELJA, 6. avgust ob 15. in 20.30 uri ameriška romantična komedija -uspešnica NOTTING HILL KRATKA OZNAKA: VVilliam Thacker (HUGH GRANT) živi na Notting Hillu v Londonu. Je ločen in je prepričan, da živi dokaj dolgočasno življenje. Stanovanje deli s čudaškim in neobritim Valižanom Špikom (RHYS IFANS). VVilliam je lastnik manjše in ne preveč uspešne knjigarne na Portobello Roadu, v središču Notting Hilla. Ko v sredo zjutraj pride v knjigarno, ga pomočnik Martin (JAMES DREYFUS) veselo pozdravi, potem pa brez besed odide na kapučino. VVilliam si misli, da bo to le še en od običajno dolgočasnih dni v tednu. Nato se čisto počasi odprejo vrata. Ko VVilliam pogleda svojo novo stranko, ne more skriti začudenja. V knjigarni stoji Anna Scott,(JULIA ROBERTS) najbolj slavna filmska zvezda. Kupi knjigo, izmenjata besedo ali dve in ona se poslovi. VVilliam, ki si še ni povsem opomogel od srečanja, si gre v bližnji lokal iskat kozarec osvežilne pijače. Ravno ko zavije okoli vogala, se zaleti v Anno in jo polije s pomarančnim sokom. Da bi pomiril jezno in premočeno filmsko zvezdo, ji predlaga, da se gre preobleč v njegovo stanovanje. Seveda se ona strinja. VVilliam je živčen, toda nadvse prijeten gostitelj. Ko se poslovita, Anna ni več slabe volje, toda že čez pet sekund se vrne, ker je pozabila vrečko z nakupljenimi stvarmi. Nato pa se zgodi nekaj nepričakovanega. Poljubi ga. Nihče od njiju ne ve zakaj. NEDELJA, 13. avgust ob 15. in 20.30 uri ameriška uspešnica znansLfant. triller MISIJA NA MARS KRATKA OZNAKA: Piše se leto 2020 in NASA se odloči za še en velik korak v imenu človeštva - za misijo na Mars, ki bi prvič popeljala astronavte na Rdeči planet. Kmalu po uspešnem pristanku na Marsovi površini pa poveljnik odprave Luke Graham in njegovi kolegi naletijo na nekaj nenavadnega, bizarnega in srhljivega, ki terja tri človeška življenja, Luka pa prisili na "robinzonsko" izgnanstvo v človeku sovražnem okolju in z bore malo upanja na srečno vrnitev na Zemljo. Uspe mu sicer poslati kriptogramsko sporočilo na rodni planet, preden se začne njegova najbolj mučna in nečloveških tveganj polna nočna mora, odpravi, ki se odloči oditi na reševalno misijo, pa pogoji na potovanju prav tako niso niti najmanj naklonjeni. Če prištejemo še dejstvo, da pot do Marsa traja 6 mesecev, pa je verjetno Lukova preizkušnja na Rdečem planetu skoraj zagotovo obsojena na neuspeh, reševalna misija pa na bridko razočaranje. Toda pilota Woodyja Blakea (Tim Robbins) in Jima McConnella (Gary Sinise) ter njuna kolega, doktorico Terri Fisher in znastvenika Phila Ohlmyerja (Jerry 0'Connell) žene žgoče upanje na uspeh in radovednost, kaj se je zgodilo s člani prve odprave. NEDELJA, 20. avgust ob 15. uri in ob 20.30 uri ameriški akcijski film MED ŽIVLJENJEM IN SMRTJO KRATKA OZNAKA: S prižgano sireno in utripajočo lučjo newyorški rešilni avtomobil drvi v noč. V njem sedijo bolničarji, ki se vsak dan soočajo s smrtjo. Izčrpani zaradi premnogih prebedenih noči, so skoraj tako polomljeni kot telesa, ki jih prevažajo po ulicah. Pokonci jih drži samo piker smisel za humor in zajedljiv pogled na svet, čigar sur-realistični epicenter je očitno Manhattan. Ni-colas Cage igra bolničarja Franka Piercea. Zgodnja devetdeseta so in New York šele čaka nedavna renesansa. Obkrožen z ranjenimi in umirajočimi, životari v nočnem svetu in na plečih komajda še nosi težo neskončnih let bojevanja s smrtjo. Film prikazuje 56 ur Frankovega življenja - dva dni in tri noči službe - ko pride na rob duhovnega zloma in odrešitve. NEDELJA, 27. avgust ob 15. uri in ob 20.30 uri ameriški akcijski film - uspešnica ČAROVNICE IZ BLAIRA KRATKA OZNAKA: Skupina otrok obtoži Elly Kedvvard, da jih je zvabila domov, kjer jim je nato pila kri. Kedvvardovo obtožijo čarovništva in jo na mrzel zimski dan izženejo iz vasi. Nekaj dni zatem jo razglasijo za mrtvo. Do sredine zime neznano kam izginejo vsi Ellyjini tožniki in polovica otrok. Vaščani se v strahu pred urokom zaobljubijo, da ne bodo nikoli več izgovorili njenega imena. Izide The Blair VVitch Cult (Kult o čarovnici iz Blaira). Ta redka knjiga - po mnenju nekaterih gre za pravljico - pripoveduje o vasi, ki jo je preklela izgnana čarovnica. Na kraju, kjer je prej stal Blair, ustanovijo mesto Bur-kittsville. Enajst prič priseže, da so videle, kako je bela ženska roka potegnila desetletno Eileen Treacle v Tappy East Creek, na površju jezera pa se prikažejo čudni leseni zvitki. Eileeninega trupla niso nikoli našli. Osemletnega Robina VVeaverja razglasijo za pogrešanega. Iskat se ga odpravi nekaj reševalnih skupin. Robin VVeaver se čez nekaj dni vrne, ena skupina reševalcev pa za vedno ostane v gozdu. Njihova trupla najdejo čez štiri tedne pri Coffin Rocku. Roke in noge imajo zvezane, drobovje pa je odstranjeno. Iz Burkittsvilla in njegove okolice izginejo neznano kam Emily Hollands in šest drugih otrok. Ostareli puščavnik po imenu Rustin Parr prikoraka v trgovino in izjavi, da je "končno opravil nalogo." Policija po štirih urah hoje v gozdu najde njegovo kočo in v kleti trupla vseh sedmih pogrešanih otrok. Umorjeni so bili na obreden način, drobovje pa je bilo odstranjeno. Parr prizna vse umore in doda, da mu je tako naročil "duh starejše ženske", ki se je naselil v gozdove blizu koče. Parra po hitrem postopku obsodijo na smrt z obešanjem. OPOMBA: V letošnjem poletju naj bi se pričelo renoviranje dvorane (popolna prenovitev dvorane in odra, nov strop, novi sedeži, ozvočenje itd... Z dnem, ko se pričnejo dela, ne bo do nadaljnega več kinopredstav. Kinoprogram je narejen do konca avgusta, vendar pa se bodo dela verjetno pričela že veliko prej, program pa bo veljal do takrat. OGLAS Prodam hišo v Zagorici št. 10 z vrtom in gospodarskim poslopjem. Informacije na telefonu: 7807 360 28 Reklamni oglasi junij 2000 Z* VELE Velika izbiti koles Rog in Jumpertrek. Akcijska prodaja koles Rog - Dakota po super ceni 27.900 SIT 10.81.389 d.o.o. o s o I a prireja tečaj CPP za kategorije A, B, Ekb, C, E, F na OŠ Primož Trubar v Velikih Laščah. Začetek tečaja bo 4.7.2000, ob 17. uri. Organiziran prevoz izpred OŠ na Vidmu ob 16.30. Možna takojšnja vožnja v sodobnih vozilih, izbirate lahko med osebnimi vozili znamke Renault, Citroen, novi GOLF; tovorno vozilo Mercedes Benz 814 s priklopnikom; novost novi Clio. Lokacijo pričetka vožnje lahko izbirate; na Strelišču na Dolenjski cesti ali na Kotnikovi; Popust za dijake in študente. Prijave predhodno zbiramo vsak dan od 9. do 22. ure po telefonu 061/13 16 301, GSM 041/726 897 LEDINA CENTER, lokal 37, Kotnikova 5, Ljubljana Ustanovitelj glasila je Občina Dobrepolje. Glavna in odgovorna urednica: Mihaela Steklasa. Tisk in oblikovanje: Auroragraf d. o. o. Glasilo izhaja enkrat mesečno v nakladi 1100 izvodov.