Jadranski koledar 2009 v novi obliki ZKB: štipendije in »zeleni« koledar Primorski gioielli - dragulji ¿ff mololon VRŠR DRRGUURRNR z vami od leta 1949 Narodna ul. 28 - Tel.040.211.465 - Opčine ujujuu.malalan.com SOBOTA, 20. DECEMBRA 2008 Št. 302 (19.392) leto LXIV. PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190 S podpisi nad »titovska« obeležja Dušan Udovič Ni bilo treba preroških sposobnosti za razumevanje dejstva, da se bo s prihodom desnice na oblast v državi ozračje skvarilo. Desnica, četudi bolj ali manj zakamuflirana, ima svoje vrednote in je bilo od vsega začetka pričakovati, da jih bo skušala uveljaviti, tudi na kulturni in simbolni ravni. V ta sveženj vrednot ne sodi spoštovanje pravil demokracije, pravic manjšin in različnih nasploh. To je razvidno povsod po državi, pri nas pa še bolj. Imamo neprijetno zgodovinsko dediščino nacionalističnega hujskanja in napenjanja mednacionalnih odnosov, v katero je dovolj dregniti, da vstane kot feniks iz pepela in dobi novega elana.Kljub meji, ki je odpadla in odnosom, ki so neizpodbitno napredovali, ostajajo tu še vedno plodna tla za razpihovanje nestrpnosti in obujanje mitov sovraštva. Po preizkušenem receptu, da je od splošne krize prestrašene in za lastno prihodnost upravičeno zaskrbljene ljudi lažje usmeriti v obujanje visceralnih nagonov. Mehanizem je perverzen in ga je nujno razumeti. Zadnji meseci so značilni. Grožnje s krčenjem finančnih prispevkov, neupoštevanje zaščitne zakonodaje in že obstoječih jezikovnih pravic, poskusi brisanja Slovencev na Vi-demskem. V takem vzdušju, ko se v krogih desnice krepi občutek, da si lahko privošči karkoli, postane slovenski trak povod za nezaslišan moralni linč slovenske ravnateljice. Osporava-nje poimenovanja tržaškega stopnišča po fašističnem pro-pagandistu priskrbi istim krogom navdih za zbiranje podpisov proti »titovskim« obeležjem na tržaškem Krasu. Da o žaljivih napisih, ki se na Tržaškem neovirano množijo že mesece, ne govorimo. Ti krogi desnice očitno iščejo frontalen spopad in skalitev odnosov sožitja, kot se je že večkrat dogajalo v preteklosti. Želijo nas zvabiti na teren, kjer so dolga povojna desetletja uspešno pridobivali politične točke, sedaj pa očitno ocenjujejo, da je za to ugoden trenutek. O tem bi morala naša skupnost temeljito razmisliti, se poenotiti in primerno ukrepati, najprej tako, da najde pot do tistega demokratičnega Trsta, ki vendarle obstaja, čeprav utišan, ker nima glavnih mikrofonov v rokah. Najslabše bi bilo dopustiti nasedanja provokaci-jam in izgubljati živce. dnevnik Internet: http://www.primorski.it/ e-mail: redakcija@primorski.it POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 0,90 € bruselj - Predsedstvo EU in Evropska komisija skušata umiriti napetost Veto Slovenije Hrvaški na pristopni konferenci EU Žbogar: Slovenija je morala zavarovati svoje interese italija - Za premostitev sedanjih hudih težav Veltroni napoveduje korenite spremembe v Demokratski stranki Walter Veltroni si prizadeva za premostitev hudih težav, v katere je zabredla Demokratska stranka ansa RIM - »Če ne bomo prenovili stranke, tvegamo politični polom.« Walter Veltroni je na včerajšnji seji vse-državnega vodstva Demokratske stran- ke ocenil njene politične težave in tudi sodne afere, v katere so vpleteni nekateri njeni lokalni voditelji. Predsednik je prepričan, da so upravitelji DS pošteni ljudje, v stranki pa ne sme biti več mesta za nepoštene in za skorumpirane predstavnike. Na 5. strani RIM - Poslanska zbornica dokončno odobrila finančni zakon Parlament uzakonil krčenje prispevkov naši manjšini RIM - Krčenje državnih finančnih prispevkov slovenski manjšini je včeraj postalo dokončno. Poslanska zbornica je v tretjem branju po pričakovanjih odobrila finančni zakon za leto 2009, ki predstavlja zelo hud udarec tako za našo, kot za italijansko manjšino v Istri. Tudi slednji bo namreč italijanska vlada močno krčila prispevke in to v sklopu »rezanja« podpor Italijanom v tujini. Za Rim Italijani v Sloveniji in Hrvaški torej sploh ne predstavljajo več samostojne enote. Iz državnih blagajn bo slovenska manjšina prihodnje leto dobila 4,13 milijona evrov, kar bo kar 1,22 milijo- na evrov manj kot letos. V letu 2010 bomo Slovenci v Italiji dobili iz Rima 4,06 milijona evrov, leto pozneje pa 3,12 milijona evrov. Poslanska zbornica je včeraj obravnavala le tiste dele finančnega zakona, ki so doživeli spremembo v senatu. Poslanci so tako potrdili senatni sklep o refinanciranju Skladov za Trst in Gorico, vse drugo je ostalo nespremenjeno. Parlamentarci Demokratske stranke so v zbornici in v senatu zaman prepričevali vlado in desnosredinsko koalicijo, naj za slovensko manjšino ohranita sedanje prispevke. V zbornici so poslanci vladajoče koalicije zavrnili popravek poslancev Ettoreja Rosata, Alessandra Marana in Ivana Strizzola, v senatu pa popravek Tamare Blažine, Carla Pegorerja in Flavia Pertoldija. Slovenska senatorka je po zavrnitvi popravka za našo manjšino predložila priporočilo vladi, ld ga je večina tudi rezko zavrnila. Slovenska manjšina stopa v leto 2009 z več kot milijon evrov manj državnih prispevkov. Obstaja še majhno upanje, da se bo problem delno rešil s proračunskim rebalansom ali kako drugače, kar pa je v tem trenutku nemogoče napovedati. S.T. BRUSELJ - Kot po napovedih je Slovenija na včerajšnji pristopni konferenci v Bruslju uveljavila svoj veto v odnosu do Hrvaške. Stališče slovenske države je utemeljil zunanji minister Samuel Žbogar, ki je poudaril, da je država morala zaščititi svoje nacionalne interese. Predsedstvo EU in Evropska komisija sta poskušala umiriti napetosti in pozvala Slovenijo in Hrvaško k rešitvi. Hrvaški zunanji minister Gordan Jandrokovic je povedal, da je bila hrvaška stran zelo konstruktivna, Slovenija pa da je postavila zahteve, ki za Hrvaško niso bile sprejemljive. Na 2. strani Inkubatorjem BIC v FJK grozi likvidacija Na 6. strani Senatorka Blažina s Premolinovo in Sardočem Na 7. strani V Trstu v enem letu 832 primerov nasilja v domačem okolju Na 8. strani V Gorici se je zrušila streha in nevarno ogrozila stanovalce Na 17. strani Ob mejnem prehodu pri Vrtojbi načrtujejo kar dve igralnici Na 18. strani malolon OD LETA 1949 VAŠA DRAGULJARNA narod Opčine tel. ö4omf4e5*-j www.malaian.-é'qJt 2 Sobota, 20. decembra 2008 ALPE-JADRAN / BRUSELJ - Pristopna konferenca potrdila napovedi Po vetu Slovenije je pot Hrvaške v Evropsko unijo bistveno počasnejša Slovenija za dialog in sporazumno reševanje problemov, a ne na račun svojih nacionalnih interesov BRUSELJ - Hrvaška je včeraj na pogajalski konferenci z EU v Bruslju napredovala v štirih poglavjih v pogajanjih z EU, ne pa v pričakovanih petnajstih, predvsem zaradi zadržkov Slovenije zaradi problema s prejudiciranjem meje in drugih nerešenih vprašanj. Predsedstvo EU in Evropska komisija sta poskušala umiriti napetosti zaradi tega ter pozvala k rešitvi. Igra obtoževanja ne pomaga nikomur - ne EU, ne nobeni njeni članici, ne Hrvaški, osredotočiti se je treba na iskanje rešitve v pravem evropskem duhu. »Temperatura se dviguje tudi v tej sobi, pomirimo se, pojdimo na božične počitnice, nato pa bomo premislili kako naprej,« je dejal komisar za širitev Olli Rehn. »Kar koli drugega bi rekel, bi bilo zelo verjetno razumljeno narobe, kakor je to običajno na Zahodnem Balkanu,« je komisar odgovoril na vprašanja hrvaških novinarjev, ali je še katera druga članica oziroma Evropska komisija našla kaj napačnega v dokumentih Hrvaške oziroma ali še katera druga članica podpira stališče Slovenije. Tudi francosko predsedstvo EU je poskušalo delovati pomirjujoče. »Nikoli ne bi smeli biti jezni, bridki ali obtoževati drug drugega, saj se moramo zavedati, da bomo na koncu vendarle živeli vsi skupaj,« je francoski državni sekretar za evropske zadeve Bruno Le Maire odgovoril na vprašanje hrvaškega novinarja, ali je jezen na Slovenijo. Na vprašanje, ali Hrvaška ni dovolj konstruktivna, ker ji pride prav, da lahko Slovenijo krivi za počasen napredek, čeprav ima še veliko drugih problemov, na primer v ladjedelništvu ter boju proti korupciji in organiziranemu kriminalu, ter zaradi lokalnih volitev prihodnje leto, je hrvaški zunanji minister Gordan Jandrokovic odgovoril: »Bili smo zelo konstruktivni.« »Pripravljeni smo bili dati zelo jasno in močno izjavo, da nočemo prejudicirati meje, ampak druga stran, slovenska stran, je hotela več in nismo mogli sprejeti stališča Slovenije,« je pojasnil. »Pripravljeni smo najti rešitev v evropskem duhu, ne moremo pa sprejeti, da dvostranska vprašanja vplivajo na naša pristopna pogajanja, to ni v evropskem duhu,« je dodal. »Zelo kratek bom - nadaljevali bomo reforme in delo, pospešili reforme in izpolnili vse merila za zaprtje, to je naš cilj,« je Jan-drokovic pojasnil strategijo Hrvaške in dodal, da upa na skorajšnjo rešitev v skupnem interesu. Komisar Rehn je sicer še poudaril, da je okviren in pogojen načrt Evropske komisije, ki predvideva končanje tehničnih pogajanj s Hrvaško do konca prihodnjega leta, »še vedno realističen« in odvisen predvsem od tega, kako bo Hrvaška opravila svojo »domačo nalogo«, predvsem v pravosodju, boja proti korupciji ter v ladjedel-niškem sektorju. Slovenija je morala zaščititi svoje vitalne nacionalne interese, je zunanji minister Samuel Zbogar pojasnil odločitev Ljubljane, da ne da soglasja za odprtje več poglavij v pristopnih pogajanjih Hrvaške z EU. Dejal je še, da odločitev »ni bila lahka, Slovenija pa v tem položaju tudi ne uživa«. Na novinarski konferenci, na kateri so novinarjem razdelili gradivo s primeri prejudicev v posameznih pogajalskih poglavjih, je minister potrdil, da se je bila sosednja država pripravljena zavezati, da v pristopnih pogajanjih ne bo prejudicirala meje, ni pa pristala na zahtevo, da se zaveže, da v morebitni arbitraži o meji ne bo uporabljala dokumentov, ki so nastali po 25. juniju 1991. Če bi Slovenija zdaj molčala, bi se to lahko razumelo, kot da hrvaškim dokumentom ne nasprotuje, je opozoril. Premier Borut Pahor pa je spričo zaostrenih odnosov s Hrvaško naročil slovenskemu veleposlaniku v Zagrebu, Slovenski zunanji minister Samuel Žbogar na včerajšnji tiskovni konferenci v Bruslju sta naj v kabinetu predsednika hrvaške vlade posreduje njegov predlog za čimprejšnje srečanje premierov, na katerem bi po možnosti sodelovala tudi zunanja ministra. Pobuda za srečanje po Pa-horjevih besedah kaže, da na slovenski strani obstaja politična volja za rešitev zapleta. Hrvaška vlada pa je v odzivu na slovenski veto na pogajanja sprejela posebno izjavo, v kateri je ponovila, da Hrvaška v nobenem dokumentu ne prejudicira meje s Slovenijo in ponovno zavrnila slovenske zahteve, da Hrvaška v primeru reševanja vprašanja meje s Slovenijo pred Meddržavnim sodiščem v Haagu ne bo uporabila dokumentov iz pristopnih pogajanj z EU. Premier Sanader je dejal, da so izjavo podprle vse parlamentarne stranke in predsednik Stipe Mesic. V Zagrebu pričakujejo, da bo slovenska vlada še enkrat premislila o svojih stališčih. Poročevalec Evropskega parla- DUNAJ - Poročevalec Evropskega parlamenta za Hrvaško Hannes Swoboda kritičen bolj do Slovenije kot do Hrvaške DUNAJ/LJUBLJANA - Poročevalec Evropskega parlamenta za Hrvaško, avstrijski evropski poslanec Hannes Swobo-da je za avstrijsko televizijo ocenil, da je po vetu Slovenije na odprtje več poglavij v pristopnih pogajanjih Hrvaške z EU »skoraj nemogoče«, da bi Hrvaška pogajanja zaključila do izteka leta 2009.Ciljni datum konec leta 2009 bi Hrvaška že sicer težko dosegla, s slovensko blokado pa je to praktično nemogoče, je dejal Swoboda. V poročilu o napredku Hrvaške na poti v EU, objavljenem v začetku novembra, je Evropska komisija zapisala, da je ciljni datum za zaključek pristopnih pogajanj Hrvaške z EU konec leta 2009. Poslanec iz vrst evropskih socialistov je bil v pogovoru kritičen tako do Ljubljane kot do Zagreba, češ da trdno vztrajata pri svojih stališčih. Trenutno je treba biti posebej kritičen do Slovenije, ki je po besedah Swobo-de blokirala vključitev tretje strani v reševanje spora. Vse članice morajo Sloveniji poslati sporočilo, da tako ne gre ter da je treba sosedu pomagati, pravi. Pritisk pa bi morali po njegovih besedah izvajati tudi na Hrvaško, ki ima pred seboj še veliko dela. Tudi »določeno zba-danje« ni bilo koristno, evropskega poslanca navaja avstrijska tiskovna agencija APA. Za hrvaško televizijo pa je Swoboda v četrtek izjavil, da »mora Slovenija spremeniti svoje stališče, omogočiti odprtje poglavij in s Hrvaško najti skupno rešitev«, poroča hrvaška tiskovna agencija Hina. Na izjave Swobode so se včeraj odzvali v Zavodu 25. junij. Kot so zapisali v sporočilu za javnost, odločno zavračajo njegovo izjavo, da morajo evropske države sedaj pritisniti na Slovenijo. Menijo pa tudi, da bi morala Slovenija zahtevati odpoklic oziroma zamenjavo evropskega poročevalca Swobode. Hrvaška televizija je navedla tudi izjavo nemškega konservativnega poslanca Bernda Posselta, da se nekdanja italijanska blokada Slovenije zaradi dostopa do nepremičnin ne more primerjati s sedanjo potezo Ljubljane. »To je škandal, protievrop-sko dejanje slovenske vlade,« je dejal poslanec, ki je v Evropskem parlamentu znan po svoji podpori Hrvaški. (STA) Avstrijski evropski poslanec Hannes Swoboda ansa LJUBLJANA - SARAJEVO Predsednik republike odpoklical veleposlanico LJUBLJANA - Predsednik republike Danilo Türk je včeraj odpoklical slovensko veleposlanico Natašo Vodušek iz Sarajeva. Za odpoklic se je odločil potem, ko je dobil potrebni predlog vlade, ki ga je ta sprejela na četrtkovi seji. Obenem je Türk izrazil obžalovanje zaradi incidenta in zapletov, do katerih je prišlo v zadnjih mesecih. Kot je v četrtek po seji vlade sporočil zunanji minister Samuel Žbogar, se je za razrešitev veleposlanice odločil, ker je »bilo zaradi zadeve Vodušek oteženo izvajanje nalog veleposlaništva. »Ukrep je povezan z okoliščinami, ki so nastale po nesreči,« je izpostavil in pojasnil, da je po tej nesreči nastalo ozračje, v katerem veleposlaništvo težko opravlja naloge. Žbogar je z Voduškovo opravil dolg pogovor, pri čemer se veleposlanica z razrešitvijo ni strinjala. Zato je razrešitev predlagala vlada, je povedal minister. Veleposlanica Voduškova je bila 13. oktobra udeležena v prometni nesreči v Sarajevu, v kateri je bil v trčenju huje ranjen voznik drugega avtomobila. Do nesreče je prišlo nekaj ur pred obiskom predsednika Turka v BiH, ki ga je Voduškova kljub nesreči spremljala med dvodnevnim obiskom. Dogodek je v BiH sprožil številne burne odzive, odmeval pa je tudi v Sloveniji. V medijih so se med drugim pojavile navedbe, da je bila veleposlanica med dogodkom vinjena, kar je sama zanikala. Vo-duškovo so zaradi prometne nesreče na MZZ poklicali na posvetovanja v Ljublja- menta za Hrvaško, avstrijski evropski poslanec Hannes Swoboda je ocenil, da je po vetu Slovenije na odprtje več poglavij v pristopnih pogajanjih Hrvaške z EU »skoraj nemogoče«, da bi Hrvaška pogajanja zaključila do izteka leta 2009. Hrvaška je včeraj odprla eno in zaprla tri poglavja: odprla je poglavje o javnih naročilih ter zaprla poglavja o intelektualni lastnini, informacijski družbi in medijih ter o gospodarski in denarni politiki. Če bi bili zadržki Slovenije odpravljeni, pa bi jih odprla največ devet in zaprla pet. Prvotni cilj francoskega predsedstva EU in Evropske komisije je bil odpreti deset in zapreti pet poglavij, vendar je komisija v začetku tedna ocenila, da Hrvaška ne izpolnjuje pogojev za odprtje poglavja o davkih zaradi neustreznih trošarin za cigarete. Pri vsaj še enem poglavju od devetih za odprtje pa naj bi imelo zadržke še nekaj članic. V Bruslju je bila včeraj tudi pristopna konferenca s Turčijo, ki je odprla dve novi poglavji: poglavje o prostem pretoku kapitala ter informacijski družbi in medijih, s čimer ima sedaj odprtih deset od 35 pogajalskih poglavij. EU je Turčijo vnovič opozorila, da pričakuje pospešeno uresničevanje reform, pa tudi izvajanje protokola iz Ankare. (STA) PETEK Kritično do vlade Poslanec SDS in predsednik komisije za odnose s sSlovenci v zamejstvu in po svetu Miro petek je v izjavi za javnost poudaril, da so v poslanski skupini SDS zaskrbljeni nad odločitvijo koroškega deželnega zbora v Celovcu, ki je na zvezno vlado na Dunaju naslovil zahtevo, da se na avstrijskem Koroškem ne sme postaviti noben dodaten dvojezični napis. Petek poudarja, da slovenska manjšina na avstrijskem Koroškem ne bi smela biti predmet negativne kampanje v času pred deželnimi volitvami, ki bodo na avstrijskem Koroškem 1. marca prihodnje leto. Zivimo v tretjem tisočletju, živimo v letu medkulturnega dialoga, živimo v globalnem svetu, živimo v Evropi, kjer skorajda ni več meja in takšna politika, ki jo že desetletja živi in ustvarja politična večina v Celovcu, je globoki ostanek preteklosti, ocenjuje Petek. Od zvezne vlade na Dunaju pričakuje, da bo z vso odločnostjo zavrnila pozive iz Celovca in stopila daleč preko stališč deželnega zbora in politike deželne vlade ter v skladu z Avstrijsko državno pogodbo in drugimi mednarodnimi sporazumi ustrezno zaščitila slovensko manjšino na avstrijskem Koroškem. / ALPE-JADRAN, DEŽELA Sobota, 20. decembra 2008 3 CELOVEC - Vroča seja deželnega zbora Zbiranje predvolilnih točk na hrbtu koroških Slovencev Poslanci BZO in OVP izglasovali večinski»veto« proti dodatnim dvojezičnim tablam in zahtevali preštevanje manjšine CELOVEC - Poslanci Zavezništva BZO rajnega deželnega glavarja Jorga Haiderja, trije poslanci ljudske stranke (OVP) in edini poslanec svobodnjakov (FPO) so včeraj uresničili svojo napoved in v koroškem deželnem zboru izglasovali večinski sklep, po katerem se Koroška izreka proti vsakršni postavitvi dodatnih dvojezičnih tabel. Dodatno so s sklepom zahtevali od zveznih oblasti, da se vprašanje dvojezične topografije na Koroškem uredi z ustavnim zakonom na podlagi obstoječe ureditve, torej brez upoštevanja razsodb ustavnega sodišča. Obenem so zahtevali tudi še preštevanje manjšine. Sklep zaradi nepristojnosti koroškega deželnega zbora - v 7. členu ADP zapisane pravice koroških Slovencev so namreč zvezna zadeva - pravno ni obvezen, je pa jasen signal nemško-nacionalnim krogom, koga naj bi volili na deželnih volitvah 1. marca 2009. Potrebne glasove za večinski sklep v 36-članskem deželnem zboru so poleg 15 poslancev BZÖ prispevali še trije poslanci ljudske stranke (ÖVP) ter edini poslanec svobodnjakov v deželnem parlamentu Franz Schwager. Proti pa je glasovalo vseh 14 poslancev socialdemokratske stranke (SPÖ) in tudi oba predstavnika Zelenih. Poslanec ljudske stranke Raimund Grilc se je - kot že pred zadnjim glasovanjem o tablah pred mesecem dni - ni udeležil glasovanja. V izredno emocionalno vodeni razpravi, v kateri so nekateri poslanci BZÖ celo izgubili živce in v plenumu na glasno vpili, so nasprotniki sklepa poudarili, da gre pri sklepu za jasno predvolilno potezo, s katero hoče BZÖ še poglobiti polarizacijo med prebivalci Koroške prav s pomočjo manjšinskega vprašanja. Tako socialdemokrati kot tudi oba poslanca Zelenih so v razpravi poudarili, da zagovorniki sklepa, da na Koroškem ne smejo postaviti nobene dodatne table, niso predložili niti enega argumenta, ki bi tak sklep upravičil. Na to dejstvo so že pred včerajšnjo sejo opozarjali tudi predstavniki slovenske manjšine na Koroškem. Predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev (NSKS) Matevž Grilc je dejal, da gre za »čisto predvolilno potezo«, čudi ga pa drža ljudske stranke »ki še nikdar ni bila uspešna pri lovu na glasove iz nemško-nacionalnega tabora in to tudi tokrat ne bo!« S podporo sklepa, ki pomeni neupoštevanje razsodb ustavnega sodišča in s tem pravne države, pa »se ljudska stranka postavlja izven ustavnega loka«, je še pristavil predsednik NSKS, ki meni, da bo vprašanje dvojezičnih tabel rešeno, toda šele po deželnih volitvah. Kot »hudo grožnjo proti manjšini in socialnemu miru na Koroškem« pa je najnovejšo potezo BZÖ in ÖVP v zvezi z dvojezičnimi tablami označil tudi deželni poslovodja Enotne liste (EL) Adrian Kert. Slednji vidi v najnovejši potezi Haiderjevih naslednikov močno prizadevanje, da se to vprašanje vnese v volilni boj. Še pred sprejetjem sklepa v koroškem deželnem zboru se je oglasil tudi škof evangeličanske cerkve v Avstriji Michael Bunker in zahteval čim prejšnjo ureditev odprtega vprašanja dvojezičnih krajevnih napisov na Koroškem. »Preziranje Avstrijske državne pogodbe (ADP) za kulturo pravne države preprosto ni sprejemljivo,« je dejal cerkveni dostojanstvenik. Ob tem je Bunker dejal, da bo vprašanje dvojezičnih napisov na Koroškem vedno kamen spotike, dokler ne bodo postavljene nadaljnje dvojezične table. Nihče na svetu ne razume, da zadeve ni mogoče rešiti, pa tudi na Koroškem je mnogo ljudi, ki nimajo problema s tem, je še poudaril škof Bunker. Predsednica avstrijskega parlamenta Barbara Prammer pa je v četrtek v pogovoru z delegacijo Skupnosti koroških Slovencev in Slovenk (SKS) izrazila pripravljenost, da nudi poleg ureditve vprašanja dvojezičnih napisov na Koroškem tudi pomoč pri reševanju drugih manjšinskih vprašanj kot so to sprememba zakona o narodnih skupnostih ter uredb o manjšinskem šolstvu. Poleg predsednika Bernarda Sadovnika so pogovorom s strani SKS prisostvovali še podpredsednica Zalka Kuchling, podpredsednik Reginald Vo-spernik in politični tajnik Joza Habernik. Ivan Lukan v pekarni Davorin Starec, na 9roseku... ...to so pravi prazniki! $>rosek 138 (pri postajališču avtobusov št. 42, 44, 46) tel.: 040.225 257 - mob.: 347.8783629 Doma izdelane konfekcije! Ponudba velja do 31. decembra 2008 Bogat izbor panettonov, pandorov, Božičnega peciva in penin po POSEBNIH CENAH! GHANA PADAN0D0P cena za kg srn branimo naše kupce nižamo cene in dvigujemo kupno moč j cene za več kot 150artiklov so pri nas znižane m vzamrznjene Do 31 marca 2009 RABOJEZ (TS) - S. P. di Farnei 40/b TRST (TS) - Ulica Valmaura 4 GORICA (GO) - Ulica Terza Armata w ' I »(■ L* II [• Pri nas si v družinskem krogu. 4 Sobota, 20. decembra 2008 ALPE-JADRAN / ZAŠČITNI ZAKON - Ocene ukrepa predsednika Dežele V manjšini različno ocenjujejo vsebino Tondovega odloka Stališča senatorke Tamare Blažina, Stojana Spetiča in tržaške Slovenske skupnosti TRST - V slovenski manjšini se vrstijo komentarji in ocene odloka predsednika Dežele Renza Tonda o vidni dvojezičnosti. Danes objavljamo stališča senatorke Tamare Blažine, Stojana Spetiča in tržaške Slovenske skupnosti. Blažina: Pomemben korak na poti zaščite Senatorka Tamara Blažina izraža zadovoljstvo ob podpisu dekreta o vidni dvo-jezičnosti, ki je sicer predviden po zakonu 38 in nenazadnje omogoča koriščenje sredstev za namestitev dvojezičnih tabel. »To predstavlja pomemben korak v udejanjenju zaščitnega zakona in razvoja naše narodnostne skupnosti.« V dekret nepričakovano nista bili vključeni pokrajina Trst in občina Ronke, kar je sprožilo takojšen poseg senatorke zato, da bi v najkrajšem času to vrzel zapolnili. Dejansko se je izkazalo, da obe upravi s pristopom soglašata in bosta o tem takoj obvestili deželno upravo, ki bo to upoštevala v najkrajšem času, kar je povsem pozitivno, meni Blažinova Spetič: Odlok jasno krši zaščitni zakon Deželni predsednik Tondo krši načela 10. člena zaščitnega zakona, saj je samovoljno tolmačil in okrnil seznam, ki mu ga je poslal paritetni odbor. Naravnost izzivalna je izločitev občine Špeter, kar je udarec celotni Benečiji. Sam paritetni odbor je poslal na deželo zelo omejen seznam krajev, v bistvu na osnovi dogovora z župani, ki so se v glavnem zavzeli za nekakšen status quo, posebno na Tržaškem. Tondo pa je tudi izjave županov tolmačil po svoje, čeprav zakon pravi, da izrekajo samo mnenja, seznam pa opredeli paritetni odbor in ga deželni predsednik potrdi, piše v izjavi Stojan Spetič. »Posebno hudo se mi zdi zadržanje Pokrajine Trst in njene uprave, ki se sploh ni udeležila posvetovanj s paritetnim odborom in tega ni storila kljub našim opozorilom. Zato menim, da bi morali slovenski in levičarski pokrajinski svetovalci gospe Bassi Poro-pat odreči podporo.Kar zadeva napoved trijezičnega napisa na poslopju pokrajine pa me zares zanima, kateri je tretji jezik: angleški, nemški, grški, srbski?,« meni še Spetič. Trst: SSk zelo kritična do pokrajinske uprave Tržaško tajništvo Slovenske skupnosti jemlje na znanje zapoznel podpis odloka. Ker vsebina in porazdelitev vidne dvoje-zičnosti je različna od določil paritetnega odbora, od že podanih izjav raznih občin nase dežele, ter tudi obljub ali besed, ki jih je prejel in potem prenesel predsednik paritetnega odbora, bo treba sedaj točno preveriti celotno gradivo, na podlagi katerega je Tondo izoblikoval omenjeni odlok. Predvsem kdaj in zakaj so razne občine spremenile prvotna stališča, če se je to zgodilo po ali pred nastopom desnosredinske vlade na deželi. Zadnja opcija bi pomenila pritisk na občinske uprave in torej protizakonito ravnanje do raznih uprav. Gotovo je, da če bi bil odlok podpisan s strani prejšnjega predsednika Dežele, ki je že imel mnenja, saj so nova mnenja le dodatki prvim, danes bi bila njegova vsebina zelo različna. »Srhljivko predstavlja vprašanje Pokrajine, kjer je večina zelo jasno izrazila svojo željo in je zato nerazumljivo, kdo naj bi sedaj ustanavljal komisije in o čem. Gre za težko vprašanje, ki ga namerava SSk nemudoma postaviti predsednici, skupaj z zahtevo po postavitvi že večkrat obljubljenih dvojezičnih smerokazov na pokrajinskih cestah in tablo na pročelju pokrajinskega sedeža. Da ne govorimo o spremembah statuta in pravilnika za rabo slovenščine na sejah sveta, ki leži že preveč časa v predalih odbora.To je današnje stanje zaščite manjšine, kljub mednarodnim dogovorom in prepovedi nizanja zaščite,« piše v sporočilu tajnik Peter Močnik. TRST - Pojasnilo predsednice Basse Poropat »Šlo je za nesporazum med uradi« Predsednica Pokrajine pisala Tondu TRST - »Šlo je za nesporazum med uradi pokrajinske in deželne uprave. Pokrajina potrjuje svojo zavezanost politiki sožitja in naklonjenemu razpoloženju do slovenske manjšine.« Predsednika Pokrajine Trst Maria Teresa Bassa Poropat je včeraj za Primorski dnevnik pojasnila ozadje neljubega dogodka, po katerem je bila uprava izločena iz odloka predsednika Furlanije-Julij-ske krajine o izvajanju vidne dvoje-zičnosti v sklopu zaščite Slovencev. »Pokrajina je paritetnemu odboru sporočila nedvoumno željo po vključitvi v seznam vidne dvojezi-čnosti, zataknilo pa se je žal v odnosih oziroma sporazumevanju z deželno upravo. Iz teh nesporazu- Maria Teresa Bassa Poropat mov so funkcionarji deželne uprave potegnili zaključek, da nočemo biti vključeni v seznam, ki ga dolo- ča odlok,« nam je pojasnila Bassa Poropat. Včeraj je poslala pismo predsedniku Dežele Renzu Tondu, v katerem je uradno zahtevala, da se Pokrajino vključi v zgoraj navedeni seznam. Predsednica nam je povedala, da je treba ločiti pristojnosti svetniške skupine, ki se ukvarja z revizijo statuta Pokrajine, od politične vloge pokrajinskega odbora, ki je zavezan programu, s katerim je leva sredina zmagala na volitvah. Bassa Poropat napoveduje nove dvojezične table in smerokaze na pokrajinskih cestah ter trijezični napis (v italijanščini, slovenščini in angleščini) na pročelju pokrajinske palače v središču Trsta. bioetika - Deželni predsednik Tondo o primeru Eluane Englaro Dežela FJK ne bo zavzela stališča Odločitev v rokah bolnišnice Deželni predsednik Renzo Tondo je prepustil vsako odločitev videmski bolnišnici Citta di Udine TRST - Dežela Furlanija-julijska krajina ne bo v zvezi s primerom Eluane Englaro zavzela nobenega stališča in bo v tem smislu prepustila vsako odločitev videmski bolnišnici Citta di Udine. To je poudaril predsednik Dežele FJK Renzo Tondo, ki je po nedavnih izjavah na tisku včeraj pojasnil svoje stališče v deželnem svetu v odgovor na specifično zahtevo deželnega svetnika Demokratske stranke Franca Brusse. Svetnik se je nanašal na izjave pooblaščenega upravitelja bolnišnice Claudia Riccobo-na. Slednji je v četrtek na tiskovni konferenci potrdil, da je njegova zdravstvena struktura še vedno na razpolago za to, da bi omogočila smrt 37-letne Eluane Englaro, ki skoraj 17 let leži v nepovratni komi in ji drugod niso pripravljeni izklopiti naprav. A to pod pogojem, da »Dežela Furlanija-Julijska krajina prevzame soodgovornost za to pietetno dejanje«, je dejal. »Prišlo je do ukrepa italijanske vlade, ki je legitimen, a dejansko neučinkovit,« je pripomnil Tondo: »Dežela FJK pa se bo v tem primeru vzdržala, kot bi to morala storiti tudi italijanska vlada.« Bolnišnica Citta di Udi-ne, je dodal, mora izbirati v okviru svojih pristojnosti, zato naj opravi svojo izbiro. Dežela bi storila napako, ko bi zavzela politično stališče, »ker bi politična izbira škodila nam, Englarovi in sami politiki«, je menil Tondo in dodal, da bo s DEŽELNI SVET Gabrovec o težavah slovenske manjšine TRST - V splošni razpravi o finančnem zakonu se je v deželnem svetu oglasil tudi svetnik Slovenske skupnosti-Demokratske stranke Igor Gabrovec. Slovenski predstavnik se je zaustavil pri dveh sklopih, ki zadevajo kulturni sektor in neposredno tudi odnose do priznanih narodno-jezi-kovnih skupnosti. Omenil je kmetijski sektor in krizno situacijo na goratih območjih. »Nepotrebno je, da deželno upravo in svet spomnim, da uživa naša Dežela poseben status (in s tem visoke finančne ugodnosti) tudi in predvsem zaradi prisotnosti slovenske manjšine.« Ga-brovec je opozoril tudi na dolgo nerešeno vprašanje Narodnega doma pri Sv. Ivanu v Trstu, ki ga je pred leti na osnovi zaščitnega zakona Dežela vključila med svojo lastnino. Pokojni Mirko Špa-capan je skoraj dosegel, da bi se z namensko finančno postavko evidentiralo denar za obnovitvena dela. Zastopnik SSk pričakuje, da se to zgodi s tem finančnim zakonom. »Skupaj s drugimi kolegi sem sopodpisnik serije amand-majev,ki opozarjajo na potrebo po večji pozornosti do kmetijstva še posebej na Krasu in v goratih območjih. Razpoložljiva sredstva so nezadostna ob istočasni prisotnosti pomembnih podjetniških načrtov in vizij, ki gredo v smer pojmovanja kmetijstva ne le kot sektorja za golo proizvodnjo hrane, temveč kot akterja v procesu ohranjanja in promocije teritorija kot edinstvene prvine. Na to nas opozarjajo mladi kmetijski podjetniki, ki razvijajo svoje dejavnosti na območjih, ki so krajinsko edinstvena a istočasno s težkimi naravnimi danostmi. Mislim na gorata območja v videm-ski pokrajini, pa tudi na tržaški in goriški Kras. Glede Krasa moramo upoštevati tudi dejstvo, da je uvedba zaščitenih območij Natura 2000 še dodatno obremenila podjetnike, ki se s količinsko omejenimi a izredno kakovostnimi proizvodi uveljavljajo na vse-državnem in včasih tudi svetovnem nivoju,« je v deželnem svetu še povedal Gabrovec. tem v zvezi odslej molčal. Deželni predsednik je ob robu srečanja potrdil svoje mnenje, po katerem gre za odnos med privatniki. Na eni strani je zasebnik Beppino Englaro, na drugi strani zasebna klinika, pa čeprav deluje na osnovi konvencije z javnim zdravstvenim sistemom. Englaro namerava na osnovi razsodbe kasacijske-ga sodišča uveljaviti svojo pravico v deželi FJK in je v tem smislu stopil v stik z zasebno strukturo, ki je bila na razpolago. Solidarnost Tondu je med drugim izrekel tržaški župan Roberto Di-piazza. »Odločitev ministra republike je Tonda spravila v kot, s to odločitvijo pa ne soglašam,« je dejal Dipiazza. Namig je bil seveda na ministra Maurizia Sac-conija, ki pa ga župan ni omenil. Deset duhovnikov v deželi FJK je medtem objavilo »pismo vernikom in laikom«, v katerem so duhovniki zavzeli stališče v nasprotju s škofovsko konferenco. Duhovniki, med katerimi sta Pierluigi Di Piazza iz Vidma in Mario Vatta iz Trsta, ne soglašajo »s stališčem tistih, po katerem je dramatična izbira, ki jo nekdo sprejme v okviru ljubezenskega odnosa, umor«. Tržaški škof Ev-gen Ravignani je to pismo včeraj ocenil kot »osebno mnenje, ki ni v skladu s cerkvenim učiteljstvom«. Škofi v deželi FJK so v zvezi s primerom Eluane Englaro že zavzeli jasno stališče, in to stališče potrjujejo, je še povedal škof Ravignani. CELOVEC - Sodelovanje s Planiko Skupna božičnica na slovenski gimnaziji Z udeležbo in sooblikovanjem programa božičnice na Gimnaziji za Slovence v Celovcu se nadaljujejo dogovorjene dejavnosti in sodelovanje, ki se je sicer začelo že meseca novembra, ko je se-dišče Planika slovenski gimnaziji simbolično predala adven-tni venec. V pozdravnem nagovoru in v voščilih sta ravnatelj šole prof. Miha Vrbinc in predstavnik Planike potrdila željo po sodelovanju v upoštevanju korenin in tradiciji, ki jih Slovenci gojimo v prostoru kjer živimo. Letošnje partnerstvo med slovensko gimnazijo in Planiko sovpada z desetletnico ustanovitve takoime-novanega Kugyjevega razreda in istočasno s stopetdesetletnico rojstva znanega alpinista Juliusa Kugyja, ki je zelo rad zahajal v Kanalsko dolino. Med drugim je vredno omembe, da od ustanovitve Ku-gyjevega razreda slovenska gimnazija beleži prisotnost dijakov iz Kanalske doline. K sooblikovanju glasbenega programa božičnice je prispevala Glasbena ma-tica-šola Tomaža Holmarja v Kanalski dolini z dvema skladbama, ki sta jih zaigrali na klavir Elisa Kandutsch in Giulia Lister. Sodelovanje med Planiko in slovensko gimnazijo se bo nadaljevalo na dnevu slovenske kulture v kanalski dolini. Rudi Bartaloth / ITALIJA Sobota, 20. decembra 2008 5 politika - Hude težave Demokratske stranke Veltroni: Prenovitev je nujna, drugače res tvegamo polom »Vstranki ni mesta za nepoštenost« - Polemika s Silviom Berlusconijem RIM - Demokratska stranka se mora nujno prenoviti, v nasprotnem primeru tvega politični polom. Walter Veltroni je na včerajšnji seji državnega vodstva DS v bistvu postavil stranki neke vrste ultimat, ki - kot je dejal - velja tudi za predsednika. Prvi Veltronijev korak bodo, kot kaže, izredni komisarji tam, kjer so zastopniki DS vpleteni v škandale in v sodne preiskave. Izrecno se govori o Kampaniji, kjer se spet maje stolček predsednika deželnega odbora Antonia Bassolina, ter Basilicati in Abru-cih, kjer so demokrati na nedavnih deželnih volitvah doživeli pravi polom. Predsednik je prepričan, da v javnih upravah in v izvoljenih skupščinah stranko zastopajo pošteni ljudje, »za nepoštene upravitelje in politike pa pri nas ni prostora«, je poudaril Veltroni. Izrazil je popolno zaupanje delu sodnikov, mu ni pa všeč, da so osumljenci medijsko obsojeni še pred procesi. Glede reforme pravosodja DS vsekakor še ni zaprla vrat morebitnemu dogovarjanju z vladajočo koalicijo in torej s Silviom Ber-lusconijem. Veltroni je rekel, da močno verjame v temeljno politično usmeritev stranke, ki torej ni pod vprašajem. Vprašljivo je kvečjemu volilno zavezništvo z Antoniom Di Pietrom, čigar stranka Italija vrednot bo izstopila iz vseh levosredinskih občinskih in pokrajinskih odborov v Kampaniji. Mnogi v DS pritiskajo na Veltronija, naj takoj razdere zavezništvo z Di Pie-trom, predsednik pa je bil na seji državnega vodstva glede te možnosti še kar previden, čeprav je ni izključil. Bolj kot ti problemi Veltronija trenutno skrbi huda krizna situacija znotraj stranke. Predsednik demokratov se ni mogel izogniti polemiki s predsednikom vlade Berlusconijem. Ta mu po eni strani ponuja roko za reformo sodstva, po drugi pa mu očita, da je Demokratska stranka doslej vedno zagovarjala sodnike in napadala desno sredino, da je skorumpirana koalicija. »Mi se zavedamo naših težav, od Berlusconija pa ne sprejemamo nobenih lekcij o moralnosti in o pošteni politiki. Ne smemo namreč pozabiti, da si je ministrski predsednik dejansko izboril zakone, ki so mu napisani na kožo. In to z namenom, da bi se izognil roki pravice,« je poudaril Veltroni. Massimo D'Alema prihaja na včerajšnje zasedanje vodstva DS ansa POLITIKA - Predsednik vlade Berlusconi: Dozorel je čas za pravosodno reformo RIM - »Pravosodno reformo bomo kmalu uresničili, in to vzporedno s federalistično. Zadevni zakonski osnutek smo že pripravili in, ko bi parlament ne bil prezaposlen, bi mu ga že predložili v odobritev.« Tako je včeraj dejal ministrski predsednik Silvio Berlusconi, ki je izrazil prepričanje, da so razmere za takšen ukrep povsem dozorele. »Spet se je zagnal sodno-me-dijski mehanizem, ki državi ne koristi. Upam, da bodo obtožbe proti predstavnikom levice redimenzionirani,« je še dejal premier. Berlusconi ni izključil, da bi k reformi lahko prispevala tudi opozicija. »Mi smo zmeraj odprti za morebitne sugestije in za dialog v parlamentu,« je dejal. Sicer pa je podvomil, ali je Demokratska stranka res pripravljena na sodelovanje. Po njegovem bi se Vel-tronijeva stranka morala rešiti »smrtonosnega objema« z Italijo vrednot Antonia Di Pietra. »Volitve v Abrucih so to potrdile. Demokratska stranka bi morala opustiti justicialistična stališ- Silvio Berlusconi ča. Na tem področju jo bo Di Pietro vselej nadkrilil,« je dejal premier. Berlusconi je ob tem poudaril, da njegova vlada uživa široko ljudsko naklonjenost. »Njen predsednik beleži 72-odstotno podporo, kar človeka že spravlja v zadrego,« je pripomnil. Premier se je dotaknil tudi gospodarske krize. Potrdil je, da je vlada napravila vse, kar je bilo v njeni moči, za zaščito družin in podjetij. »Bodočnost je v rokah nas vseh, nas državljanov-potrošnikov,« je še zatrdil. CIVILNA ZAŠČITA Bertolaso zagrozil z odstopom RIM - Podtajnik pri predsedstvu vlade za civilno zaščito Guido Bertolaso je dejal, da namerava odstopiti s svojega položaja, ker vlada ni nakazala potrebnih finančnih sredstev za sektor, ki ga vodi. To je storil med zaslišanjem pred komisijo za okolje in javna dela poslanke zbornice. Pristavil je, da bo odstopil po vsej verjetnosti 5. januarja, če se stvari ne bodo spremenile. Takoj po zaslišanju sta poslanca Severne lige Guido Dus-sin in Walter Togni vložila nujno vprašanje na gospodarskega ministra Giulia Tremontija, da bi ga spodbudila, naj problem reši. Sicer pa ta korak ni bil niti potreben. Kmalu se je namreč oglasil sam predsednik vlade Silvio Berlusconi in zagotovil, da denar je, oziroma da ga bodo našli. Industrija v krizi, plin in elektrika cenejša RIM - Italijanska industrija se otepa s hudo krizo. Oktobra je prodaja industrijskih izdelkov padla za 5,9 odstotka v primerjavi z letom poprej in za 4,3 odstotka v primerjavi z mesecem poprej. Tako poroča osrednji italijanski statistični zavod ISTAT, ki dodaja, da so se oktobra strmo znižala tudi naročila za italijansko industrijo, in sicer za 12,2 odstotka v primerjavi z oktobrom 2007 ter za 5,4 odstotka v primerjavi s septembrom 2008. S 1. januarjem pa bosta plin in elektrika cenejša, in sicer plin za 1 odstotek ter elektrika za 5,1 odstotka. Tako je včeraj sporočila pristojna oblast. Po njenih izračunih bo povprečna italijanska družina v prvem trimesečju 2009 na tak način prihranila 25 evrov pri elektriki in 11 evrov pri plinu. To je seveda treba povezati s padanjem cene surove nafte na mednarodnih trgih. Pisatelj Saviano bo sodeloval z DS RIM - Pisatelj Roberto Saviano, avtor znamenitega romana Go-morra, bo sodeloval v šoli za politično izobrazbo, ki jo bo Demokratska stranka odprla za italijanski jug. Novico je včeraj objavil voditelj stranke Walter Veltroni. Sa-viano je novico potrdil in pristavil, da je za sodelovanje postavil en sam pogoj: naj stranka odstrani skorumpirane voditelje. Sicer pa bo danes v šestih italijanskih mestih potekala solidarnostna pobuda s Savianom, kateremu, kot znano, mafija streže po življenju. Na glavnih trgih v Neaplju, Rimu, Milanu, Palermu, Ca-gliariju in Messini bodo nastopali demonstranti z geslom »Jaz sem Saviano«. Na tak način naj bi tudi pomagali premagovati strah pred mafijo. Berlusconi kot Superman v darilo vnukom RIM - Predsednik vlade Silvio Berlusconi je obelodanil, da je svoje vnuke predčasno presenetil za božič: z lutko supermana, ki ima obraz v njegovi podobi. »Moji vnuki se sedaj res počutijo kot potomci super junaka,« je pojasnil 72-letni premier. Berlusconi, ki je bil poročen dvakrat, je oče petih otrok in dedek štirih vnukov. Novico o Super-Berlusconiju lutki, ki ima v kompletu tudi svoj helikopter, pa je sporočil med božično zabavo za zaposlene v premierovem uradu. ITALIJANSKO DOGAJANJE V ZRCALU TUJIH MEDIJEV El Pais: Zadnja usoda Eluane Englaro predmet spora med sodno in izvršno oblastjo Sergij Premru Javnomnenjski raziskovalni zavod Ip-sos je objavil zanimivo analizo o tem, kaj in kako mediji po svetu pišejo o Italiji. Pol leta so sledili pisanju dnevnikov iz desetih držav, in sicer štirih v Evropi (Francija, Nemčija, Španija in Velika Britanija), treh v razvoju (Argentina, Indija in Rusija) in treh razvitih (Avstralija, Japonska in ZDA). Ugotovili so, da je največ člankov namenjenih italijanski kulturi, umetnosti in gospodarstvu, sledijo vlada, kriminal in šport. Po eni strani izstopa število dopisov o italijanskih proizvodih, saj je »Made in Italy« povsod zelo cenjen, po drugi pa je največji poudarek na problemih vlade in kriminala. V Indiji pišejo pozitivno o italijanski kulturi in športu, v Rusiji o dobrih odnosih med državama, v Nemčiji so sorazmerno nepristranski, v Španiji objavljajo zelo pozitivne in skrajno negativne ocene o dogajanju v Italiji. Zelo kritični so francoski mediji, skrajno negativni argentinski in avstralski, ki poročajo predvsem o vladnem delovanju. Večkrat je negativna ocena o posameznem dogodku raztegnjena na celotno državo in Italijane nasploh, kar pa se ne dogaja v primeru pozitivnih presoj, kot da bi bile nekakšna posebnost, ki ne zaznamuje celotne italijanske stvarnosti. Iz poročanja izhaja konservativna in malodušna podoba Italije, ki jo označujejo pripravljenost na kršenje zakonov, prevlada geron-tokracije, težave v odnosih s priseljenci in neverodostojnost inštitucij. Obenem je velikokrat poudarjeno, da bi se Italija morala prilagoditi novim časom, inovacijam, meritokraciji in spoštovanju zakonov. V časopisju včasih pride do odstopanja med vsebino članka in naslovom: tako El Pais v naslovu piše, da Berlusconi izziva sodstvo in prepoveduje prekinitev hranjenja Eluane, v članku pa je zapisano, da je minister za zdravstvo prepovedal javnim in zasebnim bolnišnicam, da bi osebam, ki so dokončno v vegetativen stanju, odstranile sondo za prehranjevanje. Na tak način vlada hoče preprečiti izvajanje razsodbe vrhovnega kasacijskega sodišča, ki je dokončno odredilo, da ima družina nesrečne Englarove po 17 letih vegetativnega stanja pravico, da prekine umetno prehranjevanje. Gre za spor med pristojnostmi sodstva in vlade, ki hoče uveljaviti svoje gledanje mimo razsodb in zdravniških ocen, piše madridski dnevnik. Britanski The Independent poroča o težavah, s katerimi se spoprijema »kralj italijanskih sirov«, parmezan namreč. Zaradi zmanjšanja prodaje eni tretjini proizvajalcev grozi stečaj, vlada zato razmišlja o nakupu 100 tisoč hlebcev. Po mnenju izvedencev pa bi bilo primernejše, ko bi lansi-rali širokopotezno reklamno kampanjo v tistih državah, ki v sedanjem obdobju beležijo največji razvoj, kot so Brazilija, Rusija in Indija. O nedavni obsežni in uspešni akciji preiskovalcev proti sicilski mafiji poročajo številni mediji po vsem svetu. Omenil bi samo dva: francoski Le Monde in ameriški The New York Times, ki dajeta precejšen poudarek zadevi. V obeh primerih je naglas predvsem na dejstvu, da je preiskovalcem uspelo obglaviti skupino, ki je ustanavljala novo strateško vodstvo mafije. Operacijo je izvedlo okrog 1.200 kara-binjerjev, aretirali pa so 90 oseb, kar je nedvomno velik dosežek, ugotavljata dnevnika iz Pariza in New Yorka. V italijanskem političnem svetu je včasih res obratno od tega, kar bi pričakovali, piše Financial Times. Tako se minister desnosredinske vlade Brunetta proglaša za socialističnega revolucionarja in zasleduje cilj, da bi zagotovil učinkovitejše delovanje javne uprave. Gre za pravo revolucijo, ki jo podpira večina javnosti, nasprotujejo pa ji konservativci, meni lon- donski finančni dnevnik. Zaenkrat večina javnega mnenja podpira Brunetto, ki bi se rad zgledoval po francoskem sistemu, kjer pa je vsako leto 800 tisoč javnih uslužbencev podvrženih preverjanju sposobnosti. Razhajanja in korupcija šibijo italijansko levo sredino, piše Le Monde, za katerega zmaga desne sredine v Abrucih ni samo volilni poraz, pač pa pokazatelj globoke krize, v kateri se otepa Demokratska stranka. Glavni dejavniki težav so vojna med voditelji stranke, predvsem med Vel-tronijem in DAlemo, nejasna politična linija in zavezništva ter moralno vprašanje, ki je v zadnjih časih pretreslo stranko z obtožbami na račun številnih javnih upraviteljev. Da bi preprečili implozijo stranke, bi bilo treba zagotoviti resnično enotnost z jasnimi stališči, kar pa zaenkrat izgleda vse prej kot dosegljiv cilj, piše pariški popol-dnevnik. 6 Sobota, 20. decembra 2008 GOSPODARSTVO PRISTANIŠČA - Podatki Pristaniške oblasti o pretovoru od januarja do novembra V Trstu novembra presegli rekord 300 tisoč kontejnerjev Prvi učinki svetovne recesije do novembra samo pri prometu s trajekti TRST - Pretovor kontejnerjev v tržaškem pristanišču se približuje 30-odstotni rasti glede na leto 2007, izhaja iz podatkov o pristaniškem pretovoru za prvih enajst mesecev letošnjega leta, ki jih je včeraj objavila Pristaniška oblast. Skupni pretovor od januarja do konca novembra je dosegel 44.382.796 ton, kar je za štiri odstotke več kot v enakem lanskem obdobju, ko je bilo pretovorjeno 42.653.458 ton blaga. Na področju razsutih tovorov je bilo letošnje gibanje dvosmerno, saj se je pretovor tekočih razsutih tovorov (prevladujoči je nafta) glede na enako lansko obdobje povečal za 1,8 milijona ton, medtem ko se je pretovor trdih razsutih tovorov zmanjšal za 150 tisoč ton, kar gre pripisati 32-odstotnemu zmanjšanju raz-tovora rudnin. Prve učinke svetovne gospodarske recesije je v pristanišču doživel promet trajektov in ro-ro ladij, medtem ko je pozitivno gibanje pretovora blaga v paletah in konvencionalnega blaga. Nobenega negativnega učinka krize pa do konca novembra ni doživel kontejnerski promet. Novembra je bilo pretovorjeno 29.235 kontejnerskih enot (TEU), kar je za 16 odstotkov več kot v enakem lanskem mesecu, ko so na sedmem pomolu pretovorili 25.176 TEU. V enajstih mesecih je bilo pretovorjeno 313.941 TEU (lani 244.603), v Trstu pa je bila tako prvič presežena številka 300 tisoč. Pogled na sedmi pomol, kjer pretovarjajo kontejnerje arhiv INKUBATORJI - Razvojna agencija BIC Sviluppo Italia FVG Ali molk deželne uprave potrjuje likvidacijo podjetniških inkubatorjev? TRST - Agenciji BIC Sviluppo Italia FVG, ki bi bila s sklepom Illyjeve deželne uprave morala preiti iz ministrske v deželno pristojnost, grozi likvidacija. Če deželna uprava v teh zadnjih dneh leta, torej do 31. decembra, ne bo izvedla napovedanega prevzema razvojne agencije, bo to pomenilo njen konec, skupaj s koncem operativnosti treh podjetniških inkubatorjev (v Trstu, Gorici in Spilimbergu) in z izgubo kakih 15 delovnih mest. Na težave zaradi negotove usode agencije nas je v preteklih mesecih sproti opozarjal Edvin Bevk, ki pri BIC skrbi za inkubirana podjetja, včeraj pa smo se o nastalem položaju pogovarjali s pooblaščenim upraviteljem Antoniom Sfiligojem. »Za 20. oz. 27. januarja smo sklicali izredno skupščino, kajti prvega januarja se bo v primeru, da Dežela ne ukrepa, uradno začel stečajni postopek,« nam je povedal. Na naše vprašanje, ali je morda predsednik Dežele Tondo ob vseh problemih, s katerimi se mora ukvajati, na BIC pozabil, pa Sfiligoj ni imel dvomov: da Tondo zelo dobro ve, kakšna je situacija in da njegov molk (kljub obljubi v deželnem svetu) pomeni odločitev deželne uprave za likvidacijo družbe. V nekaterih deželah so agencije družbe Sviluppo Italia že likvidirali, drugod pa so inkubatorje prevzele dežele oziroma njihovi holdingi. Naša Friulia, ki ima v BIC tudi lastniški delež, pa se po Sfiligojevih besedah zanj ni zanimala in se tudi ni zavzela za njegov prevzem. Za likvidacijo državne razvojne agencije Sviluppo Italia se je odločila Prodijeva vlada z zakonom, na osnovi katerega naj bi inkubatorje prevzele dežele. Prvi rok za to je bil konec leta 2007, nato je bil podaljšan do konca letošnjega leta, vlada pa nima namena tega roka še enkrat podaljšati, nam je povedal Sfiligoj. Čas se sedaj neizprosno izteka in sprašujemo se, kako je mogoče, da deželna uprava ne ukrepa. Če se je na tihem odločila za likvidiranje inkubatorja, bi to svojo izbiro morala javno povedati in jo zagovarjati, še posebno v tem kriznem trenutku, ko je pomembno ne samo ohraniti vsako delovno mesto, ampak z razvijanjem podjetništva skrbeti tudi za nove zaposlitvene možnosti. (vb) Antonio Sfiligoj arhiv PODJETJA - Nova poteza holdinške družbe KB1909 Družba Cogeco prevzela 40-odstotni delež v hrvaškem podjetju Kavaimpex GORICA - Holdinška družba KB 1909 je prek svoje hčerinske družbe Cogeco Spa prevzela 40-odstotni lastniški delež v hrvaški družbi Kavaimpex doo. Posel je vreden 1,7 milijona evrov. Kavaimpex je eno vodilnih podjetij za proizvodnjo in trženje kave na hrvaškem trgu. Ustvarja promet v vrednosti približno 3,5 milijona evrov, njena proizvodna zmogljivost pa presega 330 ton kave letno. S svojo blagovno znamko Dan cafe obvladuje na področju hotelov, restavracij in barov približno 12-odstotni delež hrvaškega trga. Glavni sedež družbe Kavaimpex doo je v kraju Boljun v hrvaški Istri. Cogeco Spa neposredno upravlja še pražarno Vidiz&Kessler Srl in družbo KB Commodities Ltd, ki se ukvarja s kupoprodajo kave na mednarodnem trgu. Vstop v družbo Kavaimpex predstavlja skupaj z ostalimi družbami Skupine KB1909, ki poslujejo v sektorju kave, predvsem možnost širitve tega poslovanja na trge jugovzhodne Evrope, predvsem na hrvaškega, srbskega, črnogorskega, bosansko-hercegovske-ga, makedonskega itn. Direktor podjetja Cogeco Robert Vidoni (desno) s sodelavci na sejmu Triestespresso arhiv GORICA - Obračun Informest še širi krog svojih strank GORICA - Podjetja iz severovzhodne Italije se vse bolj množično obračajo na goriško agencijo za razvoj in mednarodno sodelovanje Informest s prošnjo za spremljanje pri njihovih procesih in programih internacionalizacije. Kot je v tiskovni noti zapisala podpredsednica agencije Silvia Acerbi, je Informest v prvih enajstih mesecih leta prejel 239 prošenj za pomoč in svetovanje (lani jih je bilo 233 in predlani 193), do konca leta pa se jih bo po pričakovanjih nabralo 250. Od 239 zadolžitev in posegov, zaupanih Informestu, jih je prišlo 86 (36 odstotkov vseh) iz podjetij v Venetu, 80 ali 33 odstotkov vseh pa iz podjetij v Fur-laniji-Julijski krajini. »Pomemben in tudi nekoliko nepričakovan pa je interes, ki so ga pokazala podjetja iz dežel, ki ne sodijo na severovzhod, in to v prvi vrsti iz Emilije-Romagne (33 prošenj ali 14 odstotkov vseh) in Lombardije (15 prošenj ali 6 odstotkov), pa tudi iz Lacija (5 prošenj ali 2 odstotka). Pri analizi držav, na katerih trge se trgovinsko in proizvodno usmerjajo podjetja, ki jih pomaga Informest, se po ugotovitvah Silvie Acerbi ohranja velik interes za Rusijo z 41 zadolžitvami in posegi (1 7odstotkov vseh), na drugem mestu je Kitajska s 37 (15 odstotkov), sledijo pa Ukrajina (19), Poljska (18), Slovaška (17), Madžarska in Slovenija (vsaka po 14), Hrvaška, Češka in Romunija (vsaka po 11) in Bolgarija (10). Po oceni Acerbijeve so pomembni tudi štirje neposredni posegi, ki so bili letos izvedeni v Vietnamu v korist podjetij, ki so svojo pozornost usmerila na to azijsko državo. Informest medtem krepi sodelovanje z Deželo FJK tako na področju aktivnosti za internacionalizacijo dežele, kot pri izvajanju strateških projektov, med katerimi sta npr. projekta za Kosovo in za Vojvodino. Obseg prihodkov Informesta bi lahko ob koncu leta 2008 dosegel skoraj tri milijone evrov, je na koncu ocenila Silvia Acerbi. EVRO 1,3940 $ -4,63 EVROPSKA CENTRALNA BANKA 19. decembra 2008 evro (povprečni tečaj) valute 19.12. 18.12. ameriški dolar 1,3940 1,4616 japonski jen 124,74 9 5440 129,22 9,9820 kitajski juan ruski rubel 38,9660 7,4498 39,8258 7,4496 UCII IJKCI M Ulla britanski funt 0,9287 108585 0,9509 11 0475 JVCUJKO M Ulla norveška krona 9,8335 26,335 9,8650 26,562 l\l Ul lu švicarski frank 1,5448 1,5368 estonska krona 15,6466 15,6466 madžarski forint nAucI^i 7 At 265,84 4,0825 268,61 4 1670 UUMjM LlUL kanadski dolar avctrakvi nAlar 1,7100 2,0470 1,7433 2,0735 ovjLI aljM UUlol bolgarski lev rArni in^Ki IA\/ 1,9558 3 9313 1,9558 3,9692 iui i ilu iji\i itrv slovaška krona II1Y*\\/ckI litac 30,230 3,4528 30,180 3,4528 IILUVJM HUaj latvijski lats hr37l ICki fAal 0,7081 3,3024 0,7088 3,4374 uio¿.njoM icai islandska krona ti ircki lira 290,00 21190 290,00 2 1938 LUI jIVcl lila hrvaška kuna 7,2372 7,2353 EVROTRZNE OBRESTNE MERE 19. decembra 2008 1 mesec 3 meseci 6 mesecev 12 mesecev LIBOR (USD) 0,47375 1,4975 1845 2,0925 LIBOR (EUR) 2,7975 3,07625 3,16313 3,24938 LIBOR (CHF) 0,36333 0,73833 0,9 1,17333 EURIBOR (EUR) 2,804 3,082 3,165 3,257 ZLATO (999,99 %%) za kg 19.334,58 € -11,49 TECAJNICA LJUBLJANSKE BORZE 19. decembra 2008 vrednostni papir zaključni tečaj v € spr. v % BORZNA KOTACIJA - PRVA KOTACIJA GORENJE 11,61 IMTTTDCI IDADA O ")i1 -1,44 -2 13 KRKA 1 1 IKA KOPER 51,62 21 84 -1,26 -0,77 LUKA KOPER MERCATOR PETROL 163.01 235.02 -0,90 +1 49 TELEKOM SLOVENIJE 127,21 -4,06 BORZNA KOTACIJA - DELNICE ABANKA 49,00 AERODROM LJUBLJANA 27,01 DELO PRODAJA - ctni -0,55 +0,41 ISKRA AVTOELEKTRIKA - - ICTD A BCM7 irtCI _/1 /IC NOVA KRE. BANKA MARIBOR h/11 IMnTCCT 9,42 k nn -4,75 KOMPAS MTS - - MIU'A 1/1QA PIVOVARNA LAŠKO POZAVAROVALNICA SAVA PROBANKA SAI MS IIUBI IANA 43,78 10,84 35,99 400,00 400,00 +1,62 -2,61 -0,03 SALMS, L_IMBL__IANA SAVA TERME ČATEŽ 260,00 155 00 -0,60 -0 13 IERME ČAIE7 ŽITO ZAVAROVALNICA TRIGLAV 14,79 -1,27 MILANSKI BORZNI TRG mib 30: 19. decembra 2008 -0,17 delnica zaključni tečaj v € spr. v % A2A ALLEANZA ATIAMTIA 1,303 6,10 13 77 +1,01 +3,21 +5,92 AILANIIA BANCO POPOLARE RCA MPS 5,085 1 54 -0,68 +2,94 BCA MPS BCA POP MILANO EDISON 4,0975 0,923 -2,44 +0,44 EDISON ENEL ENI 4,4775 1660 -0,06 -747 FIAT FINMECCANICA 4,8575 1090 -3,72 +4,01 FINMECCANICA GENERALI IFIL 19,94 1,877 +2,20 -8,55 INTESA SAN PAOLO LOTTOMATICA LOTTOMATICA 2,5675 1755 +5,23 -1,13 LUXOTT1CA MEDIASET MEDIASET 13,35 3,9775 -0,67 -0,31 MEDIOBANCA PARMALAT PARMALAT 7,28 1,19 -1,49 -2,06 PIRELLI e C PRYSMAN 0,27 9,65 +1,31 +10 03 rRl SMAN SAIPEM SNAM RETE GAS SNAM RETE GAS 11,48 4 0175 -3,93 +0,69 STMICROELECTRONICS TELECOM ITALIA TELECOM ITALIA 4,77 1 148 +0,00 +1 68 TENARIS TERNA 7,39 2,2925 -3,40 +1 89 TISCALI UBI BANCA UBI BANCA 0,725 1096 -2,03 -3,61 UNICREDIT 1,78 +11,95 ■ SOD NAFTE ■ (159 litrov) ■ 33,87 $ -6,49 IZBRANI BORZNI INDEKSI 19. decembra 2008 indeks zaključni tečaj sprememba % SLOVENIJA SBI 20, Ljubljana SBITOP, Ljubljana 3.747,41 869,43 -1,23 -1,19 TRG JV EVROPE CROBEX, Zagreb BIRS 1.737,64 989,36 -0,12 -0,99 FIRS, Banjaluka Belex 15 Beograd 1.613,43 -1,71 DCICA 1 J, DClAjldU SRX, Beograd BIFX Sarajevo 238,42 2.231,94 -3,03 -0,26 Dir A, SalaJCVU NEX 20, Podgorica MBI 10, Skopje 7.992,33 2.253,29 +2,12 -0,68 DRUGI TRGI Dow Jones, New York Nasdaq 100 8.579,11 1.564,32 -0,30 +0,77 Nasdaq 100 S&P 500, New York MSCI World, New York DAX 30, Frankfurt FTSF 1fin I nnrlnn 887,60 919,44 4.696,70 4.286,93 +0,26 -0,94 -1,26 -1,01 FiSE 100, London CAC 40, Pariz ATX Dunaj 3.225,90 1.638,78 -0,26 -4,505 a i X, Dunaj PX, Praga El IROSTOXX 50 818,7 2.444,14 -1,78 -0,34 EUROSi OXX 50 Nikkei, Tokio STI, Singapur Hang Seng, Hongkong Composite, Šanghaj Sensex, Mubaj 8.588,52 1.795,47 15.127,51 2.018,46 10.099,91 -0,908 -0,193 -2,389 +0,137 +0,23 Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.it JAVNE UPRAVE - Srečanje senatorke s slovenskima upraviteljema Blažinova za sodelovanje z župani okoliških občin Dolinska županja Premolinova in zgoniški župan Sardoč o težavah upravljanja Vse manj sredstev in vse večje odgovornosti, pomanjkanje slovenskih občinskih tajnikov, pomanjkanje telesa, ki bi koordiniralo in povezovalo delovanje manjših občin, da bi bile bolj učinkovite, pa tudi prizadevanja za uveljavljanje manjšinskih pravic. O vsem tem in še marsičem je bil govor med včerajšnjim srečanjem med senatorko Tamaro Blažina in slovenskima županoma v tržaški pokrajini, dolinsko županjo Fulvio Premolin in zgoniškim županom Mirkom Sardo-čem (medtem ko se repentabrski župan Aleksij Križman ni mogel udeležiti sestanka). Blažinova že dobro pozna meandre, po katerih se vije delovanje krajevnega upravitelja, saj je bila sama vrsto let zgoniška županja. V zadnjem času pa se je marsikaj spremenilo. Žu-panovanje tudi manjših občin zahteva celega človeka, delo se je z novimi normami podeseterilo, upraviteljska struktura pa se je - zaradi splošnega varčevanja in nižjih prispevkov - zmanjša- opčine - Goljufija Neznancu izročila 15.500 evrov Pred openskim pokopališčem se je priletni ženici približal okrog trideset let star neznanec. V pravilni italijanščini se je predstavil kot prodajalec elektronskih artiklov. Zatrdil je, da pozna njenega sina, slednji pa naj bi mu dolgoval večjo vsoto denarja. Gospa mu je verjela, sedla je v njegov avtomobil in on je odpeljal. Obiskala sta njen dom, prav tako na Opčinah. Naivna ženica je neznancu takoj izročila 7500 evrov. Goljuf se ni zadovoljil, kruta potegavščina se je nadaljevala. Gospo je pospremil v Trst, na Trg Pontero-šo. V banki BNL je žrtev dvignila še naknadnih 8000 evrov in jih, kajpak, predala prijaznemu mladeniču. Bogat plen v višini 15.500 evrov je bil neznancu dovolj: sedel je za volan in jo naglo ucvrl, gospo pa pustil na cedilu. Zgodilo se je v četrtek, 11. decembra. 82-letna M. L., ki stanuje na Opčinah, a je rojena v Benetkah, je telefonirala na opensko postajo karabinjerjev komaj šest dni pozneje, v sredo. Na podlagi njenega pripovedovanja preiskujejo dogodek, toda elementov ni veliko. Gospa se modela avtomobila ne spominja, kaj šele registrske tablice. Vse kaže, da je brezvestnemu goljufu podvig uspel. V Trstu se podobni dogodki redno ponavljajo in sile javnega reda pozivajo vse priletne občane, naj neznancem ne zaupajo ter naj jih nikakor ne vabijo domov. Senegalski prodajalci kljub izgonu še v Trstu Policija in mestni redarji redno nadzorujejo dejavnosti senegal-skih uličnih prodajalcev, ki ponujajo razno blago v mestnem središču. V četrtek so v skupni akciji naleteli na devet Senegalcev brez dovoljenj za bivanje v Italiji in za prodajo. Vseh devet je pred tem že prejelo kvestorjev nalog za izgon iz države, zato jih je sodstvo vpisalo med preiskovane osebe na prostosti. Tamara Blažina la. V dvojezičnih okoliških občinah je najbolj kočljivo vprašanje občinskih tajnikov. Sedanji ne obvladajo slovensko in tudi tajnikova prisotnost na občini je pičla (v Zgoniku pol dneva tedensko...). Blažinova je spomnila na natečaj za tajnike z znanjem slovenskega jezika. Na prvi izpit se je prijavilo šest kandidatov, polovica jih je bila pripuščena k drugi preizkušnji. Prihodnje leto bo lahko mogoče računati na tajnika z znanjem slovenskega jezika, je napovedala. Okoliške občine so si močno pri- Fulvia Premolin zadevale za ponovno ustanovitev Kraške gorske skupnosti. Služila bi za pre-potrebno sodelovanje in povezovanje med temi občinami. Tako bi lahko bile skupno pomemben subjekt pri upravljanju širšega ozemlja. Ideja nove KGS pri prodrla, tudi z medobčinskimi združenji za skupno upravljanje pomembnih služb in storitev ni šlo tako, kot je bilo pričakovati, saj je bila ta možnost zavržena. Pomembna so bila prizadevanja županov za uveljavljanje določil zaščitnega zakona. Premolinova in Sar- Mirko Sardoč doč sta omenila odredbo, ki so jo župani okoliških občin poslali cestnemu podjetju Anas z zahtevo po namestitvi dvojezičnih napisov in smerokazov na odsekih hitre ceste na njihovih občinskih območjih. Ko se bo iztekel rok za postavitev dvojezičnih napisov oziroma za odgovor podjetja Anas (60 dni) bo treba ukrepati, če ne bo zahtevam županovih odredb primerno zadoščeno. V tem primeru je Blažinova zagotovila poseg v senatu, tako bo imelo vprašanje dvojezičnosti na hitri cesti parlamentarni odziv. politika - Sklep članov krajevnega odbora Do občinskih volitev bo dolinsko sekcijo SSk še vodil Sergij Mahnič Na prvi seji novoizvoljenega izvršnega odbora dolinske sekcije Slovenske Skupnosti je prof. Alojz Tul, v svojstvu predsednika sekcij-skega kongresa, poročal o poteku skupščine ter potrdil vse izvoljene na omenjenem kongresu v izvršni odbor sekcije. Hkrati je Tul izpostavil dobro izpeljani kongres, ki se ga je udeležilo lepo število članov in somišljenikov stranke. Za to gre v večji meri zahvala sekcijskemu tajniku za njegovo prizadevnost v pripravi kongresa, beremo v sporočilu sekcije SSk. Tajnik Sergij Mahnič je tudi sam obrazloži pomen kongresa, saj je bil ta važen ne samo za obnovo izvršnega odbora, ampak predvsem kot priprava na tržaški pokrajinski in deželni kongres stranke. V svojem posegu je Mahnič izrekel tudi zahvalo Aldu Stefančiču za njegovo dolgoletno delo v sekciji in nasploh v stranki. Stefančič prepušča mesto v odboru mlajšim članom stranke. Glavni predmet razprave na omenjeni seji je bilo vprašanje izbire tajnika in njegovih ožjih sodelavcev. Kot je znano, je tajniško funkcijo več mandatov opravljal Mahnič, sicer tudi občinski svetnik. Zato je ob več priložnostih izrazil željo in namero, da bi omenjeni funkciji prevzeli mlajši strankini ljudje. Člani sekcijskega odbora so z razumevanjem to vzeli na znanje, vendar upoštevajoč istočasno aktualne razmere v zvezi s pripravami za občinske volitve prihodnjega leta, ne bi bilo koristno zamenjati tajnika, ki ima velike in dolgoletne izkušnje pri vodenju strankine občinske sekcije. Po krajši razpravi in izjavah članov o delovanju in načrtih sek-cijskega delovanja, je soglasno prevladalo mnenje, naj tajniško mesto do omenjenih volitev ohrani Mah-nič, Aljoša Novak in Albert Tul pa naj še naprej opravljata posle pod-tajnika. Po razpravi so člani odbora še opozorili na nekatere probleme občinske uprave in priporočili naj bi se le-te po možnosti rešilo v tej mandatni dobi. 435 Sobota, 20. decembra 2008 TRST / APrimorski ~ dnevnik občinski sklep V Devinskih stenah po novem tudi gamsi Devinsko-nabrežinski občinski svet je na včerajšnji seji odobril načrt za zaščito in razvoj naravnega območja Devinskih sten. Levosredinska opozicija je zahtevala umik zanjo spornega ukrepa, ker večina tega ni sprejela je iz protesta zapustila sejo. Načrt je bil tako odobren z glasovi desnosredinske politične koalicije župana Giorgia Reta. Za nabrežinsko opozicijo je zelo sporen predvsem tisti del načrta, ki določa gradnjo 20 počitniških hišic znotraj tam načrtovanega kampinga. Leva sredina je izrazila tudi velike dvome, da bi na to območje naselili muflone in gamse, ki naj bi na nek način »nadzorovali« vegetacijo na tem zaščitenem območju. Zastopnik Zelene liste Maurizio Rozza je opozoril, da je takšen sklep v nasprotju z državnimi in deželnimi zakoni, ki prepovedujejo naselitev teh »uvoženih« živali na zaščitena področja. Retova koalicija je te in druge kritike ocenila za popolnoma neutemeljene, zaradi spora med večino in opozicijo pa je šlo po vodi tudi priporočilo o tem vprašanju. Župan Ret je na včerajšnji seji umaknil sklep, s katerim je hotela občina uvesti plačilo davka ICI za kmetijska zemljišča. Umik sklepa je predlagal in dosegel Rozza v imenu opozicijskih kolegov. »Tudi ta dogodek dokazuje popolno nesposobnost Re-tove uprave pri vodenju občine. Cilj te uprave je le pridobivati denar v občinsko blagajno,« je v izjavi za tisk polemično napisal Rozza. Za malegaa Federica zbrali že 135 tisoč evrov Za hudo bolnega malega Federica Sedmaka so zbrali že 135 tisoč evrov. To je včeraj sporočil odbor iz južne Furlanije, ki v naši deželi zbira sredstva, s katerimi bi omogočili dečku (njegov oče je po rodu iz Križa) zdravljenje in operacijo v Združenih državah Amerike. Tej plemeniti humanitarni akciji se je pridružil tudi italijanski prvoligaški nogometni klub Genoa. IZOBRAŽEVANJE - Včeraj v Narodni in študijski knjižnici Podelili tri Tončičeve štipendije Prejele so jih Vesna Bajc, Jana Jarc in Ana Košuta - Prireditelji izpostavili posebno skrb za slovenski jezik Tri ženske so zmagovalke letošnjega razpisa, ki ga je oktobra objavil visokošolski sklad Sergij Tončič. Organizatorji so prejeli osem prošenj, zmagovalke pa razglasili včeraj v Narodni in študijski knjižnici. Kot je pojasnila odbornica Nerina Drasič Švab, so letos posvetili posebno pozornost izobrazbi v slovenskem jeziku. Štipendije, ki jih je podelil predsednik Marko Kravos, so bile namreč namenjene bodočim slovenskim pedagogom. Štipendijo v znesku 1.500 evrov za študentko ali študenta visokošolskih zavodov, ki se izobražuje za poučevanje na osnovnih šolah s slovenskim učnim jezikom v Furlaniji-Julijski krajini, je prejela Jana Jarc iz Doberdoba. Štipendijo v znesku 1.500 evrov za diplomantko ali diplomanta, ki na podiplomskem programu SSIS pridobiva specializacijo za poučevanje na višjih srednjih šolah s slovenskim učnim jezikom v FJK, je prejela Vesna Bajc. Tretjo štipendijo, prav tako v znesku 1.500 evrov, namenjeno študentki ali študentu, ki se izobražuje po do-diplomskem programu Fakultete za šport v Republiki Sloveniji, je prejela študentka Ana Košuta, ki je obenem tudi trenerka kriške Mladine. To štipendijo je sklad podelil v sodelovanju z Združenjem slovenskih športnih društev v Italiji. Z željo, da bi bila skrb za slovenski jezik bolj prisotna tudi ob športnih igriščih ... (pd) Del odbora sklada Sergij Tončič in letošnje nagrajenke kroma 435 Sobota, 8. decembra 2008 TRST PREFEKTURA - Raziskava opazovalnice ONVD razkriva zaskrbljujoče podatke V tržaški pokrajini je nasilje v domačem okolju vsakdanji pojav Policija in karabinjerji zabeležili 832 primerov v enem letu, več kot dva na dan, mnogo pa jih ostane prikritih Na Prefekturi so se sestali predstavniki policije, karabinjerjev, državnega tožilstva, zdravstvenega podjetja in opazovalnice ONVD kroma zakonci/partnerji bivši zakonci/partnerji sinovi/hčere starši člani družine bratje/sestre sorodniki drugi 3% 3% 3% težave v paru družinski problemi ločitev ali ločevanje psihična bolezen izvajalca ali žrtve prazni razlogi vzgoja in skrb za otroke alkoholizem zasvojenost z drogami 19,9% 19,6% 8% 7,7% 6,6% 5,8% 1,9% denar ■ 1,8% 37% Mladoletni 18-21 22-35 36-45 46-55 56-65 nad 65 26'5% ^ Mladoletni J 3% A 18-21 I 3% 22-35 36-45 46-55 56-65 nad 65 21% 20% 22% 7% 13% 30% 30% 14% 8% 11% ljubosumje neznani razlogi J 1,6% ] 0,6% vir ONVD SPOL ŽRTEV NASILJA Moški 41% Ženske 59% SPOL IZVAJALCEV NASILJA Moški 62% Ženske 38% DRŽAVLJANSTVO ŽRTEV (v20% je neznano) Italijansko 67% Tuje 13% DRŽAVLJANSTVO IZVAJALCEV (v25% je neznano) Italijansko 62% Tuje 13% Ugotovljeni primeri v enem letu 832 Žrtve nasilja 1054 Izvajalci nasilja 919 Primeri, v katerih je nasilje obojestransko 43% Primeri, v katerih se je nasilje ponovilo 33% Koliko žrtev ovadi/toži izvajalca nasilja 8% / V italijanskih medijih vedno močno odmevajo novice o kriminaliteti, govor je zlasti o ropih in umorih, pa čeprav slednjih še ni bilo tako malo kot v zadnjih dveh letih. Po drugi strani malo vemo o mnogo bolj razširjenem, vsakdanjem nasilju, ki je za vsakim vogalom, a je skoraj vedno neopazno. Policija in karabinjerji so v tržaški pokrajini v enem letu zabeležili 1047 klicev na pomoč in v 832 primerih so ugotovili, da je dejansko prišlo do nasilja v domačem okolju. To pomeni, da vsak dan naletijo na več kot dva tovrstna primera. Žrtev je bilo več kot tisoč, to je pa samo delček celote, saj žrtev marsikdaj ne poišče pomoči in raje potrpi v tišini domačega hrama. Podatke o registriranih primerih nasilja na Tržaškem je zbrala opazovalnica ONVD, predstavili pa so jih včeraj na Pre-fekturi. Prisotni so bili prefekt Giovanni Balsamo ter predstavniki karabinjerjev, policije, državnega tožilstva in zdravstvenega podjetja: v okviru svojih pristojnosti imajo vsi opravka z nasiljem v domačem okolju. Pre-fekt je poudaril, da mora biti raziskava priložnost za izdelavo načrta za usklajen nastop proti temu pojavu. Navzoči so med drugim ugotavljali, da zdravstvena in socialna oskrba ne more biti vedno povsod prisotna, a ko poseže, so njeni učinki pozitivni. »Ko družino obišče zdravstveno podjetje, se nam večinoma ni treba več vračati na kraj dogodka,« je povedal Luigi Di Ru-scio, namestnik tržaškega kvestorja. Pojav je pri nas še kako zaskrbljujoč, je poudarila Marina Bacciconi z opazovalnice ONVD, ki je nastala v sodelovanju med Univerzo v Veroni in inštitutom za preventivo in varnost na delu ISPESL. Bacci-conijeva je spregovorila o namenu, metodologiji in izsledkih študije (slednji so podrobneje opisani v levih tabelah in grafih). Raziskava sloni na podatkih, ki so jih sile javnega reda zbrale med 1. oktobrom 2007 in 30. septembrom 2008. Podobno študijo so pred tem opravili v Veroni, izsledki pa kažejo, da je nasilje v domačem okolju pri nas še bolj prisotno: stopnja nasilja znaša v mestu Romea in Julije 4,3 promila, v Trstu pa 4,6 promila (46 žrtev nasilja na deset tisoč prebivalcev). Nasilje pa se izvaja tudi nad nepričakovanimi kategorijami ljudi, kot so moški in priletne osebe, včasih celo otroci tepejo starše, do nasilja pa pride vsekakor najbolj pogosto v okviru para. Nasilneže ovadijo ali tožijo samo v 8% primerov. »V Ve-roni je bil odstotek še nižji, na sodstvo se je obračalo samo 3% žrtev. Krivo je tudi počasno sodno kolesje, ki ne zagotavlja hitrega postopka. Z ozaveščanjem in primernimi ukrepi pa se je delež ovadb v Veroni zvišal na 13%,« je dejala Bacciconijeva. (af) Na sejmu tudi Emergency Na božičnem sejmu okrog cerkve sv. Antona sodeluje tudi humanitarna organizacija Emergency, ki skrbi za vse civilne žrtve vojn. Stojnica je na vogalu med ulicama Paganini in Zonta, ponuja pa material s prepoznavnim logotipom E. Ob informativnem gradivu so na voljo tudi koledar karikaturista Vaura in razni božični okraski. Izkupiček prodaje bo namenjen zdravstvenemu centru Angaram v Afganistanu, za katerega skrbi tržaška podružnica Emergency. Informativne stojnice o biološki oporoki Radikalci prirejajo danes po celi Italiji informativne pobude v zvezi z aktualnimi temami, kot so biološka oporoka in prekinitev zdravljenja za bolnike v nepovratni komi. Na Ul. Cavana bodo od 16. do 20. ure ponujali informativno gradivo in obrazce za biološko oporoko ter snemali pričevanja ljudi. Posnetke bodo objavili na internetu. Knjige in solidarnost v galeriji Tergesteo Danes bodo prostovoljke združenja De Banfield opremile stojnico v galeriji Tergesteo. Ponujale bodo knjige in božična darilca, Fulvia Costantinides pa bo od 11. do 12. ure predstavljala svojo knjigo Fermacarte. Magi-ci microcosmi di vetro. Zaslužek bo namenjen brezplačnim storitvam, ki jih združenje nudi priletnim občanom. Sprememba za urade Občine Devin-Nabrežina V občini Devin-Nabrežina bodo anagrafski in matični urad, tajništvo in protokol v sredo, 24. in sredo, 31. decembra v popoldanskih urah zaprti. Omenjeni uradi bodo odprti od 9. do 12. ■ V VI I I V* I • I • Tržaški občinski arhiv zaprt do 5. decembra Občina Trst sporoča, da bo zaradi pospravljanja dokumentacije med 23. decembrom in 5. januarjem zaprta študijska dvorana glavnega občinskega arhiva v Ul. Punta del Forno 2. vstop bo mogoč samo z uradno prošnjo, ki jo je potrebno vložiti v urad za sprejemanje aktov. Arhivske storitve bodo redno na voljo od 7. januarja dalje. občina - Včeraj popoldne ob udeležbi uglednih osebnosti in številnih radovednežev Odprli so Trg Venezia in Ul. Cavana Uradno odprtje zaznamovalo slovesno odkritje spomenika habsburškega nadvojvode Maksimilijana - Namestili 24 klopi z enim samim sedalom S slovesnim odkritjem spomenika habsburškega nadvojvode Maksimilijana so včeraj popoldne uradno odprli obnovljen Trg Venezia, za katerega je občinska uprava potrošila 800 tisoč evrov (od teh je 100 tisoč prispevala družba Acegas-Aps). Svečanosti so se ob županu Robertu Dipiazzi in občinskem odborniku Francu Bandelliju med ostalimi udeležili prefekt Giovanni Balsamo, kve-stor Francesco Zonno in škof Evgen Ra-vignani, popestrila pa jo je godba Vecia Trieste. Še pred tem so odprli obnovljeno Ul. Cavana, dela pa so davkoplačevalce stala 430 tisoč evrov. Dipiazza je na odprtju Trga Venezia med drugim napovedal, da se bodo leta 2010 začela dela na območju med bivšo ribarnico in bazenom Bianchi, kjer naj bi nastal morski park. Naj dodamo, da so na Trgu Vene-zia namestili 24 novih klopi iz marmorja, ki pa imajo sedalo za eno samo osebo. Nadomestile so prejšnje klopi, na katerih so ponoči spali brezdomci. To je bilo za občinskega odbornika Bandellija nedostojno in jih je zato dal odstraniti. Levo godba Vecia Trieste, desno spomenik habsburškega nadvojvode Maksimilijana kroma / TRST Sobota, 20. decembra 2008 9 ZDRAVSTVO - Proslavili obletnico Štirideset let raziskovalnega delovanja bolnišnice B. Garofalo Pripravili so strokovni posvet in pa okroglo mizo o pomenu biomedicinskih raziskav za širšo družbo Pediatrična bolnišnica Burlo Ga-rofolo sodi prav gotovo med najboljše bolnišnice na Apeninskem polotoku, k njeni uspešnosti pa je prispeval tudi znanstveno raziskovalni center, ki v teh dneh obhaja štiridesetletnico svojega delovanja. Ta častitljivi jubilej je tržaška pediatrična bolnišnica obeležila z včerajšnjim strokovnim posvetom, ki so ga med drugimi oblikovali ugledni in v tujini izredno cenjeni italijanski znanstveniki. Občinstvo je tako lahko spoznalo nove izsledke in dognanja, ki jih strokovne raziskovalne ekipe po svetu razvijajo in prizadevno iščejo nove metode zdravljenj številnih bolezni pri otrocih, kot so rak, sladkorna bolezen, celiakija in druge. Goste in občinstvo je zjutraj v veliki dvorani pediatrične bolnišnice pozdravil najprej deželni odbornik za zdravje in socialno varstvo Vladimir Kosic, ki je vsem skupaj zaželel uspešno delo. Posvet je nato odprl Luigi Daniele Notarangelo, ugledni profesor pe-diatrije in patologije na univerzi Har-ward, ki je v svojem posegu razložil, kaj si lahko obetamo od matičnih celic v pediatriji. Področje raziskovanja matičnih celic po njegovi oceni predstavlja vedno večji znanstveni izziv, glede uporabe matičnih celic v terapevtske namene pa so zelo vzpodbudne aplikacije na področju zdravljenja številnih otroških obolenj, za katere je do pred kratkim veljalo še prepričanje, da so neozdravljive. Prof. Notarangelo je ob tem še poudaril, da je zelo pomembno, da vse znanstvene ugotovitve spozna širša javnost in da ne ostanejo dostopne le strokovnjakom, saj s tem tvegamo, da laični ljudje - bolniki postanejo žrtve tistih organizacij oz. komercialne veje medicine, ki preko svetovnega spleta ponuja absolutno ozdravitev tudi pri zelo kompleksnih primerih. O napredku na področju pediatrične onkologije je spregovoril dr. Giuseppe Basso, direktor univerzitetnega oddelka za pediatrijo v Univerzitetno bolnišničnem podjetju v Padovi. Govornik je z velikim veseljem postregel s podatkom, ki pravi, da se je smrtnost zaradi raka pri otrocih v letih 1973 in 1996 razpolovila, k temu rezultatu pa so prispevali predvsem poglobljeni diagnostični pristopi in ino-vativne ter specifične terapije. Najpogostejša maligna bolezen pri otroku je, kot je povedal govornik, levkemija, pri zdravljenju le-te pa ni več nujno potrebna presaditev kostnega mozga, saj zadostujejo nove generacije zdravil, ki bolnikom omogočajo normalno življenje. O pediatrični nefrologiji, veji me- Levo dopoldanski posvet, desno bolnišnica dicine, ki deluje na področju zdravljenja ledvičnih bolezni, je predaval dr. Francesco Emma, ki je sicer direktor oddelka za nefrologijao in dializo na IRCCS Pediatrico Bambino Gesu v Rimu. Tudi ta govornik se je osredotočil na napredke, ki jih je dosegla znanost na področju nefrologije v zadnjih dvajsetih letih. Jutranji del kongresa so oblikovali še znanstveni direktor pediatrične bolnišnice Burlo Garofolo Giorgio Tam-burlini, ki je v svojem diskurzu podčrtal pomen vzporednega sodelovanja z drugimi deželnimi ustanovami, dotaknil pa se je tudi izzivov, ki si jih je njegov raziskovalni center zadal. Med te med drugim sodita tudi okrepitev mednarodnih sodelovanj in utrjevanje imenitnega slovesa, ki ga Burlo Garofolo uživa pri raznih evropskih raziskovalnih centrih. Jutranji del posveta je postregel še s konkretnimi rezultati, ki jih je tržaška ustanova dosegla na področju preučevanja nekaterih genetskih bolezni, dr. Alessandro Ventura je predstavil tudi dosežke, do katerih je skupina strokovnjakov prišla pri preučevanju celiakije, bolezni, ki se pojavlja v zgodnjem otroštvu, novosti s področja pre-natalne diagnostike pa je predstavil ginekolog Secondo Guaschino. Popoldanski del simpozija je potekal v Narodnem domu, kjer so strokovnjaki govorili o pomenu biomedi-cinskih raziskav za širšo družbo, v nadaljevanju pa je sledila še okrogla miza, na kateri so besedo prevzeli predstavniki civilne družbe, med katerimi so bili tudi starši najmlajših bolnikov. Govorniki so v precep vzeli predvsem zvezo med raziskavami in civilno družbo, privolitev, pravice in koristi, pa so bili pojmi, ki so jih govorniki analizrali iz različnih zornih kotov. (sč) PREVOZI Nove tarife Trieste Trasporti Prevozno podjetje Trieste Trasporti bo s 1. januarjem uvedlo nove tarife za krajevni javni prevoz. S tem v zvezi je včeraj podjetje sporočilo, da bodo vse vozovnice za avtobusni prevoz in mesečne vozovnice za pomorske povezave vsekakor veljavne do 31. januarja, medtem ko bo veljavnost 15-dnevnih in mesečnih vozovnic za avtobusni prevoz nepreklicno zapadla 31. decembra letos. Vozovnice, ki bodo ostale neuporabljene, bo mogoče nadomestiti z novimi do 30. junija leta 2009 (seveda ob plačilu razlike med staro in novo tarifo) na sedežu TT v Ul. La-voratori št. 2, in sicer od ponedeljka do četrtka od 8.30 do 12.30 in od 13.30 do 15. ure ter ob petkih od 8.30 do 12.30. Veljavnost letnih vozovnic bo ostala nespremenjena do njihove zapadlosti, na okencih podjetja v Ul. Lavoratori pa so že na voljo nove letne vozovnice. Trieste Trasporti je obenem podaljšal veljavnost abonmajev po znižani ceni za mesec dni glede na datum zapadlosti. Pravico do šolskega abonmaja (ki je veljaven od septembra do junija) pa bodo od prihodnjega leta dalje (torej v šolskem letu 2009-2010) imeli tudi otroci, ki obiskujejo vrtce. Morebitne informacije nudijo na sedežu družbe Trieste Tra-sporti, zelena številka 800016675. ZKB - Včeraj na Opčinah 12 štipendij in »zeleni« koledar Štipendije podelili najzaslužnejšim dijakom in študentom - Koledar na ekološkem papirju in z ekološkimi nasveti Zadružna kraška banka (ZKB) je včeraj popoldne priredila v svojih dvoranskih prostorih na Opčinah predstavitev koledarja za prihodnje sončno leto. Na srečanju so podelili tudi dvanajst štipendij, ki so bile dodeljene posebno uspešnim dijakom-matu-rantom višjih srednjih šol in študentom, ki so na univerzi diplomirali v šolskem letu 2007/2008. Tradicionalna decembrska predstavitev koledarja ZKB je zaradi jubilejnih okoliščin pridobila morda slovesnejši značaj, saj je srečanje predstavljajo zadnjo letošnjo prireditev ob stoletnici njenega uspešnega delovanja v korist tržaške skupnosti. Predsednik ZKB Sergij Stancich je poskrbel za podelitev dvanajstih štipendij za šolsko leto 2007/2008. Svoje krajše razmišljanje je namenil prav nagrajencem. Svetoval jim je, naj »nikakor ne merijo uspešnosti s pojmom denarja«, temveč naj se zavzemajo za etično delovanje in dobrobit skupnosti. Uspešno zaključen študij, je nadaljeval Stancich, predstavlja pomembno etapo v življenju posameznika in prav v tem smislu naj bodo prejete štipendije spodbuda za nadaljnje izobraževanje. ZKB posveča namreč veliko pozornost mladim in jih bodri k vztrajanju in poklicnem izpopolnjevanju, je zaključil predsednik. Na razpis za štipendijo so se lahko prijavili člani ali sinovi članov ZKB, ki so opravili maturo z oceno, ki je znašala vsaj 85/100, ter univerzitetno diplomo prve ali druge stopnje z oceno, ki je znašala vsaj 105/110. Štipendije v višini 500 evrov za diplo-mirance višjih srednjih šol so prejeli: Agata Venier, Sharon Ostrouska, Lara Simoneta, Danijel Simonettig in Daniel Košuta. Štipendiji v višini 750 evrov za študente z univerzitetno diplomo prve stopnje sta bili dodeljeni Matiji Frandoliču in Kristjanu Stoparju. Alexander Kante, Iztok Cergol, Bojan Simoneta, Meta Starc in Alenka Možina pa so si zagotovili štipendijo v višini 1.000 evrov, ki so bile namenjene študentom z univerzitetno diplomo druge stopnje. Podelitvi je sledila kratka glasbena točka, za katero sta poskrbeli kitaristki Veronica Carli in Janja Savi. Ob koncu je generalni direktor ZKB Aleksan- der Podobnik predstavil koledar »Green, verde, zeleno 2009«, ki je tiskan na ekološkem papirju. ZKB se prek koledarja ne kaže javnosti le kot učinkovit zavod za denarne usluge, temveč predvsem kot pomemben dejavnik gospodarskega, socialnega, kulturnega in športnega razvoja našega teritorija. »Lajt-motiv« novo izdanega koledarja, je poudaril Podobnik, je zelena barva, ki za banko predstavlja nek življenjski stil, ki zastopa skrb za okolje, za zaščito naravnih danosti, pa tudi za zaščito ljudskih navad, domačih pridelkov ter sploh vsega kulturnega bogastva kraškega teritorija. Dosledno z vodilnimi vrednota- mi ZKB (stvarnost, transparentnost, zaupanje in povezanost s teritorijem) bo torej tudi koledarsko leto 2009 potekalo v znamenju zelene barve oziroma t.i. »filozofije green«. S tem namenom je koledar obogaten z objavo preprostih in koristnih pravil, nasvetov in priporočil, ki zadevajo povezanost človeka z okoljem: energetsko varčevanje, ločeno zbiranje odpadkov, okolju prijazna mobilnost, »ekološki« nakupi in biološki pridelki, racionalno upravljanje z vodo, obnovljiva energija, recikliranje papirja, uporaba de-tergentov v pravilnih količinah itd. Jasmina Strekelj 435 Sobota, 10. decembra 2008 TRST / GLASBA - V Boljuncu, Križu in Fari Mednarodna pevska akademija priredila tri predbožične koncerte Nastopajoči so se predstavili z izborom opernih arij in božičnih pesmi - Pripravljajo nova projekta Mednarodna pevska akademija v Križu bo kmalu praznovala svoj prvi rojstni dan in je ob praznikih poudarila svojo aktivno prisotnost v vaški skupnosti z oblikovanjem božičnega koncerta, ki je v treh različicah zaživel najprej v gledališču Prešeren v Boljuncu (v okviru božičnih pobud občine Dolina), nato v domu Alberta Sirka v Križu in še v Fari. Koncerti instrumentalne in predvsem vokalne glasbe so sestavni del praznične dobe in Združenje za Križ prav gotovo ni imelo dvomov glede izbire ponudbe, saj se sredi vasi razvija pevski laboratorij, ki je letos poleti debitiral z opero Figarova svatba. Svetilnik na poti teh mladih pevcev je operna glasba, zato je tudi božični koncert prikazal izbor opernih arij, s katerimi je devet izvajalcev pokazalo svoje sposobnosti. Nastopajoči so prihajali iz Italije, Slovenije, Hrvaške in z Japonske. Na programu so bili trije predstavniki krajevne glasbene poustvarjal-nosti. Sopranistka Mojca Milič se je pristno vživela v dopadljivo romanco Vilje iz operete Vesela vdova, basist Goran Ruzzier pa je kazal večjo afiniteto do koncertnega izvajanja, kot je pokazalo prepričano soočenje s Confutatis iz Verdijevega Rekviema. Nekateri pevci so prvič stopili pred publiko kot solisti; med temi je nova članica kriške akademije Maja Grgič, ki je za to priložnost opustila operno literaturo in je bila s svojimi pevskimi izbirami najbolj »božično« naravnana izvajalka. Basist Janez Kuna-var bi potreboval večjo sproščenost, mezzosopranistka Janja Konestabo pa razpolaga z zanimivim glasovnim materialom, ki ga mora popolnejše izoblikovati. Najbolj izdelan potencial je kazala sopranistka Yukiko Šremova Kinjo, ki je prišla do izraza z lepim glasom in ubranim petjem. Ob debitantih so nastopile tudi pevke, ki imajo za seboj več glasbenih izkušenj, na primer Vedrana Žerav, ki je občuteno zapela dve arij iz opere La Boheme in bolj dramatično usmerjena gostja večera, članica opernega zbora gledališča Verdi Vesna Topič. Zimske bolezni so vplivale na nekatere izvedbe, a tudi nastopanje v ne-idealnih pogojih je veljalo kot koristna vaja, saj imajo pevci kar pogosto težave z glasom, morebitna profesionalna kariera pa jim ne bo dovoljevala tako pogostih odpovedi. Tudi Aleksander Švab je s svojo scensko izkušnjo stopil na oder ob učencih, najprej z arijo Končaka iz opere Knez Igor, nato s Sinatrovo »My way«, ki jo je sim- Praznično naravnan koncert bo v tem obdobju večkrat izveden kroma ^ eb v ' - T^ X", ff» > Ari H ' J bolično poklonil pevcem akademije kot spodbudo k vztrajnemu stopanju po strmi poti pevske kariere. Pri spremljanju vseh pevcev se je pošteno potrudil enaindvajsetletni pianist Jan Grbec; zaupanje v njegove sposobnosti kaže voljo akademije, da bi postala laboratorij ne samo za pevce, a tudi za pianiste, ki želijo poglabljati področje korepetiranja in sodelovanja s pevci. Akademija je nastala, da bi ponudila mladim pevcem možnost nastopanja v opernih produkcijah; pridobivanje izkušenj na tem področju se v tem primeru ne istoveti s podiplomskim izpopolnjevanjem, zato je izbor študentov zelo raznolik, ena in skupna pa njihova potreba po takih preizkušnjah. Večina pevcev je vokalno in interpretacijsko še zelena, predvsem pa manjkata pravi pogum in samozavest, ki ju laboratorij skuša graditi in utrjevati. Akademija ponuja možnost realizacije večjih projektov, od resnega vsakodnevnega študija izven tega izrednega okvira pa bo odvisno, koliko jo bo vsak lahko bolj ali manj plodno izkoristil. Švab predstavlja svojim pevcem vedno nove izzive; v prihodnjem letu sta v načrtu dva nova projekta in sicer izvedbi oper Gianni Schicchi Giacoma Puccinija in Ljubezenski napitek Gaeta-na Donizettija. Z začetkom dela se začenja tudi iskanje pokroviteljev, saj so projekti zelo zahtevni ne samo z umetniškega vidika in naj bi se v bodoče idealno širili tudi na ponudbe, namenjene šolam, za spoznavanje operne literature, ustvarjanje in utrjevanje bodoče publike opernih gledališč. Za konec božičnega koncerta so vsi pevci zborovsko zapeli dve znani boži- čni pesmi, pevski večer pa se je nadaljeval z družabnim delom v veži, kjer so domačini postavili tudi mali sejem izdelkov otroškega vrtca J.Košuta. Praznične pobude v Križu se bodo nadaljevale z bo-žičnicami osnovnošolcev in skupine Glasbenih ustvarjalcev, 26. decembra pa bo na sporedu koncert jazz glasbe. (rop) DANES - Ob stoletnici parka pri Sv. Ivanu Prihaja Cacciari Ob 16.30 bodo predstavili publikacijo o nekdanji umobolnici Letos mineva sto let, kar so pri Svetem Ivanu uredili park in umobolnico. Istočasno pa smo letos zabeležili tudi tridesetletnico zakona 180, imenovanega tudi zakon Basa-glia, ki je postopoma odprl vrata psihiatričnih bolnišnic in povsem spremenil odnos do mentalnih bolnikov. Pomembni obletnici je Pokrajina Trst proslavila s številnimi prireditvami in dogodki, dolgemu seznamu pa gre pripisati vsaj še dva. Na tržaški Trgovinski zbornici bodo danes predstavili obsežno monografijo o svetoivanski umobolnici, ki je pravkar izšla pri založbi Electa. V njej je zbrano bogato arhivsko gradivo o parku, njegovih nekdanjih in sedanjih prebivalcih (med številnimi avtorji je tudi tržaški Slovenec Vladimir Vremec). Na predstavitvi, ki se bo začela ob 16.30, bodo ob avtorjih sodelovali tudi beneški župan Massimo Cacciari, novinar Roberto Morelli in univerzitetni profesor Walter Gerbino. Ob 18. uri bodo v prostorih v Ulici SS. Martiri 3 odprli fotografsko razstavo, na kateri bodo obnovili sto let svetoivanskega parka, njegovo nekdanjo in sedanjo ureditev. Razstava bo odprta do 15. februarja. Skupščina in družabnost Koordinacije Slovencev Demokratke stranke Koordinacija Slovencev Demokratske stranke vabi na deželno skupščino, ki se bo odvijala v torek, 23. decembra ob 18.00 v prostorih kulturnega društva Igo Gruden v Nabrežini. Skupščina bo priložnost za oceno dosedanjega dela ter za razmislek o bodočem delovanju koordinacije. Po končani razpravi bodo nazdravili bližajočemu se letu 2009. Praznično na Padričah Kulturni društvi Slovan s Padrič in Skala iz Gropade bosta tokrat organizirali skupno božičnico v pa-driški cerkvici svetih Cirila in Metoda in to jutri z začetkom ob 18. uri. Sodelovali bodo otroški pevski zbor Slomšek pod taktirko Zdenke Križmančič in mešani pevski zbor Slovan Skala, pod vodstvom dirigenta Hermana An-toniča. Kulturni večer bodo popestrili še gojenci tržaške Glasbene matice Veronika Carli, Janja Savi in Luka Pečar. Ob tej priložnosti bodo člani padriškega kulturnega društva Slovan razdelili tradicionalni koledar, ki ga društvo neprekinjeno izdaja že več kot deset let. Pred božičnico (ob 17.30) pa so vaščani obeh vasi vabljeni, da skupno s kozarčkom kuhanega vina in čaja nazdravijo pod praznično okrašenim borom, za katerega je poskrbela Gozdna zadruga, na padriškem trgu »pr' štjrne« sredi vasi. Po božičnici pa bo za vse zakuska v prostorih Gozdne zadruge na Padričah. (jng) V nedeljo v Trebčah pevska matineja Ljubiteljem zborovske glasbe se v nedeljo dopoldne v Trebčah obeta zanimiva pevska matineja. Domača župnija sv. Andreja je namreč pobudnica koncerta z naslovom Božični utrip, ki ga bo Mešani mladinski pevski zbor Trst pod vodstvom Aleksandre Pertot ob 11. uri izvedel v trebenski cerkvi po končani nedeljski maši. Mladi pevci, ki bodo nastopili v dveh ločenih skupinah (starejšo sestavljajo univerzitetni študentje, mlajšo pa višješolci), bodo postregli s programom adventnih in božičnih pesmi, ki se bo začel s Trubarjem. Zbor bo nastopil tudi ob instrumentalni spremljavi, pripravlja pa se tudi presenečenje. OPČINE - Sestanek s predstavniki vasi Priprave na kraški pust že v polnem teku V nekaterih vasih so s pripravami začeli oktobra: doslej se je na tradicionalni sprevod prijavilo sedem vozov in pet skupin - Rok za prijavo zapade 31. januarja Kraški pust terja dolgo in vestno pripravo kroma V torek se je v zgornjih prostorih doma Brdina zbrala pisana skupina predstavnikov vasi in simpatizerjev Kraškega pusta, ki je prisluhnila organizacijskemu odboru glede priprave 42. izvedbe tradicionalne pobude. Najprej je prisotne pozdravil predsednik odbora Igor Malalan, ki je v prvi vrsti pohvalil Alexa Puriča, ki je letos prevzel urejanje spletne strani in jo posodobil, sledil pa je pogovor o novostih 42. kraškega pusta. Igor je še podčrtal, da so v odbor sprejeli tri nove odbornike, istočasno pa se je zahvalil dolgoletnemu odborniku Carlu Ferfolji za trud, ki ga je vlagal v vestno delo, a je letos dal odpoved za nadaljnjo sodelovanje. Prijavnice so že nared na spletni strani, tako se je doslej vpisalo sedem vozov (Bazovica, Opčine, Sovodnje, Medja vas - Štivan, Praprot, Križ in Škedenj »Servola insieme«) in pet skupin (Prosek-Kontovel, Boljunec, Združenje staršev iz Nabrežine, Šem-polaj in Valmaura), Merče in Štmaver so še v dvomu glede udeležbe na po- vorki, Repen pa se je ne bo udeležil. V nekaterih vaseh so dokazali delavnost in začeli pripravljati vozove že oktobra, ostali pa so se komaj lotili dela, saj se tolažijo z dejstvom, da do pusta manjkata še dva meseca. Ker pa čas hiti, naj se še številni neodločeni čim prej prijavijo, saj zapade rok za oddajo prijavnic 31. januarja. Na sestanku so prisotnim predstavnikom vasi razdelili prispevek za vozove in skupine. Odbor naproša vse predstavnike, ki še niso prevzeli denarja, naj to storijo na naslednjem sestanku z vasmi, ki bo v torek, 28. januarja. Po tem datumu ne bodo imeli več možnosti za prevzem denarja. Zbrani na sestanku so tudi izvedeli za točen dan tiskovne konference, ki se bo tokrat odvijala v petek, 13. februarja, ob 17.30 v Dolini. Ob tej priložnosti bo organizacijski odbor zaupal širši publiki točen razpored dogodkov in prireditev 42. izvedbe Kraškega pusta. Do takrat pa ...živio pust! (met) / TRST Sobota, 20. decembra 2008 1 1 DOLINA - V prostorih SKD Valentin Vodnik predstavili Jadranski koledar Nov in prikupen rokovnik, ki je letos posvečen oljki Jadranski koledar prvič v tej obliki - Vsako leto različna tematika Predstavitev je bila v prostorih SKD Valentin Vodnik v Dolini kroma PESEK Jadranski koledar je izšel v novi obleki, in sicer v obliki rokovnika, ki je letos posvečen oljki. Pri Založništvu tržaškega tiska so se namreč odločili za publikacijo, ki bo koristna bralcem in bo vsak dan nudila zanimive informacije, pa tudi prispevala k zdravju in smotrni uporabi oljk oz. oljčnega olja v kuhinji. Novi Jadranski koledar je skratka bolj priročen, prikupen in privlačen, kot je to ocenila njegova urednica Martina Kafol. Slednja je včeraj popoldne predstavila publikacijo javnosti skupaj z glavnim urednikom Acetom Mermoljo in Vesno Guštin Grilanc, ki je v bistvu dala zamisel za novo podobo Jadranskega koledarja. Predstavitev koledarja, ki ga je izdal ZTT v sodelovanju z Zvezo slovenskih kulturnih društev in Slovensko kulturno-gospodarsko zvezo, je bila v prostorih SKD Valentin Vodnik v Dolini. Poleg koledarja so predstavili tudi katalog ZTT 2008-2009 in Jadranski koledar, posvečen šolstvu. Uredila ga je Kafolova, za besedila pa sta poskrbeli Norina Bogatec in Ksenija Majovski. Za popestritev srečanja so poskrbeli zvoki melodij kvarteta Nomos, medtem ko je poseben pečat ponudila degustacija olja (to je bila belica), za katero je poskrbel proizvajalec Rado Kocjančič. Predstavitev je bila zaključni večer, na katerem so tudi podali obračun knjižnega leta ZTT, ki je bilo po besedah Mermolje uspešno. Za spremembo oblike koledarja so se odločili, da bi bil za bralce zanimivejši, je povedal Mermolja. Lanska poskusna izdaja je bila v tem smislu prehodna, za dokončno oblikovanje pa so se obrnili na Vesno Guštin (pri besedilih je sodelovala tudi Majda Guštin Colja, slike Matjaž Kafol). O publikaciji je govorila sama Gu-štinova in poudarila, da bo vsebina prihodnjega koledarja odvisna od odziva bralcev. V letošnji izdaji bomo vsekakor izvedeli marsikaj o oljkah oz. olju, tako iz botaničnega kot iz zgodovinskega vidika, in sploh kako ga hranimo, kupujemo (zakaj so npr. nekatera ekstra deviška oljčna olja poceni in druga ne), ga uporabljamo v kuhinji (vsak mesec je en recept z uporabo olja ali oljk) in za boljše zdravje (čaj z oljčnimi listi npr. znižuje krvni tlak). Poleg tega so v koledarju poezije o oljki in razni pregovori, ki so še danes aktualni. Nenazadnje so zbrani najpomembnejši dogodki, ki so se zgodili lani pri nas in v svetu. A.G. Na Opčinah praznično v Prosvetnem domu Danes bo v Prosvetnem domu na Opčinah zaključni večer ob 40-letnici društva Tabor, ki bo istočasno obeležilo tudi 140 let kulturnega udejstvovanja na Opčinah, ki se je začelo z ustanovitvijo čitalnice leta 1868. Večer Od včeraj do jutri bo vsebinsko zelo bogat, saj bodo predstavili istoimensko publikacijo s zgodovinskim prerezom društvenega delovanja (uredili so jo Duško Kalc, Živka Persič, Nori Jerič, Stanka Hrova-tin, oblikoval jo je Jakob Jugovic, prevode sta prispevala Peter Senizza in Fulvia Berginc, tehnična obdelava pa je bila zaupana Lorisu Tavčarju in Andreju Šu-ligoju). Ob tem pa bo premierno prikazan tudi DVD o današnji društveni dejavnosti ( pevska, dramska, rekreacija, knjižnica, prireditve, glasbena srečanja, Poletje pod kostanjem...). Za snemanje in realizacijo je poskrbel Marko Civardi s sodelavci, glas je posodil Li-vij Valenčič, sodelovalo pa je veliko število članov in članic, ki nestrpno čakajo, da bodo videli sebe in druge. Vendar to še ni vse: stene dvorane bo krasila razstava o društvenih dejavnostih, opremili pa bodo tudi videokotiček,kjer si bo mogoče ogledati stare posnetke. Leto 2008 je bilo za Opčine res polno obletnic, zato je Skd Tabor povabilo vse letošnje slavljence na skupno fotografijo, ki bo zaključila to opensko slavnostno leto. Slavnostnemu delu bo sledila družabnost z glasbo v živo, srečelovom in presenečenji. Nenazadnje bo to tudi priložnost, da člani in gostje nazdravijo praznikom in novemu letu. Dvojno slavje Obnovili so sto let staro kapelico v Gročani Osmega decembra je bilo zelo slovesno Slovenski oktet jutri pri Sv. Ivanu Ljubiteljem zborovskega petja od Sv. Ivana in od drugod se v nedeljo zvečer obeta prava pevska poslastica, saj bo domača župnijska cerkev sv. Janeza Krstnika gostila koncert Slovenskega okteta, verjetno tistega pevskega sestava, ki nosi glavno zaslugo, da je slovenska pesem znana po svetu. Oktet, ki deluje od leta 1951, leta 1996 pa je doživel popolno zamenjavo celotne zasedbe, se k Sv. Ivanu podaja na povabilo tamkajšnjega društva Marij Kogoj, ki tako ostaja zvesto poslanstvu, po katerem posveča posebno pozornost glasbenim pobudam. Slovenski oktet bo v nedeljo zvečer v sestavi Vladimir Čadež in Andrej Ropas-1. tenor, Rajko Meserko in Janez Triler-2. tenor, Jože Vidic in Primož Dekleva-bariton ter Janko Vol-čanšek in Matej Voje-bas postregla občinstvu s pestrim sporedom skladb domačih in tujih avtorjev, ki gredo od Trubarjevih in Gallusovih motetov ter stvaritev znanih svetovnih mojstrov vse do tradicionalnih slovenskih božičnih pesmi. Koncert se bo začel ob 20.30. Glasba in poezija v kavarni San Marco Društvo Altamarea bo priredilo danes ob 18.00 v kavarni San Marco večer poezije in glasbe z naslovom Tihi kontrapunkti. Avtorica in interpretka pesniškega dela večera je igralka Nikla Petruška Panizon, ki si je zamislila dvodelni program s politično in ljubezensko oznako, od aktualnih razmišljanj do bivanjskih vprašanj. Sodeloval bo igralec Romeo Grebenšek, glasbeni del pa je zaupan harmonikarju Igorju Zobinu. Tržaški harmonikar zaključuje zelo bogato delovno leto, ki mu je dalo velika zadoščenja. Konec maja je igral v dvorani Puccini v okviru sezone Koncertnega društva v Milanu pred polno dvorano navdušenih poslušalcev. Med izstopajočimi dogodki je bila tudi poletna turneja po Balkanu v organizaciji združenja CIDIM. Zobin je v treh tednih imel v tem sklopu vrsto solističnih koncertov, najprej na Dunaju, potem v Furlaniji, na Hrvaškem, v Srbiji, Bosni in Albaniji: »Odziv publike je bil zelo dober povsod, krajevni kulturni zavodi in konzulati so poskrbeli za veliko udeležbo. Izkušnja je bila zelo pestra in zahtevna, obenem me je obogatila iz človeškega vidika, saj sem se dotaknil krajev, ki so pretrpeli razne vojne, napete in težavne situacije. Na valu dobrega uspega sem prejel tudi razne ponudbe za na-daljne koncertne termine.« Medtem, ko se je njegov koledar koncertnih obveznosti za leto 2009 večal, je Zobin nastopil še na festivalu Settembre musica v Torinu, ki deluje že 30 let z mednarodnim odmevom. V 25. dneh se je zvrstilo preko 200 koncertov med Milanom in Torinom. (ROP) Včeraj danes Danes, SOBOTA, 20. decembra 2008 JULIJ Sonce vzide ob 7.42 zatone ob 16.23 -Dolžina dneva 8.41 - Luna vzide ob 0.46 in zatone ob 12.06. Jutri, NEDELJA, 21. decembra 2008 TOMAŽ VREME VČERAJ: temperatura zraka 9,3 stopinje C, zračni tlak 1017,6 mb raste, veter 4 km na uro severo-zahodnik, vlaga 61-odstotna, nebo oblačno, morje skoraj mirno, temperatura morja 12,4 stopinje C. □ Lekarne Od ponedeljka, 15., do sobote, 20. decembra 2008 Urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30. Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. Combi 17 (040 302800), Ul. Fabio Severo 122 (040 571088), Žavlje - Ul. Flavia 39/C (040 232253). Fernetiči (040 212733) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Ul. Combi 17, Ul. Fabio Severo 122, Ul. Mazzini 43, Žavlje - Ul. Flavia 39/C. Fernetiči (040 212733) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Mazzini 43 (040 631785). www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 - 991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo. iu Kino AMBASCIATORI - 15.30, 17.10, 18.50, 20.30, 22.15 »Madagascar 2«. ARISTON - 16.30, 18.45, 21.00 »La felicita porta fortuna - Happy go Lucky«. CINECITY - 15.15, 16.15, 17.30, 20.00, 22.10 »Narale a Rio«; 14.50, 16.40, 18.15, 18.30, 19.55, 20.20, 22.05 »Madagascar 2«; 15.20, 17.30, 20.00, 22.05 »Il Cosmo sul Como'«; 14.40, 16.35, 18.30, 20.25, 22.20 »Come un uragano«; 15.20, 17.40, 20.00, 22.05 »Ultimatum alla terra«; 15.15, 17.25, 20.00, 22.10 »Come Dio comanda«; 14.30 »Bold 3D* - Un eroe a quattro zampe«. EXCELSIOR - 16.15, 18.30, 21.15 »The Mil-lionaire«. EXCELSIOR AZZURRA - 16.30, 18.35, 21.00 »Il giardino di limoni«. FELLINI - 17.00, 18.45, 20.30, 22.15 »Come Dio comanda«; 15.30 »Wall-E«. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 15.30 »Bolt - Un eroe a quattro zampe«; 17.00, 18.45, 20.30 »Si puo fare«; 22.20 »Twilight«. GIOTTO MULTISALA 2 - 15.00, 16.45, 18.30, 20.25, 22.20 »Il Cosmo sul como'«. GIOTTO MULTISALA 3 - 16.30, 18.20, 20.10, 22.00 »Il bambino con il pigiama a righe«. KOPER - KOLOSEJ - 15.00, 17.00, 19.00 »Dan, ko bo obstala Zemlja«; 21.00, 23.10 »Kaj se je zgodilo«; 14.30, 16.30, 18.30, 20.30, 22.30 »Madagaskar 2«; 15.10, 17.20, 19.30, 21.40, 23.50 »Odsev«. NAZIONALE - Dvorana 1: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Ultimatum alla terra«; Dvorana 2: 15.00, 16.45, 18.30, 20.25, 22.20 »Natale a Rio«; Dvorana 3: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Come un uragano«; Dvorana 4: 15.00, 16.45, 20.30, 22.15 »Ember il mistero della città di Luce«; 18.30, 22.20 »Twilight«. SUPER - 16.30, 18.15, 20.15 »Mamma mia!«; 22.15 »Nessuna verità«. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.00, 20.10, 22.00 »Madagascar 2«; Dvorana 2: 17.30, 20.00, 22.10 »Natale a Rio«; Dvorana 3: 17.40, 20.10, 22.10 »Il Cosmo sul como'«; Dvorana 4: 17.50, 20.10, 22.10 »Ultimatum alla terra«; Dvorana 5: 20.10, 22.10 »Come Dio comanda«; 16.00, 18.15 »Madagascar 2«. 435 Sobota, 12. decembra 2008 TRST Pihalni orkester Breg v sodelovanju s KD V. Vodnik prireja jutri, 21. decembra, ob 18.00 v društveni dvorani v Dolini Praznični nastop gojencev glasbene šole in Pihalnega orkestra Breg Teplo vabljeni! M Izleti SPOMINSKI POHOD PASJA RAVAN DRA-ZGOŠE - Člani SPDT se bodo udeležili v soboto, 10. januarja 2009 nočnega, spominskega pohoda v Dražgošah. Pohod se začne v soboto, 10. januarja, ob 23.uri, in konča naslednji dan ob 10.uri. Je precej zahteven, zato je potrebna dobra kon-dicija udeležencev. Kdor se nam želi pridružiti je vabljen na sestanek, ki bo v ponedeljek, 22.decembra, ob 20.uri, v Prosvetnem domu na Opčinah. Na razpolago bo tudi društveni kombi. Vse informacije Vam nudi Bernard Florenin tel. 0481-882240. ZIMOVANJE na Pohorju prireja Slovenski dijaški dom S. Kosovel Trst, od 2. do 6. januarja 2009, v Domu Gorenje (CŠOD), za otroke in mladostnike od 9. do 15. leta starosti. Za informacije pokličite na tel. 040-573141, e-mail: info@sddsk.org. H Čestitke Ob pomembnem življenjskem prazniku vošči SAŠI RUDOLFU mnogo zdravja in še veliko plodnih let Društvo Rojanski Marijin dom. V Repniču slavi danes 80. rojstni dan nono NINKO. Še na mnoga leta mu kličeta Nikolaj in Peter. V Cerovljah majhna hišica stoji, tam se naša zlata Alice ze vec časa pridno ua. Sedaj je študij dokončala in doktor psihologije postala. Veliko sreče in nadaljnjega zadoščenja ji zelimo ponosni mama, tata, Max, vse tete in strici Predraga Anka za tvojih 50 let ti želimo obilo zdravja in sreče še naprej vsi tvoji domači 0 Prireditve BOŽIČNE MELODIJE ŽE ODMEVAJO - Trebenska godba jih igra... prisluhni jim tudi ti, danes, 20. decembra, ob 20.30 v ljudskem domu v Trebčah! Ob naši spremljavi bo pela prof. Martina Feri. DECEMBRA V ZGONIKU v znamenju solidarnosti, gledališča, glasbe, športa in enogastronomske ponudbe. Občina Zgo-nik prireja v decembru v sodelovanju s ■MlN'.', SLOVENSKA ŽUPNIJSKA SKUPNOST in MARIJIN DOM VABIJO na celovečerni koncert SLOVENSKEGA OKTETA jutri, 21. decembra ob 20.30 v župnijski cerkvi pri sv. Ivanu Koncert omogočata Zaključni večer ob 40-letnici SKD TABOR OD VČERAJ DO JUTRI s predstavitvijo publikacije, DVD-ja in razstavo o društvenem delovanju DANES, 20. DECEMBRA, OB 20. URI V PROSVETNEM DOMU NA OPČINAH SLEDI DRUŽABNOST Z GLASBO V ŽIVO, SREČELOVOM IN PRESENEČENJI. BOŽIČNE MELODIJE ZE ODMEVAJO... II II * *l * krajevnimi društvi: danes, 20. decembra, »Jaz in one, skratka me: Ženske« (Premiera), v Škc v Zgoniku, ob 20.30, nastopa Miranda Caharija, režija Mario Uršič; v nedeljo, 21. decembra, »Tekmovanje v Orienteeringu, pred ŠKC v Zgoniku, ob 10.30 prvi start (zbirališče od 9.30); v soboto, 27. decembra, »FVG Gospel Choir«, v župnijski cerkvi v Zgoniku, ob 18. uri; v soboto, 27. decembra, »Delavnica okusov«, v vinoteki v Zgoniku, ob 19.30. Vstop prost. Pobudo sta omogočili Dežela F-JI< in Pokrajina Trst. SKD VESNA - GLASBENI USTVARJALCI vabijo na božičnico danes, 20. decembra, ob 18. uri, v Kulturni dom Albert Sirk v Križu. GODBENO DRUŠTVO NABREŽINA vabi na »Tradicionalni koncert ob zaključku leta« v nedeljo, 21. decembra, ob 17. uri, v nabrežinski občinski telovadnici. Gost večera ansambel Ano ur'co al'pej dvej. PIHALNI ORKESTER BREG s sodelovanjem KD Valentin Vodnik prireja v nedeljo, 21. decembra, ob 17.30 v dvorani Valentina Vodnika v Dolini praznični nastop gojencev glasbene šole in pihalnega orkestra Breg. Toplo vabljeni. DRUŠTVO MARIJA KOGOJA, MARIJIN DOM IN SVETOIVANSKA ŽUPNIJSKA SKUPNOST vabijo na celovečerni koncert Slovenskega okteta, ki bo v nedeljo, 21. decembra, ob 20.30, v župnijski cerkvi pri Sv. Ivanu. Koncert omogočata Slovenska prosveta in ZKB. KULTURNO DRUŠTVO KRAŠKI ŠOPEK iz Sežane prireja 22. decembra, ob 19. uri, v Kosovelovem domu Sežana, folklorno kulturno prireditev »Na Placi«. Predstavili se bodo Mularija z borjača OŠ Srečka Kosovela Sežana, Tamburaški an- / Občina Zgonik v sodelovanju s krajevnimi društvi in SSG ter ob podpori Dežele F-Jk Decembra v Zgoniku Danes, 20. decembra v Škc v Zgoniku, ob 20.30 JAZ IN ONE, SKRATKA NE: ŽENSKE (Premiera) Nastopa Miranda Caharija ~ Režija Mario Uršič Vstop prost! REGIQNE AUTONQMA FRIULI VENEZIA GIUUA Občina Dolina v sodelovanju z vaškimi skupnostmi iz Prebenega, Socerba, Ospa, Mačkolj, Kastelca in Doline ter s pokroviteljstvom Pokrajine Trst, organizira jutri, 21. decembra 2008 2. POHOD BREZ MEJA »TE SKUPNE STEZICE« Zbirališče bo v Prebenegu v parku ob 9.30 Jutri, 21. decembra ob 17.00 v župnijski cervki v Ricmanjih BOŽIČNI KONCERT Nastopala bosta MePZ iz Senožeč in MePZ Venturini iz Domja REGIQNE AUTONQMA FRIULI VENEZIA GIUUA VLJUDNO VABLJENI! sambel SKD France Prešeren Boljunec, folklorno društvo Val Piran in kulturno društvo Kraški šopek Sežana. SLOVENSKO PROSVETNO DRUŠTVO MAČKOLJE in Župnijska skupnost iz Mačkolj vabita na koncert božičnih pesmi z naslovom »Božična noč« v sredo, 24. decembra, ob 23.15, pred polnočni-co, v župnijski cerkvi v Mačkoljah. Nastopa MePZ Mačkolje s solisti pod vodstvom Andreje Štucin in ob klavirski spremljavi Iztoka Cergola. SKD PRIMOREC vabi na ogled slikarske in fotografske razstave Marinelle Terbon »Zgodbe, ki so mi jih vedno pripovedovali nonoti« ob sobotah in nedeljah, od 10. do 13. ure in od 16. do 19. ure. Razstava bo odprta do 28. decembra. RAZSTAVA starega kraškega pohištva re-stavriranega na tečaju, ki ga je organiziralo društvo Noe', bo odprta do 31. decembra v Škerkovi hiši v Šempolaju s sledečim urnikom: ob sobotah od 17. do 20. ure, ob nedeljah od 9.30 do 12. in od 14. do 16. ure. Info.: 349-8419497. V BAMBIČEVI GALERIJI na Opčinah (Pro-seška ul. 131) bo do 6. januarja 2009 na ogled fotografska razstava Štefana Grgi-ča »Kraji duha«. Urnik: do 22. decembra od ponedeljka do sobote med 10. in 12. ter med 16. in 18. uro; od 22. decembra do 6. januarja: od ponedeljka do sobote med 16. in 18. uro. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV v sodelovanju z USCI vabi na niz koncertov v sklopu revije Nativitas: Zgonik, cerkev Sv. Mihaela. 6. januarja 2009, ob 18. uri, nastopajo MePz Jacobus Gallus, MePz Rdeča zvezda, Oktet Odmevi, OPZ iz Zgonika; Nabrežina, Cerkev sv. Roka, 11. januarja, ob 16. uri, nastopajo Občina Repentabor s prispevkom Pokrajine Trst prireja danes, 20. decembra BOŽIČNI KONCERT i v Cerkvi na Tabru ob 16.00 Nastopil bo Trio Sanvitale - Minin - Formentin. Po koncertu bo tradicionalna BOŽIČNICA pred občino ob 17.00 Sodelujejo vse krajevne organizacije, vrtec Antona Fakina in OŠ Alojza Gradnika. mumi MePZ Igo Gruden, DPZ Kraški slavček, glasbeni utrinek s harmonikaši; Milje, Stolnica, 11. januarja 2009 ob 15.30, nastopa MeMPZ Trst z glasbenimi utrinki. S Poslovni oglasi IZKUŠENA GOSPA IŠČE DELO: pomoč starejšim, pospravljanje. Tel. 00386-41948806 motor diesel, 500 cc, moč 4 kw, avtomatski menjalnik. Informacije nudimo na št. 347-9165408 ali 340-5691216. V KRIŽU prodajam stanovanje, 90 kv. m. z balkonom in garažo. Tel. 334-5088775. ZEMLJIŠČE veliko približno 500m, dajem v najem za 300,00 evrov mesečno. Direkten vhod z Državne ceste 14 za Bazovico. Primerno za camping ali za depozit raznih materialov. Tel. 040-576116. NUDIMO SPROSTITVENE MASAŽE v Sežani 3348334231 in Novi Gorici 00386-51869928, za ugledne osebe. H Osmice S Mali oglasi IŠČEM krojaško lutko (mera 46) v dobrem stanju. Tel. št.: 339-6013695. PRODAM železne cevi, od metra do 5 metrov dolžine, razne debelosti. Tel. št.: 040280910. PRODAM VESPO px 150, staro 25 let (l. 1983), edini gospodar, v odličnem stanju, prevoženih 23.000 km, vedno v garaži. Cena 2.100 evrov. Tel. 040-576116. PRODAM mikro vozilo znamke tasso, JUiUOVQ ecnoutensili #JIImMM v ■ v ■ ozie! OSMICA PRI PIŠČANCIH. Silvano Ferluga vabi na domačo kapljico. OSMICA je odprta pri Davidu v Samator- ci 5. Vabljeni. Tel.: 040-229270. OSMICA je odprta pri farmi Kraljič, Pre-beneg 99. Tel. 335-6322701. V LONJERJU je odprl osmico Damian Gla-vina. Tel. št.: 348-8435444. V MEDJIVASI št. 10 sta odprli osmico Mavrica in Sidonja. Tel. 040-208987. Vabljeni! H Kam po bencin Danes bodo na Tržaškem obratovale naslednje črpalke: OMV: Proseška postaja 35 AGIP: Furlanska cesta 5, Istrska ul. 155 SHELL: Ul. Locchi 3, Trg Duca de-gli Abruzzi 4 ESSO: Ul. Flavia 120/1, Sesljan center, Ul. Carnaro - državna cesta 202 - km 3+0,67 ČRPALKE ODPRTE 24 UR NA 24 AGIP: Devin (jug) - avtocesta A4 VETS, Valmaura - hitra cesta SS 202 km 36 TOTAL: Devin (sever) - avtocesta A4 TS-VE NOČNE ČRPALKE IN SELF SERVICE TAMOIL: Ul. F. Severo 2/3 AGIP: Istrska ulica 155, Naselje Sv. Sergija - Ul. Forti 2, Miramarski drev. 49, Ul. A. Valerio 1 (univerza), Ka-tinara - Ul. Forlanini, Furlanska cesta 5; Devin SS 14 ESSO: Ul. Flavia 120, Trg Foraggi 7, Zgonik - Državna cesta 202, Ul. Car-naro - Državna cesta 202 km 3+0,67, Opčine - križišče, Kraška pokrajinska cesta km 8+738 OMV: Proseška postaja 35 SHELL: Ul. Locchi 3, Fernetiči TOTAL: Ul. Brigata Casale, Sesljan RA km 27 V sodelovanju s FIGISC Trst. / TRST Sobota, 20. decembra 2008 13 1 su z ¿servis OBVEŠČAMO STRANKE IN ČLANE, da bo glavni vhod SDGZ-ja in Servis-a ponovno odprt s ponedeljkom, 22. decembra 2008 v ul. Cicerone št. 8. H Šolske vesti UČENCI IN UČITELJI COŠ P. TOMAŽI- ČA iz Trebč obveščamo vaščane, da bo tradicionalno božično koledovanje potekalo v ponedeljek, 22. decembra, v popoldanskih urah in torek, 23. decembra, v jutranjih urah. UČENCI IN UČITELJICE OŠ A. GRADNIKA na Repentabru sporočajo, da bodo letos koledovali v Lazarskem »ku'te« in sicer v ponedeljek, 22. decembra, od 13.30 dalje. ZIMSKA PRAVLJICA: učenci in učitelji COŠ Stanka Grudna iz Šempolaja vabijo na božičnico, ki bo v Štalci v ponedeljek, 22. decembra, ob 19. uri. OTROŠKI VRTEC PIKA NOGAVIČKA IZ DOLINE TER OŠ P. VORANCA DOLI-NA-MAČKOLJE vabita na skupno bo-žičnico, ki bo v torek, 23. decembra, ob 15. uri, v prostorih Kulturnega centra Anton Ukmar-Miro pri Domju. UČENCI IN PROFESORJI NIŽJE SREDNJE ŠOLE IVANA CANKARJA PRI SV. JAKOBU vabijo starše, sorodnike, prijatelje in bivše učence na božičnico, ki bo v torek, 23. decembra, ob 15. uri, v šolski dvorani Dragotina Ketteja v Ulici Frausin 12. ZDRUŽENJE STARŠEV O.Š. FRAN MILČINSKI S KATINARE tudi letos organizira silvestersko družinsko zimo-vanje »Snežinka« v počitniškem domu Vila v Kranjski Gori. Zimovanje bo potekalo od 30. decembra do 4. januarja, namenjeno pa je vsem družinam, ki imajo otroke (od vrtca do višje). Organizirali bomo smučarski tečaj, nočne sprehode, ogled razsvetljenega slapa Peričnika v zimski preobleki. 1. januarja je predviden poskus sankanja s pasjo vprego (sleddog). Možno je še drsanje, krpljanje in nočni spust s sanmi. Če bo snega dovolj, bodo otroci s skupnimi močmi gradili snežene gradove in igloo-je. Za vse dodatne informacije in prijavo lahko pokličete od 24. decembra na 040-567751 ali 3202717508 (Tanja) ali na e-mail: fran-milcinski@gmail.com. LICEJ FRANCETA PREŠERNA prireja informativni dan za dijake tretjih razredov nižjih srednjih šol ter njihove starše in sicer v petek, 16. januarja 2009, od 18. do 20. ure. 13 Obvestila SLOVENSKI FILATELISTIČNI KLUB KOŠIR vabi vse člane in ostale filateliste na redno sejo, ki bo v sredo, 7. januarja, ob 19. uri, v Gregorčičevo dvorani v ul. Sv. Frančiška. ZDRUŽENJE ZA ZDRAVLJENJE ALKOHOLNE ODVISNOSTI ASTRA sporoča, da je posvetovalnica v na-brežinskem zdravstvenem okraju (1. nadstropje, zadnja soba desno) na voljo ob četrtkih, od 11. do 12. ure. BOŽIČNI SEJEM PRI SKD IGO GRUDEN bo potekal do danes, 20. decembra, z urnikom 16.00-20.00. Ob 17. uri pravljica Angel miru in predstavitev knjige »Od Miklavža do božiča« Lučke Peterlin Susič, ob 17.30 božična delavnica z mladinskim krožkom SKD I. Gruden. KD FRAN VENTURINI vabi na društveno božičnico, ki bo danes, 20. decembra, ob 20. uri v prostorih centra A. Ukmar - Miro pri Domju. KD POMLAD organizira delavnico »Barve in čopiči za dobro počutje -zimski solsticij« danes, 20. decembra, ob 15.30 v prostorih društva Brdina na Opčinah. Za podrobnejše informacije pokličete tel. št. 347-4437922. OBČINA REPENTABOR s prispevkom Pokrajine Trst prireja danes, 20. decembra, »Božični koncert«, ki bo v cerkvi na Tabru ob 16. uri. Nastopil bo Trio Sanvitale-Minin-Formentin. Po koncertu bo pred občino ob 17. uri tradicionalna »Božičnica«, pri kateri bodo sodelovale vse krajevne organizacije, vrtec Antona Fakina in OŠ Alojza Gradnika. Vabljeni! OBČINE DEVIN-NABREŽINA, ZGO-NIK IN REPENTABOR v sodelovanju s konzorcijem «Fhocus« in zadrugo «LA CO.S.T.I.E.RA« organizirajo danes, 20. decembra, ob 10.uri, v igralnem kotičku Palček v Naselju Sv. Mavra, 124 - Sesljan, praznik v pričakovanju Božiča. SK BRDI NA tudi letos organizira zimo-vanje med božičnimi počitnicami v Forni di Sopra. Vse informacije dobite na tel. št.: 347-5292058 (Brdina). SKD TABOR vabi na zaključni večer ob 40-letnici društva s predstavitvijo publikacije, DVD-ja in razstave o društvenem delovanju danes, 20. decembra, ob 20. uri, v Prosvetnem domu na Opčinah. Sledi družabnost z glasbo v živo, animacijo in presenečenji. Veselimo se srečanja z vami. Veselimo se srečanja z vami. SLOMEDIA.IT, spletni portal Slovencev v Italiji in sosednjih deželah, razpisuje za osnovnošolce natečaj »Božični utrinki naših nonotov«. Prispevke v obliki spisa, risbe, filma, intervjuja ali kar vam iznajdljivost narekuje, pošljite do danes, 20. decembra po elektronski pošti na naslov: info@slome-dia.it. Najboljši izdelki bodo nagrajeni. ŽUPNIJA SVETEGA ANDREJA - TREB- ČE vabi na koncert »Božični utrip« MeMlPZ Trst v nedeljo, 21. decembra, ob 11. uri, v Trebensko cerkev. Toplo vabljeni vsi (maša ob 10. uri). AŠD CHEERDANCE MILLENIUM v so-organizaciji z ZSSDI-jem prireja tradicionalni »Novoletni plesni Festival«, ki bo v nedeljo, 21. decembra, ob 16. uri v telovadnici v Repnu. Toplo vabljeni! JUS TREBČE vabi člane in vaščane, da se v nedeljo, 21. decembra, udeležijo vzdrževalne sečnje na poljski poti P'd Plase-Labadnica. Vsakdo naj s seboj prinese potrebno orodje. Zbirališče P'r Kale ob 8.30. KD FRAN VENTURINI v sodelovanju z občino Dolina in župnijsko skupnostjo Ricmanje vabijo na koncert MePZ Senožeče in MePZ F. Venturini v nedeljo, 21. decembra, ob 17. uri v župnijski cerkvi Sv. Jožefa v Ricmanjih. Vljudno vabljeni! KULTURNA DRUŠTVA Slovan Padriče in Skala Gropada priredita božičnico, ki bo v nedeljo, 21. decembra, ob 18. uri v cerkvici sv. Cirila in Metoda na Padričah. Sodelujejo: otroški pevski zbor A. Slomšek in MePZ Skala Slovan. Vabljeni! SKD VIGRED, ZDRUŽENJE STARŠEV COŠ S. GRUDEN IN OTROŠKEGA VRTCA ŠEMPOLAJ vabijo v Štalco v Šempolaju na Prodajno-razstavni božični sejem knjig, ročnih del, koledarjev, lectarjevih izdelkov ter na razstavo panjskih končnic do nedelje, 21. decembra, od 15.30 do 18.30; v nedeljo, 21. decembra, od 10. do 12. ter od 15. do 17. ure. Na razpolago je tudi Jadranski koledar. OBČINA DOLINA v sodelovanju z vaškimi skupnostmi iz Prebenega, So-cerba, Ospa, Mačkolj, Kaštelca in Doline in s pokroviteljstvom Pokrajine Trst, organizira v nedeljo, 21. decembra, 2. pohod brez meja »Te skupne stezice«. Zbirališče bo v Prebenegu v parku ob 9.30. Toplo vabljeni! SKD VIGRED vabi v Štalco v Šempola-ju danes, 20. in v nedeljo, 21. decembra, ob 15. uri na »Skupaj prisluhnimo pravljici...«. Danes nam bo Nicole Starc pripovedovala pravljico »Nekega zimskega dne«, v nedeljo pa Alenka Hrovatin »Angelček brez peru-tničk«. RADIJSKI ODER IN ZALOŽBA MLADIKA prirejata serijo otroških uric s predstavitvijo knjige z zgoščenko »Od Miklavža do Božiča« avtorice Lučke Susič. Urice bodo danes, 20. decembra, ob 10. uri v prostorih središča Rotunda v Kopru, ob 17. uri pa v društvu Gruden v Nabrežini. V nedeljo, 21. decembra, ob 16. uri v Devinu (sodeluje otroški zbor Ladjica); v ponedeljek, 22. decembra, pa v Finžgarjevem domu na Opčinah (sodelujeta zbor OŠ Bevk ter otroška igralska skupina Tamara Petaros. V DRUŠTVU SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV bodo v ponedeljek, 22. decembra, gostovali »Veseli upokojenci« iz Laškega. To je etnopevska skupina, ki ohranja stare ljudske pesmi in obi- čaje. Prikazali bodo ofiranje in koledovanje na Štajerskem. Srečanje bo v Peterlinovi dvorani, Ul. Donizetti 3, ob 20.30. GLASBENA MATICA vabi na osrednjo božičnico učencev šole, ki bo v torek, 23. decembra ob 19.uri, v cerkvi pri sv.Jakobu. Sodelovali bodo solisti, komorne skupine s flavto, otroška in mladinska godalna skupina, mešani mladinski zbor Trst in mešani pevski zbor Gallus. RAJONSKI SVET ZA ZAHODNI KRAS se bo sestal v torek, 23. decembra, ob 20. uri na svojem sedežu. SKD VIGRED vabi v torek, 23. decembra, ob 20.30 v Štalco v Šempolaju, na »Koncert Srečno«. Sodelujejo: Mladinska glasbena skupina Vigred, Trio Veseljaki, Ansambel Mladi kraški mu-zikanti, duo Martina Feri in Aljoša Sak-sida, Zoran Lupinc, Skupina Domači Veseljaki. Skupaj bomo nazdravili letu 2009. NABIRANJE ODPADKOV »OD VRAT DO VRAT« - Nadoknadenje nabiranja odpadkov za Krmenko in Lakotišče. Odgovorni urada za Urbanistiko, Zasebne gradnje in Storitve občine Dolina, sporoča, da bo nabiranje odpadkov za - steklo/plastika/pločevinke (rumena kanta), ki ni bilo izvedeno v petek, 12. decembra, zaradi stavke, potekalo dne 24. decembra 2008. OBČINA DEVIN-NABREŽINA obvešča občane, da bodo anagrafski in matični urad, tajništvo in protokol v sredo, 24. in sredo, 31. decembra v popoldanskih urah zaprti. V omenjenih dneh bodo omenjeni uradi odprti od 9. do 12. ure. ODBORNIŠTVO ZA SOCIALNO SKRBSTVO okraja 1.1 (Devin Nabre-žina, Zgonik in Repen) s financiranjem Pokrajine Trst prirejajo za praznik Be-fane v torek, 6. januarja, kosilo z glasbo, plesom in tombolo v restavraciji »Križman« v Repnu. Udeleženci morajo biti stari vsaj 65 let in živeti v občinah Devin Nabrežina, Zgonik in Repen. Na razpolago je 95 mest, vpisovanje pa bo potekalo do 24. decembra na Uradu za socialno skrbstvo v Naselju Sv. Mavra 124. Tel.: 040-2017389. TPPZ PINKO TOMAŽIČ sporoča, da se bo zbor v sredo, 24. decembra, ob 9. uri na Miljskem pokopališču poslovil s pesmijo od tovariša Giorgia Marzi-ja, pokrajinskega predsednika VZPI. ŽUPNIJA SV. JERNEJA IN MEPZ SV. JERNEJ - OPČINE vabita na »Božični koncert«, ki bo v četrtek, 25. decembra, ob 18. uri, v župnijski cerkvi na Opčinah. Koncert oblikujejo: OPZ, MlDPS in ŽPZ Vesela pomlad - vodi Mira Fabjan, MoPZ Tabor - vodi Mi-kela Šimac, MoPS Sv. Jernej - vodi Mirko Ferlan, MePZ Sv. Jernej - vodi Janko Ban in solisti. Božično misel bo podal Marjan Skerlavaj, večer bo povezoval Matej Susič. TPK SIRENA vabi člane in prijatelje v četrtek, 25. decembra na »Božično kosilo« in v sredo, 31. decembra na »Silvestrovanje«. Rezervacije na sedežu ali po tel. 040-422731 ali 347-6902820. BOŽIČNI KONCERT V ŠEMPOLAJU: V župnijski cerkvi sv. Pelagija v Šempo-laju bo v soboto, 27. decembra, ob 20.30 božični koncert, ki ga v sodelovanju s šempolajskim farnim zborom, organizira MPZ Gorjansko. Na koncertu se bodo z božičnimi in sakralnimi skladbami predstavili zbor Rilke iz Devina, z zborovodkinjo Barbaro Cor-batto, MePZ Gorjansko, pod vodstvom Gorana Ruzzierja, ki se bo na koncertu predstavil tudi kot solist, ob klavirski spremljavi Barbare Corbatto. Vljudno vabljeni! KROŽEK KRUT vabi na tradicionalno »Srečanje ob koncu leta«, ki bo v nedeljo, 28. decembra, v Slovenskem dijaškem domu »S. Kosovel«, ul. Gin-nastica 72, Trst. Vpisovanje in informacije na sedežu krožka Krut, ul. Cicerone 8, tel. 040-360072. OBČINSKA KNJIŽNICA V BOLJUNCU sporoča, da bo urnik med božičnimi prazniki naslednji: ponedeljek, 22. decembra, 16.00-18.30; sreda 24. decembra zaprto; ponedeljek, 29.de-cembra, 16.00-18.30; sreda 31. decembra 9.00-11.30. SKD BARKOVLJE (ul. Bonafata 6) prireja Silvestrovanje z glasbo v živo večerjo in družabnimi igrami. Informacije nudimo na št. 040-411635 ali 040-415797. SLOVENSKO DOBRODELNO DRUŠTVO razpisuje 22. natečaj za študijske nagrade iz sklada »Mihael Flaj-ban« namenjene univerzitetnim študentom naše dežele, ki so obiskovali slovenske šole. Glavna nagrada znaša 1.500 evrov in je namenjena zaslužnemu akademiku prvega letnika. Ta nagrada je ponovljiva za ves potek rednega študija, če bo dobitnik zadostil pogojem pravilnika. Poleg glavne nagrade so predvidene podpore tudi za naslednje letnike. Prošnjo za nagrado, naslovljeno na Slovensko dobrodelno društvo - ul. Mazzini, 46 -Trst, je treba predložiti do 31. decembra. Prošnji naj bo priložen curriculum, potrdilo o vpisu na univerzo (za kasnejše letnike tudi potrdilo o predvidenih in opravljenih izpitih) ter potrdilo ISEE. Podrobnejša pojasnila dobite na sedežu Slovenskega dobrodelnega društva v Trstu, ul. Mazzini 46, prvo nadstropje, tel. 040-631203, ob četrtkih od 16. do 18. ure. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV obvešča, da bodo uradi v Trstu zaprti do 5. januarja 2009. SLORI - Slovenski raziskovalni inštitut obvešča, da bo zaprt zaradi dopusta od ponedeljka 29. decembra, do torka 6. januarja 2009. ZSŠDI obvešča, da bosta urada v Trstu in Gorici zaprta od 29. decembra do 6. januarja. TEČAJ V BAZENU: Šc Melanie Klein v sodelovanju z deželno zbornico kliničnih pedagogov prireja tečaj v bazenu za dojenčke od 2. do 12. meseca starosti. Tečaj se bo začel v petek, 9. januarja 2009, in se bo odvijal v jutranjih urah na Opčinah. Število mest je omejeno. Za informacije in prijave in-fo@melanieklein.org, www.melanie-klein.org, tel. 328-4559414. SK DEVIN prireja tečaje smučanja v kraju Forni di Sopra vsako soboto in nedeljo pod vodstvom društvenih učiteljev. Na razpolago je petdnevni tečaj od 10. oz. 11. januarja 2009 dalje. Možen je najem smučarske opreme in avtobusni prevoz po ugodni družinski ceni. Informacije info@skdevin.it ali tel. 348-1334086 (Erika). ŠTUDIJSKI CENTER MELANIE KLEIN obvešča, da bo do sobote, 10. januarja 2009, urad zaprt. Info na tel. št. 3284559414 »mailto:info@melanie-klein.org«. KMEČKA ZVEZA obvešča člane, da bodo podružnice v Nabrežini, Dolini in na Opčinah zaprte do 11. januarja 2009. SK BRDINA organizira smučarske tečaje za otroke od 4. leta dalje. Tečaji se bodo odvijali ob nedeljah v Forni di So-pra. Začetek tečajev 11. januarja. Za interesente je predviden tudi avtobusni prevoz. Za podrobnejše informacije in vpis tel. 340-1653533 (Valentina). O.N.A.V. - Vsedržavno združenje poku-ševalcev vina prireja tečaj degustaci-je, ki daje možnost pridobitve diplome uradnega pokuševalca. Tečaj (18 lekcij) se bo začel 28. januarja in bo potekal ob sredah in petkih od 20.30 do 22.30 v športno-kulturnem centru v Lonjerju. Za informacije lahko obiščete spletno stran: www.onav.it ali pokličite na tel. štev. 333-4219540 ali 3406294863; email: mailto:trieste@onav.it. Prispevki V spomin na drago sestro Albino, ki je vedno v mojem srcu, daruje Marčela 200,00 evrov za mačje zatočišče Il Gattile. V spomin na drago nono Olgo Marc ob obletnici smrti darujeta Alma in Sonja 50,00 evrov za Mešani mladinski pevski zbor Trst.V spomin na drago nono Olgo Marc daruje Aleksandra Pertot z družino 25,00 evrov za Mešani mladinski pevski zbor Trst.V spomina drago nono Olgo Marca darujejo Magda Daša in Domen 25,00 za Mešani mladinski pevski zbor Trst. V spomin na Aleksandra Gregorija darujeta Mili in Ettore Canciani 30,00 evrov za KD Slovan s Padrič. Namesto cvetja na grob svaka in strica Aleksandra Gregorija darujejo Sander Guštin, Martina Marušič in Danjel Gu-štin z družinami 150,00 evrov za pevski zbor Slovan-Skala. V isti namen daruje svak Karlo Guštin z družino 100,00 evrov za pevski zbor SlovanSkala. Ob priliki božičnih praznikov darujejo Vida, Anna in Silvana Rudež 40,00 evrov za nabrežinsko cerkev. V spomin na drago Lauro Maver darujeta Mario Blaževič, Aleks in Pavla 50,00 evrovza MoPZ Tabor. Popravek: Ganjeni in hvaležni za prireditev v spomin na našega Antona Uk- marja - Mira darujeta Nela in Dunja 500,00 evrov za sekcijo VZPI-ANPI Kontovel in 500,00 evrov za TPPZ Pinko Tomažič. V spomin na drago mamo Štefanijo Ger-lanc, ki bi 26. decembra praznovala 100. rojstni dan, daruje hči Romana z družino (Repen 126) 20,00 evrov za re-pentabrsko cerkev. Ob 30-letnici smrti drage mame Ivanke Rebula in v spomin na preminulega brata darujejo Marija, Ivanka in Cvetka 60,00 evrov za Center za rakasta obolenja. V spomin na Josipa Grgiča daruje družina 30,00 evrov za COŠ P. Tomažiča. V spomin na Terezo in Jožefa Mavec daruje družina 100,00 evrov za Sklad Mitja Čuk. V spomin na gospo Angelo Križmančič darujeta Dragica in Dino Stopar 20,00 evrov za OPZ Slomšek. Namesto cvetja na grob Stelie Zeugna vd. Rolli daruje družina Kante 30,00 evrov za vzdrževanje cerkvice v Gro-padi. V spomin na Almo Pregarc-Ota daruje Mario Ota 50,00 evrov za COŠ Frana Venturinija Boljunec-Boršt -Pesek. V spomin na predrago gostilničarko Marico iz Vižovelj darujejo Liljana, Martin, Vida in Marko 40,00 evrov za KD Kraški šopek. V spomin na predrago sestrično Vando Pertot darujeta Marija in Marko 40,00 evrov za KD Kraški šopek. V spomin na Milka Čebulca daruje Anka Kocjančič 20,00 evrov za MoPZ Tabor. Ob božičnih in novoletnih praznikih darujeta Aldo in Elda Carli z družino 30,00 evrov za cerkev Sv. Andreja, 30,00 evrov za SPD Krasje v Trebčah, 30,00 evrov za Sklad Mitja Čuk, 30,00 evrov za AGMEN, 30,00 evrov za SKD Primorec, 30,00 evrov za ŠD Primorec in 30,00 evrov za Godbo Viktor Parma iz Trebč. t Zapustila nas je naša ljubljena mama, tašča, nona, bisnona Maria Subani vd. Riolino (Darka) Žalostno vest sporočajo hči Magda s Slavkom, vnuka Andrej z Ireno in malo Veroniko ter Nevo s Karin in ostali sorodniki Pogreb bo v ponedeljek, 22. decembra, ob 13.00 uri iz ulice Costalunga v zgo-niško cerkev. Darujte v dobrodelne namene. Zgonik, Salež, 20. decembra 2008 Kraško pogrebno podjetje Lipa Ob boleči izgubi predrage mame Marije izrekamo Magdi in Slavkotu ter vsem svojcem iskreno sožalje Vida in Marjo, Tamara in Andrea 20.12.2003 20.12.2008 Albina Černe Ljubezen ne umre, čeprav tebe, draga Albina, več ni, saj je spomin nate vedno živ. Sestra Marčela 14 Sobota, 20. decembra 2008 KULTURA TOMIZZOV DUH Aj brižni mi i brižni vi Milan Rakovac / Ah, naši stari narodi, uh, naša mlada infantilna etatistična nomenklatura... I sad vero se mrzimo Hrvati i Slovenci, fin'in fondo; kolekciji balkanskih omra-za nedostajala je samo još ova, i nju su strpljivo i valja reci kompetentno generirali novopečeni patrioti Ljubljane i Zagreba, od 1991. do danas. Generirali i degenerirali ti-sucu i pet stotina godina dobrosusjedstva, prijateljstva, savezništva! Bravo meštri! Veste kaj, mislim, da je slovanska (južnoslovanska, jugoslovanska, vseslovan-ska) vzajemnost (solidarnost, tolerancija) vedno bila živa samo po robu, marginam, zapuščenim provincijam vbogega inu žalostnega slovanskega rodu, rekao bi Trubar. A danas, decembra 2008., osjecam se kao Miho Mirkovic novembra 1918. gleda-juci kako češka vojna muzika ponosito ko-rača i pjeva - na čelu talijanskih trupa koje ulaze u Pulu; to je bilo definitivno otr-ježnjenje istarskih Hrvata od sveslavenstva! Prvič ne vem, kaj naj počnem! Sem hudo bolan. Moja bolečina je hi-storija, pervertirana, unižana. Pišem za moj ambient (hrvaški, italijanski, slovenski - po abecedi posloženo, prosim!) že petinštrdeset let, ko so v Puli (Pulju, a Pola) nagradili mojo poezijo. Pišem poezijo, ko ne vem kaj naj storim z sabo. Ma sad ne znan ča bin. Pak na van, ljubi »Zamejci«, jiena pisma kratka iz doba prvanjega, 1963. lita, ka-da mi je ublič takla mehka senca vierša: CREDERE! OBBEDIRE! COMBAT-TERE! Tir pištuole, sik dagete, punja u mošnje, manganel po hrptu, jezik - kuco ! Kračun. Pržun. Patakun. Kanun. Kolektivno ludilo nacionalnog ponosa obuzima danas (četvrtak, 18. XII 2008.) hrvatsku i slovensku naciju. E no ghe servi nissun duce che'l co-mandassi: Credere! Obbedire! Combattere! Sam Gradanin Ljubljane i Zagreba od-bacio je svoj status, i postao radosni Podanik. Čutim se bespomocno, zdvojno, jaro-sno, najviše zato što je taj Gradanin (ako je nekad postojao) sam izabrao biti podanik, državljan, objekt. Ma kakav Pahor, ma kakav Sanader, ma kakve stranke, vlade i parlamenti; sve je to samo blijedi odraz „javnosti" i medijskih bulažnjenja. »O, šuti, kmete, nastoj nijem ostati, naredbe objavit još ne treba. nek čekaju od Celja do Zagreba odredi tvoji: kad razviju svoje redove bojne, tad ce i u tvoje prazne duplje vid da se povrati.« Piše 1940. Alojz Gradnik u pjesmi „Pred Gupčevom glavom" (hrvatski prepjev Josip Velebit). A od Celja do Zagreba u grudima Na-cija danas bruji Nacionalni Ponos i Uzvišeni Patriotizam, tamo, gdje bi trebao bujati sram i smjernost, tamo gdje bi trebao vid-da-se-povrati vlada kolektivno sljepilo. Slovensko. Hrvatsko. Na sve strane pišem, ovaj put bez ispri-ke, svoju sablazan, postiden, ponižen, uvri-jeden, pozlijeden; nadam se samo da smo došli do dna cro-slo fojbe, jame, brezna, i da cu vec sutra kao Ivan Goran Kovačic mo-ci, slijep od noža, možda kriknuti njegov očajnički stih: »Kad sam se divlje Iz jame izvuk'o«. Vama tamo, koje smo mi, vaša braca, ostavljali na cjedilu redovno i regularno, na-kon svih naših i vaših poraza i pobjeda, vama barem, posramljeni Istranin, Hrvat i Ta-lijan i Slovenac dobrim dijelom svoje duše, mogu govoriti kao da razgovaram sa samim sobom, kao da se ispovijedam. Bez pardo-na, bez uvijanja, bez obazrivog biranja ri-ječi; jer ovih dana jako moram birati rije-či. Naravno da necemo kapitulirati, i dalje cemo se opirati stupidizaciji, i dalje ce-mo graditi porušene mostove, samo je go-rak okus u nama, jer cro-slo most, mislili smo, ja prvi, nece se ipak srušiti. A srušio se. Aj brižni mi i brižni vi, svi čisti. Vboga gmajna! Povere bestie, brižno blago nekr-sno ter nespovidano. Ma ora basta! Sad pak ste zbudili naš istarski dišpet, šinjorija injorante a Lubia-na e Zagabria, i niecete vi nami do kraja di-štruditi živlienje! Ma ča da uno ča nisu mogli ni fašišti ni nacisti, svaditi nas Hrvate i Slovience na Dragonji, da cete vi kripto-klerikalnacionalisti? Aj vero pak niecete; van prisižen! TRST - Dvorana Tripcovich Posrečena baletna produkcija Verdija za mlade gledalce Pogled na vrsto, ki se je v sredo zvečer vila pred blagajno tržaške dvorane Tripcovich pred predstavo baleta Tetraktys, je bil zelo razveseljiv: veliko število mladih fantov in deklet, kar je prava redkost za naše kraje, če ne gre za koncerte pop glasbe. Gledališče Verdi je ta projekt namenilo predvsem študentom višjih šol, zato sta bili dve predstavi v sredo in petek zjutraj, in mladi so sodelovali tudi pri postavitvi, kajti pri zborih in plesu so bili angažirani mladi učenci gledališke akademije Citta' di Trieste. Avtorica baleta je Deda Cristina Colonna (glasbeni del je priredil Massimila-no Toni), ki je za mlade gledalce v Trstu pripravila že nekaj uspešnih projektov - zadnji je bil Mozartova opera Cosi' fan tutte -, ob baletu Tetrak-tys pa smo imeli vtis, da zna režiserka in koreo-grafka bolje nagovoriti otroško populacijo kot pa mladostnike, kajti tako izbira subjekta kot njegova izpeljava nista bila podana prepričljivo. Podnaslov se glasi »La prima eta' del mondo« in avtorica je želela ponazoriti rojstvo človeške družbe in vseh problemov, ki se pojavljajo ob njenem razvoju, naslov Tetraktys pa izhaja iz Pitagore in pomeni številko deset kot vsoto prvih štirih številk. Štirje so bili tudi protagonisti, ki so v glavnih vlogah plesali in po malem tudi recitirali; v tekstu je bilo kar nekaj banalnosti in naivnosti, težko je namreč poenostavljati probleme, ki zajemajo medčloveške odnose, rojstvo prvih sovražnosti, od ljubosumja do vojne, nasilja in krutosti ter nadvlade močnejšega. Tekste je Colonnova črpala iz francoske drame La Dispute, ki jo je Pierre Carnet Chamblain de Marivaux spisal v začetku 18. stoletja, pa tudi iz indijske sage Mahabharata. Plesalci Massimo Ar-barello, Danilo Palmieri, Silvia Casadio in Alice Serra so na sceni Pier Paola Bislerija, ki so jo popestrila velika ogledala, dokaj nazorno, a nikakor ne navdušujoče, izpeljali svoje plesne in igralske vloge-pri tem sta se bolje odrezala oba moška-, njihove peripetije pa je, po zgledu grške tragedije, komentiral zbor, ki se je v najbolj razgibanih prizorih tudi vključil v igro. Kostumi, ki jih je narisala Chiara Barrichello, so bili lepo ubrani v različnih odtenkih zelene barve, luči je smotrno upravljal Claudio Schmid, zgodba pa se je odigrala ob glasbi Georga Friedricha Handla . Orkester tržaškega opernega gledališča Verdi je pod vodstvom Paola Longa dokazal, da se zna zelo lepo prilagoditi tudi baročnemu slogu: muziciranje komornega sestava je bilo ubrano in blagozveneče, prijetno se je v ansambel vključila tudi mezzosopranistka Giu-seppina Bridelli, ki je dovršeno zapela par arij. Poleg orkestra je tržaško gledališče dalo na razpolago tudi nekaj članov svojega baletnega ansambla, ki so se pridružili mladim gojencem gledališke akademije. Polnoštevilno občinstvo je vse nastopajoče radodarno nagradilo z dolgimi aplavzi. Katja Kralj VARAZDIN Umrl slikar Rabuzin V noči na petek je v varaž-dinski bolnišnici v 87. letu starosti umrl hrvaški naivni slikar svetovnega slovesa Ivan Rabuzin. Rabuzin, ki so ga v bolnišnico sprejeli pred nekaj dnevi, je po poročanju hrvaških medijev umrl zaradi pljučnice in sepse. Rabuzin ni imel klasične likovne izobrazbe, hodil je le na večerni tečaj risanja pri poznanem hrvaškem umetniku Kosti Angeli-ju Radovaniju, ki je bil osnova njegovega likovnega izraza. S svojim stilom, ki ga zaznamujejo krožne oblike, s katerimi je oblikoval tako rastlinje kot hribe ali oblake, je pritegnil pozornost svetovne javnosti. Sam je svoje slikarstvo opisal kot vizijo, idealistično rekonstrukcijo sveta. Cvetlični motivi so postali njegov prepoznavi znak. Prenašal jih je tudi na uporabne predmete. V tem stilu je ustvaril tudi zavesi v tokijskem gledališču Takarazuka in v predavalnici Muzeja sodobne umetnosti v Urawi. Rabuzin je prvič razstavljal leta 1956 v Novem Marofu, sicer pa je svoje delo predstavil na več kot 200 samostojnih razstavah doma in v tujini. Različni avtorji so o Rabu-zinu posneli več dokumentarnih filmov. Izšlo je tudi nekaj monografij o umetniku. (STA) BENETKE - Galerija A + A Razstavlja piranska likovnica Fulvia Zudič V sodelovanju z Italijansko unijo in tržaško Ljudsko univerzo je v Galeriji A + A v Benetkah na ogled projekt »Istria Nobilissima« 2006 Fulvie Zudič, zmagovalke istoimenskega natečaja za likovno umetnost. Piranska likovnica Fulvia Zudič je po končani Srednji šoli za oblikovanje v Ljubljani študirala slikarstvo na beneški akademiji. Po končanem študiju je nekaj let poučevala likovno vzgojo na šolah v slovenski Istri, od leta 1996 pa je zaposlena na Samoupravni skupnosti italijanske narodnosti Piran kot organizatorka kulturnih prireditev. Od prve osebne razstave leta 1987 je imela več kot 40 sa- mostojnih razstav in je sodelovala na številnih skupinskih razstavah. Uveljavljena je kot slikarka, izvrstna ilustratorka, kostumografka, scenografka in keramičarka, kar potrjuje več kot 40 nacionalnih in mednarodnih nagrad. V lanskem letu je prejela nagrado Alojza Kocjančiča za posebne dosežke pri oblikovanju, raziskovanju in ohranjanju kulturne identitete Istre. V slovenski galeriji v Benetkah bo do srede januarja na ogled izbor slik iz obdobja zadnjih osem let: prevladujejo motivi vedut istrskih mest in motivi Sečoveljskih solin, upodobljeni v avtoričinem določljivem likovnem izrazu. TRST - Gledališče La Contrada Delo sodobne avtorice Carole Greep Francoski komediografi si, vsaj po gledaliških repertoarjih sodeč, z ameriškimi in britanskimi delijo monopol »komercialnega«, lahkotnejšega gledaliških del, katerih namen je zabavati občinstvo in polniti dvorane, ali pa gre morda za drugačno gledanje na umetniško ustvarjanje, pri katerem je meja med »visoko« umetnostjo in »obrtništvom« zabrisana, tako da imata obe enako dostojanstvo in sta obravnavani z enakim spoštovanjem. Kakorkoli že, v to »ko-mercialnejšo« zvrst lahko uvrščamo predstavo sodobne francoske avtorice Carole Greep z italijanskim naslovom Adorabili amici, ki je bila v gosteh v Bobbiovi dvorani v Trstu v okviru abonmajske sezone gledališča La Contrada. Izvirni naslov zabavno pikre komedije je J'aime beaucoup ce que vous faites (Zelo mi je všeč, kar počenjate). Zanimiv je povod, ki sproži zaplet: majhna nepazljivost pri uporabi mobilnega telefona, zaradi katere nepoklicana ušesa slišijo pogovor, ki jim ni namenjen. Gianni in Carlotta, ki živita na deželi v preurejenem seniku, na telefonskem odzivniku slišita pikre pripombe, ki si jih na njun račun izmenjujeta Minnie in Piero, prijatelja iz mladosti, ki sta medtem obogatela. Ko Minnie in Piero prideta na obisk, se jima Gianni in Carlotta neprizanesljivo maščujeta. Komedijo, ki so jo, mimogrede povedano, nedavno v Italiji že uprizorili in sicer z dobesedno prevedenim naslovom, je tokrat s solidno profesionalnostjo postavil režiser Patrick Rossi Gastaldi, priznani mojster tovrstnega žanra, ki je v besedilu primerno poudaril vso pikrost, ki jo premore. Nastopajoči igralci so svoje like oblikovali z neprizanesljivim kritičnim pristopom, še zlasti Laura Lattuada v vlogi puhloglave Minnie. Kot njen cinični mož Piero nastopa Massimiliano Vado (ki je igral tudi v prvi postavitvi komedije), medtem ko Ettore Bassi igra še vedno naivnega Giannija, ki se zaman skuša uveljaviti kot scenarist, Alessandra Raichi pa njegovo hipijevsko ženo Carlotto. (bov) / SVET Sobota, 20. decembra 2008 1 5 ZDA - Sklep predsednika Georgea Busha v korist družb GM, Ford in Chrysler Avtomobilski trio bo dobil 17,4 milijarde dolarjev pomoči Ukrep so republikanci pred kratkim blokirali v senatu - Žrtve za manadžerje in delavce WASHINGTON - Administracija ameriškega predsednika Georga Busha, ki ga bo januarja zamenjal Barack Obama, je včeraj trem ameriškim proizvajalcem avtomobilom odobrila 17,4 milijarde dolarjev pomoči. Gre za posojila, ki jih bo država dala General Mo-torsu, Fordu in Chryslerju, v zameno pa te družbe ne bodo več odpuščale delavcev. Kot poroča ameriška tiskovna agencija AP, naj bi bilo do konca meseca že zagotovljenih 13,4 milijarde dolarjev, ki si jih bosta razdelila General Motors, 9,4 milijarde dolarjev, in Chrysler. Slednji naj bil dobil štiri milijarde dolarjev. Ford naj ne bi potreboval tako hitro pomoči, medtem ko General Motors in Chrysler nista več sposobna plačevati svojih obveznosti, zato to pomoč potrebujeta čim prej. Bush je povedal, da ne bi bilo odgovorno, če bi dovolili propad avtomobilskih podjetij, ker bi to še bolj poglobilo finančno krizo, pripeljalo do povečanja števila brezposelnih in prihodnjemu predsedniku ZDA obesilo na vrat ubadanje s tem problemom takoj na začetku mandata. Predsednik ZDA je dejal, da vlada po eni strani ne sme posegati v prosti trg, po drugi pa je odgovorna za širšo stabilnost gospodarstva. Dejal je, da če bi bile okoliščine normalne, potem ne bi privolil v reševanje podjetij, vendar pa niso in propad bi povečal težave celotnega gospodarstva. Demokrati so uvodoma predlagali, naj denar pride iz sklada 700 milijard dolarjev, Bela hiša pa je temu nasprotovala in predlagala uporabo že prej odobrenih namenskih sredstev za preoblikovanje avtomobilske industrije v proizvodnjo okolju prijaznejših in bolj varčnih avtomobilov. Pogajanja so rodila kompromis med demokrati, ki so pristali na predlog Bele hiše in predstavniški dom je predlog potrdil. Blokirali so ga republikanci v senatu, ki so zagovarjali stečaje, na koncu pa jih je premagala nenaravna koalicija kongresnih demokratov in predsednika Busha. Program pomoči, ki ga je včeraj napovedal Bush je nadvse podoben tistemu, ki ga je pred tednom potrdil predstavniški dom in vsebuje pogoje. Podjetja bodo morala omejiti plače direktorjem, prodati korporacijska letala in odpraviti druge ugodnosti za vodstvo. Do 31. marca morajo predati podroben načrt za prestrukturiranje, če ne bodo morala denar vrniti, kar bo seveda nemogoče brez propada. Vlada bo dobila možnost postati delničar avtomobilskih podjetij, v koncesije pa je prisiljen tudi sindikat. Bush je dejal, da bo potrebno odpraviti tako imenovane "banke dela", kar je sindikat delavcev avtomobilske industrije pred dvema tednoma že storil, vendar le začasno. Odpuščeni delavci namreč od podjetja še 48 tednov dobivajo plačo in če si do takrat ne najdejo drugega dela, potem lahko koristijo ugodnosti "bank dela", ki jim zagotavljajo 95 odstotkov plače tudi za več let. Bush je dejal, da morajo delavci privoliti v to, da bodo njihove plače in ugodnosti primerljive s konkurenco. Nemudoma po Bushevem sporočilu za javnost, se je oglasil tudi finančni minister Henry Paulson in dejal, da mora kongres sedaj odobriti uporabo še preostalih 350 milijard iz paketa 700 milijard. Kongres je oktobra dovolil porabo le 350 milijard in predvidel, da bo za drugo polovico potrebna dodatna prošnja vlade. Prvih 350 milijard je sedaj, s pomočjo avtomobilskim podjetjem, porabljenih. Večina denarja je šla sicer za odkupe deležev bank. Paulson ima sedaj več možnosti, da dobi denar od kongresa, saj so demokrati dobili pomoč za avtomobilska podjetja. Napovedal je, da se bo o tem kmalu sestal s predstavniki kongresa in novoizvoljenega predsednika ZDA Ba-racka Obame in zagotovil, da imajo ministrstvo, Zvezne rezerve in Zvezna kor- poracija za zavarovanje depozitov (FDIC) na voljo dovolj "orodij" za ukrepanje v primeru poglobitve krize, dokler kongres ne plača še druge polovice denarja. Nad Bushevo odločitvijo so navdušena tudi avtomobilska podjetja, saj so še v četrtek iz Bele hiše prihajali signali, da se Bush zavzema za "urejen stečaj" industrije. Predsednik in generalni direktor Chryslera Robert Nardelli je obljubil, da bodo spoštovali vse pogoje, in zagotovil, da bo pomoč podjetje vrnila k ustvarjanju dobičkov. Podobna zagotovila so prišla tudi od GM in Forda, katerega predsednik Alan Mulally je ponovil, da sami denarja ne potrebujejo, ampak ker so podjetja tako zelo povezana med seboj na primer preko dobaviteljev, bi propad enega potegnil za sabo tudi druge. Vsa tri podjetja sicer preko praznikov zapirajo tovarne v severni Ameriki, ki naj bi ostale zaprte do konca januarja. Ukrep je potreben, ker prodaja zaradi kreditne krize ne gre nikamor. (STA) George Bush ansa ARGENTINA - Ostre reakcije Sodišče napovedalo izpustitev osumljenih zločinov v času diktature BUENOS AIRES - Argentinsko sodišče je v četrtek napovedalo izpustitev dvanajst osumljenih mučenja v času vojaške diktature med letoma 1976 in 1983, ker se je po navedbah predstavnikov pravosodja iztekel rok, do katerega jih ne morejo več zadrževati brez obsodbe. Argentinska predsednica in organizacije za varstvo človekovih pravic so napoved že ostro obsodile. Med osumljenci, ki se jim je obetala izpustitev, je najbolj znan 57-letni Alfredo Astiz, bolj poznan kot Angel smrti, ki je obtožen ugrabitve dveh francoskih nun, ki sta bili med številnimi, ki so v obdobju diktature izginili. Astiz je bil v Franciji že leta 1990 med sojenjem v odsotnosti obsojen na dosmrtno ječo zaradi umora obeh nun. Argentinske pravosodne oblasti so se nato včeraj odločile, da začasno ustavijo odločitev o izpustitvi osumljencev. Odločitev so sprejele le nekaj ur zatem, ko je argentinska vlada napovedala, da se bo pritožila na odločitev o izpustitvi Astiza in drugih osumljencev. Odločitev je v Argentini sprožila val ogorčenja, med drugim tudi s strani argentinske predsednice. "Danes je dan sramote za vse Argentince, za človeštvo in za naš pravosodni sistem," je poudarila Kirchnerjeva. Spregovorila je na spominski slovesnosti za vse, ki so bili ubiti ali so izginili v času diktature, ko je bilo po navedbah organizacij za varstvo človekovih pravic ubitih okoli 30.000 ljudi. (STA) ZDA - V 95. letu starosti Umrl Max Felt, »globoko grlo« iz afere Watergate NEW YORK-V ZDA je v četrtek v 95. letu starosti zaradi odpovedi srca umrl Mark Felt, znan kot »globoko grlo« v aferi Watergate oziroma vir zaupnih informacij o škandalih administracije predsednika Richarda Ni-xona, ki so na koncu pripeljali do njegovega odstopa. Ena osrednjih osebnosti v eni najbolj pretresljivih političnih dram 20. stoletja je vztrajala, da njegov drugi jaz ostane skrivnost do njegove smrti. Čeprav so nekateri, med njimi Nixon in njegovi svetovalci, domnevali, da je bil Felt tisti vir, ki je Belo hišo povezal z vdorom v prostore ameriške demokratske stranke v pisarniškem kompleksu Watergate leta 1972. Felt je obtožbe vztrajno zanikal, dokler maja 2005 ni vendarle spregovoril in priznal, da je bil vir informacij za zgodbo novinarjev časopisa Washington Post Boba Woodwarda in Carla Bernsteina, ki je posledično spodnesla Nixona s predsedniškega položaja. Kritiki, med njimi tisti, ki si morali zaradi afere Watergate v zapor, so Felta označili za izdajalca vrhovnega poveljnika. Podporniki pa so ga imeli za junaka, ker je razkril korupcijo znotraj administracije v prizadevanjih, da bi prikrili poskuse sabotažo političnih nasprotnikov. Leterme zaradi afere Fortis ponudil odstop vlade BRUSELJ - Belgijski premier Yves Le-terme je včeraj ponudil odstop vlade, saj se je v zadnjih dneh nanjo usul plaz očitkov, da je poskušala vplivati na odločitev sodišča glede tožbe, ki so jo po vladni prodaji belgijskega dela premoženja banke Fortis vložili njeni delničarji. Belgijsko-nizozemsko banko Fortis, ki jo je finančna kriza močno prizadela, so oktobra "razstavili" - njeno premoženje na Nizozemskem je nacionalizirala nizozemska vlada, belgijska vlada pa je belgijski del premoženja banke prodala francoski banki BNP Paribas. S to odločitvijo pa niso bili zadovoljni mali delničarji Fortisa, ki so menili, da bi se morala vlada pred prodajo posvetovati z njimi. Vložili so pritožbo na prizivno sodišče, ki je s sodbo minuli teden pritrdilo njihovim trditvam in zamrznilo dogovor o prodaji, ki sta ga sklenili belgijska vlada in BNP Paribas. Piramidna shema Bernarda Madoffa široko prizadeva NEW YORK - Propadla piramidna shema 70-letnega ameriškega investicijskega svetovalca Bernarda Madoffa, ne bo prizadela le na tisoče vlagateljev, ki jih je prevaral za skupaj 50 milijard dolarjev, ampak tudi zvezni proračun, saj bodo lahko prevarani izgube uveljavljali, kot davčne olajšave, po nekaterih izračunih tudi do skupaj 17 milijard dolarjev. Vpliv Madoffovega škandala ni zanemarljiv za zvezni proračun, ki ga je recesija v 12 mesecih do novembra doslej stala že 200 milijard dolarjev, pri čemer niso všteti ukrepi proti finančni krizi. Zaradi povečevanja brezposelnosti se v državno blagajno steka manj davčnih prilivov. V Nemčiji gradijo spomenik med vojno ubitim Romom BERLIN - V Berlinu so včeraj začeli dela za izgradnjo spomenika do pol milijona Romom, ki so jih med drugo svetovno vojno ubili nacisti. Spomenik bo stal južno od poslopja parlamenta v nemški prestolnici, gradnjo pa bodo končali prihodnje leto. Spominsko obeležje je delo izraelskega umetnika Danija Karavana, vključevalo pa bo vodnjak, iz katerega bo tekla črna voda. Spomenik bo obenem nosil pesem Italijana Santina Spinelli-ja o koncentracijskem taborišču Auschwitz. Včerajšnjega začetka del se je poleg predsednika osrednjega sveta Sin-tov in Romov v Nemčiji Romanija Ro-seja udeležil tudi nemški minister za kulturo Bernd Neumann. Slednji je ob tem spomnil, da so spomenik začeli graditi skoraj 66 let po podpisu ukaza o preganjanju t. i. ciganov v okupirani Evropi. (STA) PO KRIZI V GRUZIJI Nato in Rusija obnavljata zamrznjene odnose BRUSELJ - Generalni sekretar zveze Nato Jaap de Hoop Scheffer in ruski veleposlanik pri Natu Dmitrij Rogozin sta se včeraj dogovorila, da bo sredi januarja potekalo neformalno srečanje Sveta Nato-Rusija, s čimer bosta strani obnovili medsebojne stike. Nato je septembra zaradi gruzijsko-ruskega konflikta zamrznil odnose z Rusijo na vseh ravneh. Kot je povedala tiskovna predstavnica Nata Carmen Romero, sta se de Hoop Scheffer in Rogozin včeraj srečala na skupnem kosilu, ki je po njenih besedah minilo v "odličnem vzdušju". Romerova je ob tem tudi pojasnila, da sta Rogozin in de Hoop Scheffer na kosilu "odprto razpravljala" o možnih oblikah sodelovanja, vendar naj se pri tem ne bi spuščala v podrobnosti. Srečanje je bilo namenjeno predvsem razpravi o tem, kako obnoviti formalne stike med stranema. Ruski diplomati v Bruslju so po kosilu med obema predstavnikoma vpletenih strani sicer priznali, da od včerajšnjih pogovorov niso pričakovali določnejših sporazumov. (STA) KUBA V okviru širše turneje po vodah Latinske Amerike Ruske vojaške ladje prvič po letu 1991 spet na obisku HAVANA - Flota ruskih vojaških ladij je včeraj pripotovala na Kubo. Gre za prvi tovrstni obisk po koncu hladne vojne. Flota, na čelu katere je rušilec Admiral Čabanenko, je v Havano vplula v okviru turneje po Latinski Ameriki, med katero je že obiskala Venezuelo in Nikarag-vo ter prvič po drugi svetovni vojni prečkala Panamski prekop. To je prvi obisk ruskih vojaških ladij na Kubi po letu 1991 in po razpadu Sovjetske zveze, ki je bila 30 let trden vojaški, gospodarski in politični zaveznik Kube. Gre za del petdnevne turneje po vodah Latinske Amerike, ki naj bi veljala za odgovor na premike ameriških vojaških ladij na območjih, ki jih Rusija šteje za območja svojega vpliva. Ameriški predstavniki so sicer navedli, da v premikih ruskih vojaških ladij ne vidijo grožnje, da pa bodo razmere pozorno spremljali. Ruske ladje so sicer v kubanske vode vplule 20 dni po obisku ruskega predsednika Dmitrija Medvedjeva v Havani, kjer se je sešel s kubanskim kolegom Rau-lom Castrom. (STA) 435 Sobota, 444. decembra 2008 TRST / APrimorski r dnevnik O w o Ulica Garibaldi 9 tel. 048 1 533382 fax 0481 532958 gorica@primorski.it GORICA - Včeraj so razdelili 41 občinskih bonov Po bone za hrano prihajajo iz središča in okolice Socialno ogroženi občani nad 65. letom starosti so razpršeni po vsem mestu V Gorici so včeraj dopoldne začeli deliti bone za nakup hrane, s katerimi želi občinska uprava pomagati socialno ogroženim občanom nad 65. letom starosti; med 10. in 12. uro so jih v večnamenskem središču v ulici Baiamonti razdelili 41. Bone je prejelo 21 občanov, ki živijo tako v mestnem središču kot v okoliških rajonih, kar dokazuje, da je socialna stiska razširjena po vsem mestu. V goriški občini živi nekaj več kot 6.300 občanov nad 65. letom starosti, med njimi pa naj bi imelo zelo nizke dohodke približno 1.600 ljudi. Pomoč pri uradu za socialne storitve goriške občine je sicer letos poiskalo 761 Goričanov, vendar med socialno ogroženimi posamezniki je tudi veliko takih, ki odklanjajo pomoč in hočejo preživeti s tem, kar imajo. Bone je včeraj v večnamenskem središču v ulici Baiamonti delila uslužbenka goriške občine Cristina Dell'Orco; povedala je, da so bili vsi prosilci bonov zelo dobro informirani o pobudi in da so imeli vsi s seboj potrebno dokumentacijo. »Boni so namenjeni občanom nad 65. letom starosti. Dohodek, ki ne presega 5.250 evrov letno, daje pravico do dveh kupončkov, dohodek do 7.500 evrov pa do enega,« je pojasnila Dell'Orcova in povedala, da so po bone prišli tudi sorodniki starejših občanov, ki so s seboj imeli potrebne dokumente. Med včerajšnjim dopoldnevom so kot rečeno razdelili 41 kuponov za nakup hrane, kar pomeni, da je dvajset občanov prejelo po dva, eden pa samo enega. V ulici Baiamonti bodo bone delili tudi med prazniki, in sicer med 10. in 12. uro; dobiti jih je mogoče ob informativni točki takoj ob vhodu v center, ki bo odprta tudi 24. in 31. decembra. Z boni bo mogoče kupiti hrano v trgovinah Semolič v ulici Ku-gy, Conad v ulici Locchi, A&O v ulici Ca-puccini, Komauli v ulici Don Bosco, Market Nanut v ulici San Michele v Štandre-žu, Euromarket v ulici Carducci in Gior-dana Valentinuzzi na trgu De Amicis ter v mesnicah Centro carni isontine v ulicah Bone delijo v večnamenskem središču v ulici Baiamonti bumbaca Nizza in Garzarolli, Livio Braidot v ulici Brigata Pavia, Bressan na korzu Italia, Vi-nicio Cargnel na trgu San Giorgio v Loč-niku, Klavčič na trgu De Amicis in Pittana v ulici Crispi. Deželni svetnik stranke upokojencev Luigi Ferone je medtem včeraj poudaril, da 25 oz. 50 evrov nista veliki vso- ti, vendar je ta denar vsekakor v veliko pomoč socialno ogroženim družinam, ki s težavo pridejo do konca meseca. Po njegovih besedah tudi socialna kartica velja samo 40 evrov, ki jim je treba prišteti dodatnih 20 evrov deželnega prispevka, ne glede na to pa predstavlja v trenutku stiske nezanemarljivo pomoč. (dr) GORICA - CISL Na Goriškem 25-odstotni upad izvoza Goriško gospodarstvo je lani doživelo 25-odstotni upad izvoza, kar ima seveda hude posledice za zaposlovanje, zato pokrajinski tajnik sindikata CISL Umberto Brusciano opozarja krajevne upravitelje, da bo treba pravočasno pripraviti izredne ukrepe za ublažitev krize in z njo povezane socialne stiske. »Lesarski in kovinarski sektor sta že več let v težavah, sedaj pa doživlja teže trenutke tudi proizvodnja gume in plastike; v tem sektorju so v štirih letih zaprli pet od petnajstih podjetij,« opozarja Brusciano in poudarja, da ne moremo več govoriti o krizi posameznih sektorjev, pač pa si moramo priznati, da je v krizi celotno gospodarstvo goriške pokrajine. Le tako bomo po mnenju Brusciana začeli razmišljati o protiukrepih, ki bi pomagali delavcem in podjetjem. »Posluževati se moramo novih prijemov. Zadovoljni bi tako bili, če bi 16 milijonov evrov, ki jih italijanski finančni zakon namenja varnosti, delno uporabili tudi za prekvalifikacijo in ponovno zaposlitev delavcev,« pravi Brusciano, ki je včeraj govoril na trži-škem posvetu o lizbonskem traktatu in zaposlovanju v Evrope. Zaradi krize je zaskrbljen tudi pokrajinski tajnik sindikata FIM-CISL Giampiero Turus. Po njegovih besedah bo prihodnje leto zelo težavno, to še posebej velja za kovinarski sektor, v katerem so težave tovarne Eaton prvi alarmni zvonec. SSK - Dvojezičnost Tondov podpis »z grenkim priokusom« »Tondov podpis dekreta o vidni dvo-jezičnosti je sicer pomemben korak naprej. Predsedniku deželne vlade gre tudi izreči priznanje, ker je držal obljubo, ki jo je ob raznih priložnostih izrekel predstavnikom slovenske politike in civilne družbe. To je storil tudi na deželnem kongresu stranke Slovenske skupnost (SSk) na začetku novembra v Gorici. Ne smemo pa sedaj misliti, da smo prišli do nekega zaključka. S podpisom se namreč šele začenja pot izvajanja vidne dvojezičnosti, kar pomeni, da so sedaj na vrsti javne uprave, s pokrajino in občinami v prvi vrsti. Od njih SSk pričakuje, da bodo določila iz dekreta nemudoma začele izvajati, kar velja še posebno za slovenske občine Doberdob, Sovodnje ob Soči in Števerjan. Isto SSk pričakuje od goriške občinske uprave. Župan Gorice je obljubil, da bo izvajal, kar je v zakonu napisano in določeno. Sedaj ni več tehtnih opravičil za neizvajanje,« je v sporočilu napisal pokrajinski tajnik SSk Julijan Čavdek. »Za Gorico - tako Čavdek - ostaja grenak priokus zaradi izključitve Sveto-gorske četrti, kjer je še posebno izrazita prisotnost Slovencev in slovenskih ustanov. SSk pričakuje, da bo paritetni odbor na naslednjih zasedanjih obravnaval ta problem in predlagal vključitev Svetogorske četrti v območje izvajanja vidne dvojezično-sti ne glede na mnenje goriške občinske uprave in njenega župana. Slovenci smo v Gorici navzoči na celotnem občinskem območju in ne samo v Pevmi, Štmavru, na Oslavju, v Podgori in Štandrežu, zato pričakujemo izvajanje vidne dvojezičnosti po vsem mestu. SSk hkrati obžaluje, da je z območja izvajanja vidne dvojezičnosti izostala občina Ronke. Ravno v tej občini smo, pred kakim letom, z zadovoljstvom ugotavljali dosledno izvajanje vidne dvojezičnosti. Sedaj pa je težko razumeti, zakaj je občina Ronke naredila korak nazaj, še predvsem spričo dejstva, da jo vodi levosredinska uprava. Ali to pomeni popuščanje političnim in volilnim računicam?« GORICA - Del Ben in Colella Oprostilna sodba po šestnajstih letih GORICA - Mamila Pet mesecev presedel v zaporu Dejana Lagojeviča, 29-letnega zidarja s srbskim državljanstvom in dovoljenjem za bivanje v Gorici, so 17. julija aretirali zaradi suma, da je grosist za preprodajo mamil. Policistom ga je imenoval Nebojša Kondiča, ravno tako srbski državljan, ki so ga zalotili v okviru preiskave o razpečevanju kokaina. Povedal je, da ga je kupoval od Lagojeviča, ki se je znašel v zaporu, čeprav na njegovem domu niso našli mamil. Njegov odvetnik Maurizio Riz-zatto je vprašal sojenje po hitrem postopku. Pred sodnico Paolo Santangelo so bile izjave prič kontradiktorne, njegov obtoževalec Kondič pa obtožb ni potrdil, saj je pred časom zbežal iz hišnega pripora. Odvetnik Rizzatto je tudi dokazal, da je bil Lagojevič v tujini ravno v obdobju, ko naj bi po oceni tožilca preprodajal mamilo. Sodnica je torej izrekla oprostilno sodbo, Lago-jevič pa se je lahko vrnil domov po petih mesecih, ki jih je presedel v celici goriškega zapora. Bil je navzoč na vseh 50 sodnih obravnavah, na včerajšnji obravnavi, kjer ga je pri-zivni sodnik oprostil vseh obdolžitev, pa 86-letnega Maria Del Bena ni bilo, saj ni imun na starostne tegobe. Včeraj se je zanj vsekakor zaključila 16-letna muka; toliko je trajalo sojenje zoper njega in še nekatere goriške občinske upravitelje. Del Bena so pripeljali pred sodnika zaradi suma lažnega fakturiranja. Obtožnica se je nanašala na leto 1992, ko je bilo nekaj manjših javnih del (pleskanje otroških jasli, asfaltiranje grajskega trga, vzdrževalni poseg na stadionu na Rojcah... ) registriranih v računovodski dokumentaciji za dela na tovornem postajališču. Ob Del Benu, ki je tedaj bil podžupan, so se pred sodnikom znašli še tedanji odbornik Salvatore Colella, bivši župan Antonio Scarano - bremenil ga je sum zlorabe javnega položaja, laži v javnih aktih in prevare v obtežilnih okoliščinah, a so kazniva dejanja zastarala -, dalje še podjetnika Renzo Altan in Tullio Vi-sintin ter občinski funkcionar Ignazio Spano. Vsi so bili oproščeni. Tudi Del Ben in Colel-la sta bila oproščena, vendar s posebnim zadoščenjem. Odpovedala sta se zastaranju in izbrala sojenje ter dočakala popolno oprostitev, »ker nista ničesar zakrivila«. Proces se je zanju končal včeraj na pri-zivnem sodišču v Trstu, na katerega se je obrnilo javno tožilstvo, ko je novembra 2002 prvostopenjski sodnik že izrekel oprostilno sodbo. »Včerajšnja razsodba je končno zbrisala krivično obtožbo,« je izjavil Del Benov odvetnik, Samo Sanzin. GORICA - Obračun delovanja Pokrajinskih muzejev Obnovili bodo palačo Attems, vanjo se vrača pinakoteka Podstrešje in zadnje nadstropje palače Attems-Petzenstein na Kornu v Gorici bodo obnovili. Gradbena dela se bodo predvidoma začela avgusta prihodnjega leta, sedež Pokrajinskih muzejev pa bo zaradi tega zaprt približno poldrugo leto. »Če bo vse šlo po načrtih, bo palača Attems-Pet-zestein ponovno odprla svoja vrata v začetku leta 2011. Denar je dežela že dala na razpolago pred nekaj leti, z gradbenim posegom pa se dejansko zaključuje prenova palače, ki se je pričela pred leti in je potekala po sklopih,« je včeraj pojasnila pokrajinska odbornica za kulturo Roberto Demartin, ki je skupaj z ravnateljico Pokrajinskih muzejev Raffaello Sgubin podala obračun muzejskih dejavnosti v letošnjem letu. Demartinova je pojasnila, da je pokrajina omogočila nakup del petih sodobnih umetnikov, ki jih bodo z današnjim dnem postavili na ogled v pinakoteki palače At-tems-Petzenstein. »Pokrajina je želela obogatiti pi-nakoteko Pokrajinskih muzejev, zato pa smo kupili dela Alfreda de Loca-tellija, Gianne Marini, Sergia Scabar-ja, Stefana Comellija in Maria Di Io-ria,« je razložila Demartinova in napovedala, da so tudi za prihodnje leto vključili v pokrajinski proračun določeno vsoto denarja za nakup raznih Roberta Demartin bumbaca umetniških del. Po besedah odborni-ce so letos posebno pozornost namenili tudi restavriranju umetnin in kulturne dediščine, ki je v lasti pokrajine. Tako so restavrirali nekaj čipk, ki so jih uršulinke izdelale v osemnajstem stoletju, ter platni Ci-gnarolija in Lojzeta Spazzapana. De-martinova je poudarila, da so posebno pozornost namenjali tudi šolam in didaktičnim delavnicam, zadovoljna pa je tudi s sodelovanjem, ki so ga vzpostavili z muzejskimi ustanovami iz Italije in iz drugih evropskih držav. Razstava, posvečena Josephu Auchental-lerju, ki so jo pripravili goriški Pokrajinski muzeji in je bogatila palačo At-tems-Petzenstein do oktobra, je tako pravkar na ogled v Bocnu, medtem ko se bo junija selila na Dunaj. Glede pokrajinske pinakoteke sta Demartinova in Sgubinova po- Raffaella Sgubin bumbaca vedali, da bo odprta do 1. marca leta 2009 od torka do nedelje med 9. in 19. uro; zaprta bo 25. in 26. decembra. 24. in 31. decembra bo odprta med 9. in 13. uro, 1. januarja pa med 13. in 19. uro. Po besedah odbornice predstavlja pinakoteka veliko bogastvo, sicer pa bo pokrajina v kratkem razpolagala z novim razstavnim prostorom, ki bo na razpolago predvsem manj znanim in še neuveljavljenim umetnikom. Novo umetnostno galerijo bodo uredili v ulici Diaz, in sicer v prostorih, v katerih je do nedavnega domovala ustanova Unicef. Prostori so v lasti Trgovinske zbornice, s katero je pokrajina podpisala pogodbo o triletni uporabi. V novi galeriji bodo imeli umetniki možnost, da svoja dela postavijo na ogled po dva tedna. (dr) / GORIŠKI PROSTOR Sobota, 20. decembra 2008 17 GORICA - Rušenje hiše v ulici Formica doživelo nepričakovan pospešek Streha se je zrušila, sosede obšel preplah Po zastojih iz prejšnjih dni naj bi ulico danes odprli enosmernemu prometu Razlog za prometne težave in zastoje v goriškem mestnem središču iz zadnjih dni gre pripisati tudi rušenju hiše v ulici Formica, ki je v četrtek zvečer doživelo nepričakovan pospešek; streha se je namreč sama od sebe zrušila in pri tem poškodovala tudi sosednje poslopje. Že več let zapuščeno trinad-stropno hišo so začeli rušiti v sredo; delavci gradbenega podjetja so najprej zaprli promet v ulici Formica, zatem pa so se lotili dela. Z bagerjem so najprej porušili del hiše ob ulici Favetti in z delom nadaljevali v četrtek. Rušenje je potekalo po predvidenem planu, vendar je bila sreha poslopja tako dotrajana, da Goriški gasilci med četrtkovim posegom v ulici Formica (levo); kup ruševin pred poslopjem, ki ga ni več (desno) bumbaca se je sama od sebe zrušila okrog 21.30. Strešniki in omet so s sabo potegnili še nosilni tram, ki je zmajal tudi streho sosednjega poslopja. Stanovalce štirih stanovanj od pritličja do podstrešja je obšel preplah, še najbolj pa so se prestrašili na zadnjem nadstropju, saj se je ob nosilnem tramu pojavila globoka razpoka. Stanovalci so takoj klicali na pomoč gasilce, ki so z dolgo lestvijo porušili majajoče se dele ometa. Gasilci so si ogledali tudi poškodovano stanovanje na zadnjem nadstropju; zanj je včeraj goriški župan podpisal odlok, s katerim je odredil, da ni več primerno za bivanje. Stanovalec bo moral nekaj dni preživeti drugje, sicer pa mu je grad- beno podjetje, ki ruši sosednje poslopje, že zagotovilo, da bo poskrbelo za popravilo poškodovanih sten in strehe. Po četrtkovem posegu gasilcev se je včeraj rušenje pospešeno nadaljevalo. Hišo naj bi do tal porušili med današnjim dopoldnevom, tako da naj bi po zagotovilih goriške občine v ulici Formica že danes stekel vsaj enosmeren promet. Ravno zaradi rušenja je v Gorici od srede vladal pravi prometni kaos. Vsa vozila, ki so bila iz ulice Ter-za Armata namenjena v severni del mesta, so zavila v ulico Alviano; zatem so se znašla pred zaprtim korzom Verdi in so morala nadaljevati pot proti ravno tako zaprtem Travniku. Za prehod z enega konca mesta na drugega je bilo potrebno tudi več kot pol ure, tako da so se Goričani spopadli s prometnimi zamaški, kakršni so značilni za velemesta. (dr) BRDA - Jutri Pohod ob meji in brez meje Planinsko društvo Brda pripravlja ob prvi obletnici vstopa Slovenije v schengensko območje drugi Pohod ob meji - brez meje. Gre za pohod ob odprti meji, po poteh nekdanjih graničarjev; prvega so organizirali lani. Dogodek bo jutri s startom ob 8.30 pri nekdanjem dvolas-tniškem prehodu Valerišče. Lani so pohodniki prehodili pot od Nebla do Valerišča (Cerovo), letos pa bodo ob nekdanjem mejnem prehodu za dvolastnike na Valerišču pohod začeli. V prvem delu je pot po ravnici ob potoku Čubnica, nad katerim so na levem in desnem bregu vinogradi. Dolina se kmalu zoži in preide v skoraj pravi pragozd. Po strmem vzponu do Sovnice v Šte-verjanu sledi strm spust v dolino potoka Slatovnik, ki se nato zlije v Pev-mico. Ob njej se vije pot do Podsa-botina. Pohodniki bodo prečkali poti, ki jih uporabljajo divje živali, razbirali sledi kopit in parkljev v blatu, uživali v nedotaknjenem naravnem okolju, ki je na račun obmejnega pasu leta ostajalo skrito sredi obdelane kulturne krajine. Po prečkanju »osimske ceste« se obeta še en vzpon po markirani stezi po pobočju Sa-botina. Po prihodu do ceste Gonja-če-Sabotin bodo pohodniki zapustili mejo in se po zložnih poteh spustili v Vamorje do kmečkega turizma Štanfel, kjer jih bo čakala malica. Pohod bo trajal od 5 do 6 ur. Startnina za pohod znaša 5 evrov, organizatorji priporočajo, da se udeleženci oblečejo in obujejo vremenu in trasi primerno. Pohod bo v vsakem vremenu, še dodajajo v Planinskem društvu Brda, ki dogodek organizira skupaj z Vinoteko Brda. Ta bo poskrbela, da bo udeležence na poti čakalo »kakšno kraju primerno presenečenje«. Kljub temu vsakomur priporočajo še hrano in pijačo iz nahrbtnika. (km) ŠTANDREŽ Med božičnico poziv mladim k angažiranju Prisrčno vzdušje je zaznamovalo božičnico, ki jo je v torek v štan-dreškem domu Andrej Budal priredilo kulturno društvo Oton Župančič. Program so oblikovali otroška pevska skupinica Oton Župančič, vokalna skupina Sraka, zbor goriških upokojencev in pevski zbor Tončka Čok iz Lonjerja. Slavnostni govornik je bil mladi društveni odbornik Peter Povšič, ki je ravno mladino pozval, da naj aktivno sodelujejo pri društvenih dejavnostih. Pozdravila je tudi predsednica društva Oton Župančič, Katja Gaeta, in napovedala, da bo društveni občni zbor potekal 28. januarja, na njem pa bodo prenovili odbor in vanj vključili več mladih. Gaetova je spregovorila tudi o izletu, ki ga društvo prireja skupaj z vokalno skupino Sraka in s štandreško sekcijo VZPI-ANPI, udeležijo pa se ga lahko domačini in vsi ljubitelji vesele družbe. Štandrežci se bodo tako od 30. maja do 2. junija prihodnjega leta mudili v Umbriji, zato pa pri organizaciji izleta sodeluje prijatelj kulturnega društva Župančič, Alberto, ki je doma ravno iz te dežele. Izletniki se bodo odpravili v Spoleto, kjer bodo obiskali vinski sejem »Vini nel mondo«, šopek cvetja pa bodo položili pred spomenike jugoslovanskim partizanom, ki so se borili v Umbriji. Vokalna skupina Sraka bo pred spomeniki zapela, sicer pa naj bi nastop opravila tudi na vinskem sejmu v Spoletu. Ob zaključku svojega pozdrava je Katja Gaeta v imenu društva čestitala domačinki Vilmi Braini, ki jo je letos predsednik republike Giorgio Napolitano imenoval za viteza republike. ŠTANDREŽ - Učenci osnovne šole Fran Erjavec obdarili starejše domačine Obisk otrok najlepše voščilo Ponekod so jih ganjeno sprejeli - Jutri bo praznik miru in prijateljstva dosegel vrhunec s kulturnim programom in družabnostjo V okviru tradicionalnega praznika miru in prijateljstva, katerega pobudnik je štandreški rajonski svet, so včeraj učenci osnovne šole Fran Erjavec obiskali najstarejše sovaščane ter jim voščili vesele božične in novoletne praznike. »Obiskali smo 47 domačinov in domačink, ki so stari nad 85 let. Povsod so nas sprejeli zelo lepo, ponekod celo s solzami v očeh, tako da so bili nekateri obiski res ganljivi,« je povedal Božidar Tabaj, ki je spremljal eno skupino osnovnošolcev, medtem ko so z ostalimi tremi skupinami po Štandrežu korakali Damjan Paulin, Vilma Braini in predsednik štandre-škega rajonskega sveta Marjan Brescia. »Otroci so v šoli izdelali voščilnice, med obiskom pa smo razdelili še "pane-tone" in značilne božične cvetlice,« je še povedal Tabaj in pojasnil, da so med po- Včerajšnji pohod osnovnošolcev in njihovih spremljevalcev po štandreških ulicah z darovi za starejše domačine bumbaca hodom po vasi peli božične in otroške pesmi, tako je bilo vzdušje res veselo. Otroci so s svojimi spremljevalci obiskali tako slovenske kot italijanske družine, povsod so bili dobrodošli. Praznik miru in prijateljstva bo dosegel svoj vrhunec jutri ob 14.30 s kulturnim programom v župnijski cerkvi v Štandrežu. Pri pobudi sodelujejo župnija sv. Andreja, osnovna šola Fran Erjavec, štandreški vrtec, osnovna šola Ivan Rob iz Vrtojbe, prosvetno društvo Štandrež, kulturno društvo Oton Župančič in športna društva. Kulturnemu programu v cerkvi bo sledila družabnost an trg sv. Andreja, na katerem bo od 13. ure dalje veljala prepoved parkiranja, od 15. ure dalje pa prepoved parkiranja. Med praznovanjem bodo zbirali prostovoljne prispevke za Unicef. ŠTMAVER - Izmenjava voščil Solkanci bodo sosedom danes izročili »luc miru« Kulturnemu in pevskemu programu bo sledila družabnost družabnost, med katero si bodo so- Solkanci bodo »betlehemsko luč - luč miru« izročili sosedom iz Pevme, Štmavra in Oslavja danes ob 17. uri v Štmavru, in sicer na kmečki domačiji Grad Štmaver 1 (pri Barnabi). Kulturni program srečanja bodo sooblikovali pevci cerkvenega pevskega zbora Solkan, skavti s poslanico miru, otroški pevski zbor in mešani pevski zbor, oba iz Štmavra. Sledila bo sedje izrazili božična in novoletna voščila. Današnjo predajo »luči miru« prirejajo okrožni svet za Pevmo, Štmaver in Oslavje, kulturno društvo Sabotin ter župnija sv. Mavra in Silvestra, na slovenski strani pa turistično društvo Solkan in tamkajšnja župnija, ki so se jim pridružili skavti. 18 Nedelj a, 21. decembra 2008 GORIŠKI PROSTOR / ŠEMPETER-VRTOJBA - Zbegani svetniki niso sprejeli odločitve o podelitvi soglasja Ob mejnem prehodu kar dve novi igralnici? Projekta občina-Daimond in ICIT-Hit naj ne bi bila več konkurenčna Svetniki občine Šempeter-Vrtojba niso še sprejeli odločitve o podelitvi soglasja k veliki igralniški koncesiji družbi ICIT s sedežem v Šempetru. Večinsko so se strinjali, da potrebujejo dodaten čas za to. Projekt nove igralnice sta jim na četrtkovi seji predstavila predsednika uprave Hita Niko Trošt in uprave odvisne družbe ICIT Silvan Križman. Po koncu predstavitve pa so bili svetniki zbegani: poleti so podpisovali pismo o nameri za podoben, konkurenčni igral-niški projekt, ki naj bi ga izpeljala občina in družba Daimond na območju nekdanjega mednarodnega mejnega prehoda Vrtojba, sedaj pa naj bi podali soglasje h koncesiji za projekt ICIT-a oz. Hita. Hit je namreč večinski, 60-odstotni lastnik ICIT-a. Toda tu še ni konec zapletenih povezav: Daimond je tudi solastnik 40 odstotkov družbe ICIT. Za nameček je šempetrsko-vrtojbenski župan Dragan Valenčič direktor Daimonda. Da so razmerja zapletena, priznava tudi Valenčič, ki je na seji nastopil precej povezano s Hitom. »To, da smo nastopili povezano s Hitom, je na vsak način pozitivna sprememba, kajti v juniju, takoj po sprejetju projekta, ki ga peljeta občina in Daimond, so se začele stvari urejati tudi na relaciji s Hitom, ki je bil povabljen zraven. Kasneje so v Hitu tudi sami izrazili željo, da bi se občine vključevale v skupni projekt, ki bi nastal na teritoriju šem-petrsko-vrtojbenske občine. Časi in gledanja so se torej spremenili,« je po seji povedal Va-lenčič. Po njegovih besedah to še ne pomeni, da se občina in Daimond odpovedujeta svojemu projektu pri Vrtojbi, »ampak da je to lahko tudi skupna lokacija, ki jo bomo skupaj preučevali«. »ICIT je s Hitom predstavil predlog, ki je povsem logičen: da veliko igralniško koncesijo pridobi na edini možni lokaciji v tem trenutku, na lokaciji, ki ima neki naslov, to je na področju ICIT-a,« pravi Valenčič in dodaja, da je lokacija igralnice v ICIT-u lahko začasna možnost. Po njegovem mnenju gre tudi za to, da nihče ne ve, kaj se bo dogajalo na področju strategije razvoja igralništva v Sloveniji, lahko namreč pride do sprememb. »V tem trenutku je pač na razpolago določeno število koncesij in verjetno je praktično postopanje Hita, da preko hčerinske družbe čim prej pride do velike igralniške koncesije,« meni župan, ki ne izključuje možnosti, GORICA - Brigada »V Libanonu so ljudje čakali na naš prihod« »V Libanonu so ljudje čakali na našo vrnitev.« Tako je včeraj iz Libanona povedal poveljnik konjeniške brigade Pozzuolo del Friuli Flaviano Godio, ki je bil preko videokonferen-ce povezan z goriško kasarno Guel-la, kjer ima brigada sedež in kjer so se včeraj zbrali predstavniki mestnih oblasti. Godio je v Libanonu od začetka novembra in poveljuje mednarodnemu kontingentu OZN, v katerem je okrog dva tisoč vojakov. Glavnino izmed njih predstavljajo vojaki brigade Pozzuolo, ostali pa prihajajo iz raznih držav sveta. »Brigada Pozzuolo je opravila mirovno misijo v Libanonu že pred dvema letoma, zato nas krajevno prebivalstvo pozna in ceni,« je pojasnil Godio in povedal, da so Libanonci čakali na prihod vojakov brigade Pozzuolo in so jih lepo sprejeli, čeprav je treba priznati, da je mir na tem območju zelo krhek,« je opozoril Godio in dodal, da misija poteka po načrtih. V Libanonu vojaki goriške brigade patruljirajo območje okrog mesta Tibnin ter odstranjujejo neeksplodirane pehotne mine in bombe. Ob tem krajevnemu prebivalstvu pomagajo z generatorji elektrike ter z zdravniško in pediatrično oskrbo; med drugim se zdravnica ukvarja izključno z zdravljenjem raka na dojki. Dragan Valenčič foto k.m. da bi tako projekt, ki ga pelje občina z Dai-mondom, kot projekt ICIT-Hit nastala na istem območju, ena na eni, druga pa na drugi strani avtoceste ob nekdanjem mejnem prehodu Vrtojba. ICIT in Hit bi nato dolgoročno - tako Valenčič - igralnico lahko tudi preselila na območje Hit šport centra, »kjer bi nastala velika zgodba na osnovi sprejete strategije Hita, ki nam je bila na seji tudi ustrezno predstavljena«. Na območju Hit šport centra sicer zemljišča dolgo mirujejo, saj že nekaj časa tečejo postopki za spremembo njihove namembnosti. Po županovih besedah naj bi bile planske spremembe dokončane manj kot v enem letu. V istem časovnem terminu naj bi bila izvedena tudi investicijska študija za igralniški projekt občine in Dai-monda, medtem ko je idejni projekt že dokončan. »V januarju ga bomo predstavili in pretehtali, ali bi zraven vključili še Hit oz. ICIT,« pravi Valenčič, ki v tem, da družba Dai-mond nastopa v obeh projektih, ne vidi nič slabega. Kljub zapletenim kapitalskim odnosom med obema projektoma pa tudi meni, da je celotna zgodba povsem transpa-rentna. Valenčič bo torej v imenu občine ministrstvo za finance zaprosil za podaljšanje roka za podajo soglasja h koncesiji za projekt ICIT-Hit, pred uradnim nadaljevanjem odločanja pa bo po vsej verjetnosti sklical še eno neformalno sejo, na kateri bi svetniki zadevo dodobra pretresli, saj se pri tem vprašanju ne gre prenagliti. Župan sosednje, novo-goriške mestne občine, Mirko Brulc pa je že izrazil nestrinjanje s širitvijo igralniške dejavnosti v občini Šempeter-Vrtojba. Povedal je, da tako Hit dela konkurenco lastnima igralnicama Parku in Perli, ter izrazil bojazen za njuno prihodnost. Katja Munih ANHOVO - Gospodarske krize ne občutijo Salonit napoveduje dodatna zaposlovanja V anhovskem Salonitu poslovno leto zaključujejo nad načrtovano prodajo in nad doseženo prodajo v enakem lanskem obdobju, za prihodnje leto pa načrtujejo proizvesti in prodati 8 odstotkov manj cementa. Letošnje leto tako zaključujejo s 84 milijoni evrov prihodkov od prodaje, kar je za 22 odstotkov nad načrtovanimi in za 10 odstotkov nad lanskoletnimi prihodki. Na preseganje lanskoletne prodaje je imela največji vpliv povečana prodaja v izvozu. Celotna skupina z dvanajstimi hčerinskimi družbami pa naj bi dosegla 140 milijonov evrov prihodkov. Predvidevajo tudi, da jih gospodarska kriza ne bo huje prizadela, zato naj prihodnje leto ne bi izgubil dela nobeden od 830 zaposlenih. Še več, napovedujejo tudi dodatna zaposlovanja, saj potrebujejo visoko strokovno usposobljene kadre. »Investicijski ciklus nadaljujemo tudi v prihajajočem letu. Za posodobitev proizvodnje bomo prihodnje leto namenili 23 milijonov evrov, pri čemer pa opozarjam, da nam bo prihodnje leto hkrati tudi primanjkovalo CO2 kuponov v vrednosti 2,8 milijona evrov,« je povedal generalni direktor Salonita, Jože Funda. Do leta 2013 nameravajo v Salonitu izvesti popolno tehnološko, okolj-sko in energetsko prenovo svojih programov. Če so letos proizvedli in prodali več cementa, kot so pričakovali - okrog 995 tisoč ton -, pa v prihodnjem letu načrtujejo 8 odstotkov nižjo prodajo. Zavedajo se namreč, da je slovensko gospodarstvo nasploh v zadnjih dveh letih doseglo visoke stopnje rasti, kar Evropska komisija ocenjuje predvsem kot zaslugo avtocestnega programa. »Finančna kriza pa to rast naglo ohlaja. Na- Jože Funda foto k. m. povedi za prihodnja leta predvidevajo, da bodo gradbena dela rasla bolj umirjeno. To se bo vsekakor poznalo tudi v poslovanju skupine Salonit,« sporočajo iz družbe, kjer kljub temu poslovni načrt za 2009 zastavljajo ambiciozno in nadaljevati nameravajo tudi z investicijskimi projekti. V prihodnjem letu nameravajo ustvariti več kot 80 milijonov evrov prihodkov. »Kakšen bo pridelan dobiček, pa je predvsem zaradi negotovega stanja v gospodarstvu težko napovedati,« se zavedajo v družbi. Sicer pa je Funda že na zadnjem zasedanju nadzornega sveta družbe Salonit, ki je potekalo konec novembra, člane nadzornega sveta seznanil tudi z dejstvom, da kot posledice finančne krize v vseh podjetjih skupine Salonit že beležijo zamike pri plačilih, težnje so tudi za podaljšanje plačilnih rokov, kar posledično pomeni tudi večanje obsega odprtih terjatev. »Dejstvo je, da smo vsi -tako naša skupina kot tudi naši kupci in dobavitelji - v istem položaju. Težavno obdobje krize bomo morali prebresti s skupnimi močmi, pri čemer pa seveda pričakujemo tudi ustrezne ukrepe vlade, ki nam bodo olajšali poslovanje v krizi in omogočili nadaljnji razvoj,« je povedal Funda nadzornemu svetu. (km) NOVA GORICA - 50-letnica Srednje ekonomske in trgovske šole Minister Lukšič: »Šola je skelet življenja katere koli skupnosti« »Šola je skelet življenja katere koli skupnosti. Če hoče skupnost polno živeti, mora imeti močno in dobro srednjo šolo,« je ob 50-letnici Srednje ekonomske in trgovske šole Nova Gorica povedal minister za šolstvo in šport Igor Lukšič, ki je bil slavnostni govornik na četrtkovi jubilejni prireditvi v Kulturnem domu. Lukšič je v Novi Gorici poudaril, da je treba poklicno in srednje izobraževanje utrjevati na tradiciji ter da je treba podpreti te centre, ki že dolgo časa dobro delajo. Ocenil je, da »smo sredi krize poklicnega in strokovnega izobraževanja v Evropi in bomo s tega stališča morali premisliti o mreži srednjih poklicnih in strokovnih šol v Sloveniji«. Obenem je treba premisliti tudi o vlogi splošnega dela izobraževanja oz. jedra splošne izobrazbe znotraj poklicnih šol in okrepiti avtonomijo šol, ocenjuje Lukšič in nadaljuje, da je bila avtonomija šol v 60. in začetku 70. let prejšnjega stoletja bistveno večja kot pa danes. To je posledica - tako Lukšič - prevelikega normiranja celotnega šolstva v obdobju tranzi-cije kot tudi centralizacije. Minister tudi meni, da je sedaj prišel čas, da se poda večja avtonomija ljudem, ki »delajo na terenu« - to so učitelji in predstavniki gospodarstva, ki imajo najboljše izkušnje s tem, kakšni učenci prihajajo iz teh šol in kakšne oni potrebujejo na delovnih mestih. Srednja ekonomska in trgovska Nova Gorica ima danes približno 690 dijakov in 180 udeležencev izobraževanja odraslih. RENČE - Eles pridobiva soglasja Tudi kablovod ima številne nasprotnike Dogovor z ministrstvom - »Začasen daljnovod po zraku je nujen« Po dogovoru s slovenskim ministrstvom za okolje in prostor so na Ele-su začeli s pripravo projektne dokumentacije za vkop daljnovoda na območju Renč. Pri tem kot ključno izpostavljajo pridobivanje soglasij lastnikov zemljišč, kjer naj bi se že kazale težave. Tako naj bi se nadaljevale tudi aktivnosti pri rekonstrukciji prostozračnega daljnovoda, so poudarili. Ministrstvo za okolje in prostor ter Elektro Slovenije (Eles) sta se v tem tednu dogovorila o začetku aktivnosti za vkop dela trase daljnovoda skozi Renče, ker je tudi bila zahteva tamkajšnje civilne iniciative. Na Elesu so tako ministrstvo prosili za »sodelovanje v smeri kar se da hitrega poteka upravnih in prostorskih postopkov, ki so predpogoj za tehnično izvedbo vkopa daljnovoda«. Pri projektu vkopa daljnovoda kot ključen korak izpostavljajo pridobivanje soglasij lastnikov zemljišč in dogovor med Renčani. »Po ponedeljkovem dogovoru smo bili namreč seznanjeni s številnimi nasprotovanji ka- blovodu - tokrat s strani drugega dela prebivalcev Renč,« so opozorili. Sicer pa so v Elesu še vedno prepričani, da je za pravočasno vključitev črpalne hidroelektrarne Avče - končana bo srdi prihodnjega leta - v sistem in stabilno oskrbe severne Primorske z električno energijo nujna začasna napeljava zračnega daljnovoda čez Renče. Po njihovih besedah bi bilo tveganje velike gospodarske in družbene škode drugače preveliko. »Tako naj bi se vzporedno z aktivno pripravo projekta izgradnje kablo-voda nadaljevale tudi aktivnosti na rekonstrukciji prostozračnega daljnovoda in njegovi čimprejšnji vključitvi v prenosno omrežje. Eles je pripravljen zavezanost dogovoru o vkopu izkazati z ustreznim finančnim inštrumentom, kar bo, vsaj tako upamo, dokončno prepričalo prebivalce Renč o resnosti dogovora med ministrstvom in Elesom,« so še poudarili. Kot je znano, je Eles tak dogovor civilni iniciativi že ponudil, a so ga v Ren-čah zavrnili. Denar za obnovo stanovanj Na predlog odbornika Vannija Lenne je včeraj deželni odbor FJK financiral obnovo neprofitnih stanovanj na območju goriške pokrajine. Javno podjetje ATER bo s 719.000 evri prenovilo stanovanja v ulici Bancaria v Krminu, v ulici Giusti-niani v Gorici, v ulici Galilei v Gradišču, v ulici Corridoni in Vittori v Zagraju. Če se stanovalci ne bodo strinjali z obnovo, bo podjetje ATER prenovitvena dela izvedlo na drugih stanovanjih. Voznik podrl tri drogove Voznik osebnega avtomobila je sinoči okrog 19. ure izgubil nadzor nad vozilom na cesti, ki iz Moša vodi proti Blankižu. Moški je trčil in podrl tri drogove, od katerih sta bila dva od telefonskih linij, eden pa od elektrike. Zadobil je lažje telesne poškodbe. Bianco na čelu upokojencev Pantaleo Bianco je novi tajnik goriškega okrožja sindikata upokojencev SPI-CGIL. Nasledil je Frediana Bonuttija, ki je tajniško funkcijo opravljal osem let. Spomin na Welbyja Ob drugi obletnici smrti Piera Welbyja bodo goriški radikalci danes med 16. in 20. uro na korzu Italia v Gorici delili informativni material o evtanaziji, biološki oporoki in o delovanju združenja Luca Coscioni. V torek državni praznik Novogoriška mestna občina v sodelovanju z Goriškim pihalnim orkestrom in Glasbeno šolo Nova Gorica prireja slovesno počastitev državnega praznika dneva samostojnosti in enotnosti. Dogodek bo v torek, 23. decembra, ob 20. uri v novogoriškem Kulturnem domu. Slavnostni govornik bo Matej Arčon, svetnik novogoriškega mestnega sveta in državnega sveta. V kulturnem programu bodo nastopili Goriški pihalni orkester in zborček novogoriške glasbene šole; vstop je brezplačen. Na novogoriški občini si, kot poudarja podžupanja Darinka Kozinc, še posebej želijo velikega obiska tudi z druge strani meje. (km) Prižig lučk v Šempetru Na trgu Ivana Roba v Šempetru bodo danes ob 14. uri predali novo gasilsko av-tocisterno, ob 17.30 pa bodo na novoletni jelki slovesno prižgali lučke ob spremljavi pihalnega orkestra Vogrsko. Jutri ob 17. uri bo v kulturni dvorani v Vrtojbi predstavitev knjige pravljic za otroke in odrasle, Majin najlepši božič; gre za prvo knjigo avtorice Doris Jarc iz Vrtojbe. (km) Večer baletnih koreografij Društvo baletnih umetnikov Slovenije, Javni sklad RS za kulturne dejavnosti, območna izpostava Nova Gorica in Slovensko narodno gledališče Nova Gorica prirejajo 8. gala večer novih baletnih koreografij na slovensko glasbo. Dogodek, ki ga organizatorji vsako leto oblikujejo z mladimi ustvarjalci v umetniškem prepletu čarobnosti plesnih, glasbenih, vizualnih in čustvenih energij, bo letos potekal pod častnim pokroviteljstvom soproge slovenskega predsednika Barbare Miklič Türk. Gala večer bo potekal jutri ob 19. uri v SNG-ju Nova Gorica. (km) Božični nastop šole Lipizer Na sedežu glasbene šole Rodolfo Lipizer v ulici Don Bosco v Gorici bo danes ob 17. uri tradicionalni božični nastop mladih gojencev. Fogolino do februarja Do 1. februarja so podaljšali razstavo slikarskega ciklusa Marcella Fogolina, ki je postavljen na ogled v palači Della Torre v Gosposki ulici v Gorici. Prost vstop je mogoč med torkom in petkom od 10. do 13. ure ter od 16. do 19. ure, ob nedeljah pa od 10. do 19. ure. Gradišče in Dalmacija V palači bivše zastavljalnice (Monte di Pieta) v Gradišču bodo danes ob 17.30 predstavili knjigo »Gradisca, Dalma-zia...«, ki jo je napisal general alpincev Gianni Marizza in izdala založba Edizioni della Laguna. / GORIŠKI PROSTOR Sobota, 20. decembra 2008 1 Q GORICA - Orkester slovenske vojske v Kulturnem domu Glasbeni dar članom Novoletni koncert poklanja Zadružna banka Doberdob in Sovodnje - Vstop z vabili V goriškem Kulturnem domu bo nocoj ob 20.30 novoletni koncert, ki ga Zadružna banka Doberdob in Sovodnje poklanja svojim članom. Hkrati je to ena izmed zaključnih prireditev ob stoletnici slovenskega bančnega zavoda. Za to priložnost bo nastopil Orkester slovenske vojske (na fotografiji), ki se bo predstavil pod taktirko Andreje Šolar ter s skladbami Čajkovskega, Puccinija, Ros-sinija, Mascagnija, Arnolda, de Curtisa, Straussa jr. in Viktorja Parme. Pečat večeru pa bo dal tudi solist - tenorist Janez Lotrič, redni član solističnega pevskega ansambla Opere in baleta SNG v Ljubljani ter v zadnjih nekaj letih redni gost prestižnih opernih odrov, od dunajske državne opere prek pariške Velike opere, Opere Metropolitan v New Yorku itd. Orkester Slovenske vojske je bil ustanovljen aprila 1996 in bil razporejen v generalštab slovenske vojske. Ustanovitelji so tako želeli postaviti trdne in profesionalne temelje za izvajanje meddržavnih protokolarnih sprejemov ministrov za obrambo in načelnikov gene-ralštabov tujih držav. Iz skromnih začetkov je prerasel v vrhunski profesionalni orkester, ki ga sestavljajo predvsem diplomanti Akademije za glasbo v Ljubljani ter nastopa na eminentnih odrih, festivalih in prireditvah doma in v tujini. S svojo kakovostjo se lahko primerja z najboljšimi tovrstnimi zasedbami. Več kot petdeset nastopov v enajstih evropskih državah in več kot 1.500 nastopov v Sloveniji v dvanajstih letih delovanja so temelj za prepoznavnost Orkestra slovenske vojske ter slovenske vojske in države Slovenije, saj se ansambel predvsem v tujini predstavlja z deli domačih avtorjev z najrazličnejšimi slogovnimi predznaki, kar omogoča sodelovanje številnih domačih in tujih glasbenih poustvarjalcev. Udeležba na nocojšnjem koncertu v Gorici je možna samo z vabili, ki so jih delili v podružnicah Zadružne banke Doberdob in Sovodnje. PROLOGO - Danes odprtje mednarodne razstave Umetniške nimfe prebivajo v vrtu goriškega županstva CI3 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI PROVVIDENTI, Travnik 34, tel. 0481531972. DEŽURNA LEKARNA V LOČNIKU MADONNA DI MONTESANTO, ul. Udine 2, tel. 0481-390170. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU LUZZI DAVERIO, ul. Matteotti 13, tel. 0481-60170. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU RISMONDO, ul. E. Toti 52, tel. 0481410701. DEŽURNA LEKARNA V KRAJU SAN PIER D'ISONZO VISINTIN, ul. Matteotti 31, tel. 048170135. Nimfa Lare Steffe v vrtu goriškega županstva prologo formacije pri blagajni gledališča (tel. 0481-494369). GLEDALIŠČE VERDI v Gorici: v nedeljo, 21. decembra, ob 20.45 bo plesni nastop svetovno znanih argentinskih plesalcev skupine Artemis z naslovom »Otango«; informacije pri blagajni gledališča v ul. Garibaldi 2/a (tel. 0481-33090) od ponedeljka do sobote med 9.30 in 12.30 ter med 16. uro in 19.30. V OBČINSKEM GLEDALIŠČU V KRMINU bo v torek, 13. januarja 2009, ob 21. uri predstava »La strada« (nastopajo Massimo Venturiello in Tosca); informacije pri blagajni občinskega gledališča od ponedeljka do petka med 18. in 20. uro, ob sobotah med 16. in 18. uro (tel. 0481-630057). Z današnjim dnem bodo vrt goriškega županstva krasile nimfe - kipi iz različnih materialov, ki so jih na pobudo združenja Prologo izdelali domači in tuji likovniki. Razstavo bodo odprli danes ob 11. uri v notranjem parku palače Attems Svetokriški, kjer ima svoj sedež mestna uprava, in bo na ogled do 24. januarja. Finančno sta jo omogočili dežela FJK in Fundacija Goriške hranilnice, goriška občina pa je dala na razpolago vrt, v katerega bodo umeščeni kipi enajstih umetnikov. To so Marco Bernot, Paolo Figar, Damjan Komel, Anja Kranjc, Lara Steffe, Claudio Mrakic, Gail Clair Morris, Stefano Padovan, Matthias Sieff, Robin Soa-ve in Drago Vit Rozman. Domačinom so se pridružili posamezniki od drugod iz dežele FJK, pa še iz Južne Tirolske, Slovenije in Hrvaške. Kipe so izdelali posebej za to priložnost. »To je kulturni poklon brezčasnemu motivu nimf - poetičnih form, ki prebivajo v našem mišljenju in uhajajo vsakdanu,« trdijo pri društvu Prologo, ki so izdali tudi priložnostni katalog. Dvorana 3: 16.50 - 18.40 - 20.30 - 22.20 »II cosmo sul como«. TRŽIČ - KINEMAX Dvorana 1: 17.00 -20.10 - 22.00 »Madagascar 2«. Dvorana 2: 17.30 - 20.00 - 22.10 »Natale a Rio«. Dvorana 3: 17.40 - 20.10 - 22.10 »Il cosmo sul como«. Dvorana 4: 17.50 - 20.10 - 22.10 »Ultimatum alla Terra«. Dvorana 5: 16.00 - 18.15 »Madagascar 2«; 20.10 - 22.10 »Come Dio comanda«. là Koncerti Gledališče U Kino V OBČINSKEM GLEDALIŠČU V TRŽIČU bo v četrtek 8. januarja 2009, ob 20.45 koncert pianistke Angele Hewitt; in- GORICA - KINEMAX Dvorana 1: 16.45 -18.30 - 20.00 - 21.45 »Madagascar 2«. Dvorana 2: 17.30 - 20.10 - 22.15 »Natale a Rio«. BOŽIČNI KONCERT NA ŠTEFANOVO v organizaciji Združenja cerkvenih pevskih zborov Gorica bo v petek, 26. decembra, ob 15. uri v goriški stolni cerkvi. Nastopili bodo mešani pevski zbor Podgora, vokalna skupina Bodeča neža - Vrh sv. Mihaela, moški pevski zbor Anton Klančič iz Mirna, moški pevski zbor Štmaver, moški pevski zbor Mirko Filej, mešani pev- ski zbor Rupa - Peč in mešani pevski zbor Jazbine - Plešivo. DVS BODEČA NEŽA - VRH SV. MIHAELA IN DPZ KRAŠKI SLAVČEK iz Nabrežine vabita na Božični koncert danes, 20. decembra, ob 20.30 v cerkvi v Sovodnjah. Koncert bodo oblikovali OPZ KD Sovodnje, DPZ Kraški Slavček in DVS Bodeča neža. KRAJEVNA SKUPNOST PODGORA s pokroviteljstvom občine in pokrajine ter v sodelovanju z župnijo sv. Justa ter rajonskima svetoma Pevma-Oslavje-Štmaver in Svetogorska četrt-Placuta prireja Božični koncert pod jelko danes, 20. decembra, ob 20. uri v cerkvi v Pod-gori. Sodelovali bodo OPZ Podgora, OPZ Štmaver in OPZ uršulink iz Gorice; pihalni orkester Citta di Cormons bo spremljal prižig zvezde na zvoniku cerkve Sv. Justa. ZDRUŽENJE MUSICA APERTA prireja danes, 20. decembra, ob 16. uri v dvorani pokrajinskih muzejev v grajskem naselju v Gorici koncert z naslovom »Il grande repertorio Ottocentesco per violoncello e pianoforte«. Nastopila bosta violončelist Andrea Musto in pianist Ferdinando Mussutto; vstop prost. M Izleti Ü3 Obvestila DVS BODEČA NEŽA -VRH SV. MIHAELA ter nP7 KRAŠKI Cl AWTK . NARRF7INA v župnijski cerkvi v Sovodnjah ob Soči danes, 20. decembra ob 20.30 SODELUJEJO: OPZ KD Sovodnje DVS Bodeča neža - Vrh sv. Mihaela DPZ Kraški slavček iz Nabrežine PD BRDA vabi v sodelovanju z Vinote-ko Brda ob obletnici padca meje na drugi Pohod ob meji - brez meje v nedeljo, 21. decembra, s startom ob 8.30 ob nekdanjem mejnem prehodu za dvolastnike na Valerišču v Števerjanu. Pohod se bo zaključil v Vamorju v kmečkem turizmu Štanfel (organiziran bo prevoz do startnega mesta). Podrobnosti o pohodu na spletni strani www.vinotekabrda.si. POHOD Z BAKLAMI ob obletnici padca meje bo v nedeljo, 21. decembra, ob 17. uri s startom in ciljem ob bivšem mejnem prehodu pri Grabcu v Mirnu. Na cilju bo organiziran prigrizek in pijača. Pohod organizira društvo Stanko Vuk Miren-Orehovlje v sodelovanju z Društvom žena Mi-ren-Orehovlje, PD Rupa-Peč, Prostovoljnim gasilskim društvom Vrh sv. Mihaela, KD Skala Gabrje in civilno zaščito občine Sovodnje. Ob slabem vremenu pohod odpade. SPDG prireja udeležitev na nočnem spominskem pohodu Po poteh Cankarjevega bataljona iz Pasje ravni v Dra-žgoše v noči iz sobote 10. na nedeljo 11. januarja 2009. Obvezna predhodna prijava na info@spdg.eu ali na tel. 3201423712 (Andrej). ni Kremenjak, jameljski otroci in mešani pevski zbor iz Gorjanskega. PRAZNIK MIRU IN PRIJATELJSTVA v Štandrežu bo v nedeljo, 21. decembra, ob 14.30 v cerkvi v Štandrežu. Sodelovali bodo župnija sv. Andreja, osnovna šola Fran Erjavec, vrtec iz Štandreža, osnovna šola Ivana Roba iz Vrtojbe, PD Štandrež, KD Oton Župančič, športna društva. KULTURNO DRUŠTVO BRIŠKI GRIČ IN MUZEJ KMEČKE KULTURE BRIN-CELJ vabita na nagrajevanje likovnega natečaja Kako je iz mošta nastalo vino? v ponedeljek, 22. decembra, ob 20. uri na sedežu društva na Bukovju v Šte-verjanu. Na sporedu nastop plesne skupine AŠKD Kremenjak in ogled slik društvenega delovanja ter zdravica novemu letu. PILONOVA GALERIJA V AJDOVŠČINI vabi v torek, 23. decembra, ob 20. uri na predstavitev pesniške zbirke Ivana Mermolje Kresnikovanja in razstavo ter predstavitev unikatno izdelanega srebrnega nakita Aleatta Aleksandre Ata-nasovski. ZDRUŽENJE SLOVENSKIH ŠPORTNIH DRUŠTEV V ITALIJI vabi na predstavitev Zbornika slovenskega športa v Italiji 2008 v ponedeljek, 29. decembra, ob 18. uri v mali dvorani Kulturnega centra Lojze Bratuž v Gorici. Gost večera bo italijanski državni odbojkarski re-prezentant Loris Mania, sledil bo krajši poseg ob 50-letnici Slovenskih športnih iger. Pogrebi IRISACQUA obvešča, da bo v ponedeljek, 22. decembra, na območju šte-verjanske občine zmanjkala voda med 8. in 17. uro zaradi del na vodovodnem omrežju. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško sporoča, da bo v nedeljo, 28. decembra, odpeljal avtobus udeležence silvestrovanja ob 16. uri iz Doberdoba, s postanki na Poljanah, Vrhu, v Sovodnjah, Štandrežu (pri cerkvi) in v Podgori (pri telovadnici in vagi). Srečanje v Dijaškem domu v Novi Gorici se bo začelo ob 17. uri. Priporoča se točnost. DRUŠTVO KULTURAGUA je izoblikovalo koledar za leto 2009 na temo otrok. Izkupiček prodaje bo namenjen otroškemu oddelku bolnišnice v kraju Leona v Nikaragvi; informacije na e-mailu janajarc@hotmail.com ali na tel. 3472965932 (Jana). GORIŠKI MESTNI REDARJI sporočajo ulice, dneve in urnike merjenja hitrosti z napravo velomatic: korzo Italia - danes, 20. decembra, 14.30-15.30. SEKCIJA VZPI-ANPI DOL-JAMLJE vabi člane in simpatizerje na srečanje ob zaključku leta danes, 20. decembra, ob 15.30 v kulturnem centru v Jamljah. Ob priložnosti bodo izdali izkaznice za leto 2009 članom in antifašistom, ki bi želeli vstopiti v borčevsko organizacijo, in se pogovorili o pobudah sekcije za leto 2009. SS Prireditve AŠKD KREMENJAK vabi na božičnico, ki bo v torek, 23. decembra, ob 20.30 v večnamenskem kulturnem centru v Jamljah. Nastopili bodo ženska pevska skupine Vesna iz Križa, otroški pevski zbor Kremenjak, plesni skupi- DANES V GORICI: 10.00, Francesca Zu-ljan vd. Vogric iz goriške splošne bolnišnice v cerkev na Rojcah in na glavno pokopališče. DANES V ŠTANDREŽU: 9.00, Savina Mucci vd. Culot iz goriške splošne bolnišnice v cerkev in na pokopališče v Štandrežu. DANES V KRMINU: 10.00, Maria Sfiligoi vd. Russian v stolnici Sv. Adalberta in na pokopališču. DANES V ZDRAVŠČINAH: 11.00, Federico Cristiano Attems v cerkvi in na pokopališču. DANES V PIERISU: 11.00, Giacomo Co-solo (iz tržiške bolnišnice) v cerkvi in na pokopališču. Kam po bencin Danes in jutri bodo na Goriškem dežurne naslednje bencinske črpalke: GORICA Q8 - Ul. Trieste 22 AGIP - Ul. Don Bosco 108 AGIP - Ul. Aquileia 60 TRŽIČ SHELL - Ul. Matteotti 23 ESSO - Ul. I Maggio 59 IP - Ul. Boito 57 OMV - Ul. Terme Romane 5 KRMIN API - Ul. Isonzo GRADIŠČE AGIP - Ul. Udine, na državni cesti 305 proti Marianu TURJAK AGIP - na pokrajinski cesti 1 (Fo-ljan-Pieris) Ul. XXV Aprile 31 FOLJAN AGIP - Ul. Redipuglia 42 ROMANS API - Ul. XXV Maggio 3/A 2 0 Sobota, 20. decembra 2008 PRIREDITVE SSG - Jutri gostovanje v gledališču Orazio Bobbio Tubotubatubetubitu V otroški predstavi Marka Sosiča nastopata Nikla Petruška Panizon in Romeo Grebenšek Dobre sosedske odnose gledališča La Contrada in Slovenskega stalnega gledališča bo v nedeljo utrdilo gostovanje predstave za otroke. Niz Ti racconto una fiaba (Pripovedujem ti pravljico) postavlja vsako nedeljo ob ll.uri na oder gledališča Orazio Bobbio znane in izvirne zgodbice za najmlajšo publiko. Tretje sre- čanje letošnje sezone za otroke in njihove družine bo enkratno gostovanje Slovenskega stalnega gledališča s predstavo iz lanskega abonmaja za otroke Tubotubatubetubitu. Avtor in režiser predstave brez besed, ki govori o »rojstvu besede«, je umetniški vodja SSG Marko Sosič, protagonista pa sta igralca Nikla Petruška Panizon in Romeo Grebenšek. Besedna igra v naslovu namiguje na scenske in vsebinske elemente predstave o nepričakovanem srečanju z dečkom in deklico, ki prihajata iz greznice, živita v kanalizacijah in občasno stopita na svež zrak ter zaživita preko močne in hu-moristično zaznamovane interakcije s publiko. GLEDALIŠČE FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST SSG - Kulturni dom V soboto, 27. decembra ob 20.30, mala dvorana / Boris Devetak, Igor Pison in Peter Verč: Radio aktivni kabaret. Predstava izven abonmaja. Gledališče Rossetti Dvorana Bartoli Fedor Dostojevski: »Le notti bianche« / v režiji Rosselle Falk. Nastopata Fa-bio Poggiali in Simona Mastroianni. Urnik: danes, 20. decembra ob 17.00 in 21.00 in jutri, 21. decembra ob 17.00. »Varietà« - I Piccoli di Podrecca / Urnik: v ponedeljek, 22. ob 21.00, v torek, 23. ob 17.00, v soboto, 27., v nedeljo, 28., v ponedeljek, 29. in v torek, 30. decembra ob 17.00, v soboto, 3. in v nedeljo, 4. januarja ob 17.00. Gledališče Orazio Bobbio / La Contrada C. Greep: »Adorabili amici« / igrajo Et-tore Bassi, Laura Lattuada, Alessandra Raichi in Massimiliano Vado. Režija Pa-tricka Rossija Gastaldija. Danes, 20. decembra, ob 20.30 in jutri, 21. decembra, ob 16.30. »Ti racconto una fiaba« / jutri, 21. decembra, ob 11.00 »Tuba tube tubo tubi tu«. ZGONIK Športni kulturni center Danes, 20. decembra, ob 20.30 / »Jaz in one, skratka me: ženske« (premiera) - igra Miranda Caharija, režija Mario Uršič. VIDEM Teatro Nuovo Giovanni da Udine Eduardo De Filippo: »Il sindaco del rione sanità«. Režija: Carlo Giuffrè. Igrajo: Carlo Giuffrè, Piero Pepe, Aldo De Martino in Alfonso Liguori. Danes, 20. decembra, ob 20.45. _SLOVENIJA_ LJUBLJANA Cankarjev dom Marko Pokorn: »Kdo vam je pa to delu?«, Klub CD / igra Boris Kobal; danes, 20. in v soboto, 27. decembra, ob 20.00. SNG Drama Ljubljana Veliki oder Danes, 20. decembra, ob 19.30 / Jean-Baptiste Poquelin Molière: »Tartuffe«. V ponedeljek, 22. decembra ob 11.00 in 19.30 / Jean-Baptiste Poquelin Molière: »Tartuffe«. V torek, 23. decembra ob 11.00 in 18.00 / Jean-Baptiste Poquelin Molière: »Tartuffe«. V soboto, 27. decembra ob 19.30 / Matjaž Zupančič: »Vladimir«. V ponedeljek, 29. decembra ob 19.30 / William Shakespeare: »Tit Andronik«. V torek, 30. decembra ob 19.30 / Jean-Baptiste Poquelin Molière: »Scapinove zvijače«. Mala drama Danes, 20. decembra, ob 20.00 / Julian Barnes: »Prerekanja«. V ponedeljek, 22. decembra ob 20.00 / Aleš Berger: »Zmenki«. V torek, 23. decembra ob 20.00 / Julian Barnes: »Prerekanja«. V soboto, 27., v ponedeljek, 29. in v sredo, 31. decembra ob 20.00 / Dušan Jovanovic: »Življenje podeželskih plejbojev po drugi svetovni vojni«. V torek, 30. decembra ob 20.00 / Conor McPherson: »Jez«. Mestno gledališče ljubljansko Veliki oder Danes, 20. decembra ob 19.30 / William Shakespeare: »Milo za drago«. Jutri, 21. decembra ob 19.00 / Joe Ma- staeroff, John Kande, Fred Ebb: »Kabaret«. V ponedeljek, 22. decembra ob 19.30 / Marius Ivaškevičius: »Mesto tako blizu«. Gostuje SSG Trst. V torek, 23. decembra ob 10.00 / Carlo Goldoni: »Beneška dvojčka«; ob 18.30 Sergi Belbel: »Mobilec«. V sredo, 24. decembra ob 10.00 / Jasen Boko: »Gledališka ura«. V ponedeljek, 29. in v torek, 30. decembra ob 19.30 / Peter Stone, Jule Styne, Bob Merrill: »Sugar - Nekateri so za vroče«. Mala scena Danes, 20. in v ponedeljek, 22. decembra ob 20.00 / Caryl Churchill: »Punce in pol«. V torek, 23. decembra ob 20.00 / Mih Mazzini: »Let v Rim«. Šentjakobsko gledališče V ponedeljek, 22. decembra ob 19.30 / J. Austen / J. Jory: »Prevzetnost in pristranost«, romantična komedija, režija Zvone Šedlbauer. FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Slovensko stalno gledališče V ponedeljek, 22. decembra, ob 20.45 / Božični koncert Simfoničnega orkestra F-jk. Gledališče Verdi Giuseppe Verdi: »La Traviata« / danes, 20. decembra, ob 17. 00. Nastopa Metropolitan Opera Company iz Seula. predstava v režiji Olivierja Tilkina v petek, 26. in v sredo, 31. decembra ob 20.00. RAZSTAVE SLOVENIJA / V sredo, 31. decembra ob 18.00 / koncert ob koncu leta. Na spordu bo Verdijeva, Puccinijeva, Mascagnijeva in Ponchiellijeva glasba. Nastopata: Daniela Dessi in Fabio Armiliato. Dirigent: Marco Boemi. Dvorana Raffaello de Banfield-Tripcovich V četrtek, 1. januarja ob 18.00 / Novoletni koncert, nastopa pihalni orkester G. Verdi iz Trsta, vodi Cristina Se-meraro. Gledališče Rossetti »Pepelka« / nastopa državni romunski balet. Jutri, 21. decembra ob 16.00 in 20.30. »Giselle« / nastopa državni ruski balet. Urnik: v ponedeljek, 22. in v torek, 23. decembra ob 20.30. »Festival tržaške popevke« / nastopa Lelio Luttazzi, v petek, 26. decembra ob 20.30. »Gran Varieta Brachetti« / zamisel, režija in podajanje: Arturo Brachetti. Urnik: v soboto, 27. ob 20.30, v nedeljo, 28. ob 16.00, v ponedeljek, 29. in v torek, 30. decembra ob 20.30, v soboto, 3. ob 20.30 in v nedeljo, 4. januarja ob 16.00. ZGONIK Župnijska cerkev V soboto, 27. decembra ob 18.00 / FVG Gospel Choir. GORICA Kulturni dom Danes, 20. decembra, ob 20.30 / novoletni koncert Zadružne banke Doberdob in Sovodnje z Orkestrom Slovenske vojske. _SLOVENIJA_ KOPER Titov trg V sredo, 24. decembra ob 22.00 / Božični koncert, Kvartet 7 +. LJUBLJANA Cankarjev dom Jutri, 21. ob 18.00 in v ponedeljek, 22. decembra ob 20.00, Gallusova dvorana / Božični koncert, Oliver Dragoje-vic s Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija ter klapama Dišpet in Bra-ciera. Danes, 20. decembra, ob 20.00, Gallusova dvorana / koncert ob predstavitvi novega albuma Rada Šerbedžije. Franz Lehar: »Vesela vdova«, Linhartova dvorana / Opereta, izvaja SNG Opera in balet Ljubljana. Urnik: danes, 20. in v torek, 23. decembra ob 19.30, v petek, 26. ob 17.00, v soboto, 27. ob 19.30, v nedeljo, 28. ob 17.00, v ponedeljek, 29., v torek, 30. in v sredo, 31. decembra ob 19.30. »Otango«, Gallusova dvorana / Plesna FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Tržaška knjigarna (Ul. sv. Frančiška 20): Štefan Turk razstavlja pod naslovom »Portae Aureae«. Ogled je možen po urniku knjigarne. Muzej na gradu sv. Justa: do 25. januarja 2009 je na ogled razstava »Srednji vek v Trstu«. Odprto vsak dan od 9.00 do 17.00. Muzej židovske skupnosti Carlo in Vera Wagner: razstava razglednic o antisemitizmu. Na ogled do 15. januarja, in sicer ob nedeljah, ponedeljkih, sredah, četrtkih in petkih od 10.00 do 13.00, ob torkih pa od 16.00 do 19.00, ob sobotah zaprto. ŠKEDENJ Etnografski muzej (Ulica pane bianco 52): Muzej je odprt vsak torek in petek od 15.00 do 17.00, za šole in skupine za ogled izven urnika klicati na tel. št. (00-39) 040-830-792. OPČINE Bambičeva galerija (Proseška 131): do 6. januarja 2009 je na ogled razstava »Kraji duha« fotografa Štefana Gegiča. Urnik razstave do 22. decembra 2008 od ponedeljka do sobote od 10. do 12. in od 16. do 18. ure ter od 22. decembra do 6, januarja 2009 od ponedeljka do sobote od 16. do 18. ure. NABREŽINA Kavarna Gruden: do 18. marca 2009 je na ogled razstava »Intimnost nabre-žinskih izsekov« Stefana Turka. Ogled je možen v urnikih odprtja kavarne. GORICA V galeriji ARS na Travniku je do 31. decembra na ogled skupinska prodajna razstava Umetniki za Karitas. Ogled je možen po urniku Katoliške knjigarne na Travniku v Gorici. V Kulturnem domu (mala dvorana) je na ogled razstava »Slovenske športne igre«. Kulturni center Lojze Bratuž: razstava slik in risb iz cikla Potovanje amaterjev, ruskega akademskega umetnika Nikolaja Mašukova. Na ogled do 31. decembra po domeni ali ob prireditvah. Fundacija goriške hranilnice v sodelovanju s Pokrajinskimi muzeji razstavlja slikarski ciklus Marcella Fogolina na sedežu fundacije v ul. Carducci 2 v Gorici; do 1. februarja s prostim vstopom od torka do petka med 10. in 13. ter med 16. in 19. uro, ob sobotah in nedeljah med 10. in 19. uro (informacije na www.fondazionecarigo.it, tel. 0481537111). Knjigarna Corrispondenze, (Trg sv. Antona 18): do 28. decembra na ogled razstava slik Renata Elie. "Gorica" je naslov niza razstav in prireditev ob 90-letnici vrnitve mesta k Italiji in konca prve svetovne vojne: na goriškem gradu je v dvorani deželnih stanov na ogled razstava »1918: la Vitto-ria« (1918: zmaga), v grajskih zaporih razstava o goriškem gradu v prvi svetovni vojni in v grofovi dvorani razstava o Italicu Brassu; do 31. januarja 2009 od torka do nedelje med 9.30 in 18. uro, ob ponedeljkih zaprto. V razstavnih prostorih Pokrajinskih muzejev v grajskem naselju je na ogled razstava posvečena generalu Armandu Diazu; do 8. februarja vsak dan razen ob ponedeljkih med 10. in 13. uro ter med 14. in 19. uro. Informacije nudita goriška občina (tel. 0481-383402, 0481-383407) in Info Point Turismo FVG (tel. 0481-535764). ROMANS V langobardski dvorani v občinski stavbi je na ogled stalna razstava »Vojščaki svetega Jurija - Svobodni možje, zemljiški gospodje, premožni lastniki«; od ponedeljka do petka med 11.00 in 13.00, ob ponedeljkih in sredah tudi med 16.00 in 18.00; informacije na tel. 0481-966904. VIDEM V Patriarhovi palači v Vidmu - Nadškofijskem muzeju (Trg Patriarcato 1) bo do 8. marca 2009 na ogled razstava Kromacij Oglejski - Na križpotju ljudstev in verstev. Odprta je od torka do petka med 9. in 19. uro, ob koncu tedna in ob praznikih pa od 10. do 20. ure. PASSARIANO Vila Manin - Center sodobne umetnosti: do 18. januarja 2009, bo razstavljal slikar Sergio Altieri. Odprto od torka do nedelje od 9.00 do 18.00. SEČOVLJE Krajinski park Sečoveljske soline: odprto vsak dan od 8.00 do 20.00, na ogled film o solinah, slikarska razstava ter sprehod po solinski poti z obiskom multimedijskega centra. Vstopna točka je na Seči. PADNA Galerija Božidarja Jakca: grafike in risbe Božidarja Jakca in arheološke najdbe stare Padne, stalni razstavi. Ključ galerije na voljo v Padni pri hiši št.1 (Pu-cer), 0038665-6725028. KOZINA V Knjižnici Kozina bo do konca decembra na ogled razstava starih predmetov in umetnin iz zbirke Marije in Janeza Janežiča iz Kopra. Odprto ob urniku knjižnice. LOKEV Vojaški muzej Tabor: stalna razstava orožja in opreme. Ogled je možen od srede do nedelje od 9.00 do 12.00 in od 14.00 do 18.00, zaprto ob ponedeljkih in torkih, za najavljene skupine tudi izven urnika. Informacije: Srečko Rože, 05/7670581, 041/516586. SEŽANA Kosovelov dom: na ogled je razstava umetnika Oskarja Kogoja z naslovom »Konji lipicanec«. DIVAČA V Knjižnici Divača bodo do konca leta na ogled olja in ilustracije Emi Vega. TOMAJ Kosovelova domačija in soba Srečka Kosovela: ogled je možen vsako nedeljo med 14. in 16. uro ali po predhodnem dogovoru. Informacije: Dragica Sosič (05/7346425). AJDOVŠČINA V Pilonovi Galeriji je na ogled razstava z naslovom Zmago Jeraj, slika, risba, fotografija; do 9. januarja 2009 od torka do petka med 10. in 17. uro, ob nedeljah med 15. in 18. uro, zaprto ob sobotah, ponedeljkih in praznikih. Vojašnica Janka Premrla Vojka: vojaški muzej, orožje, oprema, dokumenti, osebni predmeti vojakov s soške fronte, stalna razstava. BRANIK Grad odprt ob sobotah, nedeljah in praznikih od 14.00 do 19.00 (ob slabem vremenu zaprto), za večje skupine tudi med tednom po predhodnem dogovoru (tel. +386(0)53334310, gsm +386(0)31324101. NOVA GORICA Muzejske zbirke Goriškega muzeja: Grad Kromberk od ponedeljka do petka od 8. do 19. ure, ob sobotah zaprta, ob nedeljah in praznikih pa od 13. do 19. ure; Sv. gora ob sobotah, nedeljah in praznikih od 10. do 18. ure; Grad Dobrovo v ponedeljek zaprta, od torka do petka od 8. do 16. ure, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 13. do 17. ure; Kolodvor od ponedeljka do petka po urniku Turistične agencije Lastovka, ob sobotah od 12. do 19. ure, ob nedeljah pa od 10. do 19. ure. Najavljene skupine si lahko zbirke ogledajo tudi izven urnika (tel. 0038653359811). Knjižnica Franceta Bevka, (Trg Edvarda Kardelja 4):na ogled je kali-grafska razstava V objemu črk avtorice Loredane Zega; do 5. januarja 2009 od ponedeljka do srede in ob petkih med 9. in 19. uro, ob četrtkih med 11. in 19. uro, ob sobotah med 8. in 13. uro. TOLMIN Tolminska muzejska zbirka: od ponedeljka do petka od 9.00 do 15.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih od 13.00 do 17.00. Preddverje Kinogledališča: do 15. januarja 2009 bo na ogled likovna razstava »Od nas - vam«. Na razstavi se predstavlja 24 članic in članov društva Slikarjev amaterjev Tolmin. KOBARID Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 1915-1918«. Urnik: vsak dan od 9.00 do 18.00. LJUBLJANA Muzej novejše zgodovine: na ogled je stalna razstava Slovenci v XX. stoletju. Muzej je odprt od 10.00 do 18.00. Narodna galerija (Cankarjeva 20): do 8. februarja 2009 je na ogled razstava »Slovenski impresionisti in njihov čas 1890-1920«. ■ RAZSTAVE FESTIVALA MESEC FOTOGRAFIJE 2008 Stojan Kerbler »Pregledna razstava« / Gorenjski muzej Kranj še danes, 20.12. Tomo Brejc »Untitled« / UGM Maribor do 31.12. / RUBRIKE Sobota, 20. decembra 2008 21 TA TEDEN EDINOST PRED 100 LETI Edinost je prejela pismo nekega bralca, ki je s svojim posegom želel orisati potek nedavne slovenske manifestacije po tržaških ulicah: »Kakor že mnogih, tako sem se vdeležil tudi zadnje manifestacije ali, ako se že hoče recimo demonstracije, ki se je vršila natančno tako le: po dovršenem shodu v Narodnem domu je nad polovico vdeležencev odšlo, ker ni nikdo vedel, da se pojde po mestu. Kakih 800-1000 zborovalcev pa je šlo izpred narodnega doma po ulici Carducci in San Giovanni na Corso. Pri Chiozza je stalo nekoliko lahonskih go-spodičev, izmed katerih je eden žvižgal. Nekateri naši so pristopili in gospodiče, ki so prestrašeni umolknili prav dobro opralo. Na Corsu se je slišalo posamične zvižge, medtem ko so naši peli 'Hej Slovani' in vzklikali: »Živelo slovensko vseučilišče, živele slovenske šole«! Malo pred trgom sv. Jakoba je nek lahonski šarlatan začel skozi okno drugega nadstropja vpiti: »Fora i ščavi« in še-le tu je naša masa, ki je sedaj štela že nad tisoč mož (in ne otrok!), jela reagirati z »Fora i Calabreži« in drugo. Nisem pa opazil nikakih zmešnjav. (Rodile so se le v glavah »Piccolovih« urednikov!«); da-si se je zvižganje in vzkliki »Fora i ščavi« množilo; ko smo šli proti Borzi, se je naše ljudstvo smejalo in pomilovalno kazalo roge lahonskim bedakom. »Av-vita Bruttura!« so naši res vpili, toda - kedo bi se ne razgrel - ko lahonski pajaci, katerih mi nismo nič vprašali vpijejo »Fora i ščavi, Morte ai ščavi« itd. Na oglu stare Borze je prišla truma redarjev, ki se je postavila za naše zadnje vrste in šele sedaj - ko so bili lahonski divjaki gotovi, da se mi ne moremo osvetiti, so začeli peti: »Va fuori d'Italia« (Ma-melli) in pa vpiti kakor kaki Culukafri! Sreča za to gosposko drhal je pa bila v tem, da so naše mase že zasukale okolo ogla trga Verdi in, da je redko kedo opazil opisani naskok - drugače bi menda ne bilo dovolj redarjev!« TA TEDEN PRIMORSKI DNEVNIK PRED 50 LETI PRIMORSKI DNEVNIK Pred dnevi je bila na openskem strelišču svečana spominska proslava ob sedemnajsti obletnici smrti Pinka Tomažiča in tovarišev, ki sta jo priredili open-ski sekciji zveze bivših partizanov in političnih prega-njancev. Ob 15. uri je bilo na strelišču zbranih mnogo domačinov in ljudi iz mesta, ki so prišli, da bi se poklonili spominu onih, ki so v borbi proti fašizmu dali največ, kar so lahko dali, svoja življenja. Svečanost je začel domačin Veto Raubar, za njim pa je v slovenščini spregovorila Marija Bernetič, ki je poudarila, »da so Tomažič in tovariši padli v borbi za osvoboditev slovenskega in italijanskega ljudstva izpod fašističnega jarma v borbi za svetle ideale miru, blagostanja, enakopravnosti in prijateljstva med narodi«. Potem ko je govornica omenila tesno povezanost Pin-ka Tomažiča z usodo delovnega ljudstva, je poudarila krivice, ki se predvsem nam Slovencem še danes godijo, čeprav je bil fašizem v zmagoviti borbi poražen. »Zato je naša dolžnost,« je poudarila govornica »da se danes, na tem mestu oddolžimo spominu padlih junakov s tem, da se trdno obvežemo nadaljevati borbo za pravice delovnega ljudstva in še posebej za narodnostne pravice naše slovenske skupnosti.« Nino Gregorič pa je v svojem govoru najprej poudaril pomen žrtve Tomažiča, Kosa, Vadnala, Ivanči-ča in Bobka, nato pa orisal lik Pinka Tomažiča, odličnega tovariša, neutrudnega delavca in borca za osvoboditev izpod fašistične tiranije. Nato je poudaril, da so načela, za katera so se borili Pinko Tomažič in tovariši, še vedno pereča, zaradi česar je treba ne glede na težave spet najti pot, ki naj privede do določenega cilja: pot enotne akcije vseh antifašističnih sil v borbi proti reakcionarnim ukrepom na vseh področjih udejstvovanja. Proslava se je zaključila z enominutnim molkom, s katerim so vsi prisotni počastili spomin Pin-ka Tomažiča, Kosa, Vadnala, Ivančiča in Bobka. FILMI PO TV Nedelja, 21. decembra, Canale 5, ob 21.50 Chiedimi se sono felice Režija: Aldo, Giovanni, Giacomo in Massimo Ve-nier Igrajo: Aldo, Giovanni, Giacomo in Marina Mas-sinori Trije priznani italijanski komiki se grejo tokrat skupine prijateljev, ki bi radi uprizorili »Cyranoja«. Sicer se do takrat, ko se jim bodo sanje uresničile, posvečajo sodelovanju z raznimi gledališči in velik del svojega prostega časa posvečajo zabavi. Vse poteka po ustaljenem tiru, do trenutka, ko spozna Giovanni prikupno stevardeso, ki povsem spremeni življenje simpatične trojice. Ponedeljek, 22. decembra, Sky cinema, ob 18.40 American Gigolo Režija: Paul Schrader Igrajo: Richard Gere, Lauren Hutton in Hector Eli-zondo Celovečerec, ki je zapečatil Richarda Gera za pravega sex-symbola, pripoveduje o mladem in prikupnem Julianu, ki je po poklicu aigolo. Zabava in kratkoča-sje ženskih družic ga naenkrat dokaj drago staneta, saj ga osumijo okrutnega umora. Julian je povsem nedolžen, vseeno pa nima dovolj dokazov, da bi to svojo nekrivdo tudi obelodanil. V pomoč mu priskoči, kdo drugega, če ne ženska, ki se seveda vanj tudi noro zaljubi in je zato pripravljena na vse... Ponedeljek, 22. decembra, Rai 2, ob 23.40 Il giardino segreto Režija: Agnieszka Holland Igrajo: KateMaberly, Heydon Prowse, Andrew Knott in Maggie Smith Starši male Mary zapustijo Anglijo in se preselijo v Indijo. Po smrti mame in očeta skrbi za Mary stric, ki ima sicer tudi onemoglega sina. Mary, si zato, da bi pozabila na svoj trpki vsakdan uredi pravljični kotiček na stričevem vrtu, ki bo tako omogočil njej in njenim prijateljčkom kopico fantastičnih pustolov- Torek, 23. decembra, Rai 3, ob 21.1C Chocolat Režija: Lasse Hallstrom Igrajo: Juliette Binoche, Johnyy Depp, Alfred Molina, Lena Olin in Judi Dench Vienne Rocher se s hčerkico Anouk preseli v lepo fran- Z/ikiV v"^^"» cosko vasicoLans-quenet, kjer odpre čudovito čo- koladarno. Nazadnjaško mišljenje vaškega oblastnika pa ne dopusti, da bi pregrešni sladokusci zahajali v pogubno trgovino. Po najrazličnejših zapetlja-jih se del vasice zavzame za iznajdljivo slaščičarko in ji v trenutku stiske priskoči na pomoč. Protagonistkino življenje popestri tudi prihod lepega cigana Rouxa. Sreda, 24. decembra, Rai 1, ob 14.10 La principessa Sissi Režija: Ernst Marischka Igrajo: Romy Schneider, Karlheinz Bohm in Magda Schneider Prvi del triologije o avstrijski princesi Elizabeti, ženi cesarja Franca Jožefa je že ob izidu, leta 1955 naletel na izjemen uspeh. Film, ki spada ae v zgodovino sedme umetnosti pripoveduje seveda o ljubezenski zgodbi med Francem Joaefom in hEerko bavarskega vojvode, ki se seveda odvija med re?evanjem draavnih teaav in izpolnjevanjem ljubezenskih aelja. Četrtek, 25. decembra, Rai 2, ob 23.35 Serendipity Režija: Peter Chelsom Igrajo: John Cusack, Kate Beckinsale in Jeremy Pi-ven Takrat, ko si neko stvar najmanj pričakujemo, imamo največ možnosti, da se v resnici zgodi. V znamenju tega prepričanja je Chelsom posnel ljubezensko zgodbo, ki se odvija v New Yorku. Sara in Jonathan sta zaročena a njuna zveza se nepričakovano pretrga. Precej let kasneje, se spet srečata in to ravno v trenutku, ko naj bi se Johnatan poročil z drugim dekletom. V znamenju naključja predvsem pa življenjske usode se naposled njuni načrti izjalovijo in se seveda preusmerijo drugam. (Iga) NASA SLIKOVNA KRIŽANKA REŠITEV V NASLEDNJI ŠTEVILKI NA STRANI PRIREDITEV SESTAVIL LAKO SAMODRŽEC, TIRAN, NASILNIK SODOBNICA KELTOV UMRLI ITALIJANSKI FILMSKI IGRALEC OČE ITALIJANSKA TV VODITELJICA (RAFFAEILA) BERI PRIMORSKI DNEVNIK GLASBENA MISEL, KI SE PONAVLJA EKVATOR, POLUTNIK PODZEMELJSKI KANAL ZA ODVAJANJE NESNAGE SRBSKI KOŠARKAR NBA LIGE (VLADE) ROPARSKI DELFIN IZBRANA DRUŽBA ZNAČILNOST KLANCA NEKD. SOVJ. PLAVALEC OBRT ZA IZDELOVANJE MANJŠIH RET NAMIZNO PREGRINJALO VISOK GORSKI VRH ANGL. NOGOMETNI KLUB GORSKA RASTLINA NAM OMOGOČA VID TEŽA OVOJNICE ITALIJAN (SLABS.) / ZGONISKO ŠPORTNO DRUŠTVO ITALIJANSKI SLIKAR (GUIDO) IVAN RENKO OTON TKABANT NASA VAS PRI PROSEKU ITALIJANSKI PISATELJ VERGANI TEK ČEZ DRN IN STRN VLADARJEV NAMESTNIK DIADEMI, ORGLICE SAMICA PUCE UJEDE BELI CIMET MESTO V ALŽIRIJI EGIPTOVSKI PISATELJ MESTO V DALMACIJI MESTO NA HRVAŠKEM HUDIČ, SATAN TRINID. ATLET BOLDON PRIMORSKI DNEVNIK, TVOJ DNEVNIK ŽELEZNIŠKA PROGA DESNI PRITOK VOLGE NAŠA VAS SEDEŽ GRŠKIH BOGOV DEL POHIŠTVA AMERIŠKI IGRALEC CRUISE RUPEL ALDO ANGLEŠKI UMETNIK BROWN PRVI MITOLOŠKI LETALEC DRUGA OBLIKA GENA ODPRTA TELESNA POŠKODBA ITALIJANSKI NARAVOSLOVEC GALILEI SLOVENSKA PEVKA (TTNKARA) FOTO KROMA POBIRALEC DAVŠČIN V STARI AVSTRIJI SLOJ USEDLIN ADA NEGRI GROFIJA V ANGUJI ALOJZ REBULA NEM. FILOZOF (GEORG) INDUSTRIJ. RASTLINA KRSTNI NASTOP OTIS REDDING RUDAR AMATER, DILETANT KONJ RJAVE BARVE DUŠAN PIRJEVEC KOS SUKANCA / LETOVIŠČE PRI OPATUI OČE NORDIJSKIH BOGOV KSENIJA MAJOVSKI JAMAJŠKA GLASBA AM. PEVEC GARFUNKEL SL. IGRALKA ... RINA OSEBJE, NAMEŠČENCI USTANOVE KDOR PROSI ODPUŠČANJA HRV. NAFTNI KONCERN DEL SMUČARSKE OPREME NOMEN NESCIO KARL LOSCH GRŠKI KIPAR ŽOGA ZUNAJ IGRIŠČA LIHO ŠTEVILO VNETLJIVA ZMES ZA ZAŽIGALNE BOMBE / IVAN ČAMPA OZEK KOS POLOTOKA TIHOTAPKA SLOVARČEK - ALEL = druga oblika gena • ANANA = egiptovski pisatelj * ONATAS = grški kipar • SALNIKOV = sovjetski plavalec, dolgoletni rekorder na 1.500 m (Vladimir) • TREVOR = angleški umetnik Brown 22 Sobota, 20. decembra 2008 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi ó tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.it NOGOMET - Žreb lige prvakov in pokala UEFA Kar trojni dvoboj med Italijani in Angleži Inter - Manchester United prava poslastica osmine finala - Udinese: srečno in nesrečno NYON - Žreb v najbolj imenitnem evropskem klubskem nogometnem tekmovanju v švicarskem Nyonu ni bil prizanesljiv do angleških in italijanskih klubov, v osmini finala lige prvakov bodo na sporedu kar trije obračuni nogometnih »titanov«: Chelsea - Juventus, Arsenal - Roma in Inter - Manchester United. Z največjim nasmeškom pa so žreb pričakali predstavniki nemškega Bayerna, saj so jim kroglice namenile bržkone najbolj ugodnega tekmeca - portugalski Sporting iz Lizbone. Manj zadovoljen je španski nogometni ponos, ki je v zadnjem času v hudi krizi in izgublja boj na domačem prizorišču, za nameček pa madridski Real v osmini finala čaka pravi specialist za tekme v ligi prvakov - angleški Liverpool. Bolj zadovoljni so v Kataloniji, saj Barcelono čakata obračuna s francoskim Lyonom, izjemno negotova pa bosta dvoboja med španskim Villarrealom in grškim Panathinaikosom ter španskim Atleti-com iz Madrida in portugalskim Portom. Domišljijo nogometnih zanesenjakov na stari celini bo bržkone najbolj razburil obračun Interja in Manchester Uni-teda, razlogov za to pa je več. Med drugim se obeta spopad dveh razvpitih nogometnih strategov, velikega portugalskega taktika na klopi milanske zasedbe Joseja Mourinha ter silno uspešnega praktika z Old Trafforda - Alexa Fergusona. V Nyonu so izžrebali tudi pare šestnajstine finala pokal UEFA. Udinese je imel dokaj srečno roko, saj bo njegov nasprotnik poljski Lech Poznan (prva tekma bo 18. februarja na Poljskem, povratna pa 26. februarja v Vidmu), veliko težja naloga pa ga čaka v primeru zmage, saj bi se v osmini finala pomeril z zmagovalcem dvoboja med ruskim Zenitom iz Sankt Peterbur-ga in nemškim Stuttgartom. Sampdoria se bo pomerila z Brago, Milan z Werderjem z Bremna , Fiorenti-na pa z Ajaxom iz Amsterdama. Italijansko-angleški žreb je »nakuhal« nekdanji svetovni prvak leta 1982 Bruno Conti ansa Liga prvakov Pari osmine finala Chelsea - Juventus Villarreal - Panathinaikos Sporting Lizbona - Bayern München Atletico Madrid - Porto Olympique Lyon - Barcelona Real Madrid - Liverpool Arsenal - Roma Inter - Manchester United Termini: osmina finala 24. in 25. februar, 10. in 11. marec; četrtfinale: 7. in 8. april, 14. in 15. april; polfinale: 28. in 29. april, 5. in 6. maj; finale: 27. maj. POKAL UEFA Šestnajstina finala Sampdoria - Metalist Kharkov Lech Poznan - Udinese Fiorentina - Ajax Amsterdam Werder Brema - Milan Bo Inter že po tem krogu postal jesenski prvak? Inter bi si lahko že po tem krogu zagotovil »virtualni« naslov jesenskega prvaka. Mourinhovim varovancem je dovolj, da še za eno točko povečajo naskok nad prvim zasledovalcem Juventusom in bi bili s sedmimi točkami prednosti dva kroga pred koncem prvega dela že nedosegljivi. A črnomodri bodo drevi (ob 20.30) igrali v Sieni, proti ekipi, ki je v dosedanjih sedmih domačih nastopih 4-krat zmagala in 3-krat izenačila. Medtem ko je Adriano že na počitnicah, bo Mourinho tokrat zaupal Balotelliju, medtem ko želi Giampaolo presenetiti z dvojico Ghezzal-Maccaro-ne. Še prej pa bosta na igrišče stopila Lazio in Palermo. Ekipi zelo nihata v igri, tako da je vsak razplet možen; obe ekipi pa potrebujeta točke v boju za mesta, ki bi zagotavljala v prihodnji sezoni nastop v pokalu Uefa. Jutri v popoldanskih urah bo pred težkim gostovanjem tudi Juventus. Ranieri bi lahko za tekmo proti Atalanti sestavil odlično ekipo s poškodovanimi igralci (vratar Buffon, branilci Grygera, Andrade, Kneževic in Zebina, vezni igralci Nedved, Tiago, Poulsen in Camoranesi ter napadalca Iaquinta in Trezeguet!), tako da je bred obveznimi izbirami (na klopi bo prostora tudi za nekaj igralcev ekipe Primavera). Kljub temu so v Juventusovem taboru prepričani, da lahko premagajo Del Nerijeve varovance z dvojico Doni-Floccari na čelu. Tudi Rejev Napoli, ki je dohitel Milan na 3. mestu, se podaja na gostovanje v Turin brez pomembne trojice Lavezzi-Cannavaro-Hamšik, po hudem porazu izpred sedmih dni pa nov trener Torina Novellino zahteva odločno reakcijo svojih igralcev. Na jutrišnji večerni tekmi med Milanom in Udinesejem obe ekipi zelo tvegata. Le z zmago bi bila kriza mimo, neodločen izid bi delno koristil le Udineseju, saj je točka na San Siru vsekakor pomembna za prestiž. Tudi Ancelotti, tako kot Ranieri, ne bo mogel računati na kar 11 igralcev (9 poškodovanih in 2 kaznovana). »NAŠA NAPOVED« - Tiziano Ascagni »Spektakla ne more biti, če je v nogometu zdaj najvažnejše, ■ v* • I «v v da se čimprej znebiš žoge« SMUČANJE - Svetovni pokal Heel in Paersonova na najvišji stopnički Tiziano Ascagni je bil z De Falcom najbolj zaslužen za zgodovinsko napredovanje Triestine v B-ligo v sezoni 1982/83, ko je rdeče s helebardo s klopi vodil Adriano Buffoni. Medtem ko je bil De Falco izrazit strelec (25 zadetkov v sezoni), so bile As-cagniju (6 zadetkov) bolj pri srcu odločilne podaje. Prav zato sta se Ascagni in De Falco odlično ujemala. A ne samo na igrišču. Še sedaj sta dobra prijatelja in morda prav to prijateljstvo jje bilo razlog, da je Triesti-na razpolagala z neustavljivo napadalno dvojico. Ascagniju so mnogi napovedovali ble-stečo kariero, vendar je 54-letnik iz Voghe-re v glavnem večino prvenstev odigral v C1 ali B-ligi. Poudariti pa gre, da je dosegel nepozabnih šest napredovanj (Varese, Cre-monese, Triestina, Parma in 2-krat z Bre-scio). Trenutno je Ascagni trener v mladinskih vrstah Cremoneseja, a kljub temu, da sta minili že več kot dve desetletji, je priljubljeni »Titti« še vedno navijač Triestine: »Z De Falcom se stalno pogovarjava o Triestini. Triestina mi je ostala pri srcu tudi potem, ko sem jo zapustil. Sem njen zvest navijač. Tu imam še veliko prijateljev, ki me redno obveščajo o dogajanjih. V skrajnem primeru pa pokličem De Falca, ki mi takoj sporoči izid zadnje tekme.« Za mnoge nekoliko starejše navijače ostaja najbolj priljubljena ravno Triestina dvojice Ascagni-De Falco. »Mislim, da je to zelo lepo. Res mi je v čast, da sem bil del tiste ekipe. A treba tudi dodati, da je bil takrat nek popol- noma drugačen svet. Ekipa je bila zelo dobra in z odličnimi igralci na vseh delih igrišča. Zdaj je nekoliko težje, da navijači vzljubijo kakega igralca, saj ne veš, koliko časa bo v neki ekipi sploh ostal. Letos sem sicer videl na delu Triestino v Brescii in kljub porazu me je kar prepričala. Po mojem ekipa zasluži podporo navijačev, kot si jo je zaslužila takratna.« Katere so največje spremembe, ki jih je v teh letih doživel nogomet? »Mislim, da je največja razlika v hitrosti same igre. Zaradi nje je težko, da bi bila igra spektakularna, saj se moraš žoge čimprej znebiti. Ko pa le pride do vrhunske poteze,vidimo tehnično čudovite stvari, ki ostanejo v spominu. Na primer Allegretti je nekajkrat presenetil z res izvrstnimi streli ali podajami, ki bi jih morali kazati mladim igralcem.« Kaj pa mislite o A-ligi? »Mislim, da je letošnja nekoliko posebna. Inter igra sicer dober nogomet, a mi njen sistem igre ni všeč. Milan in Juventus sta še v boju za naslov, ampak imata objektivno slabši in manj številen igralski kader od Interja, tako da bodo najbrž črnomodri znova prvaki.« Ascagnijeva napoved: Lazio -Palermo 1, Siena - Inter 2, Atalanta - Juventus X, Cagliari - Reggina 1, Catania -Roma X, Chievo - Genoa 2, Lecce - Bologna X, Sampdoria - Fiorentina X, Torino - Napoli X, Milan - Udinese 1; An-cona - Triestina 2. (I.F.) VAL GARDENA - Na supervelesla-lomu v Val Gardeni se se karte na vrhu premešale po svoje, saj se na stopničke ni povzpel nihče od alpskih smučarjev, ki sicer krojijo sam vrh na tekmah svetovnega pokala. Šestindvajsetletni Werner Heel se je šele drugič v karieri povzpel na najvišjo stopničko na tekmah svetovnega pokala. Švicar Didier Defago (+ 0,43), ki je de-vetič na tekmah svetovnega pokala stal na stopničkah, je bil drugi, na tretje mesto pa se je povzpel Patrik Jaerbyn (+ 0,45); 39-letni švedski smučarski veteran je vpisal svojo tretjo uvrstitev na stopničke na tekmah svetovnega pokala, vse so bile na su-perveleslalomskih tekmah, prejšnji dve stopnički pa je vpisal v letih 2006 in 1998. Razplet tokratne tekme so krojile tudi vremenske razmere, konkretno je tekmovalcem z višjimi štartnimi številkami ponagajal veter v prsi, ki je malce zaustavil tekmovalce na progi Saslong v Dolomitih. Tako je denimo avstrijski zvezdnik Herman Maier s štartno številko 21 končal tekmo na devetem mestu, Švicar Didier Cuche je bil deseti, ameriški prvak Bode Miller pa je bil 17. Trenutno vodilni v skupnem seštevku tekem svetovnega pokala Norvežan Aksel Lund Svindal je tekmo končal šele na 28. mestu. Za njim ni pretirano zaostajal še en avstrijski zvezdnik Benjamin Raich na 27., Švicar Daniel Albrecht pa je bil štirinajsti. Slovenec Andrej Jerman se je mora zadovoljiti s 24. mestom. Švedinja Anja Paerson ansa Ženske so se v St. Moritz pomerile v superkombinaciji. Zmagala je Šve-dinja Anja Parson pred Avstrijko Nicole Hosp (+1,12) in Švicarko Fabienne Su-ter (+1,60). Tina Maze, ki je v St. Mo-ritzu že trikrat stala na zmagovalnih stopničkah, je že nekaj vratc po startu slaloma v manjši pasti zgrešila smer in odstopila, potem ko je po prvi preizkušnji v superveleslalomu pristala na odličnemo 3. mestu. Švicarski organizatorji so zaradi vremenske napovedi spremenili urnik tekmovanj konec tedna. Smuk bo namesto danes na programu v nedeljo ob 11. uri, ko je predvideno boljše vreme, su-perveleslalom pa bo danes ob 10.45. NOGOMET - B-liga Brescia prevzela vodstvo BRESCIA - V vnaprej igrani tekmi nogometne B-lige je Brescia z zadetkom Caracciola v 34. minuti z 1:0 premagala Gros-seto. S to zmago je Brescia prevzela vodstvo na skupni lestvici, Grosseto pa vse bolj tone, saj je v zadnjih štirih krogih osvojil le eno točko. Triestina bo danes igrala v Anconi. NAJBOLJŠI - Vratar angleškega Evertona Tim Howard je bil izbran za najboljšega nogometaša leta 2008 v ZDA. Priznanj je dobil prvič. IZSTOP - Vodstvo ženskega odbojkarskega kluba TPV Novo mesto se je odločilo, da izstopi iz srednjeevropske lige. Za ta korak se je odločilo zaradi kadrovskih težav, potem ko sta klub zapustili sestri Erika in Simona Fabjan, ki sta lani prišle iz ljubljanskega Slo-ving Vitala. Novomeščanke so bile letos v ligi brez zmage. EVROLIGA - Po osmih krogih košarkarske evrolige so se med 16 najboljših ekip že uvrstili Olympiacos, Unicaja, Maccabi Electra in Cibona iz skupine A, Regal Barcelona, Montepaschi Siena in Panathinaikos iz skupine B, Tau Ceramica in Lottoma-tica iz skupine C ter. Sani Beči-rovič, ki je bil odločilen za zmago Lottomatice proti Unionu Olimpije, je s statističnim indeksom 38 postal najkoristnejši igralec kroga (MVP). Dosegel je 23 točk (met za dve točki 5:8, prosti meti 13:14), zbral 7 skokov in petkrat uspešno podal. Hrvat Nikola Vujčic, center Olympiacosa, se je že v sredo pridružil vsega štirim igralcem v zgodovini evrolige, ki so dosegli 2.000 ali več točk. KOPER - Izid 1. slovenske košarkarske lige: Luka Koper -Zagorje 81:101. PET JIH BO - Na današnji tekmi svetovnega pokala v En-gelbergu (13.45) bo nastopilo tudi pet slovenskih smučarskih skakalcev. V kvalifikacijah, ki sta jih motila sneženje in rahel dež, so bili uspešni Primož Pikl, Jernej Damjan, Primož Peterka, Mitja Mežnar in Robert Kranjec, izpadel pa je Jure Šinkovec. je bil Primož Pikl (127 m) 13., Jernej Damjan (126), ki se v karavano svetovnega pokala vrača po poškodbi kolena, je bil 15., Primož Peterka (122) 29., Mitja Mežnar (120,5) 31., Robert Kranjec (115) pa si je za las kot zadnji, 40. zagotovil nastop. BUDIN JUTRI V TRSTU - V košarkarski B2-ligi čaka tržaški AcegasAps jutri (ob 18. uri) v dvorani Palatrieste spet deželni derbi. Tokrat bo njihov gost Bu-dinov Cornodirosazzo, ki je prav v minulem krogu na 5. mestu lestvice dohitel Tržačane, krizi katerih ni videti konca. Klub je ta teden sporazumno in iz osebnih razlogov zapustil center Manci-ni, kandidat, da ga nadomesti pa je zdaj Andrea Gennari iz Tra-panija. Goriški NPG bo danes zvečer igral v Comu, tržiški Fal-constar pa je že pozno sinoči doma igral proti Trentu. VATERPOLO - Potem ko so v prejšnjem krogu iztrgali točko proti moštvu Torino 81, bodo va-terpolisti Pallanuota Trieste v 3. nastopu v A2-ligi že danes gostovali v Comu, ki odkrito meri na napredovanje. ROKOMET - Tržaški Palla-mano Trieste bo v današnjem 1. krogu povratnega dela A1-lige gostoval v Nonantoli. Nasprotniki so zadnji na lestvici / ŠPORT Sobota, 20. decembra 2008 23 KOŠARKA - Državna moška C-liga Pred derbijem spet težaven konec tedna Borovci nocoj doma proti Pordenonu, jadranovci jutri v Vidmu proti Virtusu Pred slovenskim derbijem, ki bo v zadnjem krogu prvega dela na Alturi v sredo, 7. januarja ob 20. uri, čaka Borove in Jadranove košarkarje v C skupini državne C lige še en zelo težak vikend. Radenska (12 točk na lestvici) bo drevi nastopila doma proti tretje uvrščenemu Drvaričevemu Pordenonu (16), Mark (6) pa jutri v Vidmu na neugodnem igrišču Virtusa (12). Borovci se bodo danes zvečer na domačih deskah Stadiona 1. maja ob 20.30 (sodnika Vantini iz Verone in Ravagnan iz Benetk) spoprijeli z ekipo, ki je mogoče ta čas v najboljši formi. Pordenon ima namreč za sabo štiri zmage v zadnjih petih tekmah in predvsem prejema zelo malo košev, komaj nekaj več kot 60 na tekmo. Zanimiv bo torej spopad med najboljšim napadom (Bor) in najbolj čvrsto obrambo (Pordenon) v ligi. Varovanci bivšega selektorja slovenske reprezentance in nekdanjega Ja-dranovega trenerja Janeza Drvariča so zelo homogena ekipa, ki razpolaga dejansko z devetimi enakovredni možmi. Nihče od njih ne izstopa izrazito, vsakič pa je lahko odločilen kdo drug. Edini play-maker je odlični devetnajstletnik Piazza, na zunanjih položajih se vrstijo prodorni Cipolla, strelec z razdalje Ser-rao in eksplozivni Ferraro. Ogromno variant pa ima postava zlasti pod košema, kjer se kretajo postavni center Colladon (menjava je mladi Bozzetto, 208 cm) ter izkušeni krili Gonzo in Grion, ki sta pravzaprav ključna moža. Ob vsem spoštovanju za uglednega nasprotnika morajo varovanci trenerja Mure težavam navkljub odločno ciljati le na zmago. Poleg Kralja in Devčiča bo predvidoma še naprej odsoten poško- Miko Madonia bo soigralcem pri Jadranu jutri v Vidmu spet lahko sledil samo s tribune kroma dovani Krizman, tokrat pa zagotovo tudi Bole, tako da bo trener računal na res omejeno število standardnih igralcev. Vendar fantje so trdno odločeni, da strnejo svoje vrste in se navijačem oddolžijo za poraz iz Benetk. Jadranova četa bo prepotrebni točki iskala jutri v Vidmu, ob 18. uri (sodnika Fiori in Treccani) v telovadnici Bene-detti v ulici Marangoni v samem mestnem središču. Nasprotnik je izkušeni Virtus, v zadnjih letih ekipa za visoke položaje na lestvici, ki pa ne preživlja ravno srečnega obdobja, saj je izgubila zadnji dve tekmi. Serija Jadranovih zaporednih porazov pa je že dosegla številko šest. Videmčani zaupajo predvsem svojim veteranom: play-maker je 38-letni Fazzi (dolgoletni prvo-ligaš in prva violina moštva), branilci Dea-na, De Simon in bivši jadranovec Gian-maria Visintin, pod košema pa se prerivajo centra Drigani (tudi odličen strelec) in Rac-caro ter krili Marco Crisafulli in mladi Ca-staldo (oba ex Jadran). Trener je furlanski stari maček Andriola. Tako kot bratranci od Svetega Ivana tudi Popovičevi varovanci spet ne bodo nastopili kompletni. Zagotovo bosta še mirovala Madonia (poškodba prsta) in Slavec (mišična poškodba na nogi), kapetan Oberdan bo igral, tudi če ga še moti Ahilova tetiva, vsi ostali igralci z izjemo Zac-carie pa so na razpolago. Po spodbudnemu nastopu proti Caorlam potuje Jadran v Videm s prepričanjem, da zna s pravim pristopom in konstantno igro skozi vseh 40 minut tekmeca presenetiti. Cipolat (in Pison) potrjena v odboru FIP Pordenončan Ezio Luigi Cipolat je bil na občnem zboru potrjen za predsednika deželnega odbora košarkarske zveze FIP, protikandidat za njeovo mesto Trža-čan Daniele Bassi pa je prejel manj kot polovico glasov tekmeca. Dosedanji odbor je bil skoraj v celoti potrjen, v njem pa je še naprej tudi borovec Mario Pison. Izidi glasovanja, za predsednka: Ezio Cipolat 82 glasov, Daniele Bassi voti 34. Za odborniška mesta: Maurizio Modolo 82, Claudio Bardini 81, Mario Graziutti 81, Lucio Coccolo 74, Andrea Ceccotti 71, Lucio Foschian 67, Mario Pison 67, Carlo Gri 63, Luigi Sant 36, Paolo Paulin 31, Paolo DiGiorgio 25, Leonardo Brun 24, Anto-nino Londero 23, Mauro Gregori 21, Massimo Drigo 16, Nello Scognamiglio 16, Adamo Greco 9, Edoardo Covaz 3 Poraz domovcev Moška D-liga: Dom je v naprej igrani tekmi izgubil v Tržiču proti ekipi Gasthaus Monfalcone - Dom 76:57. Promocijska liga: Bor - 69ers 80:40; Sokol - Bar-colana 77:66 NAŠ ŠPORTNIK 2008 - Prireditev v goriškem Kulturnem domu Privlačno tudi za gledalce Špela Ponomarneko: »Med sezono športniki ne žuramo, vse pa nadoknadimo na koncu!« - Pri nas prvič po letu 1992 brez nagrajenega olimpijca Brez dolgovezenj ali zavlačevanj: tako je minila tudi letošnja jubilejna 25. izvedba nagrajevanja najboljši športnic in športnikov Primorske. Tako kot pač mora steči radijska prireditev. Nikakršnih nepredvidenih gostov ali točk ni bilo. Vse je steklo po že ustaljenih tirnicah: po radijskem scenariju so se na odru Kulturnega doma v Gorici zvrstili vsi nagrajenci -najboljši športniki slovenske narodne manjšine v Italiji in primorski športniki iz Slovenije. Kot običajno je bil uvod večera v preddverju: oči so švigale iz obličja do obličja. Neznanka so bili predvsem športniki iz Slovenije: kdo bo prisoten v Gorici? Visok postaven fant, s črnim jopičem in vedrim obrazom mi je bil znan: »Je to Vasilij Zbogar?« Brez rešilnega jopiča in svoje jadrnice, s katero si je prijadral drugo olimpijsko kolajno, ga je bilo na prvi pogled težko prepoznati. Prav tako je bilo z ostalimi: le našitki na srajcah, ki so prikazovali sponzorstva oz. pokrovitelja, so jih razlikovali od ostalih, tudi od naših. Če smo med slovenski »manjšinci« pogrešali predvsem zmagovalce, so športniki iz slovenske strani poskrbeli za nasproten pojav. Najboljša Primorca -olimpijca Vasilij Zbogar in Špela Pono-marenko, sta tako sama dvignila nagrado, drugouvrščeni jadralki Vesna Dekle-va Paoli in Klara Maučec sta tudi bili prisotni, ostalih pa ni bilo. Nasprotno je bilo pri zamejcih - naše športne elite (na žalost) ni bilo. Na oder so stopili trije športniki: Mateja Bogatec, Paola Cigui in Tedei Pivk, za ostale pa so prišli na vrsto mama (Tanje Romano), oče (Alena Car-lija) in brat (Lorisa Maniaja). S svojo prisotnostjo sta nagradi dali poseben pomen namiznoteniški igralki, Mateja Crismancich in Eva Carli (Martina Milič je bila odsotna), ki sta lani z ekipo napredovali v A1-ligo. Prevzem sta sicer prepustili predsedniku kluba Igorju Miliču. Najboljša mladinska ekipa - Jadranovi košarkarji, pa je s svojo skoraj popolno postavo potrdila, da so nagrade veseli. Čeprav je četrtkova prireditev poskrbela predvsem za radijsko publiko, je Jadranovi mladinci so se fotografirali po prireditvi, 23-letna Openka Lavinia Škerlavaj je bila s svojim trebušnim plesom zelo očarljiva kroma bil potek dogajanja na odru in v dvorani zanimiv tudi za gledalce. Podeljevanje nagrad so spremljali televizijski posnetki zmagovalcev, ki so večkrat pozornost iz odra usmerili v veliko platno na levi strani odra. Sodeč po obrnjenih glavah, so bili najzanimivejši skoki najboljše športnice pri nas, kotalkarice Tanje Romano ... Glasbena kulisa, ki sta jo uokvirili doberdobska skupina Black Panthers in kitarski duo Lare Puntar in Darija Vivia-nija, je bil za gledalce manj zanimiva (predvsem zaradi petja in igranja v »play-backu«). Pravi uspeh pa je požel plesni vložek trebušne plesalke Lavinie Škrlavaj: predvsem moški del publike (starejši in mlajši - beri igralci ekipe Jadrana) je bil z izborom zelo zadovoljen. Dogajanje na odru so naposled razbremenili tudi pogovori z nagrajenci. Za to je prvi poskrbel predsednik odbojkarskega kluba Hita Nove Gorice Zvon-ko Šuler: na vprašanje, ali bo ekipa vrhunske uspehe ponovila tudi v tej sezoni, je smehljaje odvrnil, da je pri ženskih ekipah to težko napovedati. Nihanje ODBOJKA - 1. ŽD Govolley KB rutinsko naprej, Soča napreduje Capriva - Govolley Kmečka banka 0:3 (18:25, 16:25, 22:25) GOVOLLEY: Mania 14, Danielis 8, M. Zavadlav 15, Petejan 3, Bressan 5, Degano 1, Piras (L), Povšič 0, G. Zavadlav, Valentinsig. TRENER: Petejan. Odbojkarice Govolleya so ugnale gostiteljice brez večjih težav in z zmago prevzel vodstvo na začasni lestvici (ima sicer tekmo več od drugouvrščenega Pro Romansa). Edinole v tretjem nizu so se domače igralke upirale do polovice niza, v vseh ostalih nizih pa so ritem diktirale Mania in ostale. Na predstavo obeh ekip je vseskozi vplivala nizka in ozka telovadnica - žoge so se zelo pogosto obijale v stene, tako da so bile akcije kratke. Pri obeh ekipah je šepal predvsem sprejem. Pro Romans - Soča 3:0 (14:25, 18:25, 21:25) SOČA: Beuciar, Gergolet, Visintin, Marussi, Galizia, Moro, Nanut, Černic, Camauli, Turis (L). TRENER: Uršič. Ekipa, ki se bori za napredovanje, je bila za sočanke pretrd oreh. Pro Romans je še brez poraza (izgubil je samo štiri nize), a zaseda trenutno drugo mesto na lestvici, saj ima tekmo manj od prvouvrščenega Govolleya. Kljub temu pa so se Uršičeve varovanke dobro upirale starejšim nasprotnicam. V prvem in drugem nizu so se gostiteljicam upirale vse do polovice niza, tretji niz pa je bil izenačen do 20. točke. Ostali izid: Fincantieri - Pieris 0:3 BALINANJE Portuale tesno izgubil V zadnjem delu prvega dela prvenstva B-lige je Portuale doživel sicer pričakovan poraz proti vodilni Brunieri s 15:13. Tudi tokrat so se je zelo dobro odrezal Zdravko Skupek, ki je priboril kar štiri od petih točk. Danes ob 15. uri se bo Portuale pomiril v gosteh proti ekipi Snua iz Pordenonske pokrajine. Lestvica: Bruniera 15 točk, Noventa 14 točk, Altelia Chese 11 točk, Chie-sanuova, Snua in Rivignanese 10 točk, Quadrifoglio 9 točk, Marenese 6 točk, Portuale 3 točke in Belluno 2 točki. (ZS) Akademija na 1. maju, v» v • * n • vv*i ti Bozicmca pri Briscikih Danes bo na Stadionu 1. maja tradicionalna Božina akademija, ki jo pripravlja gimnastični odsek ŠZ Bor. Mlade gimnastičarke bodo nastopile ob 15.00. Ob 17.00 pa bo športnem centru pri Briščikih božičnica Športne šole Polet Kontovel in ritmičark Kontovela. ATLETIKA Ruzzier uspešno operiran v igri je pečat, ki ga nosijo s sabo skorajda vse ženske ekipe. Za drugi razbremenilni moment je poskrbela Špela Pono-marenko: aplavz in smeh v dvorani je izzvala z izjavo, da so tudi kajakaši dobri žu-rerji: »Med sezono ne žuramo, vse pa nadoknadimo po sezoni!« Sproščeno vzdušje se je nato preselilo v spodnjo dvorano, kjer je sledila pogostitev. In to je bil tudi čas prvih obračunov. Mogoče se z izborom najboljših niso vsi strinjali, a so bili nagrad vseeno veseli. Če se še za kratek čas zaustavimo pri nagrajencih, letos prvič po letu 1992 ni bilo med našimi nagrajenci nobenega olimpijca - torej športnika, ki se je udeležil OI. V olimpijskih letih 1992, 1996, 2000 in 2004 so nagrade prejeli Arianna Bogatec, Claudia Coslovich in Matej Černic, ki so našo majhno športno skupnost ponesli tudi na najelitnejši športni dogodek. Letos pa nam je to spodletelo. Za to pa so poskrbeli sosedi, ki so letos nagradili (z izjemo Andreje Klepač) samo olimpijce. (V.S.) Fabio Ruzzier Lonjerski atlet Fabio Ruzzier je tudi v minuli sezoni dosegel med veterani več odmevnih mednarodnih uveljavitev, v dresu slovenske reprezentance pa je nastopil tudi na članskem pokalu. Manj znano je, da se je skoraj celo sezono mučil s poškodbami. Mukam je, vsaj tako upa, naredil konec včeraj zjutraj, ko si je operiral meniskus poškodovanega kolena. Operacija je popolnoma uspela in pokazala, da razen meniskusa ni bilo drugih poškodb. S treningi bo Ruzzier predvidoma spet lahko začel čez 30 dni. Podobni operaciji se je že podvrgel pred devetimi leti. 24 Sobota, 20. decembra 2008 ŠPORT / NOGOMET - Že danes ob 14.30 v Trstu Vesna proti Ponziani za nadaljevanje vzpona Kras in Juventino čaka jutri težka naloga - Primorec gosti vodilnega - Za Sovodnje zmaga imperativ DANES PROMOCIJSKA LIGA PONZIANA - VESNA - Na tržaškem igrišču Ferrini na Čarboli se bosta danes ob 14.30 pomerili Ponziana in Vesna, ki imata na lestvici enako število točk (17). Gostje bodo nastopili z nekoliko okrnjeno postavo, saj bodo odsotni poškodovana Che-ber in Venturini ter diskvalificirani Di Donato. Vesnini igralci so ta teden dobro trenirali in v sredo so odigrali prijateljsko tekmo proti San Luigiju (elitna liga), ki se je končala 0:0. Zaostale tekme proti Centro Sedii pa Vesna najbrž ne bo igrala 27. ali 28. decembra. Društvi se še pogajata za novi datum tekme. Vesni se je medtem pridružil tržaški vratar Michel Gavinel (letnik 1990), ki je doslej igral pri Mon-falconu. JUTRI PROMOCIJSKA LIGA KRAS KOIMPEX - SANGIORGINA - Varovance trenerja Alessandra Musolina čaka jutri težka naloga, saj prihaja v Repen Sangiorgina, ki ima na lestvici 17 točk. Pri rdeče-belih bosta odsotna Sessi in Cerrano, vsi ostali pa so nared. Zaostalo tekmo 13. kroga proti Pertegadi bo Kras igral 6. januarja, ob 14.30. JUVENTINA - VIRTUS CORNO - Virtus Corno (22 točk) je skupaj s Krasom in Lignanom ena boljših ekip v skupini B. Juventino torej jutri ne čaka lahka naloga. Trener štandreškega društva Dante Por-telli bo imel nekaj težav s postavo, saj je kar nekaj nogometašev lažje poškodovanih. V taboru Juventine pa upajo, da bodo do jutri nared in da bodo vseeno stopili na igrišče. 1. AMATERSKA LIGA PRIMOREC - VILLESSE - Ekipa trebenskega društva bo jutri na domačem igrišču gostila prvou-vrščene Villesse, ki pa se bodo predstavile brez napadalca Nasserja. Pri Primorcu bosta odsotna Ca-del in Leghissa. SOVODNJE - SAN CANZIAN - Za Sovodenj-ce bo jutri imperativ zmaga. San Canzian ima namreč 13 točk na lestvici, prav toliko kot belo-modri. Če se gostiteljem znova spotakne, zna postati položaj na lestvici kar kompliciran. Trener Sari pa ne bo imel na razpolago vseh igralcev. Odsotna bosta Eros in Sandy Kogoj, pod vprašajem pa so še Reščič (zvin gležnja), Bregant in Skarabot. Dobra novica je, da se vrne Trampus, na klopi pa bo tudi Bernardis. ODBOJKA - V deželnih ligah Venturini (Vesna, levo) je poškodovan kroma 2. AMATERSKA LIGA BEGLIANO - ZARJA GAJA - Ekipa vzhodno-kraškega društva cilja jutri na celotni izkupiček. Trener Di Summa ne bi smel imeti večjih težav s postavo. Pod vprašajem sta le nastopa Vitomirja Križ-mančiča in Bernobija, ki ta teden ni redno treniral. Begliano zaseda z enajstimi točkami spodnji del lestvice. PRIMORJE INTERLAND - PORPETTO - Trener Nevio Bidussi bo imel jutri na razpolago vse svoje varovance. Porpetto ima na lestvici tri točke več od rdeče-rumenih, ki tokrat napovedujejo osvojitev vseh treh razpoložljivih točk. Primorje je zadnjič zmagalo pred šestimi krogi (2. novembra, 3:1 proti Be-glianu). OPICINA - BREG - Gostovanje na Opčinah bo za Breg prav gotovo rizično. Opicina je dobra ekipa in zaseda četrto mesto na lestvici. Gostitelji imajo le eno točko več od Brega, ki pa je v zadnjih treh krogih zbral prav toliko porazov. Pri Bregu bodo tokrat odsotni Sabini, Cigui, Bursich, Pedarra in Medda. Pod vprašajem pa je nastop Matelicha. 3. AMATERSKA LIGA STRASSOLDO - MLADOST - Z izjemo Contina bo trener Fabio Sambo jutri imel na razpolago vse svoje varovance. Zmaga proti zadnjeuvrščeni furlanski ekipi je tokrat obvezna. (jng) »NAŠA NAPOVED« - Jaš Grgič Prijatelji na facebooku »zahtevajo« njegov nastop Vratar Jaš Grgič se je v letošnji sezoni vrnil k matični Zarji Gaji. Pri Krasu je zaradi dolge poškodbe odigral le eno tekmo. Tudi letos je le enkrat stopil na igrišče. Na spletni strani Fa-cebook so Grgičevi prijatelji ustanovili skupino Želimo Jaša Grgiča na igrišču. K skupini se je že prijavilo 75 'prijateljev', ki so zadevo tudi primerno komentirali. Nekdo je celo zagrozil, da si ne bo več ogledal tekem vzhodno-kraškega kluba. Kdaj te bomo torej znova videli na igrišču? »Upam že v nedeljo, ker mi to trener obljublja že dalj časa. Treniram redno in mislim, da sem v dobri formi. Poškodba je že mimo in nanjo sem skorajda že pozabil.« Doslej ste se kar dobro odrezali ... Začetek prvenstva ni bil najboljši, nato pa smo kmalu popravili položaj na lestvici in sedaj smo v dobri formi. V veliko pomoč nam je tudi trener vratarjev Franco Lonis, ki skrbi za fizično formo celotne ekipe. Prav gotovo se bomo lahko v drugem delu prvenstva borili za uvrstitev v play-off. V nedeljo ste zaradi prekinitev prvenstev mirovali. Zveza je v tem primeru popolnoma zgrešila in povzročila pravi kaos. Zakaj bi bili morali igrati med prazniki, ko tudi v A in B-ligi ne igrajo. Ali bo letos Krasu uspelo napredovati v elitno ligo? Prav gotovo. Letos imajo močnejšo in bolj kompletno ekipo. Igralci so tudi bolj motivirani. NAPOVED JAŠA GRGIČA Juventina - Virtus Corno X (1:1) Kras Koimpex - Sangiorgina 1 (2:0) Ponziana - Vesna 2 (0:1) Primorec - Villesse 2 (0:1) Sovodnje - San Canzian 1 (2:1) Begliano - Zarja Gaja 2 (0:2) Opicina - Breg X (1:1) Primorje Interland - Porpetto 1 (2:1) Strassoldo - Mladost 2 (1:2) Vrstni red: Batti 9 točk, Sciarrone 7, P. Carli 6. Tržaškim ekipam naj bi bilo lažje Sloga Tabor, Sloga List, Sloga in Bor Breg Kmečka banka lahko povečajo sovjo bero točk - Od goriških ekip doma le Olympia Tmedia »NAŠA NAPOVED« - Peter Povšič (Val Imsa) »C-liga je letos za nas zelo zahtevna, kljub temu bi lahko v njej dosegli več« Valov odbojkar Peter Povšič ima letos pri štandreškem društvu zelo pomembno nalogo. Skupaj s Tjašo Corva je namreč odgovoren za mladinski sektor, ki so ga pri Valu po dolgih letih končno spet obnovili. »Zadnja generacija domačih odbojkarjev je bila tista letnika '87, tako da je bil že skrajni čas, da se spet posvetimo najmlajšim. Brez mladinskega sektorja za nas namreč ne bi bilo nobene prihodnosti,« je povedal Peter, ki je prepričan, da je med fantki, ki so letos začeli pri Valu telovaditi in igrati odbojko kar nekaj takih, ki bi lahko bili v prihodnosti zelo dobri odbojkarji. »Nekateri so se že na svojem prvem turnirju v Gradežu zelo izkazali. Še bolj pomembno pa je to, da jih je res dosti. Na boži-čnici, ki smo jo priredili v četrtek, je bilo otrok približno petdeset. Nismo pričakovali, da nam bo že letos uspelo privabiti toliko otrok.« Val si je lani zasluženo, a ne brez težav, zagotovil obstanek v C ligi. V njej nastopa tudi letos, čeprav bi društvo raje igralo ligo nižje. Štiriindvajsetletni tolkač nam je povedal, da se pri društvu z rezultati ne obremenjujejo preveč, saj so vedeli, da bo C liga zanje zelo zahtevna, kljub temu pa je prepičan, da bi lahko dosegli več. »Nekatere ekipe so po mojem v našem dometu, verjetno pa bi morali biti bolj samozavestni. V odločilnih trenutkih ne igramo, kot znamo.« Peter vsekakor upa, da bodo kmalu tudi rezultati boljši, že danes upa, da bo njegovi ekipi uspelo osvojiti vsaj en set, do prvega uspeha pa bi se moral Val prebiti takoj po novem letu, ko bo na sporedu derbi z Olympio. »Oboji smo doslej vedno izgubili, zmaga pa mora nujno biti naša.« NAPOVEDI PETRA POVŠIČA Sloga List - Volleybas 2:3 Ferro Alluminio - Sloga Tabor Televita 0:3 Basiliano - Val Imsa 3:1 Cus - Soča Zadružna banka Doberdob Sovodnje 3:0 Olympia Tmedia - Buia 3:1 Bor/Breg Kmečka banka - A.S.FJ.R. Či-vidale 3:1 Club Altura - Sloga 2:3 (T.G.) Tudi v zadnjem krogu leta 2008 bodo po vsej verjetnosti rezultati taki, kot so bili v prvi četrtini letošnjih prvenstev. Več možnosti za zmago imajo namreč tržaške ekipe, medtem ko se bodo goriške pomerile z nasprotniki, ki so na papirju precej boljši. Po dveh zelo pomembnih zmagah proti neposrednim tekmecem v boju za play-off čaka Slogo Tabor Televita, ki je trenutno v moški C ligi sama na prvem mestu, mestni derbi proti Ferro Alluminiu. Tržačani so lani izpadli iz B2 lige, letos pa igrajo s slabšo postavo in so prav zaradi tega doslej zbrali osem točk manj kot sloga-ši. Za nameček si je meniskus poškodoval še Lorenzo Colautti, ki se je že operiral in se bo na odbojkarska igrišča vrnil po novem letu. Riolino in soigralci imajo zato dobre možnosti, da podaljšajo svojo zmagovito serijo in leto sklenejo na prvem mestu. V Trstu bo igrala tudi Soča Zadružna banka Doberdob Sovodnje, pri kateri je prav v prejšnjem krogu prvič letos stopil na igrišče tudi Simon Černic, ki pa zaenkrat še ni v pravi formi. Njen nasprotnik bo tokrat Cus, ki je lani izpadel, a se je med poletjem okrepil in bil nato ponovno vključen v najvišjo deželno ligo, kjer je že dokazal, da je na ravni najboljših. Za Sočo bo odslej igral tudi Tadej Lango, ki je v Sovodnje prišel na posodo iz vrst Olympie. Naloga varovancev trenerja Battistija je danes zato zelo zahtevna, ne smejo pa se vnaprej vdati, saj so presenečenja vedno možna. Na gostovanje odhaja tudi Val Imsa, ki bo tokrat igral proti drugouvrščenemu Basilianu. Tudi ta je bil lani med slabšimi v Domači šport Danes Sobota, 20. decembra 2008 KOŠARKA MOŠKA C1-LIGA - 20.30 v Trstu, 1. maj: Bor Radenska - Pordenone MOŠKA D-LIGA - 20.00 pri Briščikih: Kontovel -Romans; 20.30 v Dolini: Breg - Intermuggia UNDER 15 DRŽAVNI - 17.30 v Portogruaru: Portogruaro - Jadran ZKB UNDER 13 MOŠKI - 16.00 v Dolini: Breg - Poggi 2000 ODBOJKA MOŠKA C-LIGA - 18.00 v Trstu, Suvich: FerroAlluminio - Sloga Tabor Televita; 18.00 v Morteglianu: Basiliano - Val Imsa; 18.00 v Trstu, Monte Cengio: CUS Trieste - Soča Zadružna banka Doberdob Sovodnje; 20.30 v Gorici, center Špacapan: Olympia TMedia - Buia ŽENSKA C-LIGA - 18.00 v Repnu: Sloga List -Volleybas ŽENSKA D-LIGA - 17.00 v Trstu, 1. maj: Bor Breg Kmečka banka - ASFJR Videm 1. MOŠKA DIVIZIJA - 20.30 v goriškem Kulturnem domu: Naš prapor - Soča Lokanda Devetak 1. ŽENSKA DIVIZIJA - 20.00 na Proseku: Kontovel - Breg Bor ZKB UNDER 18 ŽENSKE - 18.00 v Trstu, Ul. Rossetti: Poggioma - Kontovel UNDER 16 ŽENSKE - 18.00 v Trstu, Ul. Veronese: OMA A - Sokol UNDER 14 ŽENSKE - 15.30 v Sovodnjah: Soča - VBL Cormons NOGOMET PROMOCIJSKA LIGA - 14.30 v Trstu, igrišče Ferrini: Ponziana - Vesna DEŽELNI MLADINCI - 15.30 v Štandrežu: Juventina - Domio BALINANJE C-LIGA - 15.00 v Ronkah: Villaraspa - Gaja Jutri ligi, letos pa je v prvih osmih krogih izgubil le enkrat. Za Makučeve varovance bo zato verjetno tekma le priprava na pomembnejše nastope po novoletni pavzi. Med našimi moškimi ekipami bo na domačih tleh igrala edino Olympia Tmedia. Goričani bodo tokrat gostili Buio, ki je trenutno v spodnjem delu lestvice, a gotovo ni nič slabša od vodilnih ekip v ligi. Prav zaradi tega se ji bodo mladi varovanci trenerja Conza težko enakovredno upirali. Mladi slogaši v D ligi pa bodo svoje zadnje srečanje v tem sončnem letu odigrali šele jutri zjutraj, ko se bodo pomerili z veliko starejšimi odbojkarji Cluba Alture (najstarejši med njimi bodo kmalu dopolnili celo petdeset let). Zmaga je v dometu naše ekipe, ki pa bo morala igrati zelo odločno in konstantno, saj bodo domačini gotovo znali izkoristiti vsako napako. Priložnost za zmago imajo odbojka-rice Sloge List, ki bodo gostile videmski Volleybas Marie Savonitto, ki ima v svojih vrstah precej mladih perspektivnih odboj-karic. Z njimi je prvenstvo začela tudi Go-ričanka Ilaria Černic, ki pa si je že pred časom poškodovala kolenske vezi in tako v bistvu že zaključila letošnjo sezono. Prav na zadnji tekmi pa se je poškodovala tudi ka-petanka. Slogašice morajo to izkoristiti in z agresivno igro Furlanke presenetiti. Na domačih tleh bo danes igrala tudi združena ekipa Bora in Brega Kmečka banka, ki bo gostila odbojkarice iz Čedada, ki so letos edine premagale prvouvrš-čeno Reano. Zato jih kljub slabšemu položaju na lestvici (12. mesto) ne gre podcenjevati. (T.G.) Nedelja, 21. decembra 2008 KOŠARKA MOŠKA C-LIGA - 18.00 v Vidmu, Marangoni: Virtus UD - Jadran Mark ŽENSKA B2-LIGA - 17.30 pri Briščikih: Polet - OMA UNDER 13 MOŠKI - 16.00 v Foljanu: Baloncesto Isontina - Dom ODBOJKA MOŠKA D-LIGA - 11.00 v Trstu, na Alturi: Club Altura - Sloga UNDER 16 MOŠKI - 16.00 na Opčinah: Sloga -Cordenons; 18.00 v Pradamanu: Il Pozzo -Olympia Hlede UNDER 16 ŽENSKE - 11.00 na Proseku: Kontovel - Virtus UNDER 14 MOŠKI - 10.30 v Pordenonu: Pordenone - Sloga; 16.00 v Gorici, Špacapan: Olympia Fer Style . Aurora Volley NOGOMET PROMOCIJSKA LIGA - 14.30 v Štandrežu: Juventina - Virtus Corno; 14.30 v Repnu: Kras Koimpex - Sangiorgina 1. AMATERSKA LIGA - 14.30 v Trebčah: Primorec - Villesse; 14.30 v Sovodnjah: Sovodnje - San Canzian 2. AMATERSKA LIGA - 14.30 v Beljanu: Begliano - Zarja Gaja; 14.30 na Opčinah: Opicina - Breg; 14.30 pri Briščikih, Ervatti: Primorje Interland -Porpetto 3. AMATERSKA LIGA - 14.30 v Strassoldu: Strassoldo - Mladost NARAŠČAJNIKI - 10.30 v Trstu, pri Sv. Alojziju: San Luigi - Pomlad NAJMLAJŠI - 10.30 v Podgori: Juventina - Aris San Polo ZAČETNIKI 11:11 - 10.30 v Bazovici: Pomlad B -Esperia □ Obvestila SK DEVIN prireja tečaje smučanja v kraju Forni di Sopra vsako soboto in nedeljo od 10. oz. ll.januar-ja 2009 dalje. Možnost avtobusnega prevoza in najema smučarske opreme. Informacije info@skdevin.it, ali 348 1334086 (Erika) Predstavitev tečajev bo v sredo 7.januarja 2009 ob 19.uri v Kamnar-ski hiši v Nabrežini. SK BRDINA organizira smučarske tečaje za otroke od 4. leta dalje. Tečaji se bodo odvijali ob nedeljah v kraju Forni di Sopra. Začetek tečajev 11. januarja. Za interesente je previden tudi avtobusni prevoz. Podrobnejše informacije in vpis tel. 3401653533 (Valentina). ŠD KONTOVEL priredi redni letni občni zbor v nedeljo, 21. decembra, ob 17.30, v prvem in ob 18.00 v drugem sklicanju v društvenih prostorih na Kontovelu. SK BRDINA tudi letos organizira zimovanje med božičnimi počitnicami v Forni di Sopra. Za informacije dobite na tel. 347-5292058 (Brdina). / MNENJA, RUBRIKE Sobota, 20. decembra 2008 25 SLOVENIJA TA TEDEN Slovenija : Hrvaška, nova ledena doba Vojko Flegar Čeprav se je ohladitev napovedovala že nekaj časa (o čemer je bil na tem mestu govor pred štirinajstimi dnevi) pa je vendarle najbrž le malokdo računal, da se bo nad slovensko-hrvaškimi odnosi razdivjal pravcati ledenohladni orkan. Drugače kot med dosedanjimi »ledenimi dobami« imata tokrat obe vladi za seboj strnjeno opozicijo; doslej se je praviloma nanjo lahko »oprl« le uradni Zagreb. Ciniki bi nemara dejali, da je z obojestransko strnitvijo politične elite (večinsko javno mnenje ni bilo nikoli vprašljivo) dosežena nova kakovost v odnosih med sosedama. Povsem zgrešili s to oceno ne bi, veliko pomagati pa si z njo tudi ne da. Ali pač, glede na to, da bi Hrvaška včeraj morala v Bruslju stopiti v odločilno obdobje svojih pogajanj z Evropsko unijo, vendar ji je to Slovenija s svojim vetom na zapiranje oziroma odpiranje enajstih pogajalskih poglavij preprečila. Zakaj je Ljubljana posegla po tem bolj ali manj skrajnem sredstvu, ki nanjo meče neprijeten sum vpletanja dvostranskih vprašanj med državama in evropski integracijski proces, je slovenska javnost vsaj v nekaterih podrobnostih izvedela šele, ko je bil več kot dvotretjinsko že prepričana (po anketah), da je treba »Hrvaško ustaviti«. Gre namreč za dejstvo, da je Zagreb v svoja izhodišča za pogajanja o, denimo, okoljskih ali varnostnih zadevah, kot »mimogrede« vpletel tudi nekatere zemljevide in notranje pravne akte, ki po mnenju Ljubljane prejudicirajo potek določenih odsekov meje na kopnu in morju. Na vseh teh zemljevidih je tako tudi meja v Piranskem zalivu (oziroma Savudrijski vali) vrisana po sredinski črti, z njo pa bi Slovenija izgubila prost dostop do odprtega morja. Za slovensko vlado in, kot rečeno, opozicijo, nesprejemljivo, saj sta se državi že ob osamosvojitvi sporazumeli, da bosta mejo določali na podlagi stanja na dan (osamosvojitve) 25. junija 1991; takrat je slovenska policija nadzorovala ves zaliv, slovenske pa so bile tudi nekatere katastrske občine na levem bregu Dragonje, ki jih je kasneje v svojo zemljiško knjigo vpisala Hrvaška in zemljišča deloma tudi že prodala. Z drugimi besedami, politiko »izvršenih dejstev«, katero Ljubljana vseh minulih petnajst let dogovarjanja o poteku meje očita Zagrebu, je Hrvaška zdaj hotela, je prepričana slovenska politika, »legalizirati« na evropski ravni tako, da jih je »posejala« po pogajalskih poglavjih in kakor hitro bi bila ta zaprta, bi se hrvaški notranji pravni red z vstopom države v EU spremenil v evropskega. V Zagrebu so bili sporne dokumente ustno pripravljeni umakniti in se zavezati, da v pogajanjih nikakor ne bi prejudicirali »dokončne« ureditve mejnega problema, zavrnili pa so zahtevo Ljubljane, da se tem dokumentom (torej, recimo, katastrskim knjigam, ki jih Slovenija ne priznava) odpovedo tudi v samih pogajanjih o meji ali v morebitni pravdi pred mednarodno arbitražo ali sodiščem. Blokada pristopnih pogajanj kakšne države za Bruselj ni posebna novost, očitno pa je, da ima slovenska stran veliko zamudo ne le v komuniciranju z domačo, pač pa tudi evropsko javnostjo. Čeprav so namreč sporni dokumenti v Bruslju še skoraj leto dni, v prestolnicah drugih držav članic o bistvu spora ne vedo veliko. Slovenski zunanji minister Samuel Žbogar meni, da zato, ker doslej druge države tudi potrebe niso čutile, da bi se z njim seznanile. Drastična, v Ljubljani ji pravijo odločna poteza naj bi tako najprej vzbudila zanimanje, nato pa slovenski diplomaciji odprla vrata, da problem razloži in druge države pridobi za slovensko stališče. In medtem ko so v Zagrebu jezni in za zdaj ne odgovarjajo na vabilo, da bi se predsednika obeh vlad čim prej sestala in poskušala najti način, kako iz slepe ulice (pri čemer Ljubljana ves čas poudarja, da je vključitev Hrvaške v EU tudi v slovenskem interesu), se del slovenske javnosti vendarle sprašuje tudi, ali res ni šlo drugače. Nenadoma je na vseh koncih in krajih namreč veliko nacionalistične in tudi že nestrpno-sovražne retorike do Hrvaške (od tam pa spet grozijo z bojkotom slovenskih izdelkov), sam poskus »evropeizacije« Hrvaške (ki po precej skrajnih stališčih tako in tako še ni »zrela« za vstop v EU) z blokado njenih pristopnih pogajanj pa se marsikomu zdi neobetaven. Za povrh se vse skupaj dogaja v času, ko imata obe vladi čez glavo dela z ukrepi, ki naj bi pomagali gospodarstvu iz krize in preprečili zaostrovanje socialnih konfliktov. Po čudnem naključju so se tudi predsedniki vseh slovenskih parlamentarnih strank o stališču do Hrvaške »poenotili« prav na sestanku, na katerem so obravnavali tudi sveženj konjunkturnih ukrepov, nato pa je še vlada dokončno stališče o tem sprejela na isti seji kot tudi svoj prvi, približno 400 milijonov evrov vredni seznam zakonskih in drugih sprememb za pomoč gospodarstvu. PISMA UREDNIŠTVU Še o slovenski zastavi Tega gospoda Julijana Čavdka, ki z mano ihtavo polemizira na straneh Primorskega dnevnika, ne poznam in mu zatorej ne nameravam odgovarjati. Kar vem pa je slovenska zastava bela, rdeča in plava. Zastava Republike Slovenije, oziroma slovenske države, ima enako razporejene barve in grb, se pravi, da neka razlika vendar obstaja. S to problematiko se sicer nisem nikoli ukvarjal, ampak če je Slovenija naša matična država, moram kot človek ki se ukvarja s politiko upoštevati tudi tiste, ki izhajajo iz mešanih zakonov, ker jih ni prav tako malo. Verjetno imajo takšnid-ve matični državi in morda tudi dve zastavi ali se zadovolijo z dvema tro-bojnicama. Nekateri niso narodnostno obsedeni in jih ta problematika sploh ne zanima, drugi pa komaj shajajo in imajo čisto drugačne skrbi. Če upoštevamo, da so se pri izbiri zastave v Sloveniji lomila kopja (še dandanes na televizijskih ekranih občasno prisostvujemo vročim debatam o državni zastavi) in če upoštevamo zgodovino beneških Slovencev, bo pri izbiri naše zastave verjetno potreben zelo umirjen in trezen pristop. Če bo do te izbire prišlo in bom v skupini manjšincev v manjšini, bom izbiro demokratičo spoštoval. Če pa nas zgodovina nekaj uči, zakaj ne bi še zapisal znanega stavka Slobodana Miloševiča, ki ga je navdihoval psevdo-intelektualec Dobrica Cošič. Srbija je tam, kjer stojijo srbske kuče... Stefano Ukmar O Tondovem dekretu in slovenski šoli Skupina Mladi za Mlade pozorno sledi dogajanjem v našem prostoru in se večkrat tudi čuti v dolžnosti, da izpostavi svoje stališče. Posebno pozornost posvečamo Mladi slovenskemu vprašanju in udejanjenju oz. odvzemanju pravic za slovensko manjšino. Novica, da je deželni predsednik Tondo podpisal odlok o vidni dvoje-zičnosti na deželnem območju je prav gotovo pomemben korak in hkrati tudi pozitiven odziv nove deželne vlade, od katere si je bilo pričakovati malo ali nič. Pomembno je pa dejstvo, da se naši predstavniki ne potolažijo s tem, ker tale odlok že postavlja pod vprašanje oz. ne jamči dvojezičnosti v pokrajini Trst, v občini Ronke in v nekaterih občinah Videmske pokrajine, točneje v Beneški Sloveniji in Kanalski dolini. Kot vsi dobro vemo, so te pomanjkljivosti prav na delikatnih območjih naše dežele, kjer je pa naša narodna skupnost vidno prisotna. Potrebno je zato čimprej nakazati popravke deželnemu predsedniku in to urediti zdaj, ko je zadeva se tako rekoč na dnevnem redu. Kot mladi predstavniki slovenske manjšine se pa obračamo tudi do šolske tematike, ki je v tem času se posebno živa. Iz poročila zadnje seje izvršnega odbora SKGZ beremo, da je število učencev in dijakov na slovenskih šolah na Tržaškem, Goriškem in v Špetru naraslo za 25%, kar so izredni podatki za nase razmere in nov trn v peti vsem tistim, ki bi nase sole radi zapirali. Mladi se sicer sprašujemo, po MU kateri logiki se nekateri akterji nase politike zavzemajo za racionalizacijo ali z drugimi besedami povedano, za krčenje slovenske šolske mreže, potem ko začudeno beremo take presenetljive podatke o naraslem številu dijakov. Mislili bi si, da nek porast vpisanih ne pelje v krčenje šolske mreže, pač pa v pravo racionalizacijo obstoječega sistema, s poudarkom na kakovostni razvoj naših sol. Z začudenjem spremljamo bodisi odločitve na šolskem področju, ki našim učencem in dijakom prav gotovo niso po godu, na drugi strani pa tudi neko stalno jamranje zaradi krčenja prispevkov, kot da bi to bilo edino, kar veze in sestavlja našo manjšino. Zgodovina uči, da smo med fašizmom pokončno obstali in bili celo enotni. Pomembne vrzeli pa se nam danes dnevno kar odpirajo pod nogami, mi smo pa neenotno izgubljeni. Mladi za Mlade SPOROČILO UREDNIŠTVA Bralce obveščamo, da pisma objavljamo v obliki in besedilu, kot so dostavljena uredništvu, in jih ne spreminjamo oziroma popravljamo. Poleg tega sporočamo, da je dolžina pisem omejena na največ 60 vrstic po 70 znakov (vključno s presledki). Daljših pisem ne bomo objavljali. Sporočamo tudi, da nepodpisanih pisem ne objavljamo. SKLAD MITJA CUK SVETUJE Čar pričakovanja Božič je naphan s pričakovanjem, mar ne? Mnogi si želijo, da bi bil njihov božični čas popoln, globoko doživet in poln notranje vsebine. Navadno jih nato ulično svetlobno okrasje, vabljive izložbe, igranje standardnih pesmic v velikih nakupovalnih središčih speljejo kaj kmalu na stran-pota, tako da se ne morejo upirati in še zadnjo minuto brez sape hitijo po še to in še ono, brez česar bi Božič, po njihovem, ne bil popoln. In na koncu praznovanja se leto za letom ponovi nekakšna praznota in razočaranje, da zopet Božič ni bil tisto, kar smo si pričakovali, česar smo se spominjali iz otroštva, v kar smo upali. Kaj si sploh pričakujemo od Božiča? Mnogi le krasno okrašeno in bogato obloženo mizo. Tudi če nismo predani verskemu čutenju, so ob nas tradicionalni simboli tega letnega časa: drevesce, mogoče celo jaslice. Kljub vsemu, če verjamemo ali ne, da je na zemljo prinesel mir novorojeni Bog, je božični čas obarvan s čustvi in željami o miru, o dobrohotnosti do drugih. Po raznih televizijah po svetu kar tekmujejo, kdo bo več nabral za te ali one otroke, reveže, prebivalce, ki živijo v neprimernih razmerah, brez prave pomoči. Toda velikokrat, kljub vsej dobri volji se tudi o božiču dogajajo vojne, nasilje, stiske... tudi okoli nas, ki naj bi živeli v družbi s precej visokim življenjskim standardom. Včasih moraš imeti le oči, da vidiš. Včasih te razočara že to, kar se dogaja v tvoji neposredni družini: potem ko si skrbno izbiral darila, jih čimbolj tajno dal pod drevesce, slišiš, ko pride čas odpiranja paketov: »Uf, to že imam... « »Jaz sem hotela nekaj drugega... « In če, denimo, nona nekaj pripomni o hvaležnosti, neredko kdo zabrusi »Ne stoj razbivat, nona!« Vedno upamo, da bomo iz naše družine prijazni, potrpežljivi in občutljivi za druge, potem pa se lahko to upanje sfiži v nepremišljenem za-vzdihu... Tako mogoče začnemo misliti, da imajo morebiti v kateri drugi družini popolnejše božično vzdušje kot v naši, ko se naša pričakovanja in naše predstave spreminjajo v večja ali manjša razočaranja in se naše začetno navdušenje splošči pod »hladnimi prhami«. Kako si lahko pomagamo, da bo vsaj enkrat drugače, da bo Božič res miren in poln osebnega zadovoljstva? Tisti, ki verujejo, so že našli svojo pot, ker gledajo na »Kraljestvo, ki ni od tega sveta« in jim je povsem jasno, da na Božič praznujejo rojstvo Gospodovo. Drugim, katerim se morebiti zdi, da vera zanje ni nobena nuja, če ji celo ne nasprotujejo iz najrazličnejših razlogov (med njimi nepoznavanje ni na zadnjem mestu), pa je bi moglo bitin vodilo pot vase. Božič naj bi pomenil nekaj več kot le povečanje domačega bruto proizvoda. Iskati neko globino v božičnih praznikih ni lahko, če se v vseh ostalih dneh leta zadovoljiš s plehkim življenjem, brez poglabljanja, razmišljanja in lastnega stališča. Življenje si moramo sami osmisliti, mu vliti pomen (ki ni le dobro jesti, dobro piti in uživati), ga narediti dragocenega. To lahko storimo tudi z iskrenimi medsebojnimi odnosi, tako da se trudimo razumeti drugega in ga sprejemati takega, kar je. Vsi ne moremo biti enaki, niti po mišljenju, lahko pa smo med seboj strpni, ne le o božiču. Tako, ne glede na to, če v Boga verjamemo ali ne, lahko svoje življenje usmerimo v nenehno izboljšavo tistega, kar smo. Nikoli ne bomo popolni, lahko pa se trudimo biti boljši, zlasti v odnosu do soljudi, od katerih nas odtegujejo naglica, izčrpanost zaradi službe, sitnost ljudi, agresivnost sovoznikov, zahtevnost nadrejenih, zagledanost vase, prevzetnost in druge podobne silnice, ki se nato prevečkrat v nerazumljivem izbruhu izlijejo v najra- zličnejših oblikah v domačem okolju na nič hudega sluteče družinske člane. Tudi ko z vso najboljšo voljo poskušamo biti drugačni, nas zlasti v mrzličnih predprazničnih dneh lahko spravijo iz tira vsi tisti okoli nas, ki so tako neučakani... Naša trdna volja in vztrajnost doživljata prav takrat najhujše preizkušnje. Vendar je lahko občutek dober, če se zavedamo, da vsaj nekaj poskušamo za to, da bi bilo življenje boljše. Bistvo praznika je torej njegovo globoko doživljanje v skupnosti z drugimi. Občutek o prazniku se v nas izoblikuje postopoma, mora imeti svoj čas. Naših pričakovanj in hrepenenj gotovo ne bodo izpolnile lučke, bleščice, ki se nenadoma pojavijo takoj (ali še celo pred) Vsemi svetimi, draga darila, prepolna nakupovalna središča in populistična ter komercialna gesla. Vse to je le lahko le scenarij, ki nas - hočeš nočeš - spremlja. Občutek za doživljanje praznikov se stopnjuje, čimbolj se približujemo prazničnemu dnevu. Toda za to, da prazniki ne bodo le prazniki trgovcev, moramo nekaj storiti v sebi. Kajti blišč, ki ga postavijo v komercialne namene pred prazniki, bo takoj po njih postal medel in neprivlačen. Praznični blišč in svetloba, ki si ju bomo znali pripraviti v svoji duši, pa bosta lahko še dolgo grela naše občutke in našo voljo do življenja. Če je beseda globalizacija le izraz, ki nam omogoča sintetično povedati, nekaj, kar se danes dogaja na mnogih podorčjih, naj bo hkrati tudi tista rdeča lučka v naših možganih, ki nas spodbuja k drugačnemu razmišljanju brez sprejemanja tistega, kar se na zdi neodložljivo. Pripravimo se na praznik navzven in navznoter, razmislimo, kaj si pravzaprav želimo, kaj pričakujemo, po čem hrepenimo. Ne dovolimo se zvleči v deročo reko potrošnikov, kakor da bi bili povsem vodljivi s kakim propagandnim mikročipom. V družbi, kjer si vsak dan lahko privoščiš vse, kar si želiš, je hrepenenje po nečem ohromljeno. Potica, ki je včasih dražila naš vonj le ob praznikih, je postala vsakdanji komercialni proizvod, kot še mnogo drugega, kar je bilo nekoč specifično in ekskluzivno vezano na določen čas. Vendar je nekaj, kar je po mojem mnenju ostalo še nedotaknjeno: možnost darovanja. V tem, ko darujem nekomu nekaj, hkrati nekaj podarim samemu sebi - dober občutek, zadovoljstvo, čutenje z drugimi. Tako nam lahko Božič pomeni čutenje o sebi z drugimi, najprej s svojimi domačimi, ob hrani, ki je vedno nekaj posebnega, če je pripravljena s srcem, ob dobrih vošči-lih in dajanju darov in samega sebe v sproščenem okolju in nevezanem prazničnem vzdušju. Vsaj takrat, ko nam je to mogoče in nas življenju pripadajoči žalost ni in tragični dogodki ne odvračajo od veselega razpoloženja. Božič je torej dajanje, delitev dobrega razpoloženja in zadovoljstva z drugimi, je občutek povezanosti in sprejetosti, kljub občasnim kislim pripombam, ki niso tako redke. Zato naj nas nič ne ovira pri izražanju lepih želja za Božič vsakomur vernemu ali nevernemu, kristjanu ali ne, premalo ali preveč naprednemu, tistemu, ki je netoleranten do kristjanov in toleranten do muslimanov, onemu, ki so mu katoličani bolj pri srcu kdor kot kdorkoli druge vere. To izhaja, tudi za one, ki Jezusa nočejo videti, iz tradicije naše družbe iz naše kulture in konec koncev, ker vemo, da zares dobre želje izhajajo samo in izključno iz dovolj iskrenega srca. (jec) Sobota, 20. decembra 2008 VREME, ZANIMIVOSTI jasno zmerno oblačno oblačno 6 rahel dež a A zmeren ÜÜ dež 6 močan dež nevihte veter megla rahel sneg z sneg fti^ fjlAJUUi. močan sneg topla fronta hladna fronta okluzija izobara , središče' a središče ' ciklona ^anticiklona VREMENSKA SLIKA O010 1020 MOSKVA ¿9 1030 O KIJEV 4/-3 O GRADEC -2/5 M. SOBOTA O 0/6 NAPOVED ZA DANES' o SOFIJA 5/10 LIZBONA O 6/11 Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7 in 13 uri. SKOPJE O - 7/12 ' \„ATENE , J1/18 O-»- C '"71 Po vsej deželi bo zjutraj prevladovalo jasno vreme,podnevi bo spremenljivo zaradi gostih visokih kopren. Zjutraj bodo v gorah možni močni sunki vetra od severa. Ponekod se bodo lahko pojavili tudi v zgornjem ravninskem pasu. Ob morju bo zjutraj pihala sunkovita burja,ki se bo tekom dneva umirila. Danes bo na Primorskem večinoma sončno. Drugod bo dopoldne precej jasno, popoldne pa zmerno do pretežno oblačno. Zjutraj bo ponekod po nižinah kratkotrajna megla. Najnižje jutranje temperature bodo od -5 do 0, ob morju malo nad 0, najvišje dnevne od 1 do 6, na Primorskem do 10 stopinj C. 1020 C Naša dežela bo v naslednjih dneh pod vplivom mrzlih in močnih severnih višinskih tokov. Najhladnejši bodo danes zjutraj, nato pa se bo v višinah nekoliko ogrelo. DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 7.42 in zatone ob 16.23 Dolžina dneva 8.41 r LUNINE MENE ^ Luna vzide ob 0.46 in zatone ob 12.05 A Prek srednje Evrope se pomika topla fronta, za njo pa se nad Alpami krepi območje visokega zračnega pritiska. S severozahodnimi vetrovi doteka v višinah nad naše kraje nekoliko toplejši zrak. BIOPROGNOZA V prvi polovici dneva vreme ne bo povzročalo opaznih težav. V drugi polovici dneva se bodo pri najbolj občutljivih predvsem v notranjosti države pojavljale vremenom povezane težave. MORJE Morje razgibano, temperatura morja 12,3 stopinje C. PLIMOVANJE Danes: ob 5.01 najvišje 36 cm, ob 12.22 najnižje -23 cm, ob 18.02 najvišje 0 cm, ob 22.37 najnižje -14 cm. Jutri: ob 5.45 najvišje 38 cm, ob 13.06 najnižje -33 cm, ob 19.12 najvišje 6 cm, ob 23.46 najnižje -11 cm. SNEŽNE RAZMERE (v cm) Kanin.................650 Vogel.................275 Kranjska Gora........100 Krvavec..............170 Cerkno................85 Rogla..................90 Mariborsko Pohorje . .60 Civetta...............250 Piancavallo..........250 Forni di Sopra........250 Zoncolan ............280 Trbiž..................280 Na Žlebeh ...........400 Mokrine..............260 Podklošter...........200 Bad Kleinkirchheim .180 TOLMEČ O -2/5 O GRADEC -1/7 CELOVEC O -5/8 TRBIŽ O -3/4 o -6/4 KRANJSKA G. A VIDEM O -2/13 O PORDENON -1/12 ČEDAD O -1/12 GORICA O 2/13 O N. GORICA 2/9 O TRŽIČ -2/6 O KRANJ O LJUBLJANA -1/5 POSTOJNA O-3/5 KOČEVJE o-3/6 S. GRADEC CELJE -2/6 O MARIBOR O-2/6 PTUJ O M. SOBOTA O-1/7 N. MESTO -1/5 O ZAGREB -1/6 O REKA 4/12 (NAPOVED ZAJUTRI Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER Po vsej deželi bo prevladovalo zmerno oblačno do spremenljivo vreme. V visokogorju bo verjetno pihal severni veter. Zvečer se lahko v spodnjem nižinskem pasu pojavi megla v pasovih. Jutri bo na Primorskem večinoma sončno, drugod delno jasno z občasno povečano oblačnostjo. Zjutraj in del dopoldneva bo ponekod po nižinah megla. V ponedeljek bo pretežno jasno, po nižinah bo zjutraj in dopoldne megla. TEHNOLOGIJA - Ne da bi uporabil niti kaplje bencina Švicarski »sončni taksi« končal popotovanje po svetu POLJSKA - Podobnosti so preveč sumljive Obsodili pisca, ki je v romanu opisal umor Krystian Bala na zatožni klopi t: ŽENEVA - Švicarski iz-najditelj Louis Palmer je s svojim taksijem na sončno energijo končal 17-mesečno potovanje po svetu in se vrnil v rodno Švico, pri tem pa ni porabil niti kaplje bencina. Namen njegove akcije je bil opozoriti na uporabo do okolja prijazne tehnologije, poroča ameriška tiskovna agencija AP. Kot je ocenil Palmer, je s svojim taksijem prepeljal okoli tisoč potnikov, med njimi tudi gostitelja ameriškega pogovornega šova Jaya Lena, generalnega sekretarja Združenih narodov Ban Ki Moona in zvezdnika nekdanje serije Dallas Lar-ryja Hagmana. Izum je torej preizkušen, upati je, da bo v do-glednem času prodrl tudi na širšem trgu. KULTURA - Pri Unescu Tajvan za zaščito kitajskih pismenk TAIPEI - Tajvan želi na seznam svetovne kulturne dediščine uvrstiti kitajske pismenke, ki so jih na Kitajskem prenehali uporabljati po letu 1949, na otoku pa so v uporabi še danes. Tajvanske oblasti bodo v ta namen ustanovile delovno skupino, ki bo pripravila vlogo za Unesco. Po zmagi komunistov v kitajski državljanski vojni in ustanovitvi Ljudske republike leta 1949 so na Kitajskem po letu 1956 začeli uvajati poenostavljene pismenke, s pomočjo katerih so se kmetje in delavci lažje naučili brati in pisati. Nacionalistična kitajska vlada, ki je po porazu v državljanski vojni pobegnila na Tajvan, je ohranila stare pismenke. Tajvan je danes edina država na svetu, kjer uporabljajo stare kitajske pismenke, uporabljajo pa jih tudi v nekdanjih kolonijah Hongkongu in Macau, ki sta zdaj del Kitajske. (STA) VELIKA BRITANIJA - Nesreča Med pristajanjem letalo trčilo v kravo LONDON - Britanski pilot, ki je zaradi težav skušal zasilno pristati blizu Londona, je naletel na neobičajno oviro - kravo. Rob Wotton, ki je kmalu po vzletu z letalom iz druge svetovne vojne moral zasilno pristati na nekem polju, je pri tem trčil v kravo, ki se je ločila od bližnje črede. Pri tem je rjavo-belo kravo s spodnjim levim krilom letala podrl na tla. Krava pri tem ni bila poškodovana, saj je kmalu po udarcu vstala in se pasla naprej. Škodo pa je utrpelo njegovo dvosedežno letalo. Wot-ton sedaj razmišlja, da bi na letalo v spomin na dogodek narisal kravo, saj je to bilo zanj prvič v 22 letih, odkar leti, da je imel takšno bližnje srečanje. (STA) VARŠAVA - Poljsko sodišče je potrdilo 25-letno zaporno kazen za pisca, ki je v romanu podrobno opisal umor, ki se je zgodil v resnici. Poljak Krystian Bala je bil sicer že leta 2007 obsojen zaradi umora ljubimca svoje žene, je poročala ameriška tiskovna agencija AP. Truplo umorjenega so odkrili leta 2000 v reki z za hrbtom zavezanimi rokami in zanko okoli vratu. Policija je tavala v temi, nato pa je Bala nekaj let kasneje objavil roman z naslovom Napad besa, v katerem je opisal umor, ki je bil do potankosti podoben resničnemu umoru. Bela je takoj po aretaciji zločin najprej priznal, nato pa je priznanje preklical. Sodišče je sedaj razsodilo, da so okoliščine in najmanjše podrobnosti resničnega umora s tistim iz romana preveč enake, da bi lahko šlo zgolj za naključje. (STA) / RADIO IN TV SPORED Sobota, 20. decembra 2008 27 Rai Tre SLOVENSKI PROGRAM Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) Teletekst: str. 316 - 342 - 343 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.25 Tv Kocka: Tako Pako - Pre-prebri- sana vrana 20.30 TV Dnevnik, sledita Utrip evangelija ter Čezmejna TV: Dnevnik Slovenija 1 ^ Rai Uno 6.10 Nad.: Incantesimo 6.30 Aktualno: Sabato & Domenica 9.35 Aktualno: Settegiorni 10.25 Aktualno: Aprirai 10.40 Aktualno: Tuttobenessere Telethon 11.30 Aktualno: Occhio alla spesa 12.00 Variete: La prova del cuoco 13.30 Dnevnik 14.00 Aktualno: Easy Driver Telethon 14.30 Aktualno: Effetto sabato 17.00 Dnevnik in vremenska napoved 17.10 Aktualno: A Sua immagine 17.40 Dnevnik L.I.S. 17.45 Dok.: Passaggio a Nord Ovest 18.50 Kviz: L'eredita 20.00 Dnevnik in športne vesti 20.35 Kviz: Affari tuoi 21.30 Glasbena odd.: Ornella ancora piu di me 23.55 Aktualno: Gran premio Interna-zionale di Venezia 0.50 Nočni dnevnik V^ Rai Due 6.20 Aktualno: L'avvocato risponde 6.30 Aktualno: Inconscio e Magia 6.45 Variete: Mattina in famiglia 10.00 Dnevnik 10.05 Aktualno: Sulla via di Damasco 10.40 SP v alpskem smučanju, smuk (Ž) 12.10 SP v alpskem smučanju, smuk (M) 11.35 Variete: Mezzogiorno in famiglia 13.00 Dnevnik 13.25 Šport: Dribbling 14.00 Scalo 76 17.10 Aktualno: Sereno variabile 18.00 Dnevnik in vremenska napoved 18.10 Nan.: The District 19.00 Resničnostni show: X Factor - I casting 19.35 Nan.: Friends 20.00 Nan.: Piloti 20.25 Žrebanje Lota 20.30 23.20 Dnevnik 21.05 Nan.: Cold Case - Delitti irrisolti 22.40 Šport: Sabato sprint 23.30 Dok.: Tg2 - Dossier 0.15 Aktualno: Tg2 Storie 1.00 Tg2 - Mizar ^ Rai Tre 7.00 8.45 Risanke 7.35 Variete: Il videogiornale del Fanta-bosco 9.00 Aktualno: Tv talk 10.30 Aktualno: Art News 11.00 Aktualno: I nostri soldi, sledi Esto-vest 11.30 Aktualno: Levante, sledi Italia Agri-coltura 12.00 Dnevnik, športne vesti, vremenska napoved 12.25 Aktualno: Il Settimanale 12.55 SP v alpskem smučanju, smuk 13.30 Aktualno. Mediteraneo 14.00 Deželne vesti in vremenska napoved in rubrike 14.50 Aktualno: Ambiente Italia 15.50 Dnevnik Flash L.I.S. 15.55 Šport: Sabato sport 16.00 SP v smučarskih tekih 18.10 Šport: 90° Minuto 19.00 Deželne vesti in vremenska napoved 20.00 Variete: Blob 20.10 Variete: Che tempo che fa 21.30 Dok.: Ulisse: il piacere della sco-perta 23.25 Deželni dnevnik 23.45 Dok.: Un giorno in Pretura U Rete 4 6.20 Dnevnik - Pregled tiska 6.35 Nan.: Vita da strega 7.40 Nan: Le stagioni del cuore 10.00 Aktualno: Vivere meglio 11.30 14.50 Dnevnik in prometne vesti 11.40 Aktualno: Cuochi senza frontiere 13.30 Dnevnik in vremenska napoved 14.00 Aktualno: Popoldanski Forum 15.00 Film: Il Natale di Poirot (krim., Fr, '96, r. E. Bennett, i. D. Suchet) 17.00 Nan.: Monk 18.00 Dokumentarec 18.55 22.35 Dnevnik in vremenska napoved 19.35 Nan.: Walker Texas Ranger 21.30 Nan.: Wallander: I fratelli 22.40 Dnevnik in vremenska napoved 23.30 Šport: Guida al campionato 0.20 Aktualno: Sipario notte 5 Canale 5 6.00 Dnevnik - prometne informacije in vremenska napoved 8.00 Jutranji dnevnik 8.50 Aktualno: Loggione 9.30 Aktualno: Amici libri (A. Busi) 10.00 10.40 13.00 13.40 14.10 15.30 18.50 20.00 20.30 21.10 23.30 0.30 Nan.: Finalmente soli Film: Cocoon - L'energia dell'uni-verso (fant., ZDA, '85, r. R. Haward, i. D. Ameche) Dnevnik, okusi in vremenska napoved Nan.: Il supermercato Resničnostni show: Amici Aktualno: Verissimo - Tutti i colori della cronaca Kviz: Chi vuol essere milionario 1.30 Dnevnik in vremenska napoved Variete: Striscia la notizia Variete: Zelig svisti e mai visti Variete: Montecarlo - 8° Film festival della commedia Aktualno: Nonsolomoda - Glo-bish News O Italia 1 6.00 6.55 10.45 11.20 12.25 13.40 14.05 16.20 18.00 18.30 19.10 21.00 Nan: Prima o poi divorzio Risanke Nan.: Una pupa in libreria Nan.: V.I.P. Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti Nan.: La vita secondo Jim Film: Dungeons & Dragon (fant., ZDA, /00, r. J. Irons, B. Payne) Film: Tarzan e il mistero della citta perduta (akc., ZDA, '98, r. C. Schenkel, i. C. Van Dien) Nan.: La tata 0.00 Dnevnik in vremenska napoved Film: Randall - Un'oca sotto l'albe-ro (kom., Kanada, '04, r. N. Kendall, 1. C. Chase) Film: Che fine ha fatto Santa Clause (kom., ZDA, '02, r. M. Lembeck, i. T. Allen) 23.10 Aktualno: Borders 0.40 Dnevnik - Studio sport ^ Tele 4 7.00 8.35, 13.30, 16.40, 19.30, 20.30, 23.00Dnevnik 7.15 17.00 Risanke 8.10 Pregled tiska 10.35 Nan.: Don Matteo 4 12.00 Dnevnik 12.40 Inf. odd.: Volley time 13.10 Aktualno: Conosciamo i nostri ospedali 13.50 Snaidero, passione basket 14.00 Qui Cortina 14.10 Aktualno: Videomotori 15.05 Aktualno: Hard Trek 19.00 Aktualno: Lavoro e solidarieta 20.05 Aktualno: Campagna amica 20.30 Deželni dnevnik 20.55 Film: Vinci per me! 22.35 Inf. odd.: Eventi in provincia 22.55 Aktualno: Qui Tolmezzo 23.45 Aktualno: Musica che passione! LA 7.00 9.20 9.50 10.30 12.30 13.00 14.00 16.00 17.50 La 7 Aktualno: Omnibus Week-end Aktualno: L'intervista Dok.: Animal Treasure Film: Tempo d'estate (kom., ZDA, '55, r. D. Lean, i. K. Hepburn) Dnevnik in športne vesti Nan.: Mai dire si Nan.: Jack Frost Film: Prepotenti piu di prima (kom., It, '59, r. M. Mattoli, i. A. Fa-brizi) Film: Colpo vincente (dram., ZDA, '86, r. G. Hackman, i. B. Hershey) 20.00 1.15 Dnevnik 20.30 Variete: Cozza Italia Exclusive 21.10 Film: Il federale (kom., It., '61, r. L. Salce, i. U. Tognazzi) 23.25 Variete: La valigia dei sogni 0.05 Nan.: The Practice 1.05 Dnevnik (t Slovenija 1 6.15 Kultura, sledi Odmevi 7.00 Zgodbe iz školjke (pon.) 7.30 Risane nan.: Križ kraž 9.35 Kino Kekec: Pettson in Findus 10.50 Polnočni klub (pon.) 12.05 Tednik (pon.) 13.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 13.15 Tekma (debatna oddaja) 14.05 Dok. film: Valerijine besede (pon.) 14.20 Film: Prijateljstvo po pošti 15.55 O živalih in ljudeh 16.10 Labirint - Vitalnost 17.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 17.20 Sobotno popoldne 17.30 Na vrtu 18.00 Popolna družina 18.10 Z Damijanom 18.40 Risanke 18.55 Dnevnik, vremenska napoved, Utrip in športne vesti 19.55 Filmski spodrsljaji 20.05 Film: Mačka med golobičkami 21.30 Prvi in drugi 22.00 Poročila, vremenska napoved, športne vesti 22.30 Hri-bar 23.35 Nad.: Gandža 0.35 Film: Morilske igre (t Slovenija 2 6.30 3.10 Zabavni infokanal 6.40 Skozi čas 7.20 50 let televizije 7.45 9.15 9.45 10.05 10.40 12.05 13.40 15.30 16.15 17.00 18.00 19.00 20.00 22.00 22.30 23.00 1.15 12.15 13.45 14.00 14.20 14.40 15.20 15.50 16.10 16.40 17.30 18.00 18.35 18.40 19.00 19.25 19.30 19.45 20.00 21.30 22.15 23.00 0.25 Polemika (pon.) Ta prekleti konfin Študentska (pon.) Z glavo na zabavo (pon.) SP v alpskem smučanju, smuk (Ž) SP v alpskem smučanju, smuk (M) SP v nordijskem smučanju, smučarski skoki (M) SP v biatlonu: sprint 10 km (M) SP v biatlonu: sprint 7,5 km (Ž) Dok. serija: Vojskovodje (pon.) Tone Partljič: En dan resnice (pon.) Dok. odd.: Peter Pavel Glavar Božično novoletni koncert Bleščica Alpe-Donava-Jadran Sobotno popoldne Film: Matilda (pon.) Koper SP v alpskem smučanju, smuk (M) Dnevni program Čezmejna TV - TGR FJK - deželne vesti Euronews Pogovorimo se o... Sredozemlje Košarka: NLB Magazin 23.40 Vsedanes aktualnost Arhivski posnetki Globus Brez meje (program v slovenskem jeziku) Vremenska napoved Primorska kronika 22.00, 0.10 Vsedanes - TV dnevnik Šport Jutri je nedelja Vzhod - Zahod Košarka NLB Alter ECO Q (trendovska oddaja) Ethnopolis - Zina Čezmejna TV - Tv dnevnik v slovenskem jeziku Tv Primorka 12.00 23.20 Videostrani 18.00 Kultura 18.30 Pravljica (pon.) 18.45 Če me spomin ne vara (pon.) 19.25 Settimana Friuli (pon.) 19.55 EPP 20.00 Duhovna misel 20.15 Tedenski pregled 20.35 Film: Smola 22.10 2000 Moped Show RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.25 Dobro jutro; 8.00 Poročila in deželna kronika; 8.10 Kulturni dogodki; 9.00 Vse najboljše; 10.00 Poročila; 10.10 Koncert; 11.10 Sobotni mix; 12.00 Ta rozajanski glas; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Nediški zvon; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Mladi izvajalci; 18.00 Mala scena; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30 Poročila; 6.00-9.00 Jutro na RK; 7.00 Jutranjik; 9.0012.30 Sobota in pol; 10.45 Namig na nedeljski izlet; 12.00 Kulinarični kotiček; 12.30 Dnevnik; 13.00 Glasba po željah; 14.00 Tor-klja; 14.45 Du jes?; 16.15 SMS; 17.30 Primorski dnevnik; 20.00 Legende; 21.00 Makaroni s ketchupom; 22.30-0.00 Podzemlje. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 6.25 Drobci zgodovine; 8.05 Horoskop; 8.25 Pesem tedna; 8.40 Govorimo o... ; 9.00 Vip manie; 9.33 Sobota z vami; 10.00 Beatles for ever; 10.35 Prosa; 11.00 Smash, svet mladih; 12.15 Sigla single; 12.28 Vremenska napoved, prometne informacije, dnevnik; 13.00 Doma pri...; 13.33 Pesem tedna; 14.00 Slot parade - New entry; 14.35 Glasbena oddaja; 15.00 Sigla single; 16.00 Ob 16-ih; 18.00 London Calling; 18.45 Extra extra extra; 19.28 Vremenska napoved in prometne informacije; 20.00 Smash; 21.00 Radio Capodistria zvečer; 22.00 Sobota z vami; 22.30 Italo heroes; 23.00 In orbita; 0.00 Prenos RS. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 23.00, 0.00 Poročila; 6.45 Pregovor je odgovor; 7.00 Jutranja kronika; 7.40 Čitalnica; 7.45 Vremenska napoved; 8.05 Ringaraja; 9.05 Sobotna raglja; 10.10 Kulturomat; 10.30 Gori, doli, naokoli; 11.30 Vonj po...; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slov. glasbe; 13.00 Danes do 13.ih; 13.20 Obvestila in osmrtnice; 14.30 Sobotno branje; 15.30 DIO; 16.30 Razkošje v glavi; 17.05 Tedenski mozaik; 18.15 Zvezdosled; 19.00 Dnevnik; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Sobotni večer; 22.00 Zrcalo dneva; 22.40 Za prijeten konec dneva; 23.05 Literarni nok-turno; 23.30 Radijska igra. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 5.30, 7.00 Kronika; 7.30 EPP; 8.25 Vremenska napoved; 8.45 Kulturne prireditve; 9.15 Na val na Šport; 9.35 Popevki tedna; 10.00 Sobotna akcija; 11.15 Zapisi iz močvirja; 13.00 Danes ob 13-ih; 13.30 Napoved sporeda; 14.45 Gost izbira glasbo; 15.10 RS napoveduje; 15.30 DIO; 16.00 Popevki tedna; 17.40 Športna oddaja; 19.30 Športna sobota; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Glasba svetov. SLOVENIJA 3 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 7.25 Jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Zborovski panoptikum; 10.50 Skladba tedna; 11.05 Naši umetniki pred mikrofonom; 11.25 Oddaljeni zvočni svetovi; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Kulturna panorama; 14.05 Gremo v kino; 14.25 Divertimento; 15.30 DIO; 16.05 Baletna glasba; 16.30 Izbrana proza; 17.00 So-pranistka: R. Tebaldi; 18.00 prenos iz New Yorka; 23.00 Slovenski koncert. RADIO KOROŠKA 6.00-9.00 Dobro jutro; 9.00-10.00 Bi-Ba-Bo veseli vrtiljak; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-18.00 Farant; vmes 17.00-17.30 Studio ob 17-ih; Radio Agora: 13.00-15.00 Agora -Divan; 18.00-6.00 svobodni radio; Radio Dva: 10.00-12.00 Mozaik (105,5 MHZ). Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.it Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 email: gorica@primorski.it Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.it/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 0,90 € Letna naročnina za Slovenijo 200 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 20% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. Od jutra do jutra. Od doma do doma, od bralca do bralca. Primorski dnevnik, tudi v letu 2009, v vsak vaš dan. Vsem naročnikom sporočamo, da znaša znižana naročnina za leto 2009 200 evrov in jo je treba poravnati najkasneje do 31. januarja 2009. Vsak izvod časopisa vas bo torej stal le 0,67 evra! Vsi naročniki bodo časopis prejemali na dom brezplačno! Brezplačno bodo tudi objavljali neposlovna sporočila in čestitke. Vsi novi in stari naročniki bodo prejeli stenski koledar 2009 -darilo Zadruge Primorski dnevnik. Bralce, ki niso še naročeni in vse zainteresirane osebe pa vabimo, da to storijo čimprej: PRIMORSKI DNEVNIK jim bomo namreč začeli dostavljati takoj in ga bodo do konca leta 2008 vsako jutro prejemali na dom brezplačno! Primo^M DARILO ZA VSE naročnik* koledar»09 Znižana naročnina za leto 2009 se lahko plača do 31.1.2009: z nakazilom na enega od sledečih tekočih računov na ime PRAE srl - DZP doo > na pošti na račun Št. 11943347 > Pri naslednjih bančnih zavodih: Banca Antonveneta Trst, ag. 8 Banca di Cividale - Kmečka banka sedež v Gorici Banca di Cividale - Kmečka banka - podružnica Trst Nova Ljubljanska banka - podružnica Trst Zadružna banka Doberdob in Sovodnje Zadružna kraška banka št. računa: IT44V05040 št. računa: IT48 E 05484 št. računa: IT80 O 05484 št. računa: IT56P03018 št. računa: IT34 R 08532 št. računa: ITI 0 F 08928 02208 000001136670 12401 001570404860 02200 004570422289 02200 010570002197 64560 000000019102 02203 010000010730 na upravi Primorskega dnevnika v Trstu in Gorici Jadranski koledar 2009 v novi obliki ZKB: štipendije in »zeleni« koledar Primorski gioielli - dragulji ¿ff mololon VRŠR DRRGUURRNR z vami od leta 1949 Narodna ul. 28 - Tel.040.211.465 - Opčine ujujuu.malalan.com SOBOTA, 20. DECEMBRA 2008 Št. 302 (19.392) leto LXIV. PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190 S podpisi nad »titovska« obeležja Dušan Udovič Ni bilo treba preroških sposobnosti za razumevanje dejstva, da se bo s prihodom desnice na oblast v državi ozračje skvarilo. Desnica, četudi bolj ali manj zakamuflirana, ima svoje vrednote in je bilo od vsega začetka pričakovati, da jih bo skušala uveljaviti, tudi na kulturni in simbolni ravni. V ta sveženj vrednot ne sodi spoštovanje pravil demokracije, pravic manjšin in različnih nasploh. To je razvidno povsod po državi, pri nas pa še bolj. Imamo neprijetno zgodovinsko dediščino nacionalističnega hujskanja in napenjanja mednacionalnih odnosov, v katero je dovolj dregniti, da vstane kot feniks iz pepela in dobi novega elana.Kljub meji, ki je odpadla in odnosom, ki so neizpodbitno napredovali, ostajajo tu še vedno plodna tla za razpihovanje nestrpnosti in obujanje mitov sovraštva. Po preizkušenem receptu, da je od splošne krize prestrašene in za lastno prihodnost upravičeno zaskrbljene ljudi lažje usmeriti v obujanje visceralnih nagonov. Mehanizem je perverzen in ga je nujno razumeti. Zadnji meseci so značilni. Grožnje s krčenjem finančnih prispevkov, neupoštevanje zaščitne zakonodaje in že obstoječih jezikovnih pravic, poskusi brisanja Slovencev na Vi-demskem. V takem vzdušju, ko se v krogih desnice krepi občutek, da si lahko privošči karkoli, postane slovenski trak povod za nezaslišan moralni linč slovenske ravnateljice. Osporava-nje poimenovanja tržaškega stopnišča po fašističnem pro-pagandistu priskrbi istim krogom navdih za zbiranje podpisov proti »titovskim« obeležjem na tržaškem Krasu. Da o žaljivih napisih, ki se na Tržaškem neovirano množijo že mesece, ne govorimo. Ti krogi desnice očitno iščejo frontalen spopad in skalitev odnosov sožitja, kot se je že večkrat dogajalo v preteklosti. Želijo nas zvabiti na teren, kjer so dolga povojna desetletja uspešno pridobivali politične točke, sedaj pa očitno ocenjujejo, da je za to ugoden trenutek. O tem bi morala naša skupnost temeljito razmisliti, se poenotiti in primerno ukrepati, najprej tako, da najde pot do tistega demokratičnega Trsta, ki vendarle obstaja, čeprav utišan, ker nima glavnih mikrofonov v rokah. Najslabše bi bilo dopustiti nasedanja provokaci-jam in izgubljati živce. dnevnik Internet: http://www.primorski.it/ e-mail: redakcija@primorski.it POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 0,90 € BRUSELJ - Predsedstvo EU in Evropska komisija skušata umiriti napetost Veto Slovenije Hrvaški na pristopni konferenci EU Žbogar: Slovenija je morala zavarovati svoje interese ITALIJA - Za premostitev sedanjih hudih težav Veltroni napoveduje korenite spremembe v Demokratski stranki Walter Veltroni si prizadeva za premostitev hudih težav, v katere je zabredla Demokratska stranka ansa RIM - »Če ne bomo prenovili stranke, tvegamo politični polom.« Walter Veltroni je na včerajšnji seji vse-državnega vodstva Demokratske stran- ke ocenil njene politične težave in tudi sodne afere, v katere so vpleteni nekateri njeni lokalni voditelji. Predsednik je prepričan, da so upravitelji DS pošteni ljudje, v stranki pa ne sme biti več mesta za nepoštene in za skorumpirane predstavnike. Na 5. strani RIM - Poslanska zbornica dokončno odobrila finančni zakon Parlament uzakonil krčenje prispevkov naši manjšini RIM - Krčenje državnih finančnih prispevkov slovenski manjšini je včeraj postalo dokončno. Poslanska zbornica je v tretjem branju po pričakovanjih odobrila finančni zakon za leto 2009, ki predstavlja zelo hud udarec tako za našo, kot za italijansko manjšino v Istri. Tudi slednji bo namreč italijanska vlada močno krčila prispevke in to v sklopu »rezanja« podpor Italijanom v tujini. Za Rim Italijani v Sloveniji in Hrvaški torej sploh ne predstavljajo več samostojne enote. Iz državnih blagajn bo slovenska manjšina prihodnje leto dobila 4,13 milijona evrov, kar bo kar 1,22 milijo- na evrov manj kot letos. V letu 2010 bomo Slovenci v Italiji dobili iz Rima 4,06 milijona evrov, leto pozneje pa 3,12 milijona evrov. Poslanska zbornica je včeraj obravnavala le tiste dele finančnega zakona, ki so doživeli spremembo v senatu. Poslanci so tako potrdili senatni sklep o refinanciranju Skladov za Trst in Gorico, vse drugo je ostalo nespremenjeno. Parlamentarci Demokratske stranke so v zbornici in v senatu zaman prepričevali vlado in desnosredinsko koalicijo, naj za slovensko manjšino ohranita sedanje prispevke. V zbornici so poslanci vladajoče koalicije zavrnili popravek poslancev Ettoreja Rosata, Alessandra Marana in Ivana Strizzola, v senatu pa popravek Tamare Blažine, Carla Pegorerja in Flavia Pertoldija. Slovenska senatorka je po zavrnitvi popravka za našo manjšino predložila priporočilo vladi, ld ga je večina tudi rezko zavrnila. Slovenska manjšina stopa v leto 2009 z več kot milijon evrov manj državnih prispevkov. Obstaja še majhno upanje, da se bo problem delno rešil s proračunskim rebalansom ali kako drugače, kar pa je v tem trenutku nemogoče napovedati. S.T. BRUSELJ - Kot po napovedih je Slovenija na včerajšnji pristopni konferenci v Bruslju uveljavila svoj veto v odnosu do Hrvaške. Stališče slovenske države je utemeljil zunanji minister Samuel Žbogar, ki je poudaril, da je država morala zaščititi svoje nacionalne interese. Predsedstvo EU in Evropska komisija sta poskušala umiriti napetosti in pozvala Slovenijo in Hrvaško k rešitvi. Hrvaški zunanji minister Gordan Jandrokovic je povedal, da je bila hrvaška stran zelo konstruktivna, Slovenija pa da je postavila zahteve, ki za Hrvaško niso bile sprejemljive. Na 2. strani Inkubatorjem BIC v FJK grozi likvidacija Na 6. strani Senatorka Blažina s Premolinovo in Sardočem Na 7. strani V Trstu v enem letu 832 primerov nasilja v domačem okolju Na 8. strani V Gorici se je zrušila streha in nevarno ogrozila stanovalce Na 17. strani Ob mejnem prehodu pri Vrtojbi načrtujejo kar dve igralnici Na 18. strani malolon OD LETA 1949 VAŠA DRAGULJARNA narod Opčine TEL. ö4omF4e5*-j www.malaian.-é'qJt 2 Sobota, 20. decembra 2008 ALPE-JADRAN / BRUSELJ - Pristopna konferenca potrdila napovedi Po vetu Slovenije je pot Hrvaške v Evropsko unijo bistveno počasnejša Slovenija za dialog in sporazumno reševanje problemov, a ne na račun svojih nacionalnih interesov BRUSELJ - Hrvaška je včeraj na pogajalski konferenci z EU v Bruslju napredovala v štirih poglavjih v pogajanjih z EU, ne pa v pričakovanih petnajstih, predvsem zaradi zadržkov Slovenije zaradi problema s prejudiciranjem meje in drugih nerešenih vprašanj. Predsedstvo EU in Evropska komisija sta poskušala umiriti napetosti zaradi tega ter pozvala k rešitvi. Igra obtoževanja ne pomaga nikomur - ne EU, ne nobeni njeni članici, ne Hrvaški, osredotočiti se je treba na iskanje rešitve v pravem evropskem duhu. »Temperatura se dviguje tudi v tej sobi, pomirimo se, pojdimo na božične počitnice, nato pa bomo premislili kako naprej,« je dejal komisar za širitev Olli Rehn. »Kar koli drugega bi rekel, bi bilo zelo verjetno razumljeno narobe, kakor je to običajno na Zahodnem Balkanu,« je komisar odgovoril na vprašanja hrvaških novinarjev, ali je še katera druga članica oziroma Evropska komisija našla kaj napačnega v dokumentih Hrvaške oziroma ali še katera druga članica podpira stališče Slovenije. Tudi francosko predsedstvo EU je poskušalo delovati pomirjujoče. »Nikoli ne bi smeli biti jezni, bridki ali obtoževati drug drugega, saj se moramo zavedati, da bomo na koncu vendarle živeli vsi skupaj,« je francoski državni sekretar za evropske zadeve Bruno Le Maire odgovoril na vprašanje hrvaškega novinarja, ali je jezen na Slovenijo. Na vprašanje, ali Hrvaška ni dovolj konstruktivna, ker ji pride prav, da lahko Slovenijo krivi za počasen napredek, čeprav ima še veliko drugih problemov, na primer v ladjedelništvu ter boju proti korupciji in organiziranemu kriminalu, ter zaradi lokalnih volitev prihodnje leto, je hrvaški zunanji minister Gordan Jandrokovic odgovoril: »Bili smo zelo konstruktivni.« »Pripravljeni smo bili dati zelo jasno in močno izjavo, da nočemo prejudicirati meje, ampak druga stran, slovenska stran, je hotela več in nismo mogli sprejeti stališča Slovenije,« je pojasnil. »Pripravljeni smo najti rešitev v evropskem duhu, ne moremo pa sprejeti, da dvostranska vprašanja vplivajo na naša pristopna pogajanja, to ni v evropskem duhu,« je dodal. »Zelo kratek bom - nadaljevali bomo reforme in delo, pospešili reforme in izpolnili vse merila za zaprtje, to je naš cilj,« je Jan-drokovic pojasnil strategijo Hrvaške in dodal, da upa na skorajšnjo rešitev v skupnem interesu. Komisar Rehn je sicer še poudaril, da je okviren in pogojen načrt Evropske komisije, ki predvideva končanje tehničnih pogajanj s Hrvaško do konca prihodnjega leta, »še vedno realističen« in odvisen predvsem od tega, kako bo Hrvaška opravila svojo »domačo nalogo«, predvsem v pravosodju, boja proti korupciji ter v ladjedel-niškem sektorju. Slovenija je morala zaščititi svoje vitalne nacionalne interese, je zunanji minister Samuel Žbogar pojasnil odločitev Ljubljane, da ne da soglasja za odprtje več poglavij v pristopnih pogajanjih Hrvaške z EU. Dejal je še, da odločitev »ni bila lahka, Slovenija pa v tem položaju tudi ne uživa«. Na novinarski konferenci, na kateri so novinarjem razdelili gradivo s primeri prejudicev v posameznih pogajalskih poglavjih, je minister potrdil, da se je bila sosednja država pripravljena zavezati, da v pristopnih pogajanjih ne bo prejudicirala meje, ni pa pristala na zahtevo, da se zaveže, da v morebitni arbitraži o meji ne bo uporabljala dokumentov, ki so nastali po 25. juniju 1991. Če bi Slovenija zdaj molčala, bi se to lahko razumelo, kot da hrvaškim dokumentom ne nasprotuje, je opozoril. Premier Borut Pahor pa je spričo zaostrenih odnosov s Hrvaško naročil slovenskemu veleposlaniku v Zagrebu, Slovenski zunanji minister Samuel Žbogar na včerajšnji tiskovni konferenci v Bruslju sta naj v kabinetu predsednika hrvaške vlade posreduje njegov predlog za čimprejšnje srečanje premierov, na katerem bi po možnosti sodelovala tudi zunanja ministra. Pobuda za srečanje po Pa-horjevih besedah kaže, da na slovenski strani obstaja politična volja za rešitev zapleta. Hrvaška vlada pa je v odzivu na slovenski veto na pogajanja sprejela posebno izjavo, v kateri je ponovila, da Hrvaška v nobenem dokumentu ne prejudicira meje s Slovenijo in ponovno zavrnila slovenske zahteve, da Hrvaška v primeru reševanja vprašanja meje s Slovenijo pred Meddržavnim sodiščem v Haagu ne bo uporabila dokumentov iz pristopnih pogajanj z EU. Premier Sanader je dejal, da so izjavo podprle vse parlamentarne stranke in predsednik Stipe Mesic. V Zagrebu pričakujejo, da bo slovenska vlada še enkrat premislila o svojih stališčih. Poročevalec Evropskega parla- DUNAJ - Poročevalec Evropskega parlamenta za Hrvaško Hannes Swoboda kritičen bolj do Slovenije kot do Hrvaške DUNAJ/LJUBLJANA - Poročevalec Evropskega parlamenta za Hrvaško, avstrijski evropski poslanec Hannes Swobo-da je za avstrijsko televizijo ocenil, da je po vetu Slovenije na odprtje več poglavij v pristopnih pogajanjih Hrvaške z EU »skoraj nemogoče«, da bi Hrvaška pogajanja zaključila do izteka leta 2009.Ciljni datum konec leta 2009 bi Hrvaška že sicer težko dosegla, s slovensko blokado pa je to praktično nemogoče, je dejal Swoboda. V poročilu o napredku Hrvaške na poti v EU, objavljenem v začetku novembra, je Evropska komisija zapisala, da je ciljni datum za zaključek pristopnih pogajanj Hrvaške z EU konec leta 2009. Poslanec iz vrst evropskih socialistov je bil v pogovoru kritičen tako do Ljubljane kot do Zagreba, češ da trdno vztrajata pri svojih stališčih. Trenutno je treba biti posebej kritičen do Slovenije, ki je po besedah Swobo-de blokirala vključitev tretje strani v reševanje spora. Vse članice morajo Sloveniji poslati sporočilo, da tako ne gre ter da je treba sosedu pomagati, pravi. Pritisk pa bi morali po njegovih besedah izvajati tudi na Hrvaško, ki ima pred seboj še veliko dela. Tudi »določeno zba-danje« ni bilo koristno, evropskega poslanca navaja avstrijska tiskovna agencija APA. Za hrvaško televizijo pa je Swoboda v četrtek izjavil, da »mora Slovenija spremeniti svoje stališče, omogočiti odprtje poglavij in s Hrvaško najti skupno rešitev«, poroča hrvaška tiskovna agencija Hina. Na izjave Swobode so se včeraj odzvali v Zavodu 25. junij. Kot so zapisali v sporočilu za javnost, odločno zavračajo njegovo izjavo, da morajo evropske države sedaj pritisniti na Slovenijo. Menijo pa tudi, da bi morala Slovenija zahtevati odpoklic oziroma zamenjavo evropskega poročevalca Swobode. Hrvaška televizija je navedla tudi izjavo nemškega konservativnega poslanca Bernda Posselta, da se nekdanja italijanska blokada Slovenije zaradi dostopa do nepremičnin ne more primerjati s sedanjo potezo Ljubljane. »To je škandal, protievrop-sko dejanje slovenske vlade,« je dejal poslanec, ki je v Evropskem parlamentu znan po svoji podpori Hrvaški. (STA) Avstrijski evropski poslanec Hannes Swoboda ansa LJUBLJANA - SARAJEVO Predsednik republike odpoklical veleposlanico LJUBLJANA - Predsednik republike Danilo Türk je včeraj odpoklical slovensko veleposlanico Natašo Vodušek iz Sarajeva. Za odpoklic se je odločil potem, ko je dobil potrebni predlog vlade, ki ga je ta sprejela na četrtkovi seji. Obenem je Türk izrazil obžalovanje zaradi incidenta in zapletov, do katerih je prišlo v zadnjih mesecih. Kot je v četrtek po seji vlade sporočil zunanji minister Samuel Žbogar, se je za razrešitev veleposlanice odločil, ker je »bilo zaradi zadeve Vodušek oteženo izvajanje nalog veleposlaništva. »Ukrep je povezan z okoliščinami, ki so nastale po nesreči,« je izpostavil in pojasnil, da je po tej nesreči nastalo ozračje, v katerem veleposlaništvo težko opravlja naloge. Žbogar je z Voduškovo opravil dolg pogovor, pri čemer se veleposlanica z razrešitvijo ni strinjala. Zato je razrešitev predlagala vlada, je povedal minister. Veleposlanica Voduškova je bila 13. oktobra udeležena v prometni nesreči v Sarajevu, v kateri je bil v trčenju huje ranjen voznik drugega avtomobila. Do nesreče je prišlo nekaj ur pred obiskom predsednika Turka v BiH, ki ga je Voduškova kljub nesreči spremljala med dvodnevnim obiskom. Dogodek je v BiH sprožil številne burne odzive, odmeval pa je tudi v Sloveniji. V medijih so se med drugim pojavile navedbe, da je bila veleposlanica med dogodkom vinjena, kar je sama zanikala. Vo-duškovo so zaradi prometne nesreče na MZZ poklicali na posvetovanja v Ljublja- menta za Hrvaško, avstrijski evropski poslanec Hannes Swoboda je ocenil, da je po vetu Slovenije na odprtje več poglavij v pristopnih pogajanjih Hrvaške z EU »skoraj nemogoče«, da bi Hrvaška pogajanja zaključila do izteka leta 2009. Hrvaška je včeraj odprla eno in zaprla tri poglavja: odprla je poglavje o javnih naročilih ter zaprla poglavja o intelektualni lastnini, informacijski družbi in medijih ter o gospodarski in denarni politiki. Če bi bili zadržki Slovenije odpravljeni, pa bi jih odprla največ devet in zaprla pet. Prvotni cilj francoskega predsedstva EU in Evropske komisije je bil odpreti deset in zapreti pet poglavij, vendar je komisija v začetku tedna ocenila, da Hrvaška ne izpolnjuje pogojev za odprtje poglavja o davkih zaradi neustreznih trošarin za cigarete. Pri vsaj še enem poglavju od devetih za odprtje pa naj bi imelo zadržke še nekaj članic. V Bruslju je bila včeraj tudi pristopna konferenca s Turčijo, ki je odprla dve novi poglavji: poglavje o prostem pretoku kapitala ter informacijski družbi in medijih, s čimer ima sedaj odprtih deset od 35 pogajalskih poglavij. EU je Turčijo vnovič opozorila, da pričakuje pospešeno uresničevanje reform, pa tudi izvajanje protokola iz Ankare. (STA) PETEK Kritično do vlade Poslanec SDS in predsednik komisije za odnose s sSlovenci v zamejstvu in po svetu Miro petek je v izjavi za javnost poudaril, da so v poslanski skupini SDS zaskrbljeni nad odločitvijo koroškega deželnega zbora v Celovcu, ki je na zvezno vlado na Dunaju naslovil zahtevo, da se na avstrijskem Koroškem ne sme postaviti noben dodaten dvojezični napis. Petek poudarja, da slovenska manjšina na avstrijskem Koroškem ne bi smela biti predmet negativne kampanje v času pred deželnimi volitvami, ki bodo na avstrijskem Koroškem 1. marca prihodnje leto. Živimo v tretjem tisočletju, živimo v letu medkulturnega dialoga, živimo v globalnem svetu, živimo v Evropi, kjer skorajda ni več meja in takšna politika, ki jo že desetletja živi in ustvarja politična večina v Celovcu, je globoki ostanek preteklosti, ocenjuje Petek. Od zvezne vlade na Dunaju pričakuje, da bo z vso odločnostjo zavrnila pozive iz Celovca in stopila daleč preko stališč deželnega zbora in politike deželne vlade ter v skladu z Avstrijsko državno pogodbo in drugimi mednarodnimi sporazumi ustrezno zaščitila slovensko manjšino na avstrijskem Koroškem. / ALPE-JADRAN, DEŽELA Nedelja, 21. decembra 2008 3 CELOVEC - Vroča seja deželnega zbora Zbiranje predvolilnih točk na hrbtu koroških Slovencev Poslanci BZO in OVP izglasovali večinski»veto« proti dodatnim dvojezičnim tablam in zahtevali preštevanje manjšine CELOVEC - Poslanci Zavezništva BZO rajnega deželnega glavarja Jorga Haiderja, trije poslanci ljudske stranke (OVP) in edini poslanec svobodnjakov (FPO) so včeraj uresničili svojo napoved in v koroškem deželnem zboru izglasovali večinski sklep, po katerem se Koroška izreka proti vsakršni postavitvi dodatnih dvojezičnih tabel. Dodatno so s sklepom zahtevali od zveznih oblasti, da se vprašanje dvojezične topografije na Koroškem uredi z ustavnim zakonom na podlagi obstoječe ureditve, torej brez upoštevanja razsodb ustavnega sodišča. Obenem so zahtevali tudi še preštevanje manjšine. Sklep zaradi nepristojnosti koroškega deželnega zbora - v 7. členu ADP zapisane pravice koroških Slovencev so namreč zvezna zadeva - pravno ni obvezen, je pa jasen signal nemško-nacionalnim krogom, koga naj bi volili na deželnih volitvah 1. marca 2009. Potrebne glasove za večinski sklep v 36-članskem deželnem zboru so poleg 15 poslancev BZÖ prispevali še trije poslanci ljudske stranke (ÖVP) ter edini poslanec svobodnjakov v deželnem parlamentu Franz Schwager. Proti pa je glasovalo vseh 14 poslancev socialdemokratske stranke (SPÖ) in tudi oba predstavnika Zelenih. Poslanec ljudske stranke Raimund Grilc se je - kot že pred zadnjim glasovanjem o tablah pred mesecem dni - ni udeležil glasovanja. V izredno emocionalno vodeni razpravi, v kateri so nekateri poslanci BZÖ celo izgubili živce in v plenumu na glasno vpili, so nasprotniki sklepa poudarili, da gre pri sklepu za jasno predvolilno potezo, s katero hoče BZÖ še poglobiti polarizacijo med prebivalci Koroške prav s pomočjo manjšinskega vprašanja. Tako socialdemokrati kot tudi oba poslanca Zelenih so v razpravi poudarili, da zagovorniki sklepa, da na Koroškem ne smejo postaviti nobene dodatne table, niso predložili niti enega argumenta, ki bi tak sklep upravičil. Na to dejstvo so že pred včerajšnjo sejo opozarjali tudi predstavniki slovenske manjšine na Koroškem. Predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev (NSKS) Matevž Grilc je dejal, da gre za »čisto predvolilno potezo«, čudi ga pa drža ljudske stranke »ki še nikdar ni bila uspešna pri lovu na glasove iz nemško-nacionalnega tabora in to tudi tokrat ne bo!« S podporo sklepa, ki pomeni neupoštevanje razsodb ustavnega sodišča in s tem pravne države, pa »se ljudska stranka postavlja izven ustavnega loka«, je še pristavil predsednik NSKS, ki meni, da bo vprašanje dvojezičnih tabel rešeno, toda šele po deželnih volitvah. Kot »hudo grožnjo proti manjšini in socialnemu miru na Koroškem« pa je najnovejšo potezo BZÖ in ÖVP v zvezi z dvojezičnimi tablami označil tudi deželni poslovodja Enotne liste (EL) Adrian Kert. Slednji vidi v najnovejši potezi Haiderjevih naslednikov močno prizadevanje, da se to vprašanje vnese v volilni boj. Še pred sprejetjem sklepa v koroškem deželnem zboru se je oglasil tudi škof evangeličanske cerkve v Avstriji Michael Bunker in zahteval čim prejšnjo ureditev odprtega vprašanja dvojezičnih krajevnih napisov na Koroškem. »Preziranje Avstrijske državne pogodbe (ADP) za kulturo pravne države preprosto ni sprejemljivo,« je dejal cerkveni dostojanstvenik. Ob tem je Bunker dejal, da bo vprašanje dvojezičnih napisov na Koroškem vedno kamen spotike, dokler ne bodo postavljene nadaljnje dvojezične table. Nihče na svetu ne razume, da zadeve ni mogoče rešiti, pa tudi na Koroškem je mnogo ljudi, ki nimajo problema s tem, je še poudaril škof Bunker. Predsednica avstrijskega parlamenta Barbara Prammer pa je v četrtek v pogovoru z delegacijo Skupnosti koroških Slovencev in Slovenk (SKS) izrazila pripravljenost, da nudi poleg ureditve vprašanja dvojezičnih napisov na Koroškem tudi pomoč pri reševanju drugih manjšinskih vprašanj kot so to sprememba zakona o narodnih skupnostih ter uredb o manjšinskem šolstvu. Poleg predsednika Bernarda Sadovnika so pogovorom s strani SKS prisostvovali še podpredsednica Zalka Kuchling, podpredsednik Reginald Vo-spernik in politični tajnik Joza Habernik. Ivan Lukan v pekarni Davorin Starec, na 9roseku... ...to so pravi prazniki! $>rosek 138 (pri postajališču avtobusov št. 42, 44, 46) tel.: 040.225 257 - mob.: 347.8783629 Doma izdelane konfekcije! Ponudba velja do 31. decembra 2008 Bogat izbor panettonov, pandorov, Božičnega peciva in penin po POSEBNIH CENAH! GHANA PADAN0D0P cena za kg srn branimo naše kupce nižamo cene in dvigujemo kupno moč j cene za več kot 150artiklov so pri nas znižane m vzamrznjene Do 31. marca 2009 RABOJEZ (TS) - S. P. di Farnei 40/b TRST (TS) - Ulica Valmaura 4 GORICA (GO) - Ulica Terza Armata w ' I »(■ L* II [• Pri nas si v družinskem krogu. 4 Sobota, 20. decembra 2008 ALPE-JADRAN / ZAŠČITNI ZAKON - Ocene ukrepa predsednika Dežele V manjšini različno ocenjujejo vsebino Tondovega odloka Stališča senatorke Tamare Blažina, Stojana Spetiča in tržaške Slovenske skupnosti TRST - V slovenski manjšini se vrstijo komentarji in ocene odloka predsednika Dežele Renza Tonda o vidni dvojezičnosti. Danes objavljamo stališča senatorke Tamare Blažine, Stojana Spetiča in tržaške Slovenske skupnosti. Blažina: Pomemben korak na poti zaščite Senatorka Tamara Blažina izraža zadovoljstvo ob podpisu dekreta o vidni dvo-jezičnosti, ki je sicer predviden po zakonu 38 in nenazadnje omogoča koriščenje sredstev za namestitev dvojezičnih tabel. »To predstavlja pomemben korak v udejanjenju zaščitnega zakona in razvoja naše narodnostne skupnosti.« V dekret nepričakovano nista bili vključeni pokrajina Trst in občina Ronke, kar je sprožilo takojšen poseg senatorke zato, da bi v najkrajšem času to vrzel zapolnili. Dejansko se je izkazalo, da obe upravi s pristopom soglašata in bosta o tem takoj obvestili deželno upravo, ki bo to upoštevala v najkrajšem času, kar je povsem pozitivno, meni Blažinova Spetič: Odlok jasno krši zaščitni zakon Deželni predsednik Tondo krši načela 10. člena zaščitnega zakona, saj je samovoljno tolmačil in okrnil seznam, ki mu ga je poslal paritetni odbor. Naravnost izzivalna je izločitev občine Špeter, kar je udarec celotni Benečiji. Sam paritetni odbor je poslal na deželo zelo omejen seznam krajev, v bistvu na osnovi dogovora z župani, ki so se v glavnem zavzeli za nekakšen status quo, posebno na Tržaškem. Tondo pa je tudi izjave županov tolmačil po svoje, čeprav zakon pravi, da izrekajo samo mnenja, seznam pa opredeli paritetni odbor in ga deželni predsednik potrdi, piše v izjavi Stojan Spetič. »Posebno hudo se mi zdi zadržanje Pokrajine Trst in njene uprave, ki se sploh ni udeležila posvetovanj s paritetnim odborom in tega ni storila kljub našim opozorilom. Zato menim, da bi morali slovenski in levičarski pokrajinski svetovalci gospe Bassi Poro-pat odreči podporo.Kar zadeva napoved trijezičnega napisa na poslopju pokrajine pa me zares zanima, kateri je tretji jezik: angleški, nemški, grški, srbski?,« meni še Spetič. Trst: SSk zelo kritična do pokrajinske uprave Tržaško tajništvo Slovenske skupnosti jemlje na znanje zapoznel podpis odloka. Ker vsebina in porazdelitev vidne dvoje-zičnosti je različna od določil paritetnega odbora, od že podanih izjav raznih občin nase dežele, ter tudi obljub ali besed, ki jih je prejel in potem prenesel predsednik paritetnega odbora, bo treba sedaj točno preveriti celotno gradivo, na podlagi katerega je Tondo izoblikoval omenjeni odlok. Predvsem kdaj in zakaj so razne občine spremenile prvotna stališča, če se je to zgodilo po ali pred nastopom desnosredinske vlade na deželi. Zadnja opcija bi pomenila pritisk na občinske uprave in torej protizakonito ravnanje do raznih uprav. Gotovo je, da če bi bil odlok podpisan s strani prejšnjega predsednika Dežele, ki je že imel mnenja, saj so nova mnenja le dodatki prvim, danes bi bila njegova vsebina zelo različna. »Srhljivko predstavlja vprašanje Pokrajine, kjer je večina zelo jasno izrazila svojo željo in je zato nerazumljivo, kdo naj bi sedaj ustanavljal komisije in o čem. Gre za težko vprašanje, ki ga namerava SSk nemudoma postaviti predsednici, skupaj z zahtevo po postavitvi že večkrat obljubljenih dvojezičnih smerokazov na pokrajinskih cestah in tablo na pročelju pokrajinskega sedeža. Da ne govorimo o spremembah statuta in pravilnika za rabo slovenščine na sejah sveta, ki leži že preveč časa v predalih odbora.To je današnje stanje zaščite manjšine, kljub mednarodnim dogovorom in prepovedi nizanja zaščite,« piše v sporočilu tajnik Peter Močnik. TRST - Pojasnilo predsednice Basse Poropat »Šlo je za nesporazum med uradi« Predsednica Pokrajine pisala Tondu TRST - »Šlo je za nesporazum med uradi pokrajinske in deželne uprave. Pokrajina potrjuje svojo zavezanost politiki sožitja in naklonjenemu razpoloženju do slovenske manjšine.« Predsednika Pokrajine Trst Maria Teresa Bassa Poropat je včeraj za Primorski dnevnik pojasnila ozadje neljubega dogodka, po katerem je bila uprava izločena iz odloka predsednika Furlanije-Julij-ske krajine o izvajanju vidne dvoje-zičnosti v sklopu zaščite Slovencev. »Pokrajina je paritetnemu odboru sporočila nedvoumno željo po vključitvi v seznam vidne dvojezi-čnosti, zataknilo pa se je žal v odnosih oziroma sporazumevanju z deželno upravo. Iz teh nesporazu- Maria Teresa Bassa Poropat mov so funkcionarji deželne uprave potegnili zaključek, da nočemo biti vključeni v seznam, ki ga dolo- ča odlok,« nam je pojasnila Bassa Poropat. Včeraj je poslala pismo predsedniku Dežele Renzu Tondu, v katerem je uradno zahtevala, da se Pokrajino vključi v zgoraj navedeni seznam. Predsednica nam je povedala, da je treba ločiti pristojnosti svetniške skupine, ki se ukvarja z revizijo statuta Pokrajine, od politične vloge pokrajinskega odbora, ki je zavezan programu, s katerim je leva sredina zmagala na volitvah. Bassa Poropat napoveduje nove dvojezične table in smerokaze na pokrajinskih cestah ter trijezični napis (v italijanščini, slovenščini in angleščini) na pročelju pokrajinske palače v središču Trsta. BIOETIKA - Deželni predsednik Tondo o primeru Eluane Englaro Dežela FJK ne bo zavzela stališča Odločitev v rokah bolnišnice Deželni predsednik Renzo Tondo je prepustil vsako odločitev videmski bolnišnici Citta di Udine TRST - Dežela Furlanija-julijska krajina ne bo v zvezi s primerom Eluane Englaro zavzela nobenega stališča in bo v tem smislu prepustila vsako odločitev videmski bolnišnici Citta di Udine. To je poudaril predsednik Dežele FJK Renzo Tondo, ki je po nedavnih izjavah na tisku včeraj pojasnil svoje stališče v deželnem svetu v odgovor na specifično zahtevo deželnega svetnika Demokratske stranke Franca Brusse. Svetnik se je nanašal na izjave pooblaščenega upravitelja bolnišnice Claudia Riccobo-na. Slednji je v četrtek na tiskovni konferenci potrdil, da je njegova zdravstvena struktura še vedno na razpolago za to, da bi omogočila smrt 37-letne Eluane Englaro, ki skoraj 17 let leži v nepovratni komi in ji drugod niso pripravljeni izklopiti naprav. A to pod pogojem, da »Dežela Furlanija-Julijska krajina prevzame soodgovornost za to pietetno dejanje«, je dejal. »Prišlo je do ukrepa italijanske vlade, ki je legitimen, a dejansko neučinkovit,« je pripomnil Tondo: »Dežela FJK pa se bo v tem primeru vzdržala, kot bi to morala storiti tudi italijanska vlada.« Bolnišnica Citta di Udi-ne, je dodal, mora izbirati v okviru svojih pristojnosti, zato naj opravi svojo izbiro. Dežela bi storila napako, ko bi zavzela politično stališče, »ker bi politična izbira škodila nam, Englarovi in sami politiki«, je menil Tondo in dodal, da bo s DEŽELNI SVET Gabrovec o težavah slovenske manjšine TRST - V splošni razpravi o finančnem zakonu se je v deželnem svetu oglasil tudi svetnik Slovenske skupnosti-Demokratske stranke Igor Gabrovec. Slovenski predstavnik se je zaustavil pri dveh sklopih, ki zadevajo kulturni sektor in neposredno tudi odnose do priznanih narodno-jezi-kovnih skupnosti. Omenil je kmetijski sektor in krizno situacijo na goratih območjih. »Nepotrebno je, da deželno upravo in svet spomnim, da uživa naša Dežela poseben status (in s tem visoke finančne ugodnosti) tudi in predvsem zaradi prisotnosti slovenske manjšine.« Ga-brovec je opozoril tudi na dolgo nerešeno vprašanje Narodnega doma pri Sv. Ivanu v Trstu, ki ga je pred leti na osnovi zaščitnega zakona Dežela vključila med svojo lastnino. Pokojni Mirko Špa-capan je skoraj dosegel, da bi se z namensko finančno postavko evidentiralo denar za obnovitvena dela. Zastopnik SSk pričakuje, da se to zgodi s tem finančnim zakonom. »Skupaj s drugimi kolegi sem sopodpisnik serije amand-majev,ki opozarjajo na potrebo po večji pozornosti do kmetijstva še posebej na Krasu in v goratih območjih. Razpoložljiva sredstva so nezadostna ob istočasni prisotnosti pomembnih podjetniških načrtov in vizij, ki gredo v smer pojmovanja kmetijstva ne le kot sektorja za golo proizvodnjo hrane, temveč kot akterja v procesu ohranjanja in promocije teritorija kot edinstvene prvine. Na to nas opozarjajo mladi kmetijski podjetniki, ki razvijajo svoje dejavnosti na območjih, ki so krajinsko edinstvena a istočasno s težkimi naravnimi danostmi. Mislim na gorata območja v videm-ski pokrajini, pa tudi na tržaški in goriški Kras. Glede Krasa moramo upoštevati tudi dejstvo, da je uvedba zaščitenih območij Natura 2000 še dodatno obremenila podjetnike, ki se s količinsko omejenimi a izredno kakovostnimi proizvodi uveljavljajo na vse-državnem in včasih tudi svetovnem nivoju,« je v deželnem svetu še povedal Gabrovec. tem v zvezi odslej molčal. Deželni predsednik je ob robu srečanja potrdil svoje mnenje, po katerem gre za odnos med privatniki. Na eni strani je zasebnik Beppino Englaro, na drugi strani zasebna klinika, pa čeprav deluje na osnovi konvencije z javnim zdravstvenim sistemom. Englaro namerava na osnovi razsodbe kasacijske-ga sodišča uveljaviti svojo pravico v deželi FJK in je v tem smislu stopil v stik z zasebno strukturo, ki je bila na razpolago. Solidarnost Tondu je med drugim izrekel tržaški župan Roberto Di-piazza. »Odločitev ministra republike je Tonda spravila v kot, s to odločitvijo pa ne soglašam,« je dejal Dipiazza. Namig je bil seveda na ministra Maurizia Sac-conija, ki pa ga župan ni omenil. Deset duhovnikov v deželi FJK je medtem objavilo »pismo vernikom in laikom«, v katerem so duhovniki zavzeli stališče v nasprotju s škofovsko konferenco. Duhovniki, med katerimi sta Pierluigi Di Piazza iz Vidma in Mario Vatta iz Trsta, ne soglašajo »s stališčem tistih, po katerem je dramatična izbira, ki jo nekdo sprejme v okviru ljubezenskega odnosa, umor«. Tržaški škof Ev-gen Ravignani je to pismo včeraj ocenil kot »osebno mnenje, ki ni v skladu s cerkvenim učiteljstvom«. Škofi v deželi FJK so v zvezi s primerom Eluane Englaro že zavzeli jasno stališče, in to stališče potrjujejo, je še povedal škof Ravignani. CELOVEC - Sodelovanje s Planiko Skupna božičnica na slovenski gimnaziji Z udeležbo in sooblikovanjem programa božičnice na Gimnaziji za Slovence v Celovcu se nadaljujejo dogovorjene dejavnosti in sodelovanje, ki se je sicer začelo že meseca novembra, ko je se-dišče Planika slovenski gimnaziji simbolično predala adven-tni venec. V pozdravnem nagovoru in v voščilih sta ravnatelj šole prof. Miha Vrbinc in predstavnik Planike potrdila željo po sodelovanju v upoštevanju korenin in tradiciji, ki jih Slovenci gojimo v prostoru kjer živimo. Letošnje partnerstvo med slovensko gimnazijo in Planiko sovpada z desetletnico ustanovitve takoime-novanega Kugyjevega razreda in istočasno s stopetdesetletnico rojstva znanega alpinista Juliusa Kugyja, ki je zelo rad zahajal v Kanalsko dolino. Med drugim je vredno omembe, da od ustanovitve Ku-gyjevega razreda slovenska gimnazija beleži prisotnost dijakov iz Kanalske doline. K sooblikovanju glasbenega programa božičnice je prispevala Glasbena ma-tica-šola Tomaža Holmarja v Kanalski dolini z dvema skladbama, ki sta jih zaigrali na klavir Elisa Kandutsch in Giulia Lister. Sodelovanje med Planiko in slovensko gimnazijo se bo nadaljevalo na dnevu slovenske kulture v kanalski dolini. Rudi Bartaloth / ITALIJA Sobota, 20. decembra 2008 5 politika - Hude težave Demokratske stranke Veltroni: Prenovitev je nujna, drugače res tvegamo polom »Vstranki ni mesta za nepoštenost« - Polemika s Silviom Berlusconijem RIM - Demokratska stranka se mora nujno prenoviti, v nasprotnem primeru tvega politični polom. Walter Veltroni je na včerajšnji seji državnega vodstva DS v bistvu postavil stranki neke vrste ultimat, ki - kot je dejal - velja tudi za predsednika. Prvi Veltronijev korak bodo, kot kaže, izredni komisarji tam, kjer so zastopniki DS vpleteni v škandale in v sodne preiskave. Izrecno se govori o Kampaniji, kjer se spet maje stolček predsednika deželnega odbora Antonia Bassolina, ter Basilicati in Abru-cih, kjer so demokrati na nedavnih deželnih volitvah doživeli pravi polom. Predsednik je prepričan, da v javnih upravah in v izvoljenih skupščinah stranko zastopajo pošteni ljudje, »za nepoštene upravitelje in politike pa pri nas ni prostora«, je poudaril Veltroni. Izrazil je popolno zaupanje delu sodnikov, mu ni pa všeč, da so osumljenci medijsko obsojeni še pred procesi. Glede reforme pravosodja DS vsekakor še ni zaprla vrat morebitnemu dogovarjanju z vladajočo koalicijo in torej s Silviom Ber-lusconijem. Veltroni je rekel, da močno verjame v temeljno politično usmeritev stranke, ki torej ni pod vprašajem. Vprašljivo je kvečjemu volilno zavezništvo z Antoniom Di Pietrom, čigar stranka Italija vrednot bo izstopila iz vseh levosredinskih občinskih in pokrajinskih odborov v Kampaniji. Mnogi v DS pritiskajo na Veltronija, naj takoj razdere zavezništvo z Di Pie-trom, predsednik pa je bil na seji državnega vodstva glede te možnosti še kar previden, čeprav je ni izključil. Bolj kot ti problemi Veltronija trenutno skrbi huda krizna situacija znotraj stranke. Predsednik demokratov se ni mogel izogniti polemiki s predsednikom vlade Berlusconijem. Ta mu po eni strani ponuja roko za reformo sodstva, po drugi pa mu očita, da je Demokratska stranka doslej vedno zagovarjala sodnike in napadala desno sredino, da je skorumpirana koalicija. »Mi se zavedamo naših težav, od Berlusconija pa ne sprejemamo nobenih lekcij o moralnosti in o pošteni politiki. Ne smemo namreč pozabiti, da si je ministrski predsednik dejansko izboril zakone, ki so mu napisani na kožo. In to z namenom, da bi se izognil roki pravice,« je poudaril Veltroni. Massimo D'Alema prihaja na včerajšnje zasedanje vodstva DS ansa POLITIKA - Predsednik vlade Berlusconi: Dozorel je čas za pravosodno reformo RIM - »Pravosodno reformo bomo kmalu uresničili, in to vzporedno s federalistično. Zadevni zakonski osnutek smo že pripravili in, ko bi parlament ne bil prezaposlen, bi mu ga že predložili v odobritev.« Tako je včeraj dejal ministrski predsednik Silvio Berlusconi, ki je izrazil prepričanje, da so razmere za takšen ukrep povsem dozorele. »Spet se je zagnal sodno-me-dijski mehanizem, ki državi ne koristi. Upam, da bodo obtožbe proti predstavnikom levice redimenzionirani,« je še dejal premier. Berlusconi ni izključil, da bi k reformi lahko prispevala tudi opozicija. »Mi smo zmeraj odprti za morebitne sugestije in za dialog v parlamentu,« je dejal. Sicer pa je podvomil, ali je Demokratska stranka res pripravljena na sodelovanje. Po njegovem bi se Vel-tronijeva stranka morala rešiti »smrtonosnega objema« z Italijo vrednot Antonia Di Pietra. »Volitve v Abrucih so to potrdile. Demokratska stranka bi morala opustiti justicialistična stališ- Silvio Berlusconi ča. Na tem področju jo bo Di Pietro vselej nadkrilil,« je dejal premier. Berlusconi je ob tem poudaril, da njegova vlada uživa široko ljudsko naklonjenost. »Njen predsednik beleži 72-odstotno podporo, kar človeka že spravlja v zadrego,« je pripomnil. Premier se je dotaknil tudi gospodarske krize. Potrdil je, da je vlada napravila vse, kar je bilo v njeni moči, za zaščito družin in podjetij. »Bodočnost je v rokah nas vseh, nas državljanov-potrošnikov,« je še zatrdil. CIVILNA ZAŠČITA Bertolaso zagrozil z odstopom RIM - Podtajnik pri predsedstvu vlade za civilno zaščito Guido Bertolaso je dejal, da namerava odstopiti s svojega položaja, ker vlada ni nakazala potrebnih finančnih sredstev za sektor, ki ga vodi. To je storil med zaslišanjem pred komisijo za okolje in javna dela poslanke zbornice. Pristavil je, da bo odstopil po vsej verjetnosti 5. januarja, če se stvari ne bodo spremenile. Takoj po zaslišanju sta poslanca Severne lige Guido Dus-sin in Walter Togni vložila nujno vprašanje na gospodarskega ministra Giulia Tremontija, da bi ga spodbudila, naj problem reši. Sicer pa ta korak ni bil niti potreben. Kmalu se je namreč oglasil sam predsednik vlade Silvio Berlusconi in zagotovil, da denar je, oziroma da ga bodo našli. Industrija v krizi, plin in elektrika cenejša RIM - Italijanska industrija se otepa s hudo krizo. Oktobra je prodaja industrijskih izdelkov padla za 5,9 odstotka v primerjavi z letom poprej in za 4,3 odstotka v primerjavi z mesecem poprej. Tako poroča osrednji italijanski statistični zavod ISTAT, ki dodaja, da so se oktobra strmo znižala tudi naročila za italijansko industrijo, in sicer za 12,2 odstotka v primerjavi z oktobrom 2007 ter za 5,4 odstotka v primerjavi s septembrom 2008. S 1. januarjem pa bosta plin in elektrika cenejša, in sicer plin za 1 odstotek ter elektrika za 5,1 odstotka. Tako je včeraj sporočila pristojna oblast. Po njenih izračunih bo povprečna italijanska družina v prvem trimesečju 2009 na tak način prihranila 25 evrov pri elektriki in 11 evrov pri plinu. To je seveda treba povezati s padanjem cene surove nafte na mednarodnih trgih. Pisatelj Saviano bo sodeloval z DS RIM - Pisatelj Roberto Saviano, avtor znamenitega romana Go-morra, bo sodeloval v šoli za politično izobrazbo, ki jo bo Demokratska stranka odprla za italijanski jug. Novico je včeraj objavil voditelj stranke Walter Veltroni. Sa-viano je novico potrdil in pristavil, da je za sodelovanje postavil en sam pogoj: naj stranka odstrani skorumpirane voditelje. Sicer pa bo danes v šestih italijanskih mestih potekala solidarnostna pobuda s Savianom, kateremu, kot znano, mafija streže po življenju. Na glavnih trgih v Neaplju, Rimu, Milanu, Palermu, Ca-gliariju in Messini bodo nastopali demonstranti z geslom »Jaz sem Saviano«. Na tak način naj bi tudi pomagali premagovati strah pred mafijo. Berlusconi kot Superman v darilo vnukom RIM - Predsednik vlade Silvio Berlusconi je obelodanil, da je svoje vnuke predčasno presenetil za božič: z lutko supermana, ki ima obraz v njegovi podobi. »Moji vnuki se sedaj res počutijo kot potomci super junaka,« je pojasnil 72-letni premier. Berlusconi, ki je bil poročen dvakrat, je oče petih otrok in dedek štirih vnukov. Novico o Super-Berlusconiju lutki, ki ima v kompletu tudi svoj helikopter, pa je sporočil med božično zabavo za zaposlene v premierovem uradu. ITALIJANSKO DOGAJANJE V ZRCALU TUJIH MEDIJEV El Pais: Zadnja usoda Eluane Englaro predmet spora med sodno in izvršno oblastjo Sergij Premru Javnomnenjski raziskovalni zavod Ip-sos je objavil zanimivo analizo o tem, kaj in kako mediji po svetu pišejo o Italiji. Pol leta so sledili pisanju dnevnikov iz desetih držav, in sicer štirih v Evropi (Francija, Nemčija, Španija in Velika Britanija), treh v razvoju (Argentina, Indija in Rusija) in treh razvitih (Avstralija, Japonska in ZDA). Ugotovili so, da je največ člankov namenjenih italijanski kulturi, umetnosti in gospodarstvu, sledijo vlada, kriminal in šport. Po eni strani izstopa število dopisov o italijanskih proizvodih, saj je »Made in Italy« povsod zelo cenjen, po drugi pa je največji poudarek na problemih vlade in kriminala. V Indiji pišejo pozitivno o italijanski kulturi in športu, v Rusiji o dobrih odnosih med državama, v Nemčiji so sorazmerno nepristranski, v Španiji objavljajo zelo pozitivne in skrajno negativne ocene o dogajanju v Italiji. Zelo kritični so francoski mediji, skrajno negativni argentinski in avstralski, ki poročajo predvsem o vladnem delovanju. Večkrat je negativna ocena o posameznem dogodku raztegnjena na celotno državo in Italijane nasploh, kar pa se ne dogaja v primeru pozitivnih presoj, kot da bi bile nekakšna posebnost, ki ne zaznamuje celotne italijanske stvarnosti. Iz poročanja izhaja konservativna in malodušna podoba Italije, ki jo označujejo pripravljenost na kršenje zakonov, prevlada geron-tokracije, težave v odnosih s priseljenci in neverodostojnost inštitucij. Obenem je velikokrat poudarjeno, da bi se Italija morala prilagoditi novim časom, inovacijam, meritokraciji in spoštovanju zakonov. V časopisju včasih pride do odstopanja med vsebino članka in naslovom: tako El Pais v naslovu piše, da Berlusconi izziva sodstvo in prepoveduje prekinitev hranjenja Eluane, v članku pa je zapisano, da je minister za zdravstvo prepovedal javnim in zasebnim bolnišnicam, da bi osebam, ki so dokončno v vegetativen stanju, odstranile sondo za prehranjevanje. Na tak način vlada hoče preprečiti izvajanje razsodbe vrhovnega kasacijskega sodišča, ki je dokončno odredilo, da ima družina nesrečne Englarove po 17 letih vegetativnega stanja pravico, da prekine umetno prehranjevanje. Gre za spor med pristojnostmi sodstva in vlade, ki hoče uveljaviti svoje gledanje mimo razsodb in zdravniških ocen, piše madridski dnevnik. Britanski The Independent poroča o težavah, s katerimi se spoprijema »kralj italijanskih sirov«, parmezan namreč. Zaradi zmanjšanja prodaje eni tretjini proizvajalcev grozi stečaj, vlada zato razmišlja o nakupu 100 tisoč hlebcev. Po mnenju izvedencev pa bi bilo primernejše, ko bi lansi-rali širokopotezno reklamno kampanjo v tistih državah, ki v sedanjem obdobju beležijo največji razvoj, kot so Brazilija, Rusija in Indija. O nedavni obsežni in uspešni akciji preiskovalcev proti sicilski mafiji poročajo številni mediji po vsem svetu. Omenil bi samo dva: francoski Le Monde in ameriški The New York Times, ki dajeta precejšen poudarek zadevi. V obeh primerih je naglas predvsem na dejstvu, da je preiskovalcem uspelo obglaviti skupino, ki je ustanavljala novo strateško vodstvo mafije. Operacijo je izvedlo okrog 1.200 kara-binjerjev, aretirali pa so 90 oseb, kar je nedvomno velik dosežek, ugotavljata dnevnika iz Pariza in New Yorka. V italijanskem političnem svetu je včasih res obratno od tega, kar bi pričakovali, piše Financial Times. Tako se minister desnosredinske vlade Brunetta proglaša za socialističnega revolucionarja in zasleduje cilj, da bi zagotovil učinkovitejše delovanje javne uprave. Gre za pravo revolucijo, ki jo podpira večina javnosti, nasprotujejo pa ji konservativci, meni lon- donski finančni dnevnik. Zaenkrat večina javnega mnenja podpira Brunetto, ki bi se rad zgledoval po francoskem sistemu, kjer pa je vsako leto 800 tisoč javnih uslužbencev podvrženih preverjanju sposobnosti. Razhajanja in korupcija šibijo italijansko levo sredino, piše Le Monde, za katerega zmaga desne sredine v Abrucih ni samo volilni poraz, pač pa pokazatelj globoke krize, v kateri se otepa Demokratska stranka. Glavni dejavniki težav so vojna med voditelji stranke, predvsem med Vel-tronijem in DAlemo, nejasna politična linija in zavezništva ter moralno vprašanje, ki je v zadnjih časih pretreslo stranko z obtožbami na račun številnih javnih upraviteljev. Da bi preprečili implozijo stranke, bi bilo treba zagotoviti resnično enotnost z jasnimi stališči, kar pa zaenkrat izgleda vse prej kot dosegljiv cilj, piše pariški popol-dnevnik. 6 Sobota, 20. decembra 2008 GOSPODARSTVO PRISTANIŠČA - Podatki Pristaniške oblasti o pretovoru od januarja do novembra V Trstu novembra presegli rekord 300 tisoč kontejnerjev Prvi učinki svetovne recesije do novembra samo pri prometu s trajekti TRST - Pretovor kontejnerjev v tržaškem pristanišču se približuje 30-odstotni rasti glede na leto 2007, izhaja iz podatkov o pristaniškem pretovoru za prvih enajst mesecev letošnjega leta, ki jih je včeraj objavila Pristaniška oblast. Skupni pretovor od januarja do konca novembra je dosegel 44.382.796 ton, kar je za štiri odstotke več kot v enakem lanskem obdobju, ko je bilo pretovorjeno 42.653.458 ton blaga. Na področju razsutih tovorov je bilo letošnje gibanje dvosmerno, saj se je pretovor tekočih razsutih tovorov (prevladujoči je nafta) glede na enako lansko obdobje povečal za 1,8 milijona ton, medtem ko se je pretovor trdih razsutih tovorov zmanjšal za 150 tisoč ton, kar gre pripisati 32-odstotnemu zmanjšanju raz-tovora rudnin. Prve učinke svetovne gospodarske recesije je v pristanišču doživel promet trajektov in ro-ro ladij, medtem ko je pozitivno gibanje pretovora blaga v paletah in konvencionalnega blaga. Nobenega negativnega učinka krize pa do konca novembra ni doživel kontejnerski promet. Novembra je bilo pretovorjeno 29.235 kontejnerskih enot (TEU), kar je za 16 odstotkov več kot v enakem lanskem mesecu, ko so na sedmem pomolu pretovorili 25.176 TEU. V enajstih mesecih je bilo pretovorjeno 313.941 TEU (lani 244.603), v Trstu pa je bila tako prvič presežena številka 300 tisoč. Pogled na sedmi pomol, kjer pretovarjajo kontejnerje arhiv INKUBATORJI - Razvojna agencija BIC Sviluppo Italia FVG Ali molk deželne uprave potrjuje likvidacijo podjetniških inkubatorjev? TRST - Agenciji BIC Sviluppo Italia FVG, ki bi bila s sklepom Illyjeve deželne uprave morala preiti iz ministrske v deželno pristojnost, grozi likvidacija. Če deželna uprava v teh zadnjih dneh leta, torej do 31. decembra, ne bo izvedla napovedanega prevzema razvojne agencije, bo to pomenilo njen konec, skupaj s koncem operativnosti treh podjetniških inkubatorjev (v Trstu, Gorici in Spilimbergu) in z izgubo kakih 15 delovnih mest. Na težave zaradi negotove usode agencije nas je v preteklih mesecih sproti opozarjal Edvin Bevk, ki pri BIC skrbi za inkubirana podjetja, včeraj pa smo se o nastalem položaju pogovarjali s pooblaščenim upraviteljem Antoniom Sfiligojem. »Za 20. oz. 27. januarja smo sklicali izredno skupščino, kajti prvega januarja se bo v primeru, da Dežela ne ukrepa, uradno začel stečajni postopek,« nam je povedal. Na naše vprašanje, ali je morda predsednik Dežele Tondo ob vseh problemih, s katerimi se mora ukvajati, na BIC pozabil, pa Sfiligoj ni imel dvomov: da Tondo zelo dobro ve, kakšna je situacija in da njegov molk (kljub obljubi v deželnem svetu) pomeni odločitev deželne uprave za likvidacijo družbe. V nekaterih deželah so agencije družbe Sviluppo Italia že likvidirali, drugod pa so inkubatorje prevzele dežele oziroma njihovi holdingi. Naša Friulia, ki ima v BIC tudi lastniški delež, pa se po Sfiligojevih besedah zanj ni zanimala in se tudi ni zavzela za njegov prevzem. Za likvidacijo državne razvojne agencije Sviluppo Italia se je odločila Prodijeva vlada z zakonom, na osnovi katerega naj bi inkubatorje prevzele dežele. Prvi rok za to je bil konec leta 2007, nato je bil podaljšan do konca letošnjega leta, vlada pa nima namena tega roka še enkrat podaljšati, nam je povedal Sfiligoj. Čas se sedaj neizprosno izteka in sprašujemo se, kako je mogoče, da deželna uprava ne ukrepa. Če se je na tihem odločila za likvidiranje inkubatorja, bi to svojo izbiro morala javno povedati in jo zagovarjati, še posebno v tem kriznem trenutku, ko je pomembno ne samo ohraniti vsako delovno mesto, ampak z razvijanjem podjetništva skrbeti tudi za nove zaposlitvene možnosti. (vb) Antonio Sfiligoj arhiv PODJETJA - Nova poteza holdinške družbe KB1909 Družba Cogeco prevzela 40-odstotni delež v hrvaškem podjetju Kavaimpex GORICA - Holdinška družba KB 1909 je prek svoje hčerinske družbe Cogeco Spa prevzela 40-odstotni lastniški delež v hrvaški družbi Kavaimpex doo. Posel je vreden 1,7 milijona evrov. Kavaimpex je eno vodilnih podjetij za proizvodnjo in trženje kave na hrvaškem trgu. Ustvarja promet v vrednosti približno 3,5 milijona evrov, njena proizvodna zmogljivost pa presega 330 ton kave letno. S svojo blagovno znamko Dan cafe obvladuje na področju hotelov, restavracij in barov približno 12-odstotni delež hrvaškega trga. Glavni sedež družbe Kavaimpex doo je v kraju Boljun v hrvaški Istri. Cogeco Spa neposredno upravlja še pražarno Vidiz&Kessler Srl in družbo KB Commodities Ltd, ki se ukvarja s kupoprodajo kave na mednarodnem trgu. Vstop v družbo Kavaimpex predstavlja skupaj z ostalimi družbami Skupine KB1909, ki poslujejo v sektorju kave, predvsem možnost širitve tega poslovanja na trge jugovzhodne Evrope, predvsem na hrvaškega, srbskega, črnogorskega, bosansko-hercegovske-ga, makedonskega itn. Direktor podjetja Cogeco Robert Vidoni (desno) s sodelavci na sejmu Triestespresso arhiv GORICA - Obračun Informest še širi krog svojih strank GORICA - Podjetja iz severovzhodne Italije se vse bolj množično obračajo na goriško agencijo za razvoj in mednarodno sodelovanje Informest s prošnjo za spremljanje pri njihovih procesih in programih internacionalizacije. Kot je v tiskovni noti zapisala podpredsednica agencije Silvia Acerbi, je Informest v prvih enajstih mesecih leta prejel 239 prošenj za pomoč in svetovanje (lani jih je bilo 233 in predlani 193), do konca leta pa se jih bo po pričakovanjih nabralo 250. Od 239 zadolžitev in posegov, zaupanih Informestu, jih je prišlo 86 (36 odstotkov vseh) iz podjetij v Venetu, 80 ali 33 odstotkov vseh pa iz podjetij v Fur-laniji-Julijski krajini. »Pomemben in tudi nekoliko nepričakovan pa je interes, ki so ga pokazala podjetja iz dežel, ki ne sodijo na severovzhod, in to v prvi vrsti iz Emilije-Romagne (33 prošenj ali 14 odstotkov vseh) in Lombardije (15 prošenj ali 6 odstotkov), pa tudi iz Lacija (5 prošenj ali 2 odstotka). Pri analizi držav, na katerih trge se trgovinsko in proizvodno usmerjajo podjetja, ki jih pomaga Informest, se po ugotovitvah Silvie Acerbi ohranja velik interes za Rusijo z 41 zadolžitvami in posegi (1 7odstotkov vseh), na drugem mestu je Kitajska s 37 (15 odstotkov), sledijo pa Ukrajina (19), Poljska (18), Slovaška (17), Madžarska in Slovenija (vsaka po 14), Hrvaška, Češka in Romunija (vsaka po 11) in Bolgarija (10). Po oceni Acerbijeve so pomembni tudi štirje neposredni posegi, ki so bili letos izvedeni v Vietnamu v korist podjetij, ki so svojo pozornost usmerila na to azijsko državo. Informest medtem krepi sodelovanje z Deželo FJK tako na področju aktivnosti za internacionalizacijo dežele, kot pri izvajanju strateških projektov, med katerimi sta npr. projekta za Kosovo in za Vojvodino. Obseg prihodkov Informesta bi lahko ob koncu leta 2008 dosegel skoraj tri milijone evrov, je na koncu ocenila Silvia Acerbi. EVRO 1,3940 $ -4,63 EVROPSKA CENTRALNA BANKA 19. decembra 2008 evro (povprečni tečaj) valute 19.12. 18.12. ameriški dolar 1,3940 1,4616 japonski jen 124,74 9 5440 129,22 9,9820 kitajski juan ruski rubel 38,9660 7,4498 39,8258 7,4496 UCII IJKCI M Ulla britanski funt 0,9287 108585 0,9509 11 0475 JVCUJKO M Ulla norveška krona 9,8335 26,335 9,8650 26,562 IVI LM iG švicarski frank 1,5448 1,5368 estonska krona 15,6466 15,6466 madžarski forint rtfMicrki 7 At 265,84 4,0825 268,61 4 1670 LJUlJoM ¿.IUL kanadski dolar avctrakl^i nAlar 1,7100 2,0470 1,7433 2,0735 avjLiaijM uumi bolgarski lev rArni in^Ki IA\/ 1,9558 3 9313 1,9558 3,9692 IUI i IUI iji\i itrv slovaška krona liiY*\\/CK i ifac 30,230 3,4528 30,180 3,4528 IILUVJIM HLaj latvijski lats hr37l ICki fAal 0,7081 3,3024 0,7088 3,4374 islandska krona ti lira 290,00 21190 290,00 2 1938 LUI jIVcl lila hrvaška kuna 7,2372 7,2353 EVROTRZNE OBRESTNE MERE 19. decembra 2008 1 mesec 3 meseci 6 mesecev 12 mesecev LIBOR (USD) 0,47375 1,4975 1845 2,0925 LIBOR (EUR) 2,7975 3,07625 3,16313 3,24938 LIBOR (CHF) 0,36333 0,73833 0,9 1,17333 EURIBOR (EUR) 2,804 3,082 3,165 3,257 ZLATO (999,99 %%) za kg 19.334,58 € -11,49 TECAJNICA LJUBLJANSKE BORZE 19. decembra 2008 vrednostni papir zaključni tečaj v € spr. v % BORZNA KOTACIJA - PRVA KOTACIJA GORENJE 11,61 IMTTTDCI IDDDA O ")i1 -1,44 -2 13 KRKA 1 1 IKA KOPER 51,62 21 84 -1,26 -0,77 LUKA KOPER MERCATOR PETROL 163.01 235.02 -0,90 +1 49 TELEKOM SLOVENIJE 127,21 -4,06 BORZNA KOTACIJA - DELNICE ABANKA 49,00 AERODROM LJUBLJANA 27,01 DELO PRODAJA - CTni -0,55 +0,41 ISKRA AVTOELEKTRIKA - - ICTD A BCM7 irtCI _/1 /IC NOVA KRE. BANKA MARIBOR h/11 IMDTCCT 9,42 k nn -4,75 KOMPAS MTS - - MIU'A 1/1QA PIVOVARNA LAŠKO POZAVAROVALNICA SAVA PROBANKA SAI MS IIUBI IANA 43,78 10,84 35,99 400,00 400,00 +1,62 -2,61 -0,03 SALMS, L_IMBL__IANA SAVA TERME ČATEŽ 260,00 155 00 -0,60 -0 13 IERME ČAIE7 ŽITO ZAVAROVALNICA TRIGLAV 14,79 -1,27 MILANSKI BORZNI TRG mib 30: 19. decembra 2008 -0,17 delnica zaključni tečaj v € spr. v % A2A ALLEANZA ATIAMTIA 1,303 6,10 13 77 +1,01 +3,21 +5,92 AILANIIA BANCO POPOLARE RCA MPS 5,085 1 54 -0,68 +2,94 BCA MPS BCA POP MILANO EDISON 4,0975 0,923 -2,44 +0,44 EDISON ENEL ENI 4,4775 1660 -0,06 -747 FIAT FINMECCANICA 4,8575 1090 -3,72 +4,01 FINMECCANICA GENERALI IFIL 19,94 1,877 +2,20 -8,55 INTESA SAN PAOLO LOTTOMATICA LOTTOMATICA 2,5675 1755 +5,23 -1,13 LUXOTT1CA MEDIASET MEDIASET 13,35 3,9775 -0,67 -0,31 MEDIOBANCA PARMALAT PARMALAT 7,28 1,19 -1,49 -2,06 PIRELLI e C PRYSMAN 0,27 9,65 +1,31 +10 03 rRl SMAN SAIPEM SNAM RETE GAS SNAM RETE GAS 11,48 4 0175 -3,93 +0,69 STMICROELECTRONICS TELECOM ITALIA TELECOM ITALIA 4,77 1 148 +0,00 +1 68 TENARIS TERNA 7,39 2,2925 -3,40 +1 89 TISCALI UBI BANCA UBI BANCA 0,725 1096 -2,03 -3,61 UNICREDIT 1,78 +11,95 ■ SOD NAFTE ■ (159 litrov) ■ 33,87 $ -6,49 IZBRANI BORZNI INDEKSI 19. decembra 2008 indeks zaključni tečaj sprememba % SLOVENIJA SBI 20, Ljubljana SBITOP, Ljubljana 3.747,41 869,43 -1,23 -1,19 TRG JV EVROPE CROBEX, Zagreb BIRS 1.737,64 989,36 -0,12 -0,99 FIRS, Banjaluka Belex 15 Beograd 1.613,43 -1,71 DCICA 1 J, DClAjldU SRX, Beograd BIFX Sarajevo 238,42 2.231,94 -3,03 -0,26 Dir A, SalaJCVU NEX 20, Podgorica MBI 10, Skopje 7.992,33 2.253,29 +2,12 -0,68 DRUGI TRGI Dow Jones, New York Nasdaq 100 8.579,11 1.564,32 -0,30 +0,77 Nasdaq 100 S&P 500, New York MSCI World, New York DAX 30, Frankfurt FTSF 1fin I nnrlnn 887,60 919,44 4.696,70 4.286,93 +0,26 -0,94 -1,26 -1,01 FiSE 100, London CAC 40, Pariz ATX Dunaj 3.225,90 1.638,78 -0,26 -4,505 a i X, Dunaj PX, Praga El IROSTOXX 50 818,7 2.444,14 -1,78 -0,34 EUROSi OXX 50 Nikkei, Tokio STI, Singapur Hang Seng, Hongkong Composite, Šanghaj Sensex, Mubaj 8.588,52 1.795,47 15.127,51 2.018,46 10.099,91 -0,908 -0,193 -2,389 +0,137 +0,23 Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.it JAVNE UPRAVE - Srečanje senatorke s slovenskima upraviteljema Blažinova za sodelovanje z župani okoliških občin Dolinska županja Premolinova in zgoniški župan Sardoč o težavah upravljanja Vse manj sredstev in vse večje odgovornosti, pomanjkanje slovenskih občinskih tajnikov, pomanjkanje telesa, ki bi koordiniralo in povezovalo delovanje manjših občin, da bi bile bolj učinkovite, pa tudi prizadevanja za uveljavljanje manjšinskih pravic. O vsem tem in še marsičem je bil govor med včerajšnjim srečanjem med senatorko Tamaro Blažina in slovenskima županoma v tržaški pokrajini, dolinsko županjo Fulvio Premolin in zgoniškim županom Mirkom Sardo-čem (medtem ko se repentabrski župan Aleksij Križman ni mogel udeležiti sestanka). Blažinova že dobro pozna meandre, po katerih se vije delovanje krajevnega upravitelja, saj je bila sama vrsto let zgoniška županja. V zadnjem času pa se je marsikaj spremenilo. Žu-panovanje tudi manjših občin zahteva celega človeka, delo se je z novimi normami podeseterilo, upraviteljska struktura pa se je - zaradi splošnega varčevanja in nižjih prispevkov - zmanjša- opčine - Goljufija Neznancu izročila 15.500 evrov Pred openskim pokopališčem se je priletni ženici približal okrog trideset let star neznanec. V pravilni italijanščini se je predstavil kot prodajalec elektronskih artiklov. Zatrdil je, da pozna njenega sina, slednji pa naj bi mu dolgoval večjo vsoto denarja. Gospa mu je verjela, sedla je v njegov avtomobil in on je odpeljal. Obiskala sta njen dom, prav tako na Opčinah. Naivna ženica je neznancu takoj izročila 7500 evrov. Goljuf se ni zadovoljil, kruta potegavščina se je nadaljevala. Gospo je pospremil v Trst, na Trg Pontero-šo. V banki BNL je žrtev dvignila še naknadnih 8000 evrov in jih, kajpak, predala prijaznemu mladeniču. Bogat plen v višini 15.500 evrov je bil neznancu dovolj: sedel je za volan in jo naglo ucvrl, gospo pa pustil na cedilu. Zgodilo se je v četrtek, 11. decembra. 82-letna M. L., ki stanuje na Opčinah, a je rojena v Benetkah, je telefonirala na opensko postajo karabinjerjev komaj šest dni pozneje, v sredo. Na podlagi njenega pripovedovanja preiskujejo dogodek, toda elementov ni veliko. Gospa se modela avtomobila ne spominja, kaj šele registrske tablice. Vse kaže, da je brezvestnemu goljufu podvig uspel. V Trstu se podobni dogodki redno ponavljajo in sile javnega reda pozivajo vse priletne občane, naj neznancem ne zaupajo ter naj jih nikakor ne vabijo domov. Senegalski prodajalci kljub izgonu še v Trstu Policija in mestni redarji redno nadzorujejo dejavnosti senegal-skih uličnih prodajalcev, ki ponujajo razno blago v mestnem središču. V četrtek so v skupni akciji naleteli na devet Senegalcev brez dovoljenj za bivanje v Italiji in za prodajo. Vseh devet je pred tem že prejelo kvestorjev nalog za izgon iz države, zato jih je sodstvo vpisalo med preiskovane osebe na prostosti. Tamara Blažina la. V dvojezičnih okoliških občinah je najbolj kočljivo vprašanje občinskih tajnikov. Sedanji ne obvladajo slovensko in tudi tajnikova prisotnost na občini je pičla (v Zgoniku pol dneva tedensko...). Blažinova je spomnila na natečaj za tajnike z znanjem slovenskega jezika. Na prvi izpit se je prijavilo šest kandidatov, polovica jih je bila pripuščena k drugi preizkušnji. Prihodnje leto bo lahko mogoče računati na tajnika z znanjem slovenskega jezika, je napovedala. Okoliške občine so si močno pri- Fulvia Premolin zadevale za ponovno ustanovitev Kraške gorske skupnosti. Služila bi za pre-potrebno sodelovanje in povezovanje med temi občinami. Tako bi lahko bile skupno pomemben subjekt pri upravljanju širšega ozemlja. Ideja nove KGS pri prodrla, tudi z medobčinskimi združenji za skupno upravljanje pomembnih služb in storitev ni šlo tako, kot je bilo pričakovati, saj je bila ta možnost zavržena. Pomembna so bila prizadevanja županov za uveljavljanje določil zaščitnega zakona. Premolinova in Sar- Mirko Sardoč doč sta omenila odredbo, ki so jo župani okoliških občin poslali cestnemu podjetju Anas z zahtevo po namestitvi dvojezičnih napisov in smerokazov na odsekih hitre ceste na njihovih občinskih območjih. Ko se bo iztekel rok za postavitev dvojezičnih napisov oziroma za odgovor podjetja Anas (60 dni) bo treba ukrepati, če ne bo zahtevam županovih odredb primerno zadoščeno. V tem primeru je Blažinova zagotovila poseg v senatu, tako bo imelo vprašanje dvojezičnosti na hitri cesti parlamentarni odziv. politika - Sklep članov krajevnega odbora Do občinskih volitev bo dolinsko sekcijo SSk še vodil Sergij Mahnič Na prvi seji novoizvoljenega izvršnega odbora dolinske sekcije Slovenske Skupnosti je prof. Alojz Tul, v svojstvu predsednika sekcij-skega kongresa, poročal o poteku skupščine ter potrdil vse izvoljene na omenjenem kongresu v izvršni odbor sekcije. Hkrati je Tul izpostavil dobro izpeljani kongres, ki se ga je udeležilo lepo število članov in somišljenikov stranke. Za to gre v večji meri zahvala sekcijskemu tajniku za njegovo prizadevnost v pripravi kongresa, beremo v sporočilu sekcije SSk. Tajnik Sergij Mahnič je tudi sam obrazloži pomen kongresa, saj je bil ta važen ne samo za obnovo izvršnega odbora, ampak predvsem kot priprava na tržaški pokrajinski in deželni kongres stranke. V svojem posegu je Mahnič izrekel tudi zahvalo Aldu Stefančiču za njegovo dolgoletno delo v sekciji in nasploh v stranki. Stefančič prepušča mesto v odboru mlajšim članom stranke. Glavni predmet razprave na omenjeni seji je bilo vprašanje izbire tajnika in njegovih ožjih sodelavcev. Kot je znano, je tajniško funkcijo več mandatov opravljal Mahnič, sicer tudi občinski svetnik. Zato je ob več priložnostih izrazil željo in namero, da bi omenjeni funkciji prevzeli mlajši strankini ljudje. Člani sekcijskega odbora so z razumevanjem to vzeli na znanje, vendar upoštevajoč istočasno aktualne razmere v zvezi s pripravami za občinske volitve prihodnjega leta, ne bi bilo koristno zamenjati tajnika, ki ima velike in dolgoletne izkušnje pri vodenju strankine občinske sekcije. Po krajši razpravi in izjavah članov o delovanju in načrtih sek-cijskega delovanja, je soglasno prevladalo mnenje, naj tajniško mesto do omenjenih volitev ohrani Mah-nič, Aljoša Novak in Albert Tul pa naj še naprej opravljata posle pod-tajnika. Po razpravi so člani odbora še opozorili na nekatere probleme občinske uprave in priporočili naj bi se le-te po možnosti rešilo v tej mandatni dobi. 435 Sobota, 463. decembra 2008 TRST / APrimorski ~ dnevnik občinski sklep V Devinskih stenah po novem tudi gamsi Devinsko-nabrežinski občinski svet je na včerajšnji seji odobril načrt za zaščito in razvoj naravnega območja Devinskih sten. Levosredinska opozicija je zahtevala umik zanjo spornega ukrepa, ker večina tega ni sprejela je iz protesta zapustila sejo. Načrt je bil tako odobren z glasovi desnosredinske politične koalicije župana Giorgia Reta. Za nabrežinsko opozicijo je zelo sporen predvsem tisti del načrta, ki določa gradnjo 20 počitniških hišic znotraj tam načrtovanega kampinga. Leva sredina je izrazila tudi velike dvome, da bi na to območje naselili muflone in gamse, ki naj bi na nek način »nadzorovali« vegetacijo na tem zaščitenem območju. Zastopnik Zelene liste Maurizio Rozza je opozoril, da je takšen sklep v nasprotju z državnimi in deželnimi zakoni, ki prepovedujejo naselitev teh »uvoženih« živali na zaščitena področja. Retova koalicija je te in druge kritike ocenila za popolnoma neutemeljene, zaradi spora med večino in opozicijo pa je šlo po vodi tudi priporočilo o tem vprašanju. Župan Ret je na včerajšnji seji umaknil sklep, s katerim je hotela občina uvesti plačilo davka ICI za kmetijska zemljišča. Umik sklepa je predlagal in dosegel Rozza v imenu opozicijskih kolegov. »Tudi ta dogodek dokazuje popolno nesposobnost Re-tove uprave pri vodenju občine. Cilj te uprave je le pridobivati denar v občinsko blagajno,« je v izjavi za tisk polemično napisal Rozza. Za malegaa Federica zbrali že 135 tisoč evrov Za hudo bolnega malega Federica Sedmaka so zbrali že 135 tisoč evrov. To je včeraj sporočil odbor iz južne Furlanije, ki v naši deželi zbira sredstva, s katerimi bi omogočili dečku (njegov oče je po rodu iz Križa) zdravljenje in operacijo v Združenih državah Amerike. Tej plemeniti humanitarni akciji se je pridružil tudi italijanski prvoligaški nogometni klub Genoa. IZOBRAŽEVANJE - Včeraj v Narodni in študijski knjižnici Podelili tri Tončičeve štipendije Prejele so jih Vesna Bajc, Jana Jarc in Ana Košuta - Prireditelji izpostavili posebno skrb za slovenski jezik Tri ženske so zmagovalke letošnjega razpisa, ki ga je oktobra objavil visokošolski sklad Sergij Tončič. Organizatorji so prejeli osem prošenj, zmagovalke pa razglasili včeraj v Narodni in študijski knjižnici. Kot je pojasnila odbornica Nerina Drasič Švab, so letos posvetili posebno pozornost izobrazbi v slovenskem jeziku. Štipendije, ki jih je podelil predsednik Marko Kravos, so bile namreč namenjene bodočim slovenskim pedagogom. Štipendijo v znesku 1.500 evrov za študentko ali študenta visokošolskih zavodov, ki se izobražuje za poučevanje na osnovnih šolah s slovenskim učnim jezikom v Furlaniji-Julijski krajini, je prejela Jana Jarc iz Doberdoba. Štipendijo v znesku 1.500 evrov za diplomantko ali diplomanta, ki na podiplomskem programu SSIS pridobiva specializacijo za poučevanje na višjih srednjih šolah s slovenskim učnim jezikom v FJK, je prejela Vesna Bajc. Tretjo štipendijo, prav tako v znesku 1.500 evrov, namenjeno študentki ali študentu, ki se izobražuje po do-diplomskem programu Fakultete za šport v Republiki Sloveniji, je prejela študentka Ana Košuta, ki je obenem tudi trenerka kriške Mladine. To štipendijo je sklad podelil v sodelovanju z Združenjem slovenskih športnih društev v Italiji. Z željo, da bi bila skrb za slovenski jezik bolj prisotna tudi ob športnih igriščih ... (pd) Del odbora sklada Sergij Tončič in letošnje nagrajenke kroma 435 Sobota, 8. decembra 2008 TRST PREFEKTURA - Raziskava opazovalnice ONVD razkriva zaskrbljujoče podatke V tržaški pokrajini je nasilje v domačem okolju vsakdanji pojav Policija in karabinjerji zabeležili 832 primerov v enem letu, več kot dva na dan, mnogo pa jih ostane prikritih Na Prefekturi so se sestali predstavniki policije, karabinjerjev, državnega tožilstva, zdravstvenega podjetja in opazovalnice ONVD kroma zakonci/partnerji bivši zakonci/partnerji sinovi/hčere starši člani družine bratje/sestre sorodniki drugi 3% 3% 3% težave v paru družinski problemi ločitev ali ločevanje psihična bolezen izvajalca ali žrtve prazni razlogi vzgoja in skrb za otroke alkoholizem zasvojenost z drogami 19,9% 19,6% 8% 7,7% 6,6% 5,8% 1,9% denar ■ 1,8% 37% Mladoletni 18-21 22-35 36-45 46-55 56-65 nad 65 26,5% ^ Mladoletni I 3% A 18-21 I 3% 22-35 36-45 46-55 56-65 nad 65 21% 20% 22% 7% 13% 30% 30% 14% 8% 11% ljubosumje neznani razlogi J 1,6% ] 0,6% vir ONVD SPOL ŽRTEV NASILJA Moški 41% Ženske 59% SPOL IZVAJALCEV NASILJA Moški 62% Ženske 38% DRŽAVLJANSTVO ŽRTEV (v20% je neznano) Italijansko 67% Tuje 13% DRŽAVLJANSTVO IZVAJALCEV (v25% je neznano) Italijansko 62% Tuje 13% Ugotovljeni primeri v enem letu 832 Žrtve nasilja 1054 Izvajalci nasilja 919 Primeri, v katerih je nasilje obojestransko 43% Primeri, v katerih se je nasilje ponovilo 33% Koliko žrtev ovadi/toži izvajalca nasilja 8% / V italijanskih medijih vedno močno odmevajo novice o kriminaliteti, govor je zlasti o ropih in umorih, pa čeprav slednjih še ni bilo tako malo kot v zadnjih dveh letih. Po drugi strani malo vemo o mnogo bolj razširjenem, vsakdanjem nasilju, ki je za vsakim vogalom, a je skoraj vedno neopazno. Policija in karabinjerji so v tržaški pokrajini v enem letu zabeležili 1047 klicev na pomoč in v 832 primerih so ugotovili, da je dejansko prišlo do nasilja v domačem okolju. To pomeni, da vsak dan naletijo na več kot dva tovrstna primera. Žrtev je bilo več kot tisoč, to je pa samo delček celote, saj žrtev marsikdaj ne poišče pomoči in raje potrpi v tišini domačega hrama. Podatke o registriranih primerih nasilja na Tržaškem je zbrala opazovalnica ONVD, predstavili pa so jih včeraj na Pre-fekturi. Prisotni so bili prefekt Giovanni Balsamo ter predstavniki karabinjerjev, policije, državnega tožilstva in zdravstvenega podjetja: v okviru svojih pristojnosti imajo vsi opravka z nasiljem v domačem okolju. Pre-fekt je poudaril, da mora biti raziskava priložnost za izdelavo načrta za usklajen nastop proti temu pojavu. Navzoči so med drugim ugotavljali, da zdravstvena in socialna oskrba ne more biti vedno povsod prisotna, a ko poseže, so njeni učinki pozitivni. »Ko družino obišče zdravstveno podjetje, se nam večinoma ni treba več vračati na kraj dogodka,« je povedal Luigi Di Ru-scio, namestnik tržaškega kvestorja. Pojav je pri nas še kako zaskrbljujoč, je poudarila Marina Bacciconi z opazovalnice ONVD, ki je nastala v sodelovanju med Univerzo v Veroni in inštitutom za preventivo in varnost na delu ISPESL. Bacci-conijeva je spregovorila o namenu, metodologiji in izsledkih študije (slednji so podrobneje opisani v levih tabelah in grafih). Raziskava sloni na podatkih, ki so jih sile javnega reda zbrale med 1. oktobrom 2007 in 30. septembrom 2008. Podobno študijo so pred tem opravili v Veroni, izsledki pa kažejo, da je nasilje v domačem okolju pri nas še bolj prisotno: stopnja nasilja znaša v mestu Romea in Julije 4,3 promila, v Trstu pa 4,6 promila (46 žrtev nasilja na deset tisoč prebivalcev). Nasilje pa se izvaja tudi nad nepričakovanimi kategorijami ljudi, kot so moški in priletne osebe, včasih celo otroci tepejo starše, do nasilja pa pride vsekakor najbolj pogosto v okviru para. Nasilneže ovadijo ali tožijo samo v 8% primerov. »V Ve-roni je bil odstotek še nižji, na sodstvo se je obračalo samo 3% žrtev. Krivo je tudi počasno sodno kolesje, ki ne zagotavlja hitrega postopka. Z ozaveščanjem in primernimi ukrepi pa se je delež ovadb v Veroni zvišal na 13%,« je dejala Bacciconijeva. (af) Na sejmu tudi Emergency Na božičnem sejmu okrog cerkve sv. Antona sodeluje tudi humanitarna organizacija Emergency, ki skrbi za vse civilne žrtve vojn. Stojnica je na vogalu med ulicama Paganini in Zonta, ponuja pa material s prepoznavnim logotipom E. Ob informativnem gradivu so na voljo tudi koledar karikaturista Vaura in razni božični okraski. Izkupiček prodaje bo namenjen zdravstvenemu centru Angaram v Afganistanu, za katerega skrbi tržaška podružnica Emergency. Informativne stojnice o biološki oporoki Radikalci prirejajo danes po celi Italiji informativne pobude v zvezi z aktualnimi temami, kot so biološka oporoka in prekinitev zdravljenja za bolnike v nepovratni komi. Na Ul. Cavana bodo od 16. do 20. ure ponujali informativno gradivo in obrazce za biološko oporoko ter snemali pričevanja ljudi. Posnetke bodo objavili na internetu. Knjige in solidarnost v galeriji Tergesteo Danes bodo prostovoljke združenja De Banfield opremile stojnico v galeriji Tergesteo. Ponujale bodo knjige in božična darilca, Fulvia Costantinides pa bo od 11. do 12. ure predstavljala svojo knjigo Fermacarte. Magi-ci microcosmi di vetro. Zaslužek bo namenjen brezplačnim storitvam, ki jih združenje nudi priletnim občanom. Sprememba za urade Občine Devin-Nabrežina V občini Devin-Nabrežina bodo anagrafski in matični urad, tajništvo in protokol v sredo, 24. in sredo, 31. decembra v popoldanskih urah zaprti. Omenjeni uradi bodo odprti od 9. do 12. ■ V VI I I V* I • I • Tržaški občinski arhiv zaprt do 5. decembra Občina Trst sporoča, da bo zaradi pospravljanja dokumentacije med 23. decembrom in 5. januarjem zaprta študijska dvorana glavnega občinskega arhiva v Ul. Punta del Forno 2. vstop bo mogoč samo z uradno prošnjo, ki jo je potrebno vložiti v urad za sprejemanje aktov. Arhivske storitve bodo redno na voljo od 7. januarja dalje. občina - Včeraj popoldne ob udeležbi uglednih osebnosti in številnih radovednežev Odprli so Trg Venezia in Ul. Cavana Uradno odprtje zaznamovalo slovesno odkritje spomenika habsburškega nadvojvode Maksimilijana - Namestili 24 klopi z enim samim sedalom S slovesnim odkritjem spomenika habsburškega nadvojvode Maksimilijana so včeraj popoldne uradno odprli obnovljen Trg Venezia, za katerega je občinska uprava potrošila 800 tisoč evrov (od teh je 100 tisoč prispevala družba Acegas-Aps). Svečanosti so se ob županu Robertu Dipiazzi in občinskem odborniku Francu Bandelliju med ostalimi udeležili prefekt Giovanni Balsamo, kve-stor Francesco Zonno in škof Evgen Ra-vignani, popestrila pa jo je godba Vecia Trieste. Še pred tem so odprli obnovljeno Ul. Cavana, dela pa so davkoplačevalce stala 430 tisoč evrov. Dipiazza je na odprtju Trga Venezia med drugim napovedal, da se bodo leta 2010 začela dela na območju med bivšo ribarnico in bazenom Bianchi, kjer naj bi nastal morski park. Naj dodamo, da so na Trgu Vene-zia namestili 24 novih klopi iz marmorja, ki pa imajo sedalo za eno samo osebo. Nadomestile so prejšnje klopi, na katerih so ponoči spali brezdomci. To je bilo za občinskega odbornika Bandellija nedostojno in jih je zato dal odstraniti. Levo godba Vecia Trieste, desno spomenik habsburškega nadvojvode Maksimilijana kroma / TRST Sobota, 20. decembra 2008 9 ZDRAVSTVO - Proslavili obletnico Štirideset let raziskovalnega delovanja bolnišnice B. Garofalo Pripravili so strokovni posvet in pa okroglo mizo o pomenu biomedicinskih raziskav za širšo družbo Pediatrična bolnišnica Burlo Ga-rofolo sodi prav gotovo med najboljše bolnišnice na Apeninskem polotoku, k njeni uspešnosti pa je prispeval tudi znanstveno raziskovalni center, ki v teh dneh obhaja štiridesetletnico svojega delovanja. Ta častitljivi jubilej je tržaška pediatrična bolnišnica obeležila z včerajšnjim strokovnim posvetom, ki so ga med drugimi oblikovali ugledni in v tujini izredno cenjeni italijanski znanstveniki. Občinstvo je tako lahko spoznalo nove izsledke in dognanja, ki jih strokovne raziskovalne ekipe po svetu razvijajo in prizadevno iščejo nove metode zdravljenj številnih bolezni pri otrocih, kot so rak, sladkorna bolezen, celiakija in druge. Goste in občinstvo je zjutraj v veliki dvorani pediatrične bolnišnice pozdravil najprej deželni odbornik za zdravje in socialno varstvo Vladimir Kosic, ki je vsem skupaj zaželel uspešno delo. Posvet je nato odprl Luigi Daniele Notarangelo, ugledni profesor pe-diatrije in patologije na univerzi Har-ward, ki je v svojem posegu razložil, kaj si lahko obetamo od matičnih celic v pediatriji. Področje raziskovanja matičnih celic po njegovi oceni predstavlja vedno večji znanstveni izziv, glede uporabe matičnih celic v terapevtske namene pa so zelo vzpodbudne aplikacije na področju zdravljenja številnih otroških obolenj, za katere je do pred kratkim veljalo še prepričanje, da so neozdravljive. Prof. Notarangelo je ob tem še poudaril, da je zelo pomembno, da vse znanstvene ugotovitve spozna širša javnost in da ne ostanejo dostopne le strokovnjakom, saj s tem tvegamo, da laični ljudje - bolniki postanejo žrtve tistih organizacij oz. komercialne veje medicine, ki preko svetovnega spleta ponuja absolutno ozdravitev tudi pri zelo kompleksnih primerih. O napredku na področju pediatrične onkologije je spregovoril dr. Giuseppe Basso, direktor univerzitetnega oddelka za pediatrijo v Univerzitetno bolnišničnem podjetju v Padovi. Govornik je z velikim veseljem postregel s podatkom, ki pravi, da se je smrtnost zaradi raka pri otrocih v letih 1973 in 1996 razpolovila, k temu rezultatu pa so prispevali predvsem poglobljeni diagnostični pristopi in ino-vativne ter specifične terapije. Najpogostejša maligna bolezen pri otroku je, kot je povedal govornik, levkemija, pri zdravljenju le-te pa ni več nujno potrebna presaditev kostnega mozga, saj zadostujejo nove generacije zdravil, ki bolnikom omogočajo normalno življenje. O pediatrični nefrologiji, veji me- Levo dopoldanski posvet, desno bolnišnica dicine, ki deluje na področju zdravljenja ledvičnih bolezni, je predaval dr. Francesco Emma, ki je sicer direktor oddelka za nefrologijao in dializo na IRCCS Pediatrico Bambino Gesu v Rimu. Tudi ta govornik se je osredotočil na napredke, ki jih je dosegla znanost na področju nefrologije v zadnjih dvajsetih letih. Jutranji del kongresa so oblikovali še znanstveni direktor pediatrične bolnišnice Burlo Garofolo Giorgio Tam-burlini, ki je v svojem diskurzu podčrtal pomen vzporednega sodelovanja z drugimi deželnimi ustanovami, dotaknil pa se je tudi izzivov, ki si jih je njegov raziskovalni center zadal. Med te med drugim sodita tudi okrepitev mednarodnih sodelovanj in utrjevanje imenitnega slovesa, ki ga Burlo Garofolo uživa pri raznih evropskih raziskovalnih centrih. Jutranji del posveta je postregel še s konkretnimi rezultati, ki jih je tržaška ustanova dosegla na področju preučevanja nekaterih genetskih bolezni, dr. Alessandro Ventura je predstavil tudi dosežke, do katerih je skupina strokovnjakov prišla pri preučevanju celiakije, bolezni, ki se pojavlja v zgodnjem otroštvu, novosti s področja pre-natalne diagnostike pa je predstavil ginekolog Secondo Guaschino. Popoldanski del simpozija je potekal v Narodnem domu, kjer so strokovnjaki govorili o pomenu biomedi-cinskih raziskav za širšo družbo, v nadaljevanju pa je sledila še okrogla miza, na kateri so besedo prevzeli predstavniki civilne družbe, med katerimi so bili tudi starši najmlajših bolnikov. Govorniki so v precep vzeli predvsem zvezo med raziskavami in civilno družbo, privolitev, pravice in koristi, pa so bili pojmi, ki so jih govorniki analizrali iz različnih zornih kotov. (sč) PREVOZI Nove tarife Trieste Trasporti Prevozno podjetje Trieste Trasporti bo s 1. januarjem uvedlo nove tarife za krajevni javni prevoz. S tem v zvezi je včeraj podjetje sporočilo, da bodo vse vozovnice za avtobusni prevoz in mesečne vozovnice za pomorske povezave vsekakor veljavne do 31. januarja, medtem ko bo veljavnost 15-dnevnih in mesečnih vozovnic za avtobusni prevoz nepreklicno zapadla 31. decembra letos. Vozovnice, ki bodo ostale neuporabljene, bo mogoče nadomestiti z novimi do 30. junija leta 2009 (seveda ob plačilu razlike med staro in novo tarifo) na sedežu TT v Ul. La-voratori št. 2, in sicer od ponedeljka do četrtka od 8.30 do 12.30 in od 13.30 do 15. ure ter ob petkih od 8.30 do 12.30. Veljavnost letnih vozovnic bo ostala nespremenjena do njihove zapadlosti, na okencih podjetja v Ul. Lavoratori pa so že na voljo nove letne vozovnice. Trieste Trasporti je obenem podaljšal veljavnost abonmajev po znižani ceni za mesec dni glede na datum zapadlosti. Pravico do šolskega abonmaja (ki je veljaven od septembra do junija) pa bodo od prihodnjega leta dalje (torej v šolskem letu 2009-2010) imeli tudi otroci, ki obiskujejo vrtce. Morebitne informacije nudijo na sedežu družbe Trieste Tra-sporti, zelena številka 800016675. ZKB - Včeraj na Opčinah 12 štipendij in »zeleni« koledar Štipendije podelili najzaslužnejšim dijakom in študentom - Koledar na ekološkem papirju in z ekološkimi nasveti Zadružna kraška banka (ZKB) je včeraj popoldne priredila v svojih dvoranskih prostorih na Opčinah predstavitev koledarja za prihodnje sončno leto. Na srečanju so podelili tudi dvanajst štipendij, ki so bile dodeljene posebno uspešnim dijakom-matu-rantom višjih srednjih šol in študentom, ki so na univerzi diplomirali v šolskem letu 2007/2008. Tradicionalna decembrska predstavitev koledarja ZKB je zaradi jubilejnih okoliščin pridobila morda slovesnejši značaj, saj je srečanje predstavljajo zadnjo letošnjo prireditev ob stoletnici njenega uspešnega delovanja v korist tržaške skupnosti. Predsednik ZKB Sergij Stancich je poskrbel za podelitev dvanajstih štipendij za šolsko leto 2007/2008. Svoje krajše razmišljanje je namenil prav nagrajencem. Svetoval jim je, naj »nikakor ne merijo uspešnosti s pojmom denarja«, temveč naj se zavzemajo za etično delovanje in dobrobit skupnosti. Uspešno zaključen študij, je nadaljeval Stancich, predstavlja pomembno etapo v življenju posameznika in prav v tem smislu naj bodo prejete štipendije spodbuda za nadaljnje izobraževanje. ZKB posveča namreč veliko pozornost mladim in jih bodri k vztrajanju in poklicnem izpopolnjevanju, je zaključil predsednik. Na razpis za štipendijo so se lahko prijavili člani ali sinovi članov ZKB, ki so opravili maturo z oceno, ki je znašala vsaj 85/100, ter univerzitetno diplomo prve ali druge stopnje z oceno, ki je znašala vsaj 105/110. Štipendije v višini 500 evrov za diplo-mirance višjih srednjih šol so prejeli: Agata Venier, Sharon Ostrouska, Lara Simoneta, Danijel Simonettig in Daniel Košuta. Štipendiji v višini 750 evrov za študente z univerzitetno diplomo prve stopnje sta bili dodeljeni Matiji Frandoliču in Kristjanu Stoparju. Alexander Kante, Iztok Cergol, Bojan Simoneta, Meta Starc in Alenka Možina pa so si zagotovili štipendijo v višini 1.000 evrov, ki so bile namenjene študentom z univerzitetno diplomo druge stopnje. Podelitvi je sledila kratka glasbena točka, za katero sta poskrbeli kitaristki Veronica Carli in Janja Savi. Ob koncu je generalni direktor ZKB Aleksan- der Podobnik predstavil koledar »Green, verde, zeleno 2009«, ki je tiskan na ekološkem papirju. ZKB se prek koledarja ne kaže javnosti le kot učinkovit zavod za denarne usluge, temveč predvsem kot pomemben dejavnik gospodarskega, socialnega, kulturnega in športnega razvoja našega teritorija. »Lajt-motiv« novo izdanega koledarja, je poudaril Podobnik, je zelena barva, ki za banko predstavlja nek življenjski stil, ki zastopa skrb za okolje, za zaščito naravnih danosti, pa tudi za zaščito ljudskih navad, domačih pridelkov ter sploh vsega kulturnega bogastva kraškega teritorija. Dosledno z vodilnimi vrednota- mi ZKB (stvarnost, transparentnost, zaupanje in povezanost s teritorijem) bo torej tudi koledarsko leto 2009 potekalo v znamenju zelene barve oziroma t.i. »filozofije green«. S tem namenom je koledar obogaten z objavo preprostih in koristnih pravil, nasvetov in priporočil, ki zadevajo povezanost človeka z okoljem: energetsko varčevanje, ločeno zbiranje odpadkov, okolju prijazna mobilnost, »ekološki« nakupi in biološki pridelki, racionalno upravljanje z vodo, obnovljiva energija, recikliranje papirja, uporaba de-tergentov v pravilnih količinah itd. Jasmina Strekelj 435 Sobota, 10. decembra 2008 TRST / GLASBA - V Boljuncu, Križu in Fari Mednarodna pevska akademija priredila tri predbožične koncerte Nastopajoči so se predstavili z izborom opernih arij in božičnih pesmi - Pripravljajo nova projekta Mednarodna pevska akademija v Križu bo kmalu praznovala svoj prvi rojstni dan in je ob praznikih poudarila svojo aktivno prisotnost v vaški skupnosti z oblikovanjem božičnega koncerta, ki je v treh različicah zaživel najprej v gledališču Prešeren v Boljuncu (v okviru božičnih pobud občine Dolina), nato v domu Alberta Sirka v Križu in še v Fari. Koncerti instrumentalne in predvsem vokalne glasbe so sestavni del praznične dobe in Združenje za Križ prav gotovo ni imelo dvomov glede izbire ponudbe, saj se sredi vasi razvija pevski laboratorij, ki je letos poleti debitiral z opero Figarova svatba. Svetilnik na poti teh mladih pevcev je operna glasba, zato je tudi božični koncert prikazal izbor opernih arij, s katerimi je devet izvajalcev pokazalo svoje sposobnosti. Nastopajoči so prihajali iz Italije, Slovenije, Hrvaške in z Japonske. Na programu so bili trije predstavniki krajevne glasbene poustvarjal-nosti. Sopranistka Mojca Milič se je pristno vživela v dopadljivo romanco Vilje iz operete Vesela vdova, basist Goran Ruzzier pa je kazal večjo afiniteto do koncertnega izvajanja, kot je pokazalo prepričano soočenje s Confutatis iz Verdijevega Rekviema. Nekateri pevci so prvič stopili pred publiko kot solisti; med temi je nova članica kriške akademije Maja Grgič, ki je za to priložnost opustila operno literaturo in je bila s svojimi pevskimi izbirami najbolj »božično« naravnana izvajalka. Basist Janez Kuna-var bi potreboval večjo sproščenost, mezzosopranistka Janja Konestabo pa razpolaga z zanimivim glasovnim materialom, ki ga mora popolnejše izoblikovati. Najbolj izdelan potencial je kazala sopranistka Yukiko Šremova Kinjo, ki je prišla do izraza z lepim glasom in ubranim petjem. Ob debitantih so nastopile tudi pevke, ki imajo za seboj več glasbenih izkušenj, na primer Vedrana Žerav, ki je občuteno zapela dve arij iz opere La Boheme in bolj dramatično usmerjena gostja večera, članica opernega zbora gledališča Verdi Vesna Topič. Zimske bolezni so vplivale na nekatere izvedbe, a tudi nastopanje v ne-idealnih pogojih je veljalo kot koristna vaja, saj imajo pevci kar pogosto težave z glasom, morebitna profesionalna kariera pa jim ne bo dovoljevala tako pogostih odpovedi. Tudi Aleksander Švab je s svojo scensko izkušnjo stopil na oder ob učencih, najprej z arijo Končaka iz opere Knez Igor, nato s Sinatrovo »My way«, ki jo je sim- Praznično naravnan koncert bo v tem obdobju večkrat izveden kroma ^ eb v ' - T^ X", ff» > Ari H ' J bolično poklonil pevcem akademije kot spodbudo k vztrajnemu stopanju po strmi poti pevske kariere. Pri spremljanju vseh pevcev se je pošteno potrudil enaindvajsetletni pianist Jan Grbec; zaupanje v njegove sposobnosti kaže voljo akademije, da bi postala laboratorij ne samo za pevce, a tudi za pianiste, ki želijo poglabljati področje korepetiranja in sodelovanja s pevci. Akademija je nastala, da bi ponudila mladim pevcem možnost nastopanja v opernih produkcijah; pridobivanje izkušenj na tem področju se v tem primeru ne istoveti s podiplomskim izpopolnjevanjem, zato je izbor študentov zelo raznolik, ena in skupna pa njihova potreba po takih preizkušnjah. Večina pevcev je vokalno in interpretacijsko še zelena, predvsem pa manjkata pravi pogum in samozavest, ki ju laboratorij skuša graditi in utrjevati. Akademija ponuja možnost realizacije večjih projektov, od resnega vsakodnevnega študija izven tega izrednega okvira pa bo odvisno, koliko jo bo vsak lahko bolj ali manj plodno izkoristil. Švab predstavlja svojim pevcem vedno nove izzive; v prihodnjem letu sta v načrtu dva nova projekta in sicer izvedbi oper Gianni Schicchi Giacoma Puccinija in Ljubezenski napitek Gaeta-na Donizettija. Z začetkom dela se začenja tudi iskanje pokroviteljev, saj so projekti zelo zahtevni ne samo z umetniškega vidika in naj bi se v bodoče idealno širili tudi na ponudbe, namenjene šolam, za spoznavanje operne literature, ustvarjanje in utrjevanje bodoče publike opernih gledališč. Za konec božičnega koncerta so vsi pevci zborovsko zapeli dve znani boži- čni pesmi, pevski večer pa se je nadaljeval z družabnim delom v veži, kjer so domačini postavili tudi mali sejem izdelkov otroškega vrtca J.Košuta. Praznične pobude v Križu se bodo nadaljevale z bo-žičnicami osnovnošolcev in skupine Glasbenih ustvarjalcev, 26. decembra pa bo na sporedu koncert jazz glasbe. (rop) DANES - Ob stoletnici parka pri Sv. Ivanu Prihaja Cacciari Ob 16.30 bodo predstavili publikacijo o nekdanji umobolnici Letos mineva sto let, kar so pri Svetem Ivanu uredili park in umobolnico. Istočasno pa smo letos zabeležili tudi tridesetletnico zakona 180, imenovanega tudi zakon Basa-glia, ki je postopoma odprl vrata psihiatričnih bolnišnic in povsem spremenil odnos do mentalnih bolnikov. Pomembni obletnici je Pokrajina Trst proslavila s številnimi prireditvami in dogodki, dolgemu seznamu pa gre pripisati vsaj še dva. Na tržaški Trgovinski zbornici bodo danes predstavili obsežno monografijo o svetoivanski umobolnici, ki je pravkar izšla pri založbi Electa. V njej je zbrano bogato arhivsko gradivo o parku, njegovih nekdanjih in sedanjih prebivalcih (med številnimi avtorji je tudi tržaški Slovenec Vladimir Vremec). Na predstavitvi, ki se bo začela ob 16.30, bodo ob avtorjih sodelovali tudi beneški župan Massimo Cacciari, novinar Roberto Morelli in univerzitetni profesor Walter Gerbino. Ob 18. uri bodo v prostorih v Ulici SS. Martiri 3 odprli fotografsko razstavo, na kateri bodo obnovili sto let svetoivanskega parka, njegovo nekdanjo in sedanjo ureditev. Razstava bo odprta do 15. februarja. Skupščina in družabnost Koordinacije Slovencev Demokratke stranke Koordinacija Slovencev Demokratske stranke vabi na deželno skupščino, ki se bo odvijala v torek, 23. decembra ob 18.00 v prostorih kulturnega društva Igo Gruden v Nabrežini. Skupščina bo priložnost za oceno dosedanjega dela ter za razmislek o bodočem delovanju koordinacije. Po končani razpravi bodo nazdravili bližajočemu se letu 2009. Praznično na Padričah Kulturni društvi Slovan s Padrič in Skala iz Gropade bosta tokrat organizirali skupno božičnico v pa-driški cerkvici svetih Cirila in Metoda in to jutri z začetkom ob 18. uri. Sodelovali bodo otroški pevski zbor Slomšek pod taktirko Zdenke Križmančič in mešani pevski zbor Slovan Skala, pod vodstvom dirigenta Hermana An-toniča. Kulturni večer bodo popestrili še gojenci tržaške Glasbene matice Veronika Carli, Janja Savi in Luka Pečar. Ob tej priložnosti bodo člani padriškega kulturnega društva Slovan razdelili tradicionalni koledar, ki ga društvo neprekinjeno izdaja že več kot deset let. Pred božičnico (ob 17.30) pa so vaščani obeh vasi vabljeni, da skupno s kozarčkom kuhanega vina in čaja nazdravijo pod praznično okrašenim borom, za katerega je poskrbela Gozdna zadruga, na padriškem trgu »pr' štjrne« sredi vasi. Po božičnici pa bo za vse zakuska v prostorih Gozdne zadruge na Padričah. (jng) V nedeljo v Trebčah pevska matineja Ljubiteljem zborovske glasbe se v nedeljo dopoldne v Trebčah obeta zanimiva pevska matineja. Domača župnija sv. Andreja je namreč pobudnica koncerta z naslovom Božični utrip, ki ga bo Mešani mladinski pevski zbor Trst pod vodstvom Aleksandre Pertot ob 11. uri izvedel v trebenski cerkvi po končani nedeljski maši. Mladi pevci, ki bodo nastopili v dveh ločenih skupinah (starejšo sestavljajo univerzitetni študentje, mlajšo pa višješolci), bodo postregli s programom adventnih in božičnih pesmi, ki se bo začel s Trubarjem. Zbor bo nastopil tudi ob instrumentalni spremljavi, pripravlja pa se tudi presenečenje. OPČINE - Sestanek s predstavniki vasi Priprave na kraški pust že v polnem teku V nekaterih vasih so s pripravami začeli oktobra: doslej se je na tradicionalni sprevod prijavilo sedem vozov in pet skupin - Rok za prijavo zapade 31. januarja Kraški pust terja dolgo in vestno pripravo kroma V torek se je v zgornjih prostorih doma Brdina zbrala pisana skupina predstavnikov vasi in simpatizerjev Kraškega pusta, ki je prisluhnila organizacijskemu odboru glede priprave 42. izvedbe tradicionalne pobude. Najprej je prisotne pozdravil predsednik odbora Igor Malalan, ki je v prvi vrsti pohvalil Alexa Puriča, ki je letos prevzel urejanje spletne strani in jo posodobil, sledil pa je pogovor o novostih 42. kraškega pusta. Igor je še podčrtal, da so v odbor sprejeli tri nove odbornike, istočasno pa se je zahvalil dolgoletnemu odborniku Carlu Ferfolji za trud, ki ga je vlagal v vestno delo, a je letos dal odpoved za nadaljnjo sodelovanje. Prijavnice so že nared na spletni strani, tako se je doslej vpisalo sedem vozov (Bazovica, Opčine, Sovodnje, Medja vas - Štivan, Praprot, Križ in Škedenj »Servola insieme«) in pet skupin (Prosek-Kontovel, Boljunec, Združenje staršev iz Nabrežine, Šem-polaj in Valmaura), Merče in Štmaver so še v dvomu glede udeležbe na po- vorki, Repen pa se je ne bo udeležil. V nekaterih vaseh so dokazali delavnost in začeli pripravljati vozove že oktobra, ostali pa so se komaj lotili dela, saj se tolažijo z dejstvom, da do pusta manjkata še dva meseca. Ker pa čas hiti, naj se še številni neodločeni čim prej prijavijo, saj zapade rok za oddajo prijavnic 31. januarja. Na sestanku so prisotnim predstavnikom vasi razdelili prispevek za vozove in skupine. Odbor naproša vse predstavnike, ki še niso prevzeli denarja, naj to storijo na naslednjem sestanku z vasmi, ki bo v torek, 28. januarja. Po tem datumu ne bodo imeli več možnosti za prevzem denarja. Zbrani na sestanku so tudi izvedeli za točen dan tiskovne konference, ki se bo tokrat odvijala v petek, 13. februarja, ob 17.30 v Dolini. Ob tej priložnosti bo organizacijski odbor zaupal širši publiki točen razpored dogodkov in prireditev 42. izvedbe Kraškega pusta. Do takrat pa ...živio pust! (met) / TRST Sobota, 20. decembra 2008 1 1 DOLINA - V prostorih SKD Valentin Vodnik predstavili Jadranski koledar Nov in prikupen rokovnik, ki je letos posvečen oljki Jadranski koledar prvič v tej obliki - Vsako leto različna tematika Predstavitev je bila v prostorih SKD Valentin Vodnik v Dolini kroma PESEK Jadranski koledar je izšel v novi obleki, in sicer v obliki rokovnika, ki je letos posvečen oljki. Pri Založništvu tržaškega tiska so se namreč odločili za publikacijo, ki bo koristna bralcem in bo vsak dan nudila zanimive informacije, pa tudi prispevala k zdravju in smotrni uporabi oljk oz. oljčnega olja v kuhinji. Novi Jadranski koledar je skratka bolj priročen, prikupen in privlačen, kot je to ocenila njegova urednica Martina Kafol. Slednja je včeraj popoldne predstavila publikacijo javnosti skupaj z glavnim urednikom Acetom Mermoljo in Vesno Guštin Grilanc, ki je v bistvu dala zamisel za novo podobo Jadranskega koledarja. Predstavitev koledarja, ki ga je izdal ZTT v sodelovanju z Zvezo slovenskih kulturnih društev in Slovensko kulturno-gospodarsko zvezo, je bila v prostorih SKD Valentin Vodnik v Dolini. Poleg koledarja so predstavili tudi katalog ZTT 2008-2009 in Jadranski koledar, posvečen šolstvu. Uredila ga je Kafolova, za besedila pa sta poskrbeli Norina Bogatec in Ksenija Majovski. Za popestritev srečanja so poskrbeli zvoki melodij kvarteta Nomos, medtem ko je poseben pečat ponudila degustacija olja (to je bila belica), za katero je poskrbel proizvajalec Rado Kocjančič. Predstavitev je bila zaključni večer, na katerem so tudi podali obračun knjižnega leta ZTT, ki je bilo po besedah Mermolje uspešno. Za spremembo oblike koledarja so se odločili, da bi bil za bralce zanimivejši, je povedal Mermolja. Lanska poskusna izdaja je bila v tem smislu prehodna, za dokončno oblikovanje pa so se obrnili na Vesno Guštin (pri besedilih je sodelovala tudi Majda Guštin Colja, slike Matjaž Kafol). O publikaciji je govorila sama Gu-štinova in poudarila, da bo vsebina prihodnjega koledarja odvisna od odziva bralcev. V letošnji izdaji bomo vsekakor izvedeli marsikaj o oljkah oz. olju, tako iz botaničnega kot iz zgodovinskega vidika, in sploh kako ga hranimo, kupujemo (zakaj so npr. nekatera ekstra deviška oljčna olja poceni in druga ne), ga uporabljamo v kuhinji (vsak mesec je en recept z uporabo olja ali oljk) in za boljše zdravje (čaj z oljčnimi listi npr. znižuje krvni tlak). Poleg tega so v koledarju poezije o oljki in razni pregovori, ki so še danes aktualni. Nenazadnje so zbrani najpomembnejši dogodki, ki so se zgodili lani pri nas in v svetu. A.G. Na Opčinah praznično v Prosvetnem domu Danes bo v Prosvetnem domu na Opčinah zaključni večer ob 40-letnici društva Tabor, ki bo istočasno obeležilo tudi 140 let kulturnega udejstvovanja na Opčinah, ki se je začelo z ustanovitvijo čitalnice leta 1868. Večer Od včeraj do jutri bo vsebinsko zelo bogat, saj bodo predstavili istoimensko publikacijo s zgodovinskim prerezom društvenega delovanja (uredili so jo Duško Kalc, Živka Persič, Nori Jerič, Stanka Hrova-tin, oblikoval jo je Jakob Jugovic, prevode sta prispevala Peter Senizza in Fulvia Berginc, tehnična obdelava pa je bila zaupana Lorisu Tavčarju in Andreju Šu-ligoju). Ob tem pa bo premierno prikazan tudi DVD o današnji društveni dejavnosti ( pevska, dramska, rekreacija, knjižnica, prireditve, glasbena srečanja, Poletje pod kostanjem...). Za snemanje in realizacijo je poskrbel Marko Civardi s sodelavci, glas je posodil Li-vij Valenčič, sodelovalo pa je veliko število članov in članic, ki nestrpno čakajo, da bodo videli sebe in druge. Vendar to še ni vse: stene dvorane bo krasila razstava o društvenih dejavnostih, opremili pa bodo tudi videokotiček,kjer si bo mogoče ogledati stare posnetke. Leto 2008 je bilo za Opčine res polno obletnic, zato je Skd Tabor povabilo vse letošnje slavljence na skupno fotografijo, ki bo zaključila to opensko slavnostno leto. Slavnostnemu delu bo sledila družabnost z glasbo v živo, srečelovom in presenečenji. Nenazadnje bo to tudi priložnost, da člani in gostje nazdravijo praznikom in novemu letu. Dvojno slavje Obnovili so sto let staro kapelico v Gročani Osmega decembra je bilo zelo slovesno Slovenski oktet jutri pri Sv. Ivanu Ljubiteljem zborovskega petja od Sv. Ivana in od drugod se v nedeljo zvečer obeta prava pevska poslastica, saj bo domača župnijska cerkev sv. Janeza Krstnika gostila koncert Slovenskega okteta, verjetno tistega pevskega sestava, ki nosi glavno zaslugo, da je slovenska pesem znana po svetu. Oktet, ki deluje od leta 1951, leta 1996 pa je doživel popolno zamenjavo celotne zasedbe, se k Sv. Ivanu podaja na povabilo tamkajšnjega društva Marij Kogoj, ki tako ostaja zvesto poslanstvu, po katerem posveča posebno pozornost glasbenim pobudam. Slovenski oktet bo v nedeljo zvečer v sestavi Vladimir Čadež in Andrej Ropas-1. tenor, Rajko Meserko in Janez Triler-2. tenor, Jože Vidic in Primož Dekleva-bariton ter Janko Vol-čanšek in Matej Voje-bas postregla občinstvu s pestrim sporedom skladb domačih in tujih avtorjev, ki gredo od Trubarjevih in Gallusovih motetov ter stvaritev znanih svetovnih mojstrov vse do tradicionalnih slovenskih božičnih pesmi. Koncert se bo začel ob 20.30. Glasba in poezija v kavarni San Marco Društvo Altamarea bo priredilo danes ob 18.00 v kavarni San Marco večer poezije in glasbe z naslovom Tihi kontrapunkti. Avtorica in interpretka pesniškega dela večera je igralka Nikla Petruška Panizon, ki si je zamislila dvodelni program s politično in ljubezensko oznako, od aktualnih razmišljanj do bivanjskih vprašanj. Sodeloval bo igralec Romeo Grebenšek, glasbeni del pa je zaupan harmonikarju Igorju Zobinu. Tržaški harmonikar zaključuje zelo bogato delovno leto, ki mu je dalo velika zadoščenja. Konec maja je igral v dvorani Puccini v okviru sezone Koncertnega društva v Milanu pred polno dvorano navdušenih poslušalcev. Med izstopajočimi dogodki je bila tudi poletna turneja po Balkanu v organizaciji združenja CIDIM. Zobin je v treh tednih imel v tem sklopu vrsto solističnih koncertov, najprej na Dunaju, potem v Furlaniji, na Hrvaškem, v Srbiji, Bosni in Albaniji: »Odziv publike je bil zelo dober povsod, krajevni kulturni zavodi in konzulati so poskrbeli za veliko udeležbo. Izkušnja je bila zelo pestra in zahtevna, obenem me je obogatila iz človeškega vidika, saj sem se dotaknil krajev, ki so pretrpeli razne vojne, napete in težavne situacije. Na valu dobrega uspega sem prejel tudi razne ponudbe za na-daljne koncertne termine.« Medtem, ko se je njegov koledar koncertnih obveznosti za leto 2009 večal, je Zobin nastopil še na festivalu Settembre musica v Torinu, ki deluje že 30 let z mednarodnim odmevom. V 25. dneh se je zvrstilo preko 200 koncertov med Milanom in Torinom. (ROP) Včeraj danes Danes, SOBOTA, 20. decembra 2008 JULIJ Sonce vzide ob 7.42 zatone ob 16.23 -Dolžina dneva 8.41 - Luna vzide ob 0.46 in zatone ob 12.06. Jutri, NEDELJA, 21. decembra 2008 TOMAŽ VREME VČERAJ: temperatura zraka 9,3 stopinje C, zračni tlak 1017,6 mb raste, veter 4 km na uro severo-zahodnik, vlaga 61-odstotna, nebo oblačno, morje skoraj mirno, temperatura morja 12,4 stopinje C. □ Lekarne Od ponedeljka, 15., do sobote, 20. decembra 2008 Urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30. Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. Combi 17 (040 302800), Ul. Fabio Severo 122 (040 571088), Žavlje - Ul. Flavia 39/C (040 232253). Fernetiči (040 212733) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Ul. Combi 17, Ul. Fabio Severo 122, Ul. Mazzini 43, Žavlje - Ul. Flavia 39/C. Fernetiči (040 212733) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Mazzini 43 (040 631785). www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 - 991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo. iu Kino AMBASCIATORI - 15.30, 17.10, 18.50, 20.30, 22.15 »Madagascar 2«. ARISTON - 16.30, 18.45, 21.00 »La felicita porta fortuna - Happy go Lucky«. CINECITY - 15.15, 16.15, 17.30, 20.00, 22.10 »Narale a Rio«; 14.50, 16.40, 18.15, 18.30, 19.55, 20.20, 22.05 »Madagascar 2«; 15.20, 17.30, 20.00, 22.05 »Il Cosmo sul Como'«; 14.40, 16.35, 18.30, 20.25, 22.20 »Come un uragano«; 15.20, 17.40, 20.00, 22.05 »Ultimatum alla terra«; 15.15, 17.25, 20.00, 22.10 »Come Dio comanda«; 14.30 »Bold 3D* - Un eroe a quattro zampe«. EXCELSIOR - 16.15, 18.30, 21.15 »The Mil-lionaire«. EXCELSIOR AZZURRA - 16.30, 18.35, 21.00 »Il giardino di limoni«. FELLINI - 17.00, 18.45, 20.30, 22.15 »Come Dio comanda«; 15.30 »Wall-E«. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 15.30 »Bolt - Un eroe a quattro zampe«; 17.00, 18.45, 20.30 »Si puo fare«; 22.20 »Twilight«. GIOTTO MULTISALA 2 - 15.00, 16.45, 18.30, 20.25, 22.20 »Il Cosmo sul como'«. GIOTTO MULTISALA 3 - 16.30, 18.20, 20.10, 22.00 »Il bambino con il pigiama a righe«. KOPER - KOLOSEJ - 15.00, 17.00, 19.00 »Dan, ko bo obstala Zemlja«; 21.00, 23.10 »Kaj se je zgodilo«; 14.30, 16.30, 18.30, 20.30, 22.30 »Madagaskar 2«; 15.10, 17.20, 19.30, 21.40, 23.50 »Odsev«. NAZIONALE - Dvorana 1: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Ultimatum alla terra«; Dvorana 2: 15.00, 16.45, 18.30, 20.25, 22.20 »Natale a Rio«; Dvorana 3: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Come un uragano«; Dvorana 4: 15.00, 16.45, 20.30, 22.15 »Ember il mistero della città di Luce«; 18.30, 22.20 »Twilight«. SUPER - 16.30, 18.15, 20.15 »Mamma mia!«; 22.15 »Nessuna verità«. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.00, 20.10, 22.00 »Madagascar 2«; Dvorana 2: 17.30, 20.00, 22.10 »Natale a Rio«; Dvorana 3: 17.40, 20.10, 22.10 »Il Cosmo sul como'«; Dvorana 4: 17.50, 20.10, 22.10 »Ultimatum alla terra«; Dvorana 5: 20.10, 22.10 »Come Dio comanda«; 16.00, 18.15 »Madagascar 2«. 435 Sobota, 12. decembra 2008 TRST Pihalni orkester Breg v sodelovanju s KD V. Vodnik prireja jutri, 21. decembra, ob 18.00 v društveni dvorani v Dolini Praznični nastop gojencev glasbene šole in Pihalnega orkestra Breg Teplo vabljeni! M Izleti SPOMINSKI POHOD PASJA RAVAN DRA-ZGOŠE - Člani SPDT se bodo udeležili v soboto, 10. januarja 2009 nočnega, spominskega pohoda v Dražgošah. Pohod se začne v soboto, 10. januarja, ob 23.uri, in konča naslednji dan ob 10.uri. Je precej zahteven, zato je potrebna dobra kon-dicija udeležencev. Kdor se nam želi pridružiti je vabljen na sestanek, ki bo v ponedeljek, 22.decembra, ob 20.uri, v Prosvetnem domu na Opčinah. Na razpolago bo tudi društveni kombi. Vse informacije Vam nudi Bernard Florenin tel. 0481-882240. ZIMOVANJE na Pohorju prireja Slovenski dijaški dom S. Kosovel Trst, od 2. do 6. januarja 2009, v Domu Gorenje (CŠOD), za otroke in mladostnike od 9. do 15. leta starosti. Za informacije pokličite na tel. 040-573141, e-mail: info@sddsk.org. H Čestitke Ob pomembnem življenjskem prazniku vošči SAŠI RUDOLFU mnogo zdravja in še veliko plodnih let Društvo Rojanski Marijin dom. V Repniču slavi danes 80. rojstni dan nono NINKO. Še na mnoga leta mu kličeta Nikolaj in Peter. V Cerovljah majhna hišica stoji, tam se naša zlata Alice ze vec časa pridno ua. Sedaj je študij dokončala in doktor psihologije postala. Veliko sreče in nadaljnjega zadoščenja ji zelimo ponosni mama, tata, Max, vse tete in strici Predraga Anka za tvojih 50 let ti želimo obilo zdravja in sreče še naprej vsi tvoji domači 0 Prireditve BOŽIČNE MELODIJE ŽE ODMEVAJO - Trebenska godba jih igra... prisluhni jim tudi ti, danes, 20. decembra, ob 20.30 v ljudskem domu v Trebčah! Ob naši spremljavi bo pela prof. Martina Feri. DECEMBRA V ZGONIKU v znamenju solidarnosti, gledališča, glasbe, športa in enogastronomske ponudbe. Občina Zgo-nik prireja v decembru v sodelovanju s ■MlN'.', SLOVENSKA ŽUPNIJSKA SKUPNOST in MARIJIN DOM VABIJO na celovečerni koncert SLOVENSKEGA OKTETA jutri, 21. decembra ob 20.30 v župnijski cerkvi pri sv. Ivanu Koncert omogočata Zaključni večer ob 40-letnici SKD TABOR OD VČERAJ DO JUTRI s predstavitvijo publikacije, DVD-ja in razstavo o društvenem delovanju DANES, 20. DECEMBRA, OB 20. URI V PROSVETNEM DOMU NA OPČINAH SLEDI DRUŽABNOST Z GLASBO V ŽIVO, SREČELOVOM IN PRESENEČENJI. BOŽIČNE MELODIJE ZE ODMEVAJO... II II * *l * krajevnimi društvi: danes, 20. decembra, »Jaz in one, skratka me: Ženske« (Premiera), v Škc v Zgoniku, ob 20.30, nastopa Miranda Caharija, režija Mario Uršič; v nedeljo, 21. decembra, »Tekmovanje v Orienteeringu, pred ŠKC v Zgoniku, ob 10.30 prvi start (zbirališče od 9.30); v soboto, 27. decembra, »FVG Gospel Choir«, v župnijski cerkvi v Zgoniku, ob 18. uri; v soboto, 27. decembra, »Delavnica okusov«, v vinoteki v Zgoniku, ob 19.30. Vstop prost. Pobudo sta omogočili Dežela F-JI< in Pokrajina Trst. SKD VESNA - GLASBENI USTVARJALCI vabijo na božičnico danes, 20. decembra, ob 18. uri, v Kulturni dom Albert Sirk v Križu. GODBENO DRUŠTVO NABREŽINA vabi na »Tradicionalni koncert ob zaključku leta« v nedeljo, 21. decembra, ob 17. uri, v nabrežinski občinski telovadnici. Gost večera ansambel Ano ur'co al'pej dvej. PIHALNI ORKESTER BREG s sodelovanjem KD Valentin Vodnik prireja v nedeljo, 21. decembra, ob 17.30 v dvorani Valentina Vodnika v Dolini praznični nastop gojencev glasbene šole in pihalnega orkestra Breg. Toplo vabljeni. DRUŠTVO MARIJA KOGOJA, MARIJIN DOM IN SVETOIVANSKA ŽUPNIJSKA SKUPNOST vabijo na celovečerni koncert Slovenskega okteta, ki bo v nedeljo, 21. decembra, ob 20.30, v župnijski cerkvi pri Sv. Ivanu. Koncert omogočata Slovenska prosveta in ZKB. KULTURNO DRUŠTVO KRAŠKI ŠOPEK iz Sežane prireja 22. decembra, ob 19. uri, v Kosovelovem domu Sežana, folklorno kulturno prireditev »Na Placi«. Predstavili se bodo Mularija z borjača OŠ Srečka Kosovela Sežana, Tamburaški an- / Občina Zgonik v sodelovanju s krajevnimi društvi in SSG ter ob podpori Dežele F-Jk Decembra v Zgoniku Danes, 20. decembra v Škc v Zgoniku, ob 20.30 JAZ IN ONE, SKRATKA NE: ŽENSKE (Premiera) Nastopa Miranda Caharija ~ Režija Mario Uršič Vstop prost! REGIQNE AUTONQMA FRIULI VENEZIA GIUUA Občina Dolina v sodelovanju z vaškimi skupnostmi iz Prebenega, Socerba, Ospa, Mačkolj, Kastelca in Doline ter s pokroviteljstvom Pokrajine Trst, organizira jutri, 21. decembra 2008 2. POHOD BREZ MEJA »TE SKUPNE STEZICE« Zbirališče bo v Prebenegu v parku ob 9.30 Jutri, 21. decembra ob 17.00 v župnijski cervki v Ricmanjih BOŽIČNI KONCERT Nastopala bosta MePZ iz Senožeč in MePZ Venturini iz Domja REGIQNE AUTONQMA FRIULI VENEZIA GIUUA VLJUDNO VABLJENI! sambel SKD France Prešeren Boljunec, folklorno društvo Val Piran in kulturno društvo Kraški šopek Sežana. SLOVENSKO PROSVETNO DRUŠTVO MAČKOLJE in Župnijska skupnost iz Mačkolj vabita na koncert božičnih pesmi z naslovom »Božična noč« v sredo, 24. decembra, ob 23.15, pred polnočni-co, v župnijski cerkvi v Mačkoljah. Nastopa MePZ Mačkolje s solisti pod vodstvom Andreje Štucin in ob klavirski spremljavi Iztoka Cergola. SKD PRIMOREC vabi na ogled slikarske in fotografske razstave Marinelle Terbon »Zgodbe, ki so mi jih vedno pripovedovali nonoti« ob sobotah in nedeljah, od 10. do 13. ure in od 16. do 19. ure. Razstava bo odprta do 28. decembra. RAZSTAVA starega kraškega pohištva re-stavriranega na tečaju, ki ga je organiziralo društvo Noe', bo odprta do 31. decembra v Škerkovi hiši v Šempolaju s sledečim urnikom: ob sobotah od 17. do 20. ure, ob nedeljah od 9.30 do 12. in od 14. do 16. ure. Info.: 349-8419497. V BAMBIČEVI GALERIJI na Opčinah (Pro-seška ul. 131) bo do 6. januarja 2009 na ogled fotografska razstava Štefana Grgi-ča »Kraji duha«. Urnik: do 22. decembra od ponedeljka do sobote med 10. in 12. ter med 16. in 18. uro; od 22. decembra do 6. januarja: od ponedeljka do sobote med 16. in 18. uro. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV v sodelovanju z USCI vabi na niz koncertov v sklopu revije Nativitas: Zgonik, cerkev Sv. Mihaela. 6. januarja 2009, ob 18. uri, nastopajo MePz Jacobus Gallus, MePz Rdeča zvezda, Oktet Odmevi, OPZ iz Zgonika; Nabrežina, Cerkev sv. Roka, 11. januarja, ob 16. uri, nastopajo Občina Repentabor s prispevkom Pokrajine Trst prireja danes, 20. decembra BOŽIČNI KONCERT i v Cerkvi na Tabru ob 16.00 Nastopil bo Trio Sanvitale - Minin - Formentin. Po koncertu bo tradicionalna BOŽIČNICA pred občino ob 17.00 Sodelujejo vse krajevne organizacije, vrtec Antona Fakina in OŠ Alojza Gradnika. mumi MePZ Igo Gruden, DPZ Kraški slavček, glasbeni utrinek s harmonikaši; Milje, Stolnica, 11. januarja 2009 ob 15.30, nastopa MeMPZ Trst z glasbenimi utrinki. S Poslovni oglasi IZKUŠENA GOSPA IŠČE DELO: pomoč starejšim, pospravljanje. Tel. 00386-41948806 motor diesel, 500 cc, moč 4 kw, avtomatski menjalnik. Informacije nudimo na št. 347-9165408 ali 340-5691216. V KRIŽU prodajam stanovanje, 90 kv. m. z balkonom in garažo. Tel. 334-5088775. ZEMLJIŠČE veliko približno 500m, dajem v najem za 300,00 evrov mesečno. Direkten vhod z Državne ceste 14 za Bazovico. Primerno za camping ali za depozit raznih materialov. Tel. 040-576116. NUDIMO SPROSTITVENE MASAŽE v Sežani 3348334231 in Novi Gorici 00386-51869928, za ugledne osebe. H Osmice S Mali oglasi IŠČEM krojaško lutko (mera 46) v dobrem stanju. Tel. št.: 339-6013695. PRODAM železne cevi, od metra do 5 metrov dolžine, razne debelosti. Tel. št.: 040280910. PRODAM VESPO px 150, staro 25 let (l. 1983), edini gospodar, v odličnem stanju, prevoženih 23.000 km, vedno v garaži. Cena 2.100 evrov. Tel. 040-576116. PRODAM mikro vozilo znamke tasso, JUiUOVQ ecnoutensili #JIImMM » • * I ozie! OSMICA PRI PIŠČANCIH. Silvano Ferluga vabi na domačo kapljico. OSMICA je odprta pri Davidu v Samator- ci 5. Vabljeni. Tel.: 040-229270. OSMICA je odprta pri farmi Kraljič, Pre-beneg 99. Tel. 335-6322701. V LONJERJU je odprl osmico Damian Gla-vina. Tel. št.: 348-8435444. V MEDJIVASI št. 10 sta odprli osmico Mavrica in Sidonja. Tel. 040-208987. Vabljeni! H Kam po bencin Danes bodo na Tržaškem obratovale naslednje črpalke: OMV: Proseška postaja 35 AGIP: Furlanska cesta 5, Istrska ul. 155 SHELL: Ul. Locchi 3, Trg Duca de-gli Abruzzi 4 ESSO: Ul. Flavia 120/1, Sesljan center, Ul. Carnaro - državna cesta 202 - km 3+0,67 ČRPALKE ODPRTE 24 UR NA 24 AGIP: Devin (jug) - avtocesta A4 VETS, Valmaura - hitra cesta SS 202 km 36 TOTAL: Devin (sever) - avtocesta A4 TS-VE NOČNE ČRPALKE IN SELF SERVICE TAMOIL: Ul. F. Severo 2/3 AGIP: Istrska ulica 155, Naselje Sv. Sergija - Ul. Forti 2, Miramarski drev. 49, Ul. A. Valerio 1 (univerza), Ka-tinara - Ul. Forlanini, Furlanska cesta 5; Devin SS 14 ESSO: Ul. Flavia 120, Trg Foraggi 7, Zgonik - Državna cesta 202, Ul. Car-naro - Državna cesta 202 km 3+0,67, Opčine - križišče, Kraška pokrajinska cesta km 8+738 OMV: Proseška postaja 35 SHELL: Ul. Locchi 3, Fernetiči TOTAL: Ul. Brigata Casale, Sesljan RA km 27 V sodelovanju s FIGISC Trst. / TRST Sobota, 20. decembra 2008 13 su z ¿servis OBVEŠČAMO STRANKE IN ČLANE, da bo glavni vhod SDGZ-ja in Servis-a ponovno odprt s ponedeljkom, 22. decembra 2008 v ul. Cicerone št. 8. H Šolske vesti UČENCI IN UČITELJI COŠ P. TOMAŽI- ČA iz Trebč obveščamo vaščane, da bo tradicionalno božično koledovanje potekalo v ponedeljek, 22. decembra, v popoldanskih urah in torek, 23. decembra, v jutranjih urah. UČENCI IN UČITELJICE OŠ A. GRADNIKA na Repentabru sporočajo, da bodo letos koledovali v Lazarskem »ku'te« in sicer v ponedeljek, 22. decembra, od 13.30 dalje. ZIMSKA PRAVLJICA: učenci in učitelji COŠ Stanka Grudna iz Šempolaja vabijo na božičnico, ki bo v Štalci v ponedeljek, 22. decembra, ob 19. uri. OTROŠKI VRTEC PIKA NOGAVIČKA IZ DOLINE TER OŠ P. VORANCA DOLI-NA-MAČKOLJE vabita na skupno bo-žičnico, ki bo v torek, 23. decembra, ob 15. uri, v prostorih Kulturnega centra Anton Ukmar-Miro pri Domju. UČENCI IN PROFESORJI NIŽJE SREDNJE ŠOLE IVANA CANKARJA PRI SV. JAKOBU vabijo starše, sorodnike, prijatelje in bivše učence na božičnico, ki bo v torek, 23. decembra, ob 15. uri, v šolski dvorani Dragotina Ketteja v Ulici Frausin 12. ZDRUŽENJE STARŠEV O.Š. FRAN MILČINSKI S KATINARE tudi letos organizira silvestersko družinsko zimo-vanje »Snežinka« v počitniškem domu Vila v Kranjski Gori. Zimovanje bo potekalo od 30. decembra do 4. januarja, namenjeno pa je vsem družinam, ki imajo otroke (od vrtca do višje). Organizirali bomo smučarski tečaj, nočne sprehode, ogled razsvetljenega slapa Peričnika v zimski preobleki. 1. januarja je predviden poskus sankanja s pasjo vprego (sleddog). Možno je še drsanje, krpljanje in nočni spust s sanmi. Če bo snega dovolj, bodo otroci s skupnimi močmi gradili snežene gradove in igloo-je. Za vse dodatne informacije in prijavo lahko pokličete od 24. decembra na 040-567751 ali 3202717508 (Tanja) ali na e-mail: fran-milcinski@gmail.com. LICEJ FRANCETA PREŠERNA prireja informativni dan za dijake tretjih razredov nižjih srednjih šol ter njihove starše in sicer v petek, 16. januarja 2009, od 18. do 20. ure. 13 Obvestila SLOVENSKI FILATELISTIČNI KLUB KOŠIR vabi vse člane in ostale filateliste na redno sejo, ki bo v sredo, 7. januarja, ob 19. uri, v Gregorčičevo dvorani v ul. Sv. Frančiška. ZDRUŽENJE ZA ZDRAVLJENJE ALKOHOLNE ODVISNOSTI ASTRA sporoča, da je posvetovalnica v na-brežinskem zdravstvenem okraju (1. nadstropje, zadnja soba desno) na voljo ob četrtkih, od 11. do 12. ure. BOŽIČNI SEJEM PRI SKD IGO GRUDEN bo potekal do danes, 20. decembra, z urnikom 16.00-20.00. Ob 17. uri pravljica Angel miru in predstavitev knjige »Od Miklavža do božiča« Lučke Peterlin Susič, ob 17.30 božična delavnica z mladinskim krožkom SKD I. Gruden. KD FRAN VENTURINI vabi na društveno božičnico, ki bo danes, 20. decembra, ob 20. uri v prostorih centra A. Ukmar - Miro pri Domju. KD POMLAD organizira delavnico »Barve in čopiči za dobro počutje -zimski solsticij« danes, 20. decembra, ob 15.30 v prostorih društva Brdina na Opčinah. Za podrobnejše informacije pokličete tel. št. 347-4437922. OBČINA REPENTABOR s prispevkom Pokrajine Trst prireja danes, 20. decembra, »Božični koncert«, ki bo v cerkvi na Tabru ob 16. uri. Nastopil bo Trio Sanvitale-Minin-Formentin. Po koncertu bo pred občino ob 17. uri tradicionalna »Božičnica«, pri kateri bodo sodelovale vse krajevne organizacije, vrtec Antona Fakina in OŠ Alojza Gradnika. Vabljeni! OBČINE DEVIN-NABREŽINA, ZGO-NIK IN REPENTABOR v sodelovanju s konzorcijem «Fhocus« in zadrugo «LA CO.S.T.I.E.RA« organizirajo danes, 20. decembra, ob 10.uri, v igralnem kotičku Palček v Naselju Sv. Mavra, 124 - Sesljan, praznik v pričakovanju Božiča. SK BRDI NA tudi letos organizira zimo-vanje med božičnimi počitnicami v Forni di Sopra. Vse informacije dobite na tel. št.: 347-5292058 (Brdina). SKD TABOR vabi na zaključni večer ob 40-letnici društva s predstavitvijo publikacije, DVD-ja in razstave o društvenem delovanju danes, 20. decembra, ob 20. uri, v Prosvetnem domu na Opčinah. Sledi družabnost z glasbo v živo, animacijo in presenečenji. Veselimo se srečanja z vami. Veselimo se srečanja z vami. SLOMEDIA.IT, spletni portal Slovencev v Italiji in sosednjih deželah, razpisuje za osnovnošolce natečaj »Božični utrinki naših nonotov«. Prispevke v obliki spisa, risbe, filma, intervjuja ali kar vam iznajdljivost narekuje, pošljite do danes, 20. decembra po elektronski pošti na naslov: info@slome-dia.it. Najboljši izdelki bodo nagrajeni. ŽUPNIJA SVETEGA ANDREJA - TREB- ČE vabi na koncert »Božični utrip« MeMlPZ Trst v nedeljo, 21. decembra, ob 11. uri, v Trebensko cerkev. Toplo vabljeni vsi (maša ob 10. uri). AŠD CHEERDANCE MILLENIUM v so-organizaciji z ZSSDI-jem prireja tradicionalni »Novoletni plesni Festival«, ki bo v nedeljo, 21. decembra, ob 16. uri v telovadnici v Repnu. Toplo vabljeni! JUS TREBČE vabi člane in vaščane, da se v nedeljo, 21. decembra, udeležijo vzdrževalne sečnje na poljski poti P'd Plase-Labadnica. Vsakdo naj s seboj prinese potrebno orodje. Zbirališče P'r Kale ob 8.30. KD FRAN VENTURINI v sodelovanju z občino Dolina in župnijsko skupnostjo Ricmanje vabijo na koncert MePZ Senožeče in MePZ F. Venturini v nedeljo, 21. decembra, ob 17. uri v župnijski cerkvi Sv. Jožefa v Ricmanjih. Vljudno vabljeni! KULTURNA DRUŠTVA Slovan Padriče in Skala Gropada priredita božičnico, ki bo v nedeljo, 21. decembra, ob 18. uri v cerkvici sv. Cirila in Metoda na Padričah. Sodelujejo: otroški pevski zbor A. Slomšek in MePZ Skala Slovan. Vabljeni! SKD VIGRED, ZDRUŽENJE STARŠEV COŠ S. GRUDEN IN OTROŠKEGA VRTCA ŠEMPOLAJ vabijo v Štalco v Šempolaju na Prodajno-razstavni božični sejem knjig, ročnih del, koledarjev, lectarjevih izdelkov ter na razstavo panjskih končnic do nedelje, 21. decembra, od 15.30 do 18.30; v nedeljo, 21. decembra, od 10. do 12. ter od 15. do 17. ure. Na razpolago je tudi Jadranski koledar. OBČINA DOLINA v sodelovanju z vaškimi skupnostmi iz Prebenega, So-cerba, Ospa, Mačkolj, Kaštelca in Doline in s pokroviteljstvom Pokrajine Trst, organizira v nedeljo, 21. decembra, 2. pohod brez meja »Te skupne stezice«. Zbirališče bo v Prebenegu v parku ob 9.30. Toplo vabljeni! SKD VIGRED vabi v Štalco v Šempola-ju danes, 20. in v nedeljo, 21. decembra, ob 15. uri na »Skupaj prisluhnimo pravljici...«. Danes nam bo Nicole Starc pripovedovala pravljico »Nekega zimskega dne«, v nedeljo pa Alenka Hrovatin »Angelček brez peru-tničk«. RADIJSKI ODER IN ZALOŽBA MLADIKA prirejata serijo otroških uric s predstavitvijo knjige z zgoščenko »Od Miklavža do Božiča« avtorice Lučke Susič. Urice bodo danes, 20. decembra, ob 10. uri v prostorih središča Rotunda v Kopru, ob 17. uri pa v društvu Gruden v Nabrežini. V nedeljo, 21. decembra, ob 16. uri v Devinu (sodeluje otroški zbor Ladjica); v ponedeljek, 22. decembra, pa v Finžgarjevem domu na Opčinah (sodelujeta zbor OŠ Bevk ter otroška igralska skupina Tamara Petaros. V DRUŠTVU SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV bodo v ponedeljek, 22. decembra, gostovali »Veseli upokojenci« iz Laškega. To je etnopevska skupina, ki ohranja stare ljudske pesmi in obi- čaje. Prikazali bodo ofiranje in koledovanje na Štajerskem. Srečanje bo v Peterlinovi dvorani, Ul. Donizetti 3, ob 20.30. GLASBENA MATICA vabi na osrednjo božičnico učencev šole, ki bo v torek, 23. decembra ob 19.uri, v cerkvi pri sv.Jakobu. Sodelovali bodo solisti, komorne skupine s flavto, otroška in mladinska godalna skupina, mešani mladinski zbor Trst in mešani pevski zbor Gallus. RAJONSKI SVET ZA ZAHODNI KRAS se bo sestal v torek, 23. decembra, ob 20. uri na svojem sedežu. SKD VIGRED vabi v torek, 23. decembra, ob 20.30 v Štalco v Šempolaju, na »Koncert Srečno«. Sodelujejo: Mladinska glasbena skupina Vigred, Trio Veseljaki, Ansambel Mladi kraški mu-zikanti, duo Martina Feri in Aljoša Sak-sida, Zoran Lupinc, Skupina Domači Veseljaki. Skupaj bomo nazdravili letu 2009. NABIRANJE ODPADKOV »OD VRAT DO VRAT« - Nadoknadenje nabiranja odpadkov za Krmenko in Lakotišče. Odgovorni urada za Urbanistiko, Zasebne gradnje in Storitve občine Dolina, sporoča, da bo nabiranje odpadkov za - steklo/plastika/pločevinke (rumena kanta), ki ni bilo izvedeno v petek, 12. decembra, zaradi stavke, potekalo dne 24. decembra 2008. OBČINA DEVIN-NABREŽINA obvešča občane, da bodo anagrafski in matični urad, tajništvo in protokol v sredo, 24. in sredo, 31. decembra v popoldanskih urah zaprti. V omenjenih dneh bodo omenjeni uradi odprti od 9. do 12. ure. ODBORNIŠTVO ZA SOCIALNO SKRBSTVO okraja 1.1 (Devin Nabre-žina, Zgonik in Repen) s financiranjem Pokrajine Trst prirejajo za praznik Be-fane v torek, 6. januarja, kosilo z glasbo, plesom in tombolo v restavraciji »Križman« v Repnu. Udeleženci morajo biti stari vsaj 65 let in živeti v občinah Devin Nabrežina, Zgonik in Repen. Na razpolago je 95 mest, vpisovanje pa bo potekalo do 24. decembra na Uradu za socialno skrbstvo v Naselju Sv. Mavra 124. Tel.: 040-2017389. TPPZ PINKO TOMAŽIČ sporoča, da se bo zbor v sredo, 24. decembra, ob 9. uri na Miljskem pokopališču poslovil s pesmijo od tovariša Giorgia Marzi-ja, pokrajinskega predsednika VZPI. ŽUPNIJA SV. JERNEJA IN MEPZ SV. JERNEJ - OPČINE vabita na »Božični koncert«, ki bo v četrtek, 25. decembra, ob 18. uri, v župnijski cerkvi na Opčinah. Koncert oblikujejo: OPZ, MlDPS in ŽPZ Vesela pomlad - vodi Mira Fabjan, MoPZ Tabor - vodi Mi-kela Šimac, MoPS Sv. Jernej - vodi Mirko Ferlan, MePZ Sv. Jernej - vodi Janko Ban in solisti. Božično misel bo podal Marjan Skerlavaj, večer bo povezoval Matej Susič. TPK SIRENA vabi člane in prijatelje v četrtek, 25. decembra na »Božično kosilo« in v sredo, 31. decembra na »Silvestrovanje«. Rezervacije na sedežu ali po tel. 040-422731 ali 347-6902820. BOŽIČNI KONCERT V ŠEMPOLAJU: V župnijski cerkvi sv. Pelagija v Šempo-laju bo v soboto, 27. decembra, ob 20.30 božični koncert, ki ga v sodelovanju s šempolajskim farnim zborom, organizira MPZ Gorjansko. Na koncertu se bodo z božičnimi in sakralnimi skladbami predstavili zbor Rilke iz Devina, z zborovodkinjo Barbaro Cor-batto, MePZ Gorjansko, pod vodstvom Gorana Ruzzierja, ki se bo na koncertu predstavil tudi kot solist, ob klavirski spremljavi Barbare Corbatto. Vljudno vabljeni! KROŽEK KRUT vabi na tradicionalno »Srečanje ob koncu leta«, ki bo v nedeljo, 28. decembra, v Slovenskem dijaškem domu »S. Kosovel«, ul. Gin-nastica 72, Trst. Vpisovanje in informacije na sedežu krožka Krut, ul. Cicerone 8, tel. 040-360072. OBČINSKA KNJIŽNICA V BOLJUNCU sporoča, da bo urnik med božičnimi prazniki naslednji: ponedeljek, 22. decembra, 16.00-18.30; sreda 24. decembra zaprto; ponedeljek, 29.de-cembra, 16.00-18.30; sreda 31. decembra 9.00-11.30. SKD BARKOVLJE (ul. Bonafata 6) prireja Silvestrovanje z glasbo v živo večerjo in družabnimi igrami. Informacije nudimo na št. 040-411635 ali 040-415797. SLOVENSKO DOBRODELNO DRUŠTVO razpisuje 22. natečaj za študijske nagrade iz sklada »Mihael Flaj-ban« namenjene univerzitetnim študentom naše dežele, ki so obiskovali slovenske šole. Glavna nagrada znaša 1.500 evrov in je namenjena zaslužnemu akademiku prvega letnika. Ta nagrada je ponovljiva za ves potek rednega študija, če bo dobitnik zadostil pogojem pravilnika. Poleg glavne nagrade so predvidene podpore tudi za naslednje letnike. Prošnjo za nagrado, naslovljeno na Slovensko dobrodelno društvo - ul. Mazzini, 46 -Trst, je treba predložiti do 31. decembra. Prošnji naj bo priložen curriculum, potrdilo o vpisu na univerzo (za kasnejše letnike tudi potrdilo o predvidenih in opravljenih izpitih) ter potrdilo ISEE. Podrobnejša pojasnila dobite na sedežu Slovenskega dobrodelnega društva v Trstu, ul. Mazzini 46, prvo nadstropje, tel. 040-631203, ob četrtkih od 16. do 18. ure. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV obvešča, da bodo uradi v Trstu zaprti do 5. januarja 2009. SLORI - Slovenski raziskovalni inštitut obvešča, da bo zaprt zaradi dopusta od ponedeljka 29. decembra, do torka 6. januarja 2009. ZSŠDI obvešča, da bosta urada v Trstu in Gorici zaprta od 29. decembra do 6. januarja. TEČAJ V BAZENU: Šc Melanie Klein v sodelovanju z deželno zbornico kliničnih pedagogov prireja tečaj v bazenu za dojenčke od 2. do 12. meseca starosti. Tečaj se bo začel v petek, 9. januarja 2009, in se bo odvijal v jutranjih urah na Opčinah. Število mest je omejeno. Za informacije in prijave in-fo@melanieklein.org, www.melanie-klein.org, tel. 328-4559414. SK DEVIN prireja tečaje smučanja v kraju Forni di Sopra vsako soboto in nedeljo pod vodstvom društvenih učiteljev. Na razpolago je petdnevni tečaj od 10. oz. 11. januarja 2009 dalje. Možen je najem smučarske opreme in avtobusni prevoz po ugodni družinski ceni. Informacije info@skdevin.it ali tel. 348-1334086 (Erika). ŠTUDIJSKI CENTER MELANIE KLEIN obvešča, da bo do sobote, 10. januarja 2009, urad zaprt. Info na tel. št. 3284559414 »mailto:info@melanie-klein.org«. KMEČKA ZVEZA obvešča člane, da bodo podružnice v Nabrežini, Dolini in na Opčinah zaprte do 11. januarja 2009. SK BRDINA organizira smučarske tečaje za otroke od 4. leta dalje. Tečaji se bodo odvijali ob nedeljah v Forni di So-pra. Začetek tečajev 11. januarja. Za interesente je predviden tudi avtobusni prevoz. Za podrobnejše informacije in vpis tel. 340-1653533 (Valentina). O.N.A.V. - Vsedržavno združenje poku-ševalcev vina prireja tečaj degustaci-je, ki daje možnost pridobitve diplome uradnega pokuševalca. Tečaj (18 lekcij) se bo začel 28. januarja in bo potekal ob sredah in petkih od 20.30 do 22.30 v športno-kulturnem centru v Lonjerju. Za informacije lahko obiščete spletno stran: www.onav.it ali pokličite na tel. štev. 333-4219540 ali 3406294863; email: mailto:trieste@onav.it. Prispevki V spomin na drago sestro Albino, ki je vedno v mojem srcu, daruje Marčela 200,00 evrov za mačje zatočišče Il Gattile. V spomin na drago nono Olgo Marc ob obletnici smrti darujeta Alma in Sonja 50,00 evrov za Mešani mladinski pevski zbor Trst.V spomin na drago nono Olgo Marc daruje Aleksandra Pertot z družino 25,00 evrov za Mešani mladinski pevski zbor Trst.V spomina drago nono Olgo Marca darujejo Magda Daša in Domen 25,00 za Mešani mladinski pevski zbor Trst. V spomin na Aleksandra Gregorija darujeta Mili in Ettore Canciani 30,00 evrov za KD Slovan s Padrič. Namesto cvetja na grob svaka in strica Aleksandra Gregorija darujejo Sander Guštin, Martina Marušič in Danjel Gu-štin z družinami 150,00 evrov za pevski zbor Slovan-Skala. V isti namen daruje svak Karlo Guštin z družino 100,00 evrov za pevski zbor SlovanSkala. Ob priliki božičnih praznikov darujejo Vida, Anna in Silvana Rudež 40,00 evrov za nabrežinsko cerkev. V spomin na drago Lauro Maver darujeta Mario Blaževič, Aleks in Pavla 50,00 evrovza MoPZ Tabor. Popravek: Ganjeni in hvaležni za prireditev v spomin na našega Antona Uk- marja - Mira darujeta Nela in Dunja 500,00 evrov za sekcijo VZPI-ANPI Kontovel in 500,00 evrov za TPPZ Pinko Tomažič. V spomin na drago mamo Štefanijo Ger-lanc, ki bi 26. decembra praznovala 100. rojstni dan, daruje hči Romana z družino (Repen 126) 20,00 evrov za re-pentabrsko cerkev. Ob 30-letnici smrti drage mame Ivanke Rebula in v spomin na preminulega brata darujejo Marija, Ivanka in Cvetka 60,00 evrov za Center za rakasta obolenja. V spomin na Josipa Grgiča daruje družina 30,00 evrov za COŠ P. Tomažiča. V spomin na Terezo in Jožefa Mavec daruje družina 100,00 evrov za Sklad Mitja Čuk. V spomin na gospo Angelo Križmančič darujeta Dragica in Dino Stopar 20,00 evrov za OPZ Slomšek. Namesto cvetja na grob Stelie Zeugna vd. Rolli daruje družina Kante 30,00 evrov za vzdrževanje cerkvice v Gro-padi. V spomin na Almo Pregarc-Ota daruje Mario Ota 50,00 evrov za COŠ Frana Venturinija Boljunec-Boršt -Pesek. V spomin na predrago gostilničarko Marico iz Vižovelj darujejo Liljana, Martin, Vida in Marko 40,00 evrov za KD Kraški šopek. V spomin na predrago sestrično Vando Pertot darujeta Marija in Marko 40,00 evrov za KD Kraški šopek. V spomin na Milka Čebulca daruje Anka Kocjančič 20,00 evrov za MoPZ Tabor. Ob božičnih in novoletnih praznikih darujeta Aldo in Elda Carli z družino 30,00 evrov za cerkev Sv. Andreja, 30,00 evrov za SPD Krasje v Trebčah, 30,00 evrov za Sklad Mitja Čuk, 30,00 evrov za AGMEN, 30,00 evrov za SKD Primorec, 30,00 evrov za ŠD Primorec in 30,00 evrov za Godbo Viktor Parma iz Trebč. t Zapustila nas je naša ljubljena mama, tašča, nona, bisnona Maria Subani vd. Riolino (Darka) Žalostno vest sporočajo hči Magda s Slavkom, vnuka Andrej z Ireno in malo Veroniko ter Nevo s Karin in ostali sorodniki Pogreb bo v ponedeljek, 22. decembra, ob 13.00 uri iz ulice Costalunga v zgo-niško cerkev. Darujte v dobrodelne namene. Zgonik, Salež, 20. decembra 2008 Kraško pogrebno podjetje Lipa Ob boleči izgubi predrage mame Marije izrekamo Magdi in Slavkotu ter vsem svojcem iskreno sožalje Vida in Marjo, Tamara in Andrea 20.12.2003 20.12.2008 Albina Černe Ljubezen ne umre, čeprav tebe, draga Albina, več ni, saj je spomin nate vedno živ. Sestra Marčela 14 Sobota, 20. decembra 2008 KULTURA TOMIZZOV DUH Aj brižni mi i brižni vi Milan Rakovac / Ah, naši stari narodi, uh, naša mlada infantilna etatistična nomenklatura... I sad vero se mrzimo Hrvati i Slovenci, fin'in fondo; kolekciji balkanskih omra-za nedostajala je samo još ova, i nju su strpljivo i valja reci kompetentno generirali novopečeni patrioti Ljubljane i Zagreba, od 1991. do danas. Generirali i degenerirali ti-sucu i pet stotina godina dobrosusjedstva, prijateljstva, savezništva! Bravo meštri! Veste kaj, mislim, da je slovanska (južnoslovanska, jugoslovanska, vseslovan-ska) vzajemnost (solidarnost, tolerancija) vedno bila živa samo po robu, marginam, zapuščenim provincijam vbogega inu žalostnega slovanskega rodu, rekao bi Trubar. A danas, decembra 2008., osjecam se kao Miho Mirkovic novembra 1918. gleda-juci kako češka vojna muzika ponosito ko-rača i pjeva - na čelu talijanskih trupa koje ulaze u Pulu; to je bilo definitivno otr-ježnjenje istarskih Hrvata od sveslavenstva! Prvič ne vem, kaj naj počnem! Sem hudo bolan. Moja bolečina je hi-storija, pervertirana, unižana. Pišem za moj ambient (hrvaški, italijanski, slovenski - po abecedi posloženo, prosim!) že petinštrdeset let, ko so v Puli (Pulju, a Pola) nagradili mojo poezijo. Pišem poezijo, ko ne vem kaj naj storim z sabo. Ma sad ne znan ča bin. Pak na van, ljubi »Zamejci«, jiena pisma kratka iz doba prvanjega, 1963. lita, ka-da mi je ublič takla mehka senca vierša: CREDERE! OBBEDIRE! COMBAT-TERE! Tir pištuole, sik dagete, punja u mošnje, manganel po hrptu, jezik - kuco ! Kračun. Pržun. Patakun. Kanun. Kolektivno ludilo nacionalnog ponosa obuzima danas (četvrtak, 18. XII 2008.) hrvatsku i slovensku naciju. E no ghe servi nissun duce che'l co-mandassi: Credere! Obbedire! Combattere! Sam Gradanin Ljubljane i Zagreba od-bacio je svoj status, i postao radosni Podanik. Čutim se bespomocno, zdvojno, jaro-sno, najviše zato što je taj Gradanin (ako je nekad postojao) sam izabrao biti podanik, državljan, objekt. Ma kakav Pahor, ma kakav Sanader, ma kakve stranke, vlade i parlamenti; sve je to samo blijedi odraz „javnosti" i medijskih bulažnjenja. »O, šuti, kmete, nastoj nijem ostati, naredbe objavit još ne treba. nek čekaju od Celja do Zagreba odredi tvoji: kad razviju svoje redove bojne, tad ce i u tvoje prazne duplje vid da se povrati.« Piše 1940. Alojz Gradnik u pjesmi „Pred Gupčevom glavom" (hrvatski prepjev Josip Velebit). A od Celja do Zagreba u grudima Na-cija danas bruji Nacionalni Ponos i Uzvišeni Patriotizam, tamo, gdje bi trebao bujati sram i smjernost, tamo gdje bi trebao vid-da-se-povrati vlada kolektivno sljepilo. Slovensko. Hrvatsko. Na sve strane pišem, ovaj put bez ispri-ke, svoju sablazan, postiden, ponižen, uvri-jeden, pozlijeden; nadam se samo da smo došli do dna cro-slo fojbe, jame, brezna, i da cu vec sutra kao Ivan Goran Kovačic mo-ci, slijep od noža, možda kriknuti njegov očajnički stih: »Kad sam se divlje Iz jame izvuk'o«. Vama tamo, koje smo mi, vaša braca, ostavljali na cjedilu redovno i regularno, na-kon svih naših i vaših poraza i pobjeda, vama barem, posramljeni Istranin, Hrvat i Ta-lijan i Slovenac dobrim dijelom svoje duše, mogu govoriti kao da razgovaram sa samim sobom, kao da se ispovijedam. Bez pardo-na, bez uvijanja, bez obazrivog biranja ri-ječi; jer ovih dana jako moram birati rije-či. Naravno da necemo kapitulirati, i dalje cemo se opirati stupidizaciji, i dalje ce-mo graditi porušene mostove, samo je go-rak okus u nama, jer cro-slo most, mislili smo, ja prvi, nece se ipak srušiti. A srušio se. Aj brižni mi i brižni vi, svi čisti. Vboga gmajna! Povere bestie, brižno blago nekr-sno ter nespovidano. Ma ora basta! Sad pak ste zbudili naš istarski dišpet, šinjorija injorante a Lubia-na e Zagabria, i niecete vi nami do kraja di-štruditi živlienje! Ma ča da uno ča nisu mogli ni fašišti ni nacisti, svaditi nas Hrvate i Slovience na Dragonji, da cete vi kripto-klerikalnacionalisti? Aj vero pak niecete; van prisižen! TRST - Dvorana Tripcovich Posrečena baletna produkcija Verdija za mlade gledalce Pogled na vrsto, ki se je v sredo zvečer vila pred blagajno tržaške dvorane Tripcovich pred predstavo baleta Tetraktys, je bil zelo razveseljiv: veliko število mladih fantov in deklet, kar je prava redkost za naše kraje, če ne gre za koncerte pop glasbe. Gledališče Verdi je ta projekt namenilo predvsem študentom višjih šol, zato sta bili dve predstavi v sredo in petek zjutraj, in mladi so sodelovali tudi pri postavitvi, kajti pri zborih in plesu so bili angažirani mladi učenci gledališke akademije Citta' di Trieste. Avtorica baleta je Deda Cristina Colonna (glasbeni del je priredil Massimila-no Toni), ki je za mlade gledalce v Trstu pripravila že nekaj uspešnih projektov - zadnji je bil Mozartova opera Cosi' fan tutte -, ob baletu Tetrak-tys pa smo imeli vtis, da zna režiserka in koreo-grafka bolje nagovoriti otroško populacijo kot pa mladostnike, kajti tako izbira subjekta kot njegova izpeljava nista bila podana prepričljivo. Podnaslov se glasi »La prima eta' del mondo« in avtorica je želela ponazoriti rojstvo človeške družbe in vseh problemov, ki se pojavljajo ob njenem razvoju, naslov Tetraktys pa izhaja iz Pitagore in pomeni številko deset kot vsoto prvih štirih številk. Štirje so bili tudi protagonisti, ki so v glavnih vlogah plesali in po malem tudi recitirali; v tekstu je bilo kar nekaj banalnosti in naivnosti, težko je namreč poenostavljati probleme, ki zajemajo medčloveške odnose, rojstvo prvih sovražnosti, od ljubosumja do vojne, nasilja in krutosti ter nadvlade močnejšega. Tekste je Colonnova črpala iz francoske drame La Dispute, ki jo je Pierre Carnet Chamblain de Marivaux spisal v začetku 18. stoletja, pa tudi iz indijske sage Mahabharata. Plesalci Massimo Ar-barello, Danilo Palmieri, Silvia Casadio in Alice Serra so na sceni Pier Paola Bislerija, ki so jo popestrila velika ogledala, dokaj nazorno, a nikakor ne navdušujoče, izpeljali svoje plesne in igralske vloge-pri tem sta se bolje odrezala oba moška-, njihove peripetije pa je, po zgledu grške tragedije, komentiral zbor, ki se je v najbolj razgibanih prizorih tudi vključil v igro. Kostumi, ki jih je narisala Chiara Barrichello, so bili lepo ubrani v različnih odtenkih zelene barve, luči je smotrno upravljal Claudio Schmid, zgodba pa se je odigrala ob glasbi Georga Friedricha Handla . Orkester tržaškega opernega gledališča Verdi je pod vodstvom Paola Longa dokazal, da se zna zelo lepo prilagoditi tudi baročnemu slogu: muziciranje komornega sestava je bilo ubrano in blagozveneče, prijetno se je v ansambel vključila tudi mezzosopranistka Giu-seppina Bridelli, ki je dovršeno zapela par arij. Poleg orkestra je tržaško gledališče dalo na razpolago tudi nekaj članov svojega baletnega ansambla, ki so se pridružili mladim gojencem gledališke akademije. Polnoštevilno občinstvo je vse nastopajoče radodarno nagradilo z dolgimi aplavzi. Katja Kralj VARAZDIN Umrl slikar Rabuzin V noči na petek je v varaž-dinski bolnišnici v 87. letu starosti umrl hrvaški naivni slikar svetovnega slovesa Ivan Rabuzin. Rabuzin, ki so ga v bolnišnico sprejeli pred nekaj dnevi, je po poročanju hrvaških medijev umrl zaradi pljučnice in sepse. Rabuzin ni imel klasične likovne izobrazbe, hodil je le na večerni tečaj risanja pri poznanem hrvaškem umetniku Kosti Angeli-ju Radovaniju, ki je bil osnova njegovega likovnega izraza. S svojim stilom, ki ga zaznamujejo krožne oblike, s katerimi je oblikoval tako rastlinje kot hribe ali oblake, je pritegnil pozornost svetovne javnosti. Sam je svoje slikarstvo opisal kot vizijo, idealistično rekonstrukcijo sveta. Cvetlični motivi so postali njegov prepoznavi znak. Prenašal jih je tudi na uporabne predmete. V tem stilu je ustvaril tudi zavesi v tokijskem gledališču Takarazuka in v predavalnici Muzeja sodobne umetnosti v Urawi. Rabuzin je prvič razstavljal leta 1956 v Novem Marofu, sicer pa je svoje delo predstavil na več kot 200 samostojnih razstavah doma in v tujini. Različni avtorji so o Rabu-zinu posneli več dokumentarnih filmov. Izšlo je tudi nekaj monografij o umetniku. (STA) BENETKE - Galerija A + A Razstavlja piranska likovnica Fulvia Zudič V sodelovanju z Italijansko unijo in tržaško Ljudsko univerzo je v Galeriji A + A v Benetkah na ogled projekt »Istria Nobilissima« 2006 Fulvie Zudič, zmagovalke istoimenskega natečaja za likovno umetnost. Piranska likovnica Fulvia Zudič je po končani Srednji šoli za oblikovanje v Ljubljani študirala slikarstvo na beneški akademiji. Po končanem študiju je nekaj let poučevala likovno vzgojo na šolah v slovenski Istri, od leta 1996 pa je zaposlena na Samoupravni skupnosti italijanske narodnosti Piran kot organizatorka kulturnih prireditev. Od prve osebne razstave leta 1987 je imela več kot 40 sa- mostojnih razstav in je sodelovala na številnih skupinskih razstavah. Uveljavljena je kot slikarka, izvrstna ilustratorka, kostumografka, scenografka in keramičarka, kar potrjuje več kot 40 nacionalnih in mednarodnih nagrad. V lanskem letu je prejela nagrado Alojza Kocjančiča za posebne dosežke pri oblikovanju, raziskovanju in ohranjanju kulturne identitete Istre. V slovenski galeriji v Benetkah bo do srede januarja na ogled izbor slik iz obdobja zadnjih osem let: prevladujejo motivi vedut istrskih mest in motivi Sečoveljskih solin, upodobljeni v avtoričinem določljivem likovnem izrazu. TRST - Gledališče La Contrada Delo sodobne avtorice Carole Greep Francoski komediografi si, vsaj po gledaliških repertoarjih sodeč, z ameriškimi in britanskimi delijo monopol »komercialnega«, lahkotnejšega gledaliških del, katerih namen je zabavati občinstvo in polniti dvorane, ali pa gre morda za drugačno gledanje na umetniško ustvarjanje, pri katerem je meja med »visoko« umetnostjo in »obrtništvom« zabrisana, tako da imata obe enako dostojanstvo in sta obravnavani z enakim spoštovanjem. Kakorkoli že, v to »ko-mercialnejšo« zvrst lahko uvrščamo predstavo sodobne francoske avtorice Carole Greep z italijanskim naslovom Adorabili amici, ki je bila v gosteh v Bobbiovi dvorani v Trstu v okviru abonmajske sezone gledališča La Contrada. Izvirni naslov zabavno pikre komedije je J'aime beaucoup ce que vous faites (Zelo mi je všeč, kar počenjate). Zanimiv je povod, ki sproži zaplet: majhna nepazljivost pri uporabi mobilnega telefona, zaradi katere nepoklicana ušesa slišijo pogovor, ki jim ni namenjen. Gianni in Carlotta, ki živita na deželi v preurejenem seniku, na telefonskem odzivniku slišita pikre pripombe, ki si jih na njun račun izmenjujeta Minnie in Piero, prijatelja iz mladosti, ki sta medtem obogatela. Ko Minnie in Piero prideta na obisk, se jima Gianni in Carlotta neprizanesljivo maščujeta. Komedijo, ki so jo, mimogrede povedano, nedavno v Italiji že uprizorili in sicer z dobesedno prevedenim naslovom, je tokrat s solidno profesionalnostjo postavil režiser Patrick Rossi Gastaldi, priznani mojster tovrstnega žanra, ki je v besedilu primerno poudaril vso pikrost, ki jo premore. Nastopajoči igralci so svoje like oblikovali z neprizanesljivim kritičnim pristopom, še zlasti Laura Lattuada v vlogi puhloglave Minnie. Kot njen cinični mož Piero nastopa Massimiliano Vado (ki je igral tudi v prvi postavitvi komedije), medtem ko Ettore Bassi igra še vedno naivnega Giannija, ki se zaman skuša uveljaviti kot scenarist, Alessandra Raichi pa njegovo hipijevsko ženo Carlotto. (bov) / SVET Sobota, 20. decembra 2008 1 5 ZDA - Sklep predsednika Georgea Busha v korist družb GM, Ford in Chrysler Avtomobilski trio bo dobil 17,4 milijarde dolarjev pomoči Ukrep so republikanci pred kratkim blokirali v senatu - Žrtve za manadžerje in delavce WASHINGTON - Administracija ameriškega predsednika Georga Busha, ki ga bo januarja zamenjal Barack Obama, je včeraj trem ameriškim proizvajalcem avtomobilom odobrila 17,4 milijarde dolarjev pomoči. Gre za posojila, ki jih bo država dala General Mo-torsu, Fordu in Chryslerju, v zameno pa te družbe ne bodo več odpuščale delavcev. Kot poroča ameriška tiskovna agencija AP, naj bi bilo do konca meseca že zagotovljenih 13,4 milijarde dolarjev, ki si jih bosta razdelila General Motors, 9,4 milijarde dolarjev, in Chrysler. Slednji naj bil dobil štiri milijarde dolarjev. Ford naj ne bi potreboval tako hitro pomoči, medtem ko General Motors in Chrysler nista več sposobna plačevati svojih obveznosti, zato to pomoč potrebujeta čim prej. Bush je povedal, da ne bi bilo odgovorno, če bi dovolili propad avtomobilskih podjetij, ker bi to še bolj poglobilo finančno krizo, pripeljalo do povečanja števila brezposelnih in prihodnjemu predsedniku ZDA obesilo na vrat ubadanje s tem problemom takoj na začetku mandata. Predsednik ZDA je dejal, da vlada po eni strani ne sme posegati v prosti trg, po drugi pa je odgovorna za širšo stabilnost gospodarstva. Dejal je, da če bi bile okoliščine normalne, potem ne bi privolil v reševanje podjetij, vendar pa niso in propad bi povečal težave celotnega gospodarstva. Demokrati so uvodoma predlagali, naj denar pride iz sklada 700 milijard dolarjev, Bela hiša pa je temu nasprotovala in predlagala uporabo že prej odobrenih namenskih sredstev za preoblikovanje avtomobilske industrije v proizvodnjo okolju prijaznejših in bolj varčnih avtomobilov. Pogajanja so rodila kompromis med demokrati, ki so pristali na predlog Bele hiše in predstavniški dom je predlog potrdil. Blokirali so ga republikanci v senatu, ki so zagovarjali stečaje, na koncu pa jih je premagala nenaravna koalicija kongresnih demokratov in predsednika Busha. Program pomoči, ki ga je včeraj napovedal Bush je nadvse podoben tistemu, ki ga je pred tednom potrdil predstavniški dom in vsebuje pogoje. Podjetja bodo morala omejiti plače direktorjem, prodati korporacijska letala in odpraviti druge ugodnosti za vodstvo. Do 31. marca morajo predati podroben načrt za prestrukturiranje, če ne bodo morala denar vrniti, kar bo seveda nemogoče brez propada. Vlada bo dobila možnost postati delničar avtomobilskih podjetij, v koncesije pa je prisiljen tudi sindikat. Bush je dejal, da bo potrebno odpraviti tako imenovane "banke dela", kar je sindikat delavcev avtomobilske industrije pred dvema tednoma že storil, vendar le začasno. Odpuščeni delavci namreč od podjetja še 48 tednov dobivajo plačo in če si do takrat ne najdejo drugega dela, potem lahko koristijo ugodnosti "bank dela", ki jim zagotavljajo 95 odstotkov plače tudi za več let. Bush je dejal, da morajo delavci privoliti v to, da bodo njihove plače in ugodnosti primerljive s konkurenco. Nemudoma po Bushevem sporočilu za javnost, se je oglasil tudi finančni minister Henry Paulson in dejal, da mora kongres sedaj odobriti uporabo še preostalih 350 milijard iz paketa 700 milijard. Kongres je oktobra dovolil porabo le 350 milijard in predvidel, da bo za drugo polovico potrebna dodatna prošnja vlade. Prvih 350 milijard je sedaj, s pomočjo avtomobilskim podjetjem, porabljenih. Večina denarja je šla sicer za odkupe deležev bank. Paulson ima sedaj več možnosti, da dobi denar od kongresa, saj so demokrati dobili pomoč za avtomobilska podjetja. Napovedal je, da se bo o tem kmalu sestal s predstavniki kongresa in novoizvoljenega predsednika ZDA Ba-racka Obame in zagotovil, da imajo ministrstvo, Zvezne rezerve in Zvezna kor- poracija za zavarovanje depozitov (FDIC) na voljo dovolj "orodij" za ukrepanje v primeru poglobitve krize, dokler kongres ne plača še druge polovice denarja. Nad Bushevo odločitvijo so navdušena tudi avtomobilska podjetja, saj so še v četrtek iz Bele hiše prihajali signali, da se Bush zavzema za "urejen stečaj" industrije. Predsednik in generalni direktor Chryslera Robert Nardelli je obljubil, da bodo spoštovali vse pogoje, in zagotovil, da bo pomoč podjetje vrnila k ustvarjanju dobičkov. Podobna zagotovila so prišla tudi od GM in Forda, katerega predsednik Alan Mulally je ponovil, da sami denarja ne potrebujejo, ampak ker so podjetja tako zelo povezana med seboj na primer preko dobaviteljev, bi propad enega potegnil za sabo tudi druge. Vsa tri podjetja sicer preko praznikov zapirajo tovarne v severni Ameriki, ki naj bi ostale zaprte do konca januarja. Ukrep je potreben, ker prodaja zaradi kreditne krize ne gre nikamor. (STA) George Bush ansa ARGENTINA - Ostre reakcije Sodišče napovedalo izpustitev osumljenih zločinov v času diktature BUENOS AIRES - Argentinsko sodišče je v četrtek napovedalo izpustitev dvanajst osumljenih mučenja v času vojaške diktature med letoma 1976 in 1983, ker se je po navedbah predstavnikov pravosodja iztekel rok, do katerega jih ne morejo več zadrževati brez obsodbe. Argentinska predsednica in organizacije za varstvo človekovih pravic so napoved že ostro obsodile. Med osumljenci, ki se jim je obetala izpustitev, je najbolj znan 57-letni Alfredo Astiz, bolj poznan kot Angel smrti, ki je obtožen ugrabitve dveh francoskih nun, ki sta bili med številnimi, ki so v obdobju diktature izginili. Astiz je bil v Franciji že leta 1990 med sojenjem v odsotnosti obsojen na dosmrtno ječo zaradi umora obeh nun. Argentinske pravosodne oblasti so se nato včeraj odločile, da začasno ustavijo odločitev o izpustitvi osumljencev. Odločitev so sprejele le nekaj ur zatem, ko je argentinska vlada napovedala, da se bo pritožila na odločitev o izpustitvi Astiza in drugih osumljencev. Odločitev je v Argentini sprožila val ogorčenja, med drugim tudi s strani argentinske predsednice. "Danes je dan sramote za vse Argentince, za človeštvo in za naš pravosodni sistem," je poudarila Kirchnerjeva. Spregovorila je na spominski slovesnosti za vse, ki so bili ubiti ali so izginili v času diktature, ko je bilo po navedbah organizacij za varstvo človekovih pravic ubitih okoli 30.000 ljudi. (STA) ZDA - V 95. letu starosti Umrl Max Felt, »globoko grlo« iz afere Watergate NEW YORK-V ZDA je v četrtek v 95. letu starosti zaradi odpovedi srca umrl Mark Felt, znan kot »globoko grlo« v aferi Watergate oziroma vir zaupnih informacij o škandalih administracije predsednika Richarda Ni-xona, ki so na koncu pripeljali do njegovega odstopa. Ena osrednjih osebnosti v eni najbolj pretresljivih političnih dram 20. stoletja je vztrajala, da njegov drugi jaz ostane skrivnost do njegove smrti. Čeprav so nekateri, med njimi Nixon in njegovi svetovalci, domnevali, da je bil Felt tisti vir, ki je Belo hišo povezal z vdorom v prostore ameriške demokratske stranke v pisarniškem kompleksu Watergate leta 1972. Felt je obtožbe vztrajno zanikal, dokler maja 2005 ni vendarle spregovoril in priznal, da je bil vir informacij za zgodbo novinarjev časopisa Washington Post Boba Woodwarda in Carla Bernsteina, ki je posledično spodnesla Nixona s predsedniškega položaja. Kritiki, med njimi tisti, ki si morali zaradi afere Watergate v zapor, so Felta označili za izdajalca vrhovnega poveljnika. Podporniki pa so ga imeli za junaka, ker je razkril korupcijo znotraj administracije v prizadevanjih, da bi prikrili poskuse sabotažo političnih nasprotnikov. Leterme zaradi afere Fortis ponudil odstop vlade BRUSELJ - Belgijski premier Yves Le-terme je včeraj ponudil odstop vlade, saj se je v zadnjih dneh nanjo usul plaz očitkov, da je poskušala vplivati na odločitev sodišča glede tožbe, ki so jo po vladni prodaji belgijskega dela premoženja banke Fortis vložili njeni delničarji. Belgijsko-nizozemsko banko Fortis, ki jo je finančna kriza močno prizadela, so oktobra "razstavili" - njeno premoženje na Nizozemskem je nacionalizirala nizozemska vlada, belgijska vlada pa je belgijski del premoženja banke prodala francoski banki BNP Paribas. S to odločitvijo pa niso bili zadovoljni mali delničarji Fortisa, ki so menili, da bi se morala vlada pred prodajo posvetovati z njimi. Vložili so pritožbo na prizivno sodišče, ki je s sodbo minuli teden pritrdilo njihovim trditvam in zamrznilo dogovor o prodaji, ki sta ga sklenili belgijska vlada in BNP Paribas. Piramidna shema Bernarda Madoffa široko prizadeva NEW YORK - Propadla piramidna shema 70-letnega ameriškega investicijskega svetovalca Bernarda Madoffa, ne bo prizadela le na tisoče vlagateljev, ki jih je prevaral za skupaj 50 milijard dolarjev, ampak tudi zvezni proračun, saj bodo lahko prevarani izgube uveljavljali, kot davčne olajšave, po nekaterih izračunih tudi do skupaj 17 milijard dolarjev. Vpliv Madoffovega škandala ni zanemarljiv za zvezni proračun, ki ga je recesija v 12 mesecih do novembra doslej stala že 200 milijard dolarjev, pri čemer niso všteti ukrepi proti finančni krizi. Zaradi povečevanja brezposelnosti se v državno blagajno steka manj davčnih prilivov. V Nemčiji gradijo spomenik med vojno ubitim Romom BERLIN - V Berlinu so včeraj začeli dela za izgradnjo spomenika do pol milijona Romom, ki so jih med drugo svetovno vojno ubili nacisti. Spomenik bo stal južno od poslopja parlamenta v nemški prestolnici, gradnjo pa bodo končali prihodnje leto. Spominsko obeležje je delo izraelskega umetnika Danija Karavana, vključevalo pa bo vodnjak, iz katerega bo tekla črna voda. Spomenik bo obenem nosil pesem Italijana Santina Spinelli-ja o koncentracijskem taborišču Auschwitz. Včerajšnjega začetka del se je poleg predsednika osrednjega sveta Sin-tov in Romov v Nemčiji Romanija Ro-seja udeležil tudi nemški minister za kulturo Bernd Neumann. Slednji je ob tem spomnil, da so spomenik začeli graditi skoraj 66 let po podpisu ukaza o preganjanju t. i. ciganov v okupirani Evropi. (STA) PO KRIZI V GRUZIJI Nato in Rusija obnavljata zamrznjene odnose BRUSELJ - Generalni sekretar zveze Nato Jaap de Hoop Scheffer in ruski veleposlanik pri Natu Dmitrij Rogozin sta se včeraj dogovorila, da bo sredi januarja potekalo neformalno srečanje Sveta Nato-Rusija, s čimer bosta strani obnovili medsebojne stike. Nato je septembra zaradi gruzijsko-ruskega konflikta zamrznil odnose z Rusijo na vseh ravneh. Kot je povedala tiskovna predstavnica Nata Carmen Romero, sta se de Hoop Scheffer in Rogozin včeraj srečala na skupnem kosilu, ki je po njenih besedah minilo v "odličnem vzdušju". Romerova je ob tem tudi pojasnila, da sta Rogozin in de Hoop Scheffer na kosilu "odprto razpravljala" o možnih oblikah sodelovanja, vendar naj se pri tem ne bi spuščala v podrobnosti. Srečanje je bilo namenjeno predvsem razpravi o tem, kako obnoviti formalne stike med stranema. Ruski diplomati v Bruslju so po kosilu med obema predstavnikoma vpletenih strani sicer priznali, da od včerajšnjih pogovorov niso pričakovali določnejših sporazumov. (STA) KUBA V okviru širše turneje po vodah Latinske Amerike Ruske vojaške ladje prvič po letu 1991 spet na obisku HAVANA - Flota ruskih vojaških ladij je včeraj pripotovala na Kubo. Gre za prvi tovrstni obisk po koncu hladne vojne. Flota, na čelu katere je rušilec Admiral Čabanenko, je v Havano vplula v okviru turneje po Latinski Ameriki, med katero je že obiskala Venezuelo in Nikarag-vo ter prvič po drugi svetovni vojni prečkala Panamski prekop. To je prvi obisk ruskih vojaških ladij na Kubi po letu 1991 in po razpadu Sovjetske zveze, ki je bila 30 let trden vojaški, gospodarski in politični zaveznik Kube. Gre za del petdnevne turneje po vodah Latinske Amerike, ki naj bi veljala za odgovor na premike ameriških vojaških ladij na območjih, ki jih Rusija šteje za območja svojega vpliva. Ameriški predstavniki so sicer navedli, da v premikih ruskih vojaških ladij ne vidijo grožnje, da pa bodo razmere pozorno spremljali. Ruske ladje so sicer v kubanske vode vplule 20 dni po obisku ruskega predsednika Dmitrija Medvedjeva v Havani, kjer se je sešel s kubanskim kolegom Rau-lom Castrom. (STA) 435 Sobota, 472. decembra 2008 TRST / APrimorski r dnevnik O w o Ulica Garibaldi 9 tel. 048 1 533382 fax 0481 532958 gorica@primorski.it GORICA - Včeraj so razdelili 41 občinskih bonov Po bone za hrano prihajajo iz središča in okolice Socialno ogroženi občani nad 65. letom starosti so razpršeni po vsem mestu V Gorici so včeraj dopoldne začeli deliti bone za nakup hrane, s katerimi želi občinska uprava pomagati socialno ogroženim občanom nad 65. letom starosti; med 10. in 12. uro so jih v večnamenskem središču v ulici Baiamonti razdelili 41. Bone je prejelo 21 občanov, ki živijo tako v mestnem središču kot v okoliških rajonih, kar dokazuje, da je socialna stiska razširjena po vsem mestu. V goriški občini živi nekaj več kot 6.300 občanov nad 65. letom starosti, med njimi pa naj bi imelo zelo nizke dohodke približno 1.600 ljudi. Pomoč pri uradu za socialne storitve goriške občine je sicer letos poiskalo 761 Goričanov, vendar med socialno ogroženimi posamezniki je tudi veliko takih, ki odklanjajo pomoč in hočejo preživeti s tem, kar imajo. Bone je včeraj v večnamenskem središču v ulici Baiamonti delila uslužbenka goriške občine Cristina Dell'Orco; povedala je, da so bili vsi prosilci bonov zelo dobro informirani o pobudi in da so imeli vsi s seboj potrebno dokumentacijo. »Boni so namenjeni občanom nad 65. letom starosti. Dohodek, ki ne presega 5.250 evrov letno, daje pravico do dveh kupončkov, dohodek do 7.500 evrov pa do enega,« je pojasnila Dell'Orcova in povedala, da so po bone prišli tudi sorodniki starejših občanov, ki so s seboj imeli potrebne dokumente. Med včerajšnjim dopoldnevom so kot rečeno razdelili 41 kuponov za nakup hrane, kar pomeni, da je dvajset občanov prejelo po dva, eden pa samo enega. V ulici Baiamonti bodo bone delili tudi med prazniki, in sicer med 10. in 12. uro; dobiti jih je mogoče ob informativni točki takoj ob vhodu v center, ki bo odprta tudi 24. in 31. decembra. Z boni bo mogoče kupiti hrano v trgovinah Semolič v ulici Ku-gy, Conad v ulici Locchi, A&O v ulici Ca-puccini, Komauli v ulici Don Bosco, Market Nanut v ulici San Michele v Štandre-žu, Euromarket v ulici Carducci in Gior-dana Valentinuzzi na trgu De Amicis ter v mesnicah Centro carni isontine v ulicah Bone delijo v večnamenskem središču v ulici Baiamonti bumbaca Nizza in Garzarolli, Livio Braidot v ulici Brigata Pavia, Bressan na korzu Italia, Vi-nicio Cargnel na trgu San Giorgio v Loč-niku, Klavčič na trgu De Amicis in Pittana v ulici Crispi. Deželni svetnik stranke upokojencev Luigi Ferone je medtem včeraj poudaril, da 25 oz. 50 evrov nista veliki vso- ti, vendar je ta denar vsekakor v veliko pomoč socialno ogroženim družinam, ki s težavo pridejo do konca meseca. Po njegovih besedah tudi socialna kartica velja samo 40 evrov, ki jim je treba prišteti dodatnih 20 evrov deželnega prispevka, ne glede na to pa predstavlja v trenutku stiske nezanemarljivo pomoč. (dr) GORICA - CISL Na Goriškem 25-odstotni upad izvoza Goriško gospodarstvo je lani doživelo 25-odstotni upad izvoza, kar ima seveda hude posledice za zaposlovanje, zato pokrajinski tajnik sindikata CISL Umberto Brusciano opozarja krajevne upravitelje, da bo treba pravočasno pripraviti izredne ukrepe za ublažitev krize in z njo povezane socialne stiske. »Lesarski in kovinarski sektor sta že več let v težavah, sedaj pa doživlja teže trenutke tudi proizvodnja gume in plastike; v tem sektorju so v štirih letih zaprli pet od petnajstih podjetij,« opozarja Brusciano in poudarja, da ne moremo več govoriti o krizi posameznih sektorjev, pač pa si moramo priznati, da je v krizi celotno gospodarstvo goriške pokrajine. Le tako bomo po mnenju Brusciana začeli razmišljati o protiukrepih, ki bi pomagali delavcem in podjetjem. »Posluževati se moramo novih prijemov. Zadovoljni bi tako bili, če bi 16 milijonov evrov, ki jih italijanski finančni zakon namenja varnosti, delno uporabili tudi za prekvalifikacijo in ponovno zaposlitev delavcev,« pravi Brusciano, ki je včeraj govoril na trži-škem posvetu o lizbonskem traktatu in zaposlovanju v Evrope. Zaradi krize je zaskrbljen tudi pokrajinski tajnik sindikata FIM-CISL Giampiero Turus. Po njegovih besedah bo prihodnje leto zelo težavno, to še posebej velja za kovinarski sektor, v katerem so težave tovarne Eaton prvi alarmni zvonec. SSK - Dvojezičnost Tondov podpis »z grenkim priokusom« »Tondov podpis dekreta o vidni dvo-jezičnosti je sicer pomemben korak naprej. Predsedniku deželne vlade gre tudi izreči priznanje, ker je držal obljubo, ki jo je ob raznih priložnostih izrekel predstavnikom slovenske politike in civilne družbe. To je storil tudi na deželnem kongresu stranke Slovenske skupnost (SSk) na začetku novembra v Gorici. Ne smemo pa sedaj misliti, da smo prišli do nekega zaključka. S podpisom se namreč šele začenja pot izvajanja vidne dvojezičnosti, kar pomeni, da so sedaj na vrsti javne uprave, s pokrajino in občinami v prvi vrsti. Od njih SSk pričakuje, da bodo določila iz dekreta nemudoma začele izvajati, kar velja še posebno za slovenske občine Doberdob, Sovodnje ob Soči in Števerjan. Isto SSk pričakuje od goriške občinske uprave. Župan Gorice je obljubil, da bo izvajal, kar je v zakonu napisano in določeno. Sedaj ni več tehtnih opravičil za neizvajanje,« je v sporočilu napisal pokrajinski tajnik SSk Julijan Čavdek. »Za Gorico - tako Čavdek - ostaja grenak priokus zaradi izključitve Sveto-gorske četrti, kjer je še posebno izrazita prisotnost Slovencev in slovenskih ustanov. SSk pričakuje, da bo paritetni odbor na naslednjih zasedanjih obravnaval ta problem in predlagal vključitev Svetogorske četrti v območje izvajanja vidne dvojezično-sti ne glede na mnenje goriške občinske uprave in njenega župana. Slovenci smo v Gorici navzoči na celotnem občinskem območju in ne samo v Pevmi, Štmavru, na Oslavju, v Podgori in Štandrežu, zato pričakujemo izvajanje vidne dvojezičnosti po vsem mestu. SSk hkrati obžaluje, da je z območja izvajanja vidne dvojezičnosti izostala občina Ronke. Ravno v tej občini smo, pred kakim letom, z zadovoljstvom ugotavljali dosledno izvajanje vidne dvojezičnosti. Sedaj pa je težko razumeti, zakaj je občina Ronke naredila korak nazaj, še predvsem spričo dejstva, da jo vodi levosredinska uprava. Ali to pomeni popuščanje političnim in volilnim računicam?« GORICA - Del Ben in Colella Oprostilna sodba po šestnajstih letih GORICA - Mamila Pet mesecev presedel v zaporu Dejana Lagojeviča, 29-letnega zidarja s srbskim državljanstvom in dovoljenjem za bivanje v Gorici, so 17. julija aretirali zaradi suma, da je grosist za preprodajo mamil. Policistom ga je imenoval Nebojša Kondiča, ravno tako srbski državljan, ki so ga zalotili v okviru preiskave o razpečevanju kokaina. Povedal je, da ga je kupoval od Lagojeviča, ki se je znašel v zaporu, čeprav na njegovem domu niso našli mamil. Njegov odvetnik Maurizio Riz-zatto je vprašal sojenje po hitrem postopku. Pred sodnico Paolo Santangelo so bile izjave prič kontradiktorne, njegov obtoževalec Kondič pa obtožb ni potrdil, saj je pred časom zbežal iz hišnega pripora. Odvetnik Rizzatto je tudi dokazal, da je bil Lagojevič v tujini ravno v obdobju, ko naj bi po oceni tožilca preprodajal mamilo. Sodnica je torej izrekla oprostilno sodbo, Lago-jevič pa se je lahko vrnil domov po petih mesecih, ki jih je presedel v celici goriškega zapora. Bil je navzoč na vseh 50 sodnih obravnavah, na včerajšnji obravnavi, kjer ga je pri-zivni sodnik oprostil vseh obdolžitev, pa 86-letnega Maria Del Bena ni bilo, saj ni imun na starostne tegobe. Včeraj se je zanj vsekakor zaključila 16-letna muka; toliko je trajalo sojenje zoper njega in še nekatere goriške občinske upravitelje. Del Bena so pripeljali pred sodnika zaradi suma lažnega fakturiranja. Obtožnica se je nanašala na leto 1992, ko je bilo nekaj manjših javnih del (pleskanje otroških jasli, asfaltiranje grajskega trga, vzdrževalni poseg na stadionu na Rojcah... ) registriranih v računovodski dokumentaciji za dela na tovornem postajališču. Ob Del Benu, ki je tedaj bil podžupan, so se pred sodnikom znašli še tedanji odbornik Salvatore Colella, bivši župan Antonio Scarano - bremenil ga je sum zlorabe javnega položaja, laži v javnih aktih in prevare v obtežilnih okoliščinah, a so kazniva dejanja zastarala -, dalje še podjetnika Renzo Altan in Tullio Vi-sintin ter občinski funkcionar Ignazio Spano. Vsi so bili oproščeni. Tudi Del Ben in Colel-la sta bila oproščena, vendar s posebnim zadoščenjem. Odpovedala sta se zastaranju in izbrala sojenje ter dočakala popolno oprostitev, »ker nista ničesar zakrivila«. Proces se je zanju končal včeraj na pri-zivnem sodišču v Trstu, na katerega se je obrnilo javno tožilstvo, ko je novembra 2002 prvostopenjski sodnik že izrekel oprostilno sodbo. »Včerajšnja razsodba je končno zbrisala krivično obtožbo,« je izjavil Del Benov odvetnik, Samo Sanzin. GORICA - Obračun delovanja Pokrajinskih muzejev Obnovili bodo palačo Attems, vanjo se vrača pinakoteka Podstrešje in zadnje nadstropje palače Attems-Petzenstein na Kornu v Gorici bodo obnovili. Gradbena dela se bodo predvidoma začela avgusta prihodnjega leta, sedež Pokrajinskih muzejev pa bo zaradi tega zaprt približno poldrugo leto. »Če bo vse šlo po načrtih, bo palača Attems-Pet-zestein ponovno odprla svoja vrata v začetku leta 2011. Denar je dežela že dala na razpolago pred nekaj leti, z gradbenim posegom pa se dejansko zaključuje prenova palače, ki se je pričela pred leti in je potekala po sklopih,« je včeraj pojasnila pokrajinska odbornica za kulturo Roberto Demartin, ki je skupaj z ravnateljico Pokrajinskih muzejev Raffaello Sgubin podala obračun muzejskih dejavnosti v letošnjem letu. Demartinova je pojasnila, da je pokrajina omogočila nakup del petih sodobnih umetnikov, ki jih bodo z današnjim dnem postavili na ogled v pinakoteki palače At-tems-Petzenstein. »Pokrajina je želela obogatiti pi-nakoteko Pokrajinskih muzejev, zato pa smo kupili dela Alfreda de Loca-tellija, Gianne Marini, Sergia Scabar-ja, Stefana Comellija in Maria Di Io-ria,« je razložila Demartinova in napovedala, da so tudi za prihodnje leto vključili v pokrajinski proračun določeno vsoto denarja za nakup raznih Roberta Demartin bumbaca umetniških del. Po besedah odborni-ce so letos posebno pozornost namenili tudi restavriranju umetnin in kulturne dediščine, ki je v lasti pokrajine. Tako so restavrirali nekaj čipk, ki so jih uršulinke izdelale v osemnajstem stoletju, ter platni Ci-gnarolija in Lojzeta Spazzapana. De-martinova je poudarila, da so posebno pozornost namenjali tudi šolam in didaktičnim delavnicam, zadovoljna pa je tudi s sodelovanjem, ki so ga vzpostavili z muzejskimi ustanovami iz Italije in iz drugih evropskih držav. Razstava, posvečena Josephu Auchental-lerju, ki so jo pripravili goriški Pokrajinski muzeji in je bogatila palačo At-tems-Petzenstein do oktobra, je tako pravkar na ogled v Bocnu, medtem ko se bo junija selila na Dunaj. Glede pokrajinske pinakoteke sta Demartinova in Sgubinova po- Raffaella Sgubin bumbaca vedali, da bo odprta do 1. marca leta 2009 od torka do nedelje med 9. in 19. uro; zaprta bo 25. in 26. decembra. 24. in 31. decembra bo odprta med 9. in 13. uro, 1. januarja pa med 13. in 19. uro. Po besedah odbornice predstavlja pinakoteka veliko bogastvo, sicer pa bo pokrajina v kratkem razpolagala z novim razstavnim prostorom, ki bo na razpolago predvsem manj znanim in še neuveljavljenim umetnikom. Novo umetnostno galerijo bodo uredili v ulici Diaz, in sicer v prostorih, v katerih je do nedavnega domovala ustanova Unicef. Prostori so v lasti Trgovinske zbornice, s katero je pokrajina podpisala pogodbo o triletni uporabi. V novi galeriji bodo imeli umetniki možnost, da svoja dela postavijo na ogled po dva tedna. (dr) / GORIŠKI PROSTOR Sobota, 20. decembra 2008 17 GORICA - Rušenje hiše v ulici Formica doživelo nepričakovan pospešek Streha se je zrušila, sosede obšel preplah Po zastojih iz prejšnjih dni naj bi ulico danes odprli enosmernemu prometu Razlog za prometne težave in zastoje v goriškem mestnem središču iz zadnjih dni gre pripisati tudi rušenju hiše v ulici Formica, ki je v četrtek zvečer doživelo nepričakovan pospešek; streha se je namreč sama od sebe zrušila in pri tem poškodovala tudi sosednje poslopje. Že več let zapuščeno trinad-stropno hišo so začeli rušiti v sredo; delavci gradbenega podjetja so najprej zaprli promet v ulici Formica, zatem pa so se lotili dela. Z bagerjem so najprej porušili del hiše ob ulici Favetti in z delom nadaljevali v četrtek. Rušenje je potekalo po predvidenem planu, vendar je bila sreha poslopja tako dotrajana, da Goriški gasilci med četrtkovim posegom v ulici Formica (levo); kup ruševin pred poslopjem, ki ga ni več (desno) bumbaca se je sama od sebe zrušila okrog 21.30. Strešniki in omet so s sabo potegnili še nosilni tram, ki je zmajal tudi streho sosednjega poslopja. Stanovalce štirih stanovanj od pritličja do podstrešja je obšel preplah, še najbolj pa so se prestrašili na zadnjem nadstropju, saj se je ob nosilnem tramu pojavila globoka razpoka. Stanovalci so takoj klicali na pomoč gasilce, ki so z dolgo lestvijo porušili majajoče se dele ometa. Gasilci so si ogledali tudi poškodovano stanovanje na zadnjem nadstropju; zanj je včeraj goriški župan podpisal odlok, s katerim je odredil, da ni več primerno za bivanje. Stanovalec bo moral nekaj dni preživeti drugje, sicer pa mu je grad- beno podjetje, ki ruši sosednje poslopje, že zagotovilo, da bo poskrbelo za popravilo poškodovanih sten in strehe. Po četrtkovem posegu gasilcev se je včeraj rušenje pospešeno nadaljevalo. Hišo naj bi do tal porušili med današnjim dopoldnevom, tako da naj bi po zagotovilih goriške občine v ulici Formica že danes stekel vsaj enosmeren promet. Ravno zaradi rušenja je v Gorici od srede vladal pravi prometni kaos. Vsa vozila, ki so bila iz ulice Ter-za Armata namenjena v severni del mesta, so zavila v ulico Alviano; zatem so se znašla pred zaprtim korzom Verdi in so morala nadaljevati pot proti ravno tako zaprtem Travniku. Za prehod z enega konca mesta na drugega je bilo potrebno tudi več kot pol ure, tako da so se Goričani spopadli s prometnimi zamaški, kakršni so značilni za velemesta. (dr) BRDA - Jutri Pohod ob meji in brez meje Planinsko društvo Brda pripravlja ob prvi obletnici vstopa Slovenije v schengensko območje drugi Pohod ob meji - brez meje. Gre za pohod ob odprti meji, po poteh nekdanjih graničarjev; prvega so organizirali lani. Dogodek bo jutri s startom ob 8.30 pri nekdanjem dvolas-tniškem prehodu Valerišče. Lani so pohodniki prehodili pot od Nebla do Valerišča (Cerovo), letos pa bodo ob nekdanjem mejnem prehodu za dvolastnike na Valerišču pohod začeli. V prvem delu je pot po ravnici ob potoku Čubnica, nad katerim so na levem in desnem bregu vinogradi. Dolina se kmalu zoži in preide v skoraj pravi pragozd. Po strmem vzponu do Sovnice v Šte-verjanu sledi strm spust v dolino potoka Slatovnik, ki se nato zlije v Pev-mico. Ob njej se vije pot do Podsa-botina. Pohodniki bodo prečkali poti, ki jih uporabljajo divje živali, razbirali sledi kopit in parkljev v blatu, uživali v nedotaknjenem naravnem okolju, ki je na račun obmejnega pasu leta ostajalo skrito sredi obdelane kulturne krajine. Po prečkanju »osimske ceste« se obeta še en vzpon po markirani stezi po pobočju Sa-botina. Po prihodu do ceste Gonja-če-Sabotin bodo pohodniki zapustili mejo in se po zložnih poteh spustili v Vamorje do kmečkega turizma Štanfel, kjer jih bo čakala malica. Pohod bo trajal od 5 do 6 ur. Startnina za pohod znaša 5 evrov, organizatorji priporočajo, da se udeleženci oblečejo in obujejo vremenu in trasi primerno. Pohod bo v vsakem vremenu, še dodajajo v Planinskem društvu Brda, ki dogodek organizira skupaj z Vinoteko Brda. Ta bo poskrbela, da bo udeležence na poti čakalo »kakšno kraju primerno presenečenje«. Kljub temu vsakomur priporočajo še hrano in pijačo iz nahrbtnika. (km) ŠTANDREŽ Med božičnico poziv mladim k angažiranju Prisrčno vzdušje je zaznamovalo božičnico, ki jo je v torek v štan-dreškem domu Andrej Budal priredilo kulturno društvo Oton Župančič. Program so oblikovali otroška pevska skupinica Oton Župančič, vokalna skupina Sraka, zbor goriških upokojencev in pevski zbor Tončka Čok iz Lonjerja. Slavnostni govornik je bil mladi društveni odbornik Peter Povšič, ki je ravno mladino pozval, da naj aktivno sodelujejo pri društvenih dejavnostih. Pozdravila je tudi predsednica društva Oton Župančič, Katja Gaeta, in napovedala, da bo društveni občni zbor potekal 28. januarja, na njem pa bodo prenovili odbor in vanj vključili več mladih. Gaetova je spregovorila tudi o izletu, ki ga društvo prireja skupaj z vokalno skupino Sraka in s štandreško sekcijo VZPI-ANPI, udeležijo pa se ga lahko domačini in vsi ljubitelji vesele družbe. Štandrežci se bodo tako od 30. maja do 2. junija prihodnjega leta mudili v Umbriji, zato pa pri organizaciji izleta sodeluje prijatelj kulturnega društva Župančič, Alberto, ki je doma ravno iz te dežele. Izletniki se bodo odpravili v Spoleto, kjer bodo obiskali vinski sejem »Vini nel mondo«, šopek cvetja pa bodo položili pred spomenike jugoslovanskim partizanom, ki so se borili v Umbriji. Vokalna skupina Sraka bo pred spomeniki zapela, sicer pa naj bi nastop opravila tudi na vinskem sejmu v Spoletu. Ob zaključku svojega pozdrava je Katja Gaeta v imenu društva čestitala domačinki Vilmi Braini, ki jo je letos predsednik republike Giorgio Napolitano imenoval za viteza republike. ŠTANDREŽ - Učenci osnovne šole Fran Erjavec obdarili starejše domačine Obisk otrok najlepše voščilo Ponekod so jih ganjeno sprejeli - Jutri bo praznik miru in prijateljstva dosegel vrhunec s kulturnim programom in družabnostjo V okviru tradicionalnega praznika miru in prijateljstva, katerega pobudnik je štandreški rajonski svet, so včeraj učenci osnovne šole Fran Erjavec obiskali najstarejše sovaščane ter jim voščili vesele božične in novoletne praznike. »Obiskali smo 47 domačinov in domačink, ki so stari nad 85 let. Povsod so nas sprejeli zelo lepo, ponekod celo s solzami v očeh, tako da so bili nekateri obiski res ganljivi,« je povedal Božidar Tabaj, ki je spremljal eno skupino osnovnošolcev, medtem ko so z ostalimi tremi skupinami po Štandrežu korakali Damjan Paulin, Vilma Braini in predsednik štandre-škega rajonskega sveta Marjan Brescia. »Otroci so v šoli izdelali voščilnice, med obiskom pa smo razdelili še "pane-tone" in značilne božične cvetlice,« je še povedal Tabaj in pojasnil, da so med po- Včerajšnji pohod osnovnošolcev in njihovih spremljevalcev po štandreških ulicah z darovi za starejše domačine bumbaca hodom po vasi peli božične in otroške pesmi, tako je bilo vzdušje res veselo. Otroci so s svojimi spremljevalci obiskali tako slovenske kot italijanske družine, povsod so bili dobrodošli. Praznik miru in prijateljstva bo dosegel svoj vrhunec jutri ob 14.30 s kulturnim programom v župnijski cerkvi v Štandrežu. Pri pobudi sodelujejo župnija sv. Andreja, osnovna šola Fran Erjavec, štandreški vrtec, osnovna šola Ivan Rob iz Vrtojbe, prosvetno društvo Štandrež, kulturno društvo Oton Župančič in športna društva. Kulturnemu programu v cerkvi bo sledila družabnost an trg sv. Andreja, na katerem bo od 13. ure dalje veljala prepoved parkiranja, od 15. ure dalje pa prepoved parkiranja. Med praznovanjem bodo zbirali prostovoljne prispevke za Unicef. ŠTMAVER - Izmenjava voščil Solkanci bodo sosedom danes izročili »luc miru« Kulturnemu in pevskemu programu bo sledila družabnost družabnost, med katero si bodo so- Solkanci bodo »betlehemsko luč - luč miru« izročili sosedom iz Pevme, Štmavra in Oslavja danes ob 17. uri v Štmavru, in sicer na kmečki domačiji Grad Štmaver 1 (pri Barnabi). Kulturni program srečanja bodo sooblikovali pevci cerkvenega pevskega zbora Solkan, skavti s poslanico miru, otroški pevski zbor in mešani pevski zbor, oba iz Štmavra. Sledila bo sedje izrazili božična in novoletna voščila. Današnjo predajo »luči miru« prirejajo okrožni svet za Pevmo, Štmaver in Oslavje, kulturno društvo Sabotin ter župnija sv. Mavra in Silvestra, na slovenski strani pa turistično društvo Solkan in tamkajšnja župnija, ki so se jim pridružili skavti. 18 Nedelj a, 21. decembra 2008 GORIŠKI PROSTOR / ŠEMPETER-VRTOJBA - Zbegani svetniki niso sprejeli odločitve o podelitvi soglasja Ob mejnem prehodu kar dve novi igralnici? Projekta občina-Daimond in ICIT-Hit naj ne bi bila več konkurenčna Svetniki občine Šempeter-Vrtojba niso še sprejeli odločitve o podelitvi soglasja k veliki igralniški koncesiji družbi ICIT s sedežem v Šempetru. Večinsko so se strinjali, da potrebujejo dodaten čas za to. Projekt nove igralnice sta jim na četrtkovi seji predstavila predsednika uprave Hita Niko Trošt in uprave odvisne družbe ICIT Silvan Križman. Po koncu predstavitve pa so bili svetniki zbegani: poleti so podpisovali pismo o nameri za podoben, konkurenčni igral-niški projekt, ki naj bi ga izpeljala občina in družba Daimond na območju nekdanjega mednarodnega mejnega prehoda Vrtojba, sedaj pa naj bi podali soglasje h koncesiji za projekt ICIT-a oz. Hita. Hit je namreč večinski, 60-odstotni lastnik ICIT-a. Toda tu še ni konec zapletenih povezav: Daimond je tudi solastnik 40 odstotkov družbe ICIT. Za nameček je šempetrsko-vrtojbenski župan Dragan Valenčič direktor Daimonda. Da so razmerja zapletena, priznava tudi Valenčič, ki je na seji nastopil precej povezano s Hitom. »To, da smo nastopili povezano s Hitom, je na vsak način pozitivna sprememba, kajti v juniju, takoj po sprejetju projekta, ki ga peljeta občina in Daimond, so se začele stvari urejati tudi na relaciji s Hitom, ki je bil povabljen zraven. Kasneje so v Hitu tudi sami izrazili željo, da bi se občine vključevale v skupni projekt, ki bi nastal na teritoriju šem-petrsko-vrtojbenske občine. Časi in gledanja so se torej spremenili,« je po seji povedal Va-lenčič. Po njegovih besedah to še ne pomeni, da se občina in Daimond odpovedujeta svojemu projektu pri Vrtojbi, »ampak da je to lahko tudi skupna lokacija, ki jo bomo skupaj preučevali«. »ICIT je s Hitom predstavil predlog, ki je povsem logičen: da veliko igralniško koncesijo pridobi na edini možni lokaciji v tem trenutku, na lokaciji, ki ima neki naslov, to je na področju ICIT-a,« pravi Valenčič in dodaja, da je lokacija igralnice v ICIT-u lahko začasna možnost. Po njegovem mnenju gre tudi za to, da nihče ne ve, kaj se bo dogajalo na področju strategije razvoja igralništva v Sloveniji, lahko namreč pride do sprememb. »V tem trenutku je pač na razpolago določeno število koncesij in verjetno je praktično postopanje Hita, da preko hčerinske družbe čim prej pride do velike igralniške koncesije,« meni župan, ki ne izključuje možnosti, GORICA - Brigada »V Libanonu so ljudje čakali na naš prihod« »V Libanonu so ljudje čakali na našo vrnitev.« Tako je včeraj iz Libanona povedal poveljnik konjeniške brigade Pozzuolo del Friuli Flaviano Godio, ki je bil preko videokonferen-ce povezan z goriško kasarno Guel-la, kjer ima brigada sedež in kjer so se včeraj zbrali predstavniki mestnih oblasti. Godio je v Libanonu od začetka novembra in poveljuje mednarodnemu kontingentu OZN, v katerem je okrog dva tisoč vojakov. Glavnino izmed njih predstavljajo vojaki brigade Pozzuolo, ostali pa prihajajo iz raznih držav sveta. »Brigada Pozzuolo je opravila mirovno misijo v Libanonu že pred dvema letoma, zato nas krajevno prebivalstvo pozna in ceni,« je pojasnil Godio in povedal, da so Libanonci čakali na prihod vojakov brigade Pozzuolo in so jih lepo sprejeli, čeprav je treba priznati, da je mir na tem območju zelo krhek,« je opozoril Godio in dodal, da misija poteka po načrtih. V Libanonu vojaki goriške brigade patruljirajo območje okrog mesta Tibnin ter odstranjujejo neeksplodirane pehotne mine in bombe. Ob tem krajevnemu prebivalstvu pomagajo z generatorji elektrike ter z zdravniško in pediatrično oskrbo; med drugim se zdravnica ukvarja izključno z zdravljenjem raka na dojki. Dragan Valenčič foto k.m. da bi tako projekt, ki ga pelje občina z Dai-mondom, kot projekt ICIT-Hit nastala na istem območju, ena na eni, druga pa na drugi strani avtoceste ob nekdanjem mejnem prehodu Vrtojba. ICIT in Hit bi nato dolgoročno - tako Valenčič - igralnico lahko tudi preselila na območje Hit šport centra, »kjer bi nastala velika zgodba na osnovi sprejete strategije Hita, ki nam je bila na seji tudi ustrezno predstavljena«. Na območju Hit šport centra sicer zemljišča dolgo mirujejo, saj že nekaj časa tečejo postopki za spremembo njihove namembnosti. Po županovih besedah naj bi bile planske spremembe dokončane manj kot v enem letu. V istem časovnem terminu naj bi bila izvedena tudi investicijska študija za igralniški projekt občine in Dai-monda, medtem ko je idejni projekt že dokončan. »V januarju ga bomo predstavili in pretehtali, ali bi zraven vključili še Hit oz. ICIT,« pravi Valenčič, ki v tem, da družba Dai-mond nastopa v obeh projektih, ne vidi nič slabega. Kljub zapletenim kapitalskim odnosom med obema projektoma pa tudi meni, da je celotna zgodba povsem transpa-rentna. Valenčič bo torej v imenu občine ministrstvo za finance zaprosil za podaljšanje roka za podajo soglasja h koncesiji za projekt ICIT-Hit, pred uradnim nadaljevanjem odločanja pa bo po vsej verjetnosti sklical še eno neformalno sejo, na kateri bi svetniki zadevo dodobra pretresli, saj se pri tem vprašanju ne gre prenagliti. Župan sosednje, novo-goriške mestne občine, Mirko Brulc pa je že izrazil nestrinjanje s širitvijo igralniške dejavnosti v občini Šempeter-Vrtojba. Povedal je, da tako Hit dela konkurenco lastnima igralnicama Parku in Perli, ter izrazil bojazen za njuno prihodnost. Katja Munih ANHOVO - Gospodarske krize ne občutijo Salonit napoveduje dodatna zaposlovanja V anhovskem Salonitu poslovno leto zaključujejo nad načrtovano prodajo in nad doseženo prodajo v enakem lanskem obdobju, za prihodnje leto pa načrtujejo proizvesti in prodati 8 odstotkov manj cementa. Letošnje leto tako zaključujejo s 84 milijoni evrov prihodkov od prodaje, kar je za 22 odstotkov nad načrtovanimi in za 10 odstotkov nad lanskoletnimi prihodki. Na preseganje lanskoletne prodaje je imela največji vpliv povečana prodaja v izvozu. Celotna skupina z dvanajstimi hčerinskimi družbami pa naj bi dosegla 140 milijonov evrov prihodkov. Predvidevajo tudi, da jih gospodarska kriza ne bo huje prizadela, zato naj prihodnje leto ne bi izgubil dela nobeden od 830 zaposlenih. Še več, napovedujejo tudi dodatna zaposlovanja, saj potrebujejo visoko strokovno usposobljene kadre. »Investicijski ciklus nadaljujemo tudi v prihajajočem letu. Za posodobitev proizvodnje bomo prihodnje leto namenili 23 milijonov evrov, pri čemer pa opozarjam, da nam bo prihodnje leto hkrati tudi primanjkovalo CO2 kuponov v vrednosti 2,8 milijona evrov,« je povedal generalni direktor Salonita, Jože Funda. Do leta 2013 nameravajo v Salonitu izvesti popolno tehnološko, okolj-sko in energetsko prenovo svojih programov. Če so letos proizvedli in prodali več cementa, kot so pričakovali - okrog 995 tisoč ton -, pa v prihodnjem letu načrtujejo 8 odstotkov nižjo prodajo. Zavedajo se namreč, da je slovensko gospodarstvo nasploh v zadnjih dveh letih doseglo visoke stopnje rasti, kar Evropska komisija ocenjuje predvsem kot zaslugo avtocestnega programa. »Finančna kriza pa to rast naglo ohlaja. Na- Jože Funda foto k. m. povedi za prihodnja leta predvidevajo, da bodo gradbena dela rasla bolj umirjeno. To se bo vsekakor poznalo tudi v poslovanju skupine Salonit,« sporočajo iz družbe, kjer kljub temu poslovni načrt za 2009 zastavljajo ambiciozno in nadaljevati nameravajo tudi z investicijskimi projekti. V prihodnjem letu nameravajo ustvariti več kot 80 milijonov evrov prihodkov. »Kakšen bo pridelan dobiček, pa je predvsem zaradi negotovega stanja v gospodarstvu težko napovedati,« se zavedajo v družbi. Sicer pa je Funda že na zadnjem zasedanju nadzornega sveta družbe Salonit, ki je potekalo konec novembra, člane nadzornega sveta seznanil tudi z dejstvom, da kot posledice finančne krize v vseh podjetjih skupine Salonit že beležijo zamike pri plačilih, težnje so tudi za podaljšanje plačilnih rokov, kar posledično pomeni tudi večanje obsega odprtih terjatev. »Dejstvo je, da smo vsi -tako naša skupina kot tudi naši kupci in dobavitelji - v istem položaju. Težavno obdobje krize bomo morali prebresti s skupnimi močmi, pri čemer pa seveda pričakujemo tudi ustrezne ukrepe vlade, ki nam bodo olajšali poslovanje v krizi in omogočili nadaljnji razvoj,« je povedal Funda nadzornemu svetu. (km) NOVA GORICA - 50-letnica Srednje ekonomske in trgovske šole Minister Lukšič: »Šola je skelet življenja katere koli skupnosti« »Šola je skelet življenja katere koli skupnosti. Če hoče skupnost polno živeti, mora imeti močno in dobro srednjo šolo,« je ob 50-letnici Srednje ekonomske in trgovske šole Nova Gorica povedal minister za šolstvo in šport Igor Lukšič, ki je bil slavnostni govornik na četrtkovi jubilejni prireditvi v Kulturnem domu. Lukšič je v Novi Gorici poudaril, da je treba poklicno in srednje izobraževanje utrjevati na tradiciji ter da je treba podpreti te centre, ki že dolgo časa dobro delajo. Ocenil je, da »smo sredi krize poklicnega in strokovnega izobraževanja v Evropi in bomo s tega stališča morali premisliti o mreži srednjih poklicnih in strokovnih šol v Sloveniji«. Obenem je treba premisliti tudi o vlogi splošnega dela izobraževanja oz. jedra splošne izobrazbe znotraj poklicnih šol in okrepiti avtonomijo šol, ocenjuje Lukšič in nadaljuje, da je bila avtonomija šol v 60. in začetku 70. let prejšnjega stoletja bistveno večja kot pa danes. To je posledica - tako Lukšič - prevelikega normiranja celotnega šolstva v obdobju tranzi-cije kot tudi centralizacije. Minister tudi meni, da je sedaj prišel čas, da se poda večja avtonomija ljudem, ki »delajo na terenu« - to so učitelji in predstavniki gospodarstva, ki imajo najboljše izkušnje s tem, kakšni učenci prihajajo iz teh šol in kakšne oni potrebujejo na delovnih mestih. Srednja ekonomska in trgovska Nova Gorica ima danes približno 690 dijakov in 180 udeležencev izobraževanja odraslih. RENČE - Eles pridobiva soglasja Tudi kablovod ima številne nasprotnike Dogovor z ministrstvom - »Začasen daljnovod po zraku je nujen« Po dogovoru s slovenskim ministrstvom za okolje in prostor so na Ele-su začeli s pripravo projektne dokumentacije za vkop daljnovoda na območju Renč. Pri tem kot ključno izpostavljajo pridobivanje soglasij lastnikov zemljišč, kjer naj bi se že kazale težave. Tako naj bi se nadaljevale tudi aktivnosti pri rekonstrukciji prostozračnega daljnovoda, so poudarili. Ministrstvo za okolje in prostor ter Elektro Slovenije (Eles) sta se v tem tednu dogovorila o začetku aktivnosti za vkop dela trase daljnovoda skozi Renče, ker je tudi bila zahteva tamkajšnje civilne iniciative. Na Elesu so tako ministrstvo prosili za »sodelovanje v smeri kar se da hitrega poteka upravnih in prostorskih postopkov, ki so predpogoj za tehnično izvedbo vkopa daljnovoda«. Pri projektu vkopa daljnovoda kot ključen korak izpostavljajo pridobivanje soglasij lastnikov zemljišč in dogovor med Renčani. »Po ponedeljkovem dogovoru smo bili namreč seznanjeni s številnimi nasprotovanji ka- blovodu - tokrat s strani drugega dela prebivalcev Renč,« so opozorili. Sicer pa so v Elesu še vedno prepričani, da je za pravočasno vključitev črpalne hidroelektrarne Avče - končana bo srdi prihodnjega leta - v sistem in stabilno oskrbe severne Primorske z električno energijo nujna začasna napeljava zračnega daljnovoda čez Renče. Po njihovih besedah bi bilo tveganje velike gospodarske in družbene škode drugače preveliko. »Tako naj bi se vzporedno z aktivno pripravo projekta izgradnje kablo-voda nadaljevale tudi aktivnosti na rekonstrukciji prostozračnega daljnovoda in njegovi čimprejšnji vključitvi v prenosno omrežje. Eles je pripravljen zavezanost dogovoru o vkopu izkazati z ustreznim finančnim inštrumentom, kar bo, vsaj tako upamo, dokončno prepričalo prebivalce Renč o resnosti dogovora med ministrstvom in Elesom,« so še poudarili. Kot je znano, je Eles tak dogovor civilni iniciativi že ponudil, a so ga v Ren-čah zavrnili. Denar za obnovo stanovanj Na predlog odbornika Vannija Lenne je včeraj deželni odbor FJK financiral obnovo neprofitnih stanovanj na območju goriške pokrajine. Javno podjetje ATER bo s 719.000 evri prenovilo stanovanja v ulici Bancaria v Krminu, v ulici Giusti-niani v Gorici, v ulici Galilei v Gradišču, v ulici Corridoni in Vittori v Zagraju. Če se stanovalci ne bodo strinjali z obnovo, bo podjetje ATER prenovitvena dela izvedlo na drugih stanovanjih. Voznik podrl tri drogove Voznik osebnega avtomobila je sinoči okrog 19. ure izgubil nadzor nad vozilom na cesti, ki iz Moša vodi proti Blankižu. Moški je trčil in podrl tri drogove, od katerih sta bila dva od telefonskih linij, eden pa od elektrike. Zadobil je lažje telesne poškodbe. Bianco na čelu upokojencev Pantaleo Bianco je novi tajnik goriškega okrožja sindikata upokojencev SPI-CGIL. Nasledil je Frediana Bonuttija, ki je tajniško funkcijo opravljal osem let. Spomin na Welbyja Ob drugi obletnici smrti Piera Welbyja bodo goriški radikalci danes med 16. in 20. uro na korzu Italia v Gorici delili informativni material o evtanaziji, biološki oporoki in o delovanju združenja Luca Coscioni. V torek državni praznik Novogoriška mestna občina v sodelovanju z Goriškim pihalnim orkestrom in Glasbeno šolo Nova Gorica prireja slovesno počastitev državnega praznika dneva samostojnosti in enotnosti. Dogodek bo v torek, 23. decembra, ob 20. uri v novogoriškem Kulturnem domu. Slavnostni govornik bo Matej Arčon, svetnik novogoriškega mestnega sveta in državnega sveta. V kulturnem programu bodo nastopili Goriški pihalni orkester in zborček novogoriške glasbene šole; vstop je brezplačen. Na novogoriški občini si, kot poudarja podžupanja Darinka Kozinc, še posebej želijo velikega obiska tudi z druge strani meje. (km) Prižig lučk v Šempetru Na trgu Ivana Roba v Šempetru bodo danes ob 14. uri predali novo gasilsko av-tocisterno, ob 17.30 pa bodo na novoletni jelki slovesno prižgali lučke ob spremljavi pihalnega orkestra Vogrsko. Jutri ob 17. uri bo v kulturni dvorani v Vrtojbi predstavitev knjige pravljic za otroke in odrasle, Majin najlepši božič; gre za prvo knjigo avtorice Doris Jarc iz Vrtojbe. (km) Večer baletnih koreografij Društvo baletnih umetnikov Slovenije, Javni sklad RS za kulturne dejavnosti, območna izpostava Nova Gorica in Slovensko narodno gledališče Nova Gorica prirejajo 8. gala večer novih baletnih koreografij na slovensko glasbo. Dogodek, ki ga organizatorji vsako leto oblikujejo z mladimi ustvarjalci v umetniškem prepletu čarobnosti plesnih, glasbenih, vizualnih in čustvenih energij, bo letos potekal pod častnim pokroviteljstvom soproge slovenskega predsednika Barbare Miklič Türk. Gala večer bo potekal jutri ob 19. uri v SNG-ju Nova Gorica. (km) Božični nastop šole Lipizer Na sedežu glasbene šole Rodolfo Lipizer v ulici Don Bosco v Gorici bo danes ob 17. uri tradicionalni božični nastop mladih gojencev. Fogolino do februarja Do 1. februarja so podaljšali razstavo slikarskega ciklusa Marcella Fogolina, ki je postavljen na ogled v palači Della Torre v Gosposki ulici v Gorici. Prost vstop je mogoč med torkom in petkom od 10. do 13. ure ter od 16. do 19. ure, ob nedeljah pa od 10. do 19. ure. Gradišče in Dalmacija V palači bivše zastavljalnice (Monte di Pieta) v Gradišču bodo danes ob 17.30 predstavili knjigo »Gradisca, Dalma-zia...«, ki jo je napisal general alpincev Gianni Marizza in izdala založba Edizioni della Laguna. / GORIŠKI PROSTOR Sobota, 20. decembra 2008 1 Q GORICA - Orkester slovenske vojske v Kulturnem domu Glasbeni dar članom Novoletni koncert poklanja Zadružna banka Doberdob in Sovodnje - Vstop z vabili V goriškem Kulturnem domu bo nocoj ob 20.30 novoletni koncert, ki ga Zadružna banka Doberdob in Sovodnje poklanja svojim članom. Hkrati je to ena izmed zaključnih prireditev ob stoletnici slovenskega bančnega zavoda. Za to priložnost bo nastopil Orkester slovenske vojske (na fotografiji), ki se bo predstavil pod taktirko Andreje Šolar ter s skladbami Čajkovskega, Puccinija, Ros-sinija, Mascagnija, Arnolda, de Curtisa, Straussa jr. in Viktorja Parme. Pečat večeru pa bo dal tudi solist - tenorist Janez Lotrič, redni član solističnega pevskega ansambla Opere in baleta SNG v Ljubljani ter v zadnjih nekaj letih redni gost prestižnih opernih odrov, od dunajske državne opere prek pariške Velike opere, Opere Metropolitan v New Yorku itd. Orkester Slovenske vojske je bil ustanovljen aprila 1996 in bil razporejen v generalštab slovenske vojske. Ustanovitelji so tako želeli postaviti trdne in profesionalne temelje za izvajanje meddržavnih protokolarnih sprejemov ministrov za obrambo in načelnikov gene-ralštabov tujih držav. Iz skromnih začetkov je prerasel v vrhunski profesionalni orkester, ki ga sestavljajo predvsem diplomanti Akademije za glasbo v Ljubljani ter nastopa na eminentnih odrih, festivalih in prireditvah doma in v tujini. S svojo kakovostjo se lahko primerja z najboljšimi tovrstnimi zasedbami. Več kot petdeset nastopov v enajstih evropskih državah in več kot 1.500 nastopov v Sloveniji v dvanajstih letih delovanja so temelj za prepoznavnost Orkestra slovenske vojske ter slovenske vojske in države Slovenije, saj se ansambel predvsem v tujini predstavlja z deli domačih avtorjev z najrazličnejšimi slogovnimi predznaki, kar omogoča sodelovanje številnih domačih in tujih glasbenih poustvarjalcev. Udeležba na nocojšnjem koncertu v Gorici je možna samo z vabili, ki so jih delili v podružnicah Zadružne banke Doberdob in Sovodnje. PROLOGO - Danes odprtje mednarodne razstave Umetniške nimfe prebivajo v vrtu goriškega županstva CI3 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI PROVVIDENTI, Travnik 34, tel. 0481531972. DEŽURNA LEKARNA V LOČNIKU MADONNA DI MONTESANTO, ul. Udine 2, tel. 0481-390170. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU LUZZI DAVERIO, ul. Matteotti 13, tel. 0481-60170. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU RISMONDO, ul. E. Toti 52, tel. 0481410701. DEŽURNA LEKARNA V KRAJU SAN PIER D'ISONZO VISINTIN, ul. Matteotti 31, tel. 048170135. Nimfa Lare Steffe v vrtu goriškega županstva prologo formacije pri blagajni gledališča (tel. 0481-494369). GLEDALIŠČE VERDI v Gorici: v nedeljo, 21. decembra, ob 20.45 bo plesni nastop svetovno znanih argentinskih plesalcev skupine Artemis z naslovom »Otango«; informacije pri blagajni gledališča v ul. Garibaldi 2/a (tel. 0481-33090) od ponedeljka do sobote med 9.30 in 12.30 ter med 16. uro in 19.30. V OBČINSKEM GLEDALIŠČU V KRMINU bo v torek, 13. januarja 2009, ob 21. uri predstava »La strada« (nastopajo Massimo Venturiello in Tosca); informacije pri blagajni občinskega gledališča od ponedeljka do petka med 18. in 20. uro, ob sobotah med 16. in 18. uro (tel. 0481-630057). Z današnjim dnem bodo vrt goriškega županstva krasile nimfe - kipi iz različnih materialov, ki so jih na pobudo združenja Prologo izdelali domači in tuji likovniki. Razstavo bodo odprli danes ob 11. uri v notranjem parku palače Attems Svetokriški, kjer ima svoj sedež mestna uprava, in bo na ogled do 24. januarja. Finančno sta jo omogočili dežela FJK in Fundacija Goriške hranilnice, goriška občina pa je dala na razpolago vrt, v katerega bodo umeščeni kipi enajstih umetnikov. To so Marco Bernot, Paolo Figar, Damjan Komel, Anja Kranjc, Lara Steffe, Claudio Mrakic, Gail Clair Morris, Stefano Padovan, Matthias Sieff, Robin Soa-ve in Drago Vit Rozman. Domačinom so se pridružili posamezniki od drugod iz dežele FJK, pa še iz Južne Tirolske, Slovenije in Hrvaške. Kipe so izdelali posebej za to priložnost. »To je kulturni poklon brezčasnemu motivu nimf - poetičnih form, ki prebivajo v našem mišljenju in uhajajo vsakdanu,« trdijo pri društvu Prologo, ki so izdali tudi priložnostni katalog. Dvorana 3: 16.50 - 18.40 - 20.30 - 22.20 »II cosmo sul como«. TRŽIČ - KINEMAX Dvorana 1: 17.00 -20.10 - 22.00 »Madagascar 2«. Dvorana 2: 17.30 - 20.00 - 22.10 »Natale a Rio«. Dvorana 3: 17.40 - 20.10 - 22.10 »Il cosmo sul como«. Dvorana 4: 17.50 - 20.10 - 22.10 »Ultimatum alla Terra«. Dvorana 5: 16.00 - 18.15 »Madagascar 2«; 20.10 - 22.10 »Come Dio comanda«. là Koncerti Gledališče U Kino V OBČINSKEM GLEDALIŠČU V TRŽIČU bo v četrtek 8. januarja 2009, ob 20.45 koncert pianistke Angele Hewitt; in- GORICA - KINEMAX Dvorana 1: 16.45 -18.30 - 20.00 - 21.45 »Madagascar 2«. Dvorana 2: 17.30 - 20.10 - 22.15 »Natale a Rio«. BOŽIČNI KONCERT NA ŠTEFANOVO v organizaciji Združenja cerkvenih pevskih zborov Gorica bo v petek, 26. decembra, ob 15. uri v goriški stolni cerkvi. Nastopili bodo mešani pevski zbor Podgora, vokalna skupina Bodeča neža - Vrh sv. Mihaela, moški pevski zbor Anton Klančič iz Mirna, moški pevski zbor Štmaver, moški pevski zbor Mirko Filej, mešani pev- ski zbor Rupa - Peč in mešani pevski zbor Jazbine - Plešivo. DVS BODEČA NEŽA - VRH SV. MIHAELA IN DPZ KRAŠKI SLAVČEK iz Nabrežine vabita na Božični koncert danes, 20. decembra, ob 20.30 v cerkvi v Sovodnjah. Koncert bodo oblikovali OPZ KD Sovodnje, DPZ Kraški Slavček in DVS Bodeča neža. KRAJEVNA SKUPNOST PODGORA s pokroviteljstvom občine in pokrajine ter v sodelovanju z župnijo sv. Justa ter rajonskima svetoma Pevma-Oslavje-Štmaver in Svetogorska četrt-Placuta prireja Božični koncert pod jelko danes, 20. decembra, ob 20. uri v cerkvi v Pod-gori. Sodelovali bodo OPZ Podgora, OPZ Štmaver in OPZ uršulink iz Gorice; pihalni orkester Citta di Cormons bo spremljal prižig zvezde na zvoniku cerkve Sv. Justa. ZDRUŽENJE MUSICA APERTA prireja danes, 20. decembra, ob 16. uri v dvorani pokrajinskih muzejev v grajskem naselju v Gorici koncert z naslovom »Il grande repertorio Ottocentesco per violoncello e pianoforte«. Nastopila bosta violončelist Andrea Musto in pianist Ferdinando Mussutto; vstop prost. M Izleti Ü3 Obvestila DVS BODEČA NEŽA-VRH SV. MIHAELA ter nP7 KRAŠKI Cl AWTK . NARRF7INA v župnijski cerkvi v Sovodnjah ob Soči danes, 20. decembra ob 20.30 SODELUJEJO: OPZ KD Sovodnje DVS Bodeča neža - Vrh sv. Mihaela DPZ Kraški slavček iz Nabrežine PD BRDA vabi v sodelovanju z Vinote-ko Brda ob obletnici padca meje na drugi Pohod ob meji - brez meje v nedeljo, 21. decembra, s startom ob 8.30 ob nekdanjem mejnem prehodu za dvolastnike na Valerišču v Števerjanu. Pohod se bo zaključil v Vamorju v kmečkem turizmu Štanfel (organiziran bo prevoz do startnega mesta). Podrobnosti o pohodu na spletni strani www.vinotekabrda.si. POHOD Z BAKLAMI ob obletnici padca meje bo v nedeljo, 21. decembra, ob 17. uri s startom in ciljem ob bivšem mejnem prehodu pri Grabcu v Mirnu. Na cilju bo organiziran prigrizek in pijača. Pohod organizira društvo Stanko Vuk Miren-Orehovlje v sodelovanju z Društvom žena Mi-ren-Orehovlje, PD Rupa-Peč, Prostovoljnim gasilskim društvom Vrh sv. Mihaela, KD Skala Gabrje in civilno zaščito občine Sovodnje. Ob slabem vremenu pohod odpade. SPDG prireja udeležitev na nočnem spominskem pohodu Po poteh Cankarjevega bataljona iz Pasje ravni v Dra-žgoše v noči iz sobote 10. na nedeljo 11. januarja 2009. Obvezna predhodna prijava na info@spdg.eu ali na tel. 3201423712 (Andrej). ni Kremenjak, jameljski otroci in mešani pevski zbor iz Gorjanskega. PRAZNIK MIRU IN PRIJATELJSTVA v Štandrežu bo v nedeljo, 21. decembra, ob 14.30 v cerkvi v Štandrežu. Sodelovali bodo župnija sv. Andreja, osnovna šola Fran Erjavec, vrtec iz Štandreža, osnovna šola Ivana Roba iz Vrtojbe, PD Štandrež, KD Oton Zupančič, športna društva. KULTURNO DRUŠTVO BRIŠKI GRIČ IN MUZEJ KMEČKE KULTURE BRIN-CELJ vabita na nagrajevanje likovnega natečaja Kako je iz mošta nastalo vino? v ponedeljek, 22. decembra, ob 20. uri na sedežu društva na Bukovju v Šte-verjanu. Na sporedu nastop plesne skupine AŠKD Kremenjak in ogled slik društvenega delovanja ter zdravica novemu letu. PILONOVA GALERIJA V AJDOVŠČINI vabi v torek, 23. decembra, ob 20. uri na predstavitev pesniške zbirke Ivana Mermolje Kresnikovanja in razstavo ter predstavitev unikatno izdelanega srebrnega nakita Aleatta Aleksandre Ata-nasovski. ZDRUŽENJE SLOVENSKIH ŠPORTNIH DRUŠTEV V ITALIJI vabi na predstavitev Zbornika slovenskega športa v Italiji 2008 v ponedeljek, 29. decembra, ob 18. uri v mali dvorani Kulturnega centra Lojze Bratuž v Gorici. Gost večera bo italijanski državni odbojkarski re-prezentant Loris Mania, sledil bo krajši poseg ob 50-letnici Slovenskih športnih iger. Pogrebi IRISACQUA obvešča, da bo v ponedeljek, 22. decembra, na območju šte-verjanske občine zmanjkala voda med 8. in 17. uro zaradi del na vodovodnem omrežju. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško sporoča, da bo v nedeljo, 28. decembra, odpeljal avtobus udeležence silvestrovanja ob 16. uri iz Doberdoba, s postanki na Poljanah, Vrhu, v Sovodnjah, Štandrežu (pri cerkvi) in v Podgori (pri telovadnici in vagi). Srečanje v Dijaškem domu v Novi Gorici se bo začelo ob 17. uri. Priporoča se točnost. DRUŠTVO KULTURAGUA je izoblikovalo koledar za leto 2009 na temo otrok. Izkupiček prodaje bo namenjen otroškemu oddelku bolnišnice v kraju Leona v Nikaragvi; informacije na e-mailu janajarc@hotmail.com ali na tel. 3472965932 (Jana). GORIŠKI MESTNI REDARJI sporočajo ulice, dneve in urnike merjenja hitrosti z napravo velomatic: korzo Italia - danes, 20. decembra, 14.30-15.30. SEKCIJA VZPI-ANPI DOL-JAMLJE vabi člane in simpatizerje na srečanje ob zaključku leta danes, 20. decembra, ob 15.30 v kulturnem centru v Jamljah. Ob priložnosti bodo izdali izkaznice za leto 2009 članom in antifašistom, ki bi želeli vstopiti v borčevsko organizacijo, in se pogovorili o pobudah sekcije za leto 2009. SS Prireditve AŠKD KREMENJAK vabi na božičnico, ki bo v torek, 23. decembra, ob 20.30 v večnamenskem kulturnem centru v Jamljah. Nastopili bodo ženska pevska skupine Vesna iz Križa, otroški pevski zbor Kremenjak, plesni skupi- DANES V GORICI: 10.00, Francesca Zu-ljan vd. Vogric iz goriške splošne bolnišnice v cerkev na Rojcah in na glavno pokopališče. DANES V ŠTANDREŽU: 9.00, Savina Mucci vd. Culot iz goriške splošne bolnišnice v cerkev in na pokopališče v Štandrežu. DANES V KRMINU: 10.00, Maria Sfiligoi vd. Russian v stolnici Sv. Adalberta in na pokopališču. DANES V ZDRAVŠČINAH: 11.00, Federico Cristiano Attems v cerkvi in na pokopališču. DANES V PIERISU: 11.00, Giacomo Co-solo (iz tržiške bolnišnice) v cerkvi in na pokopališču. Kam po bencin Danes in jutri bodo na Goriškem dežurne naslednje bencinske črpalke: GORICA Q8 - Ul. Trieste 22 AGIP - Ul. Don Bosco 108 AGIP - Ul. Aquileia 60 TRŽIČ SHELL - Ul. Matteotti 23 ESSO - Ul. I Maggio 59 IP - Ul. Boito 57 OMV - Ul. Terme Romane 5 KRMIN API - Ul. Isonzo GRADIŠČE AGIP - Ul. Udine, na državni cesti 305 proti Marianu TURJAK AGIP - na pokrajinski cesti 1 (Fo-ljan-Pieris) Ul. XXV Aprile 31 FOLJAN AGIP - Ul. Redipuglia 42 ROMANS API - Ul. XXV Maggio 3/A 2 0 Sobota, 20. decembra 2008 PRIREDITVE SSG - Jutri gostovanje v gledališču Orazio Bobbio Tubotubatubetubitu V otroški predstavi Marka Sosiča nastopata Nikla Petruška Panizon in Romeo Grebenšek Dobre sosedske odnose gledališča La Contrada in Slovenskega stalnega gledališča bo v nedeljo utrdilo gostovanje predstave za otroke. Niz Ti racconto una fiaba (Pripovedujem ti pravljico) postavlja vsako nedeljo ob ll.uri na oder gledališča Orazio Bobbio znane in izvirne zgodbice za najmlajšo publiko. Tretje sre- čanje letošnje sezone za otroke in njihove družine bo enkratno gostovanje Slovenskega stalnega gledališča s predstavo iz lanskega abonmaja za otroke Tubotubatubetubitu. Avtor in režiser predstave brez besed, ki govori o »rojstvu besede«, je umetniški vodja SSG Marko Sosič, protagonista pa sta igralca Nikla Petruška Panizon in Romeo Grebenšek. Besedna igra v naslovu namiguje na scenske in vsebinske elemente predstave o nepričakovanem srečanju z dečkom in deklico, ki prihajata iz greznice, živita v kanalizacijah in občasno stopita na svež zrak ter zaživita preko močne in hu-moristično zaznamovane interakcije s publiko. GLEDALIŠČE FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST SSG - Kulturni dom V soboto, 27. decembra ob 20.30, mala dvorana / Boris Devetak, Igor Pison in Peter Verč: Radio aktivni kabaret. Predstava izven abonmaja. Gledališče Rossetti Dvorana Bartoli Fedor Dostojevski: »Le notti bianche« / v režiji Rosselle Falk. Nastopata Fa-bio Poggiali in Simona Mastroianni. Urnik: danes, 20. decembra ob 17.00 in 21.00 in jutri, 21. decembra ob 17.00. »Varietà« - I Piccoli di Podrecca / Urnik: v ponedeljek, 22. ob 21.00, v torek, 23. ob 17.00, v soboto, 27., v nedeljo, 28., v ponedeljek, 29. in v torek, 30. decembra ob 17.00, v soboto, 3. in v nedeljo, 4. januarja ob 17.00. Gledališče Orazio Bobbio / La Contrada C. Greep: »Adorabili amici« / igrajo Et-tore Bassi, Laura Lattuada, Alessandra Raichi in Massimiliano Vado. Režija Pa-tricka Rossija Gastaldija. Danes, 20. decembra, ob 20.30 in jutri, 21. decembra, ob 16.30. »Ti racconto una fiaba« / jutri, 21. decembra, ob 11.00 »Tuba tube tubo tubi tu«. ZGONIK Športni kulturni center Danes, 20. decembra, ob 20.30 / »Jaz in one, skratka me: ženske« (premiera) - igra Miranda Caharija, režija Mario Uršič. VIDEM Teatro Nuovo Giovanni da Udine Eduardo De Filippo: »Il sindaco del rione sanità«. Režija: Carlo Giuffrè. Igrajo: Carlo Giuffrè, Piero Pepe, Aldo De Martino in Alfonso Liguori. Danes, 20. decembra, ob 20.45. _SLOVENIJA_ LJUBLJANA Cankarjev dom Marko Pokorn: »Kdo vam je pa to delu?«, Klub CD / igra Boris Kobal; danes, 20. in v soboto, 27. decembra, ob 20.00. SNG Drama Ljubljana Veliki oder Danes, 20. decembra, ob 19.30 / Jean-Baptiste Poquelin Molière: »Tartuffe«. V ponedeljek, 22. decembra ob 11.00 in 19.30 / Jean-Baptiste Poquelin Molière: »Tartuffe«. V torek, 23. decembra ob 11.00 in 18.00 / Jean-Baptiste Poquelin Molière: »Tartuffe«. V soboto, 27. decembra ob 19.30 / Matjaž Zupančič: »Vladimir«. V ponedeljek, 29. decembra ob 19.30 / William Shakespeare: »Tit Andronik«. V torek, 30. decembra ob 19.30 / Jean-Baptiste Poquelin Molière: »Scapinove zvijače«. Mala drama Danes, 20. decembra, ob 20.00 / Julian Barnes: »Prerekanja«. V ponedeljek, 22. decembra ob 20.00 / Aleš Berger: »Zmenki«. V torek, 23. decembra ob 20.00 / Julian Barnes: »Prerekanja«. V soboto, 27., v ponedeljek, 29. in v sredo, 31. decembra ob 20.00 / Dušan Jovanovic: »Življenje podeželskih plejbojev po drugi svetovni vojni«. V torek, 30. decembra ob 20.00 / Conor McPherson: »Jez«. Mestno gledališče ljubljansko Veliki oder Danes, 20. decembra ob 19.30 / William Shakespeare: »Milo za drago«. Jutri, 21. decembra ob 19.00 / Joe Ma- staeroff, John Kande, Fred Ebb: »Kabaret«. V ponedeljek, 22. decembra ob 19.30 / Marius Ivaškevičius: »Mesto tako blizu«. Gostuje SSG Trst. V torek, 23. decembra ob 10.00 / Carlo Goldoni: »Beneška dvojčka«; ob 18.30 Sergi Belbel: »Mobilec«. V sredo, 24. decembra ob 10.00 / Jasen Boko: »Gledališka ura«. V ponedeljek, 29. in v torek, 30. decembra ob 19.30 / Peter Stone, Jule Styne, Bob Merrill: »Sugar - Nekateri so za vroče«. Mala scena Danes, 20. in v ponedeljek, 22. decembra ob 20.00 / Caryl Churchill: »Punce in pol«. V torek, 23. decembra ob 20.00 / Mih Mazzini: »Let v Rim«. Šentjakobsko gledališče V ponedeljek, 22. decembra ob 19.30 / J. Austen / J. Jory: »Prevzetnost in pristranost«, romantična komedija, režija Zvone Šedlbauer. FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Slovensko stalno gledališče V ponedeljek, 22. decembra, ob 20.45 / Božični koncert Simfoničnega orkestra F-jk. Gledališče Verdi Giuseppe Verdi: »La Traviata« / danes, 20. decembra, ob 17. 00. Nastopa Metropolitan Opera Company iz Seula. predstava v režiji Olivierja Tilkina v petek, 26. in v sredo, 31. decembra ob 20.00. RAZSTAVE SLOVENIJA / V sredo, 31. decembra ob 18.00 / koncert ob koncu leta. Na spordu bo Verdijeva, Puccinijeva, Mascagnijeva in Ponchiellijeva glasba. Nastopata: Daniela Dessi in Fabio Armiliato. Dirigent: Marco Boemi. Dvorana Raffaello de Banfield-Tripcovich V četrtek, 1. januarja ob 18.00 / Novoletni koncert, nastopa pihalni orkester G. Verdi iz Trsta, vodi Cristina Se-meraro. Gledališče Rossetti »Pepelka« / nastopa državni romunski balet. Jutri, 21. decembra ob 16.00 in 20.30. »Giselle« / nastopa državni ruski balet. Urnik: v ponedeljek, 22. in v torek, 23. decembra ob 20.30. »Festival tržaške popevke« / nastopa Lelio Luttazzi, v petek, 26. decembra ob 20.30. »Gran Varieta Brachetti« / zamisel, režija in podajanje: Arturo Brachetti. Urnik: v soboto, 27. ob 20.30, v nedeljo, 28. ob 16.00, v ponedeljek, 29. in v torek, 30. decembra ob 20.30, v soboto, 3. ob 20.30 in v nedeljo, 4. januarja ob 16.00. ZGONIK Župnijska cerkev V soboto, 27. decembra ob 18.00 / FVG Gospel Choir. GORICA Kulturni dom Danes, 20. decembra, ob 20.30 / novoletni koncert Zadružne banke Doberdob in Sovodnje z Orkestrom Slovenske vojske. _SLOVENIJA_ KOPER Titov trg V sredo, 24. decembra ob 22.00 / Božični koncert, Kvartet 7 +. LJUBLJANA Cankarjev dom Jutri, 21. ob 18.00 in v ponedeljek, 22. decembra ob 20.00, Gallusova dvorana / Božični koncert, Oliver Dragoje-vic s Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija ter klapama Dišpet in Bra-ciera. Danes, 20. decembra, ob 20.00, Gallusova dvorana / koncert ob predstavitvi novega albuma Rada Šerbedžije. Franz Lehar: »Vesela vdova«, Linhartova dvorana / Opereta, izvaja SNG Opera in balet Ljubljana. Urnik: danes, 20. in v torek, 23. decembra ob 19.30, v petek, 26. ob 17.00, v soboto, 27. ob 19.30, v nedeljo, 28. ob 17.00, v ponedeljek, 29., v torek, 30. in v sredo, 31. decembra ob 19.30. »Otango«, Gallusova dvorana / Plesna FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Tržaška knjigarna (Ul. sv. Frančiška 20): Štefan Turk razstavlja pod naslovom »Portae Aureae«. Ogled je možen po urniku knjigarne. Muzej na gradu sv. Justa: do 25. januarja 2009 je na ogled razstava »Srednji vek v Trstu«. Odprto vsak dan od 9.00 do 17.00. Muzej židovske skupnosti Carlo in Vera Wagner: razstava razglednic o antisemitizmu. Na ogled do 15. januarja, in sicer ob nedeljah, ponedeljkih, sredah, četrtkih in petkih od 10.00 do 13.00, ob torkih pa od 16.00 do 19.00, ob sobotah zaprto. ŠKEDENJ Etnografski muzej (Ulica pane bianco 52): Muzej je odprt vsak torek in petek od 15.00 do 17.00, za šole in skupine za ogled izven urnika klicati na tel. št. (00-39) 040-830-792. OPČINE Bambičeva galerija (Proseška 131): do 6. januarja 2009 je na ogled razstava »Kraji duha« fotografa Štefana Gegiča. Urnik razstave do 22. decembra 2008 od ponedeljka do sobote od 10. do 12. in od 16. do 18. ure ter od 22. decembra do 6, januarja 2009 od ponedeljka do sobote od 16. do 18. ure. NABREŽINA Kavarna Gruden: do 18. marca 2009 je na ogled razstava »Intimnost nabre-žinskih izsekov« Stefana Turka. Ogled je možen v urnikih odprtja kavarne. GORICA V galeriji ARS na Travniku je do 31. decembra na ogled skupinska prodajna razstava Umetniki za Karitas. Ogled je možen po urniku Katoliške knjigarne na Travniku v Gorici. V Kulturnem domu (mala dvorana) je na ogled razstava »Slovenske športne igre«. Kulturni center Lojze Bratuž: razstava slik in risb iz cikla Potovanje amaterjev, ruskega akademskega umetnika Nikolaja Mašukova. Na ogled do 31. decembra po domeni ali ob prireditvah. Fundacija goriške hranilnice v sodelovanju s Pokrajinskimi muzeji razstavlja slikarski ciklus Marcella Fogolina na sedežu fundacije v ul. Carducci 2 v Gorici; do 1. februarja s prostim vstopom od torka do petka med 10. in 13. ter med 16. in 19. uro, ob sobotah in nedeljah med 10. in 19. uro (informacije na www.fondazionecarigo.it, tel. 0481537111). Knjigarna Corrispondenze, (Trg sv. Antona 18): do 28. decembra na ogled razstava slik Renata Elie. "Gorica" je naslov niza razstav in prireditev ob 90-letnici vrnitve mesta k Italiji in konca prve svetovne vojne: na goriškem gradu je v dvorani deželnih stanov na ogled razstava »1918: la Vitto-ria« (1918: zmaga), v grajskih zaporih razstava o goriškem gradu v prvi svetovni vojni in v grofovi dvorani razstava o Italicu Brassu; do 31. januarja 2009 od torka do nedelje med 9.30 in 18. uro, ob ponedeljkih zaprto. V razstavnih prostorih Pokrajinskih muzejev v grajskem naselju je na ogled razstava posvečena generalu Armandu Diazu; do 8. februarja vsak dan razen ob ponedeljkih med 10. in 13. uro ter med 14. in 19. uro. Informacije nudita goriška občina (tel. 0481-383402, 0481-383407) in Info Point Turismo FVG (tel. 0481-535764). ROMANS V langobardski dvorani v občinski stavbi je na ogled stalna razstava »Vojščaki svetega Jurija - Svobodni možje, zemljiški gospodje, premožni lastniki«; od ponedeljka do petka med 11.00 in 13.00, ob ponedeljkih in sredah tudi med 16.00 in 18.00; informacije na tel. 0481-966904. VIDEM V Patriarhovi palači v Vidmu - Nadškofijskem muzeju (Trg Patriarcato 1) bo do 8. marca 2009 na ogled razstava Kromacij Oglejski - Na križpotju ljudstev in verstev. Odprta je od torka do petka med 9. in 19. uro, ob koncu tedna in ob praznikih pa od 10. do 20. ure. PASSARIANO Vila Manin - Center sodobne umetnosti: do 18. januarja 2009, bo razstavljal slikar Sergio Altieri. Odprto od torka do nedelje od 9.00 do 18.00. SEČOVLJE Krajinski park Sečoveljske soline: odprto vsak dan od 8.00 do 20.00, na ogled film o solinah, slikarska razstava ter sprehod po solinski poti z obiskom multimedijskega centra. Vstopna točka je na Seči. PADNA Galerija Božidarja Jakca: grafike in risbe Božidarja Jakca in arheološke najdbe stare Padne, stalni razstavi. Ključ galerije na voljo v Padni pri hiši št.1 (Pu-cer), 0038665-6725028. KOZINA V Knjižnici Kozina bo do konca decembra na ogled razstava starih predmetov in umetnin iz zbirke Marije in Janeza Janežiča iz Kopra. Odprto ob urniku knjižnice. LOKEV Vojaški muzej Tabor: stalna razstava orožja in opreme. Ogled je možen od srede do nedelje od 9.00 do 12.00 in od 14.00 do 18.00, zaprto ob ponedeljkih in torkih, za najavljene skupine tudi izven urnika. Informacije: Srečko Rože, 05/7670581, 041/516586. SEŽANA Kosovelov dom: na ogled je razstava umetnika Oskarja Kogoja z naslovom »Konji lipicanec«. DIVAČA V Knjižnici Divača bodo do konca leta na ogled olja in ilustracije Emi Vega. TOMAJ Kosovelova domačija in soba Srečka Kosovela: ogled je možen vsako nedeljo med 14. in 16. uro ali po predhodnem dogovoru. Informacije: Dragica Sosič (05/7346425). AJDOVŠČINA V Pilonovi Galeriji je na ogled razstava z naslovom Zmago Jeraj, slika, risba, fotografija; do 9. januarja 2009 od torka do petka med 10. in 17. uro, ob nedeljah med 15. in 18. uro, zaprto ob sobotah, ponedeljkih in praznikih. Vojašnica Janka Premrla Vojka: vojaški muzej, orožje, oprema, dokumenti, osebni predmeti vojakov s soške fronte, stalna razstava. BRANIK Grad odprt ob sobotah, nedeljah in praznikih od 14.00 do 19.00 (ob slabem vremenu zaprto), za večje skupine tudi med tednom po predhodnem dogovoru (tel. +386(0)53334310, gsm +386(0)31324101. NOVA GORICA Muzejske zbirke Goriškega muzeja: Grad Kromberk od ponedeljka do petka od 8. do 19. ure, ob sobotah zaprta, ob nedeljah in praznikih pa od 13. do 19. ure; Sv. gora ob sobotah, nedeljah in praznikih od 10. do 18. ure; Grad Dobrovo v ponedeljek zaprta, od torka do petka od 8. do 16. ure, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 13. do 17. ure; Kolodvor od ponedeljka do petka po urniku Turistične agencije Lastovka, ob sobotah od 12. do 19. ure, ob nedeljah pa od 10. do 19. ure. Najavljene skupine si lahko zbirke ogledajo tudi izven urnika (tel. 0038653359811). Knjižnica Franceta Bevka, (Trg Edvarda Kardelja 4):na ogled je kali-grafska razstava V objemu črk avtorice Loredane Zega; do 5. januarja 2009 od ponedeljka do srede in ob petkih med 9. in 19. uro, ob četrtkih med 11. in 19. uro, ob sobotah med 8. in 13. uro. TOLMIN Tolminska muzejska zbirka: od ponedeljka do petka od 9.00 do 15.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih od 13.00 do 17.00. Preddverje Kinogledališča: do 15. januarja 2009 bo na ogled likovna razstava »Od nas - vam«. Na razstavi se predstavlja 24 članic in članov društva Slikarjev amaterjev Tolmin. KOBARID Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 1915-1918«. Urnik: vsak dan od 9.00 do 18.00. LJUBLJANA Muzej novejše zgodovine: na ogled je stalna razstava Slovenci v XX. stoletju. Muzej je odprt od 10.00 do 18.00. Narodna galerija (Cankarjeva 20): do 8. februarja 2009 je na ogled razstava »Slovenski impresionisti in njihov čas 1890-1920«. ■ RAZSTAVE FESTIVALA MESEC FOTOGRAFIJE 2008 Stojan Kerbler »Pregledna razstava« / Gorenjski muzej Kranj še danes, 20.12. Tomo Brejc »Untitled« / UGM Maribor do 31.12. / RUBRIKE Sobota, 20. decembra 2008 21 TA TEDEN EDINOST PRED 100 LETI Edinost je prejela pismo nekega bralca, ki je s svojim posegom želel orisati potek nedavne slovenske manifestacije po tržaških ulicah: »Kakor že mnogih, tako sem se vdeležil tudi zadnje manifestacije ali, ako se že hoče recimo demonstracije, ki se je vršila natančno tako le: po dovršenem shodu v Narodnem domu je nad polovico vdeležencev odšlo, ker ni nikdo vedel, da se pojde po mestu. Kakih 800-1000 zborovalcev pa je šlo izpred narodnega doma po ulici Carducci in San Giovanni na Corso. Pri Chiozza je stalo nekoliko lahonskih go-spodičev, izmed katerih je eden žvižgal. Nekateri naši so pristopili in gospodiče, ki so prestrašeni umolknili prav dobro opralo. Na Corsu se je slišalo posamične zvižge, medtem ko so naši peli 'Hej Slovani' in vzklikali: »Živelo slovensko vseučilišče, živele slovenske šole«! Malo pred trgom sv. Jakoba je nek lahonski šarlatan začel skozi okno drugega nadstropja vpiti: »Fora i ščavi« in še-le tu je naša masa, ki je sedaj štela že nad tisoč mož (in ne otrok!), jela reagirati z »Fora i Calabreži« in drugo. Nisem pa opazil nikakih zmešnjav. (Rodile so se le v glavah »Piccolovih« urednikov!«); da-si se je zvižganje in vzkliki »Fora i ščavi« množilo; ko smo šli proti Borzi, se je naše ljudstvo smejalo in pomilovalno kazalo roge lahonskim bedakom. »Av-vita Bruttura!« so naši res vpili, toda - kedo bi se ne razgrel - ko lahonski pajaci, katerih mi nismo nič vprašali vpijejo »Fora i ščavi, Morte ai ščavi« itd. Na oglu stare Borze je prišla truma redarjev, ki se je postavila za naše zadnje vrste in šele sedaj - ko so bili lahonski divjaki gotovi, da se mi ne moremo osvetiti, so začeli peti: »Va fuori d'Italia« (Ma-melli) in pa vpiti kakor kaki Culukafri! Sreča za to gosposko drhal je pa bila v tem, da so naše mase že zasukale okolo ogla trga Verdi in, da je redko kedo opazil opisani naskok - drugače bi menda ne bilo dovolj redarjev!« TA TEDEN PRIMORSKI DNEVNIK PRED 50 LETI PRIMORSKI DNEVNIK Pred dnevi je bila na openskem strelišču svečana spominska proslava ob sedemnajsti obletnici smrti Pinka Tomažiča in tovarišev, ki sta jo priredili open-ski sekciji zveze bivših partizanov in političnih prega-njancev. Ob 15. uri je bilo na strelišču zbranih mnogo domačinov in ljudi iz mesta, ki so prišli, da bi se poklonili spominu onih, ki so v borbi proti fašizmu dali največ, kar so lahko dali, svoja življenja. Svečanost je začel domačin Veto Raubar, za njim pa je v slovenščini spregovorila Marija Bernetič, ki je poudarila, »da so Tomažič in tovariši padli v borbi za osvoboditev slovenskega in italijanskega ljudstva izpod fašističnega jarma v borbi za svetle ideale miru, blagostanja, enakopravnosti in prijateljstva med narodi«. Potem ko je govornica omenila tesno povezanost Pin-ka Tomažiča z usodo delovnega ljudstva, je poudarila krivice, ki se predvsem nam Slovencem še danes godijo, čeprav je bil fašizem v zmagoviti borbi poražen. »Zato je naša dolžnost,« je poudarila govornica »da se danes, na tem mestu oddolžimo spominu padlih junakov s tem, da se trdno obvežemo nadaljevati borbo za pravice delovnega ljudstva in še posebej za narodnostne pravice naše slovenske skupnosti.« Nino Gregorič pa je v svojem govoru najprej poudaril pomen žrtve Tomažiča, Kosa, Vadnala, Ivanči-ča in Bobka, nato pa orisal lik Pinka Tomažiča, odličnega tovariša, neutrudnega delavca in borca za osvoboditev izpod fašistične tiranije. Nato je poudaril, da so načela, za katera so se borili Pinko Tomažič in tovariši, še vedno pereča, zaradi česar je treba ne glede na težave spet najti pot, ki naj privede do določenega cilja: pot enotne akcije vseh antifašističnih sil v borbi proti reakcionarnim ukrepom na vseh področjih udejstvovanja. Proslava se je zaključila z enominutnim molkom, s katerim so vsi prisotni počastili spomin Pin-ka Tomažiča, Kosa, Vadnala, Ivančiča in Bobka. FILMI PO TV Nedelja, 21. decembra, Canale 5, ob 21.50 Chiedimi se sono felice Režija: Aldo, Giovanni, Giacomo in Massimo Ve-nier Igrajo: Aldo, Giovanni, Giacomo in Marina Mas-sinori Trije priznani italijanski komiki se grejo tokrat skupine prijateljev, ki bi radi uprizorili »Cyranoja«. Sicer se do takrat, ko se jim bodo sanje uresničile, posvečajo sodelovanju z raznimi gledališči in velik del svojega prostega časa posvečajo zabavi. Vse poteka po ustaljenem tiru, do trenutka, ko spozna Giovanni prikupno stevardeso, ki povsem spremeni življenje simpatične trojice. Ponedeljek, 22. decembra, Sky cinema, ob 18.40 American Gigolo Režija: Paul Schrader Igrajo: Richard Gere, Lauren Hutton in Hector Eli-zondo Celovečerec, ki je zapečatil Richarda Gera za pravega sex-symbola, pripoveduje o mladem in prikupnem Julianu, ki je po poklicu aigolo. Zabava in kratkoča-sje ženskih družic ga naenkrat dokaj drago staneta, saj ga osumijo okrutnega umora. Julian je povsem nedolžen, vseeno pa nima dovolj dokazov, da bi to svojo nekrivdo tudi obelodanil. V pomoč mu priskoči, kdo drugega, če ne ženska, ki se seveda vanj tudi noro zaljubi in je zato pripravljena na vse... Ponedeljek, 22. decembra, Rai 2, ob 23.40 Il giardino segreto Režija: Agnieszka Holland Igrajo: KateMaberly, Heydon Prowse, Andrew Knott in Maggie Smith Starši male Mary zapustijo Anglijo in se preselijo v Indijo. Po smrti mame in očeta skrbi za Mary stric, ki ima sicer tudi onemoglega sina. Mary, si zato, da bi pozabila na svoj trpki vsakdan uredi pravljični kotiček na stričevem vrtu, ki bo tako omogočil njej in njenim prijateljčkom kopico fantastičnih pustolov- Torek, 23. decembra, Rai 3, ob 21.1C Chocolat Režija: Lasse Hallstrom Igrajo: Juliette Binoche, Johnyy Depp, Alfred Molina, Lena Olin in Judi Dench Vienne Rocher se s hčerkico Anouk preseli v lepo fran- Z/ikiV v"^^"» cosko vasicoLans-quenet, kjer odpre čudovito čo- koladarno. Nazadnjaško mišljenje vaškega oblastnika pa ne dopusti, da bi pregrešni sladokusci zahajali v pogubno trgovino. Po najrazličnejših zapetlja-jih se del vasice zavzame za iznajdljivo slaščičarko in ji v trenutku stiske priskoči na pomoč. Protagonistkino življenje popestri tudi prihod lepega cigana Rouxa. Sreda, 24. decembra, Rai 1, ob 14.10 La principessa Sissi Režija: Ernst Marischka Igrajo: Romy Schneider, Karlheinz Bohm in Magda Schneider Prvi del triologije o avstrijski princesi Elizabeti, ženi cesarja Franca Jožefa je že ob izidu, leta 1955 naletel na izjemen uspeh. Film, ki spada ae v zgodovino sedme umetnosti pripoveduje seveda o ljubezenski zgodbi med Francem Joaefom in hEerko bavarskega vojvode, ki se seveda odvija med re?evanjem draavnih teaav in izpolnjevanjem ljubezenskih aelja. Četrtek, 25. decembra, Rai 2, ob 23.35 Serendipity Režija: Peter Chelsom Igrajo: John Cusack, Kate Beckinsale in Jeremy Pi-ven Takrat, ko si neko stvar najmanj pričakujemo, imamo največ možnosti, da se v resnici zgodi. V znamenju tega prepričanja je Chelsom posnel ljubezensko zgodbo, ki se odvija v New Yorku. Sara in Jonathan sta zaročena a njuna zveza se nepričakovano pretrga. Precej let kasneje, se spet srečata in to ravno v trenutku, ko naj bi se Johnatan poročil z drugim dekletom. V znamenju naključja predvsem pa življenjske usode se naposled njuni načrti izjalovijo in se seveda preusmerijo drugam. (Iga) NASA SLIKOVNA KRIŽANKA REŠITEV V NASLEDNJI ŠTEVILKI NA STRANI PRIREDITEV SESTAVIL LAKO SAMODRŽEC, TIRAN, NASILNIK SODOBNICA KELTOV UMRLI ITALIJANSKI FILMSKI IGRALEC OČE ITALIJANSKA TV VODITELJICA (RAFFAEILA) BERI PRIMORSKI DNEVNIK GLASBENA MISEL, KI SE PONAVLJA EKVATOR, POLUTNIK PODZEMELJSKI KANAL ZA ODVAJANJE NESNAGE SRBSKI KOŠARKAR NBA LIGE (VLADE) ROPARSKI DELFIN IZBRANA DRUŽBA ZNAČILNOST KLANCA NEKD. SOVJ. PLAVALEC OBRT ZA IZDELOVANJE MANJŠIH RET NAMIZNO PREGRINJALO VISOK GORSKI VRH ANGL. NOGOMETNI KLUB GORSKA RASTLINA NAM OMOGOČA VID TEŽA OVOJNICE ITALIJAN (SLABS.) / ZGONISKO ŠPORTNO DRUŠTVO ITALIJANSKI SLIKAR (GUIDO) IVAN RENKO OTON TKABANT NASA VAS PRI PROSEKU ITALIJANSKI PISATELJ VERGANI TEK ČEZ DRN IN STRN VLADARJEV NAMESTNIK DIADEMI, ORGLICE SAMICA PUCE UJEDE BELI CIMET MESTO V ALŽIRIJI EGIPTOVSKI PISATELJ MESTO V DALMACIJI MESTO NA HRVAŠKEM HUDIČ, SATAN TRINID. ATLET BOLDON PRIMORSKI DNEVNIK, TVOJ DNEVNIK ŽELEZNIŠKA PROGA DESNI PRITOK VOLGE NAŠA VAS SEDEŽ GRŠKIH BOGOV DEL POHIŠTVA AMERIŠKI IGRALEC CRUISE RUPEL ALDO ANGLEŠKI UMETNIK BROWN PRVI MITOLOŠKI LETALEC DRUGA OBLIKA GENA ODPRTA TELESNA POŠKODBA ITALIJANSKI NARAVOSLOVEC GALILEI SLOVENSKA PEVKA (TTNKARA) FOTO KROMA POBIRALEC DAVŠČIN V STARI AVSTRIJI SLOJ USEDLIN ADA NEGRI GROFIJA V ANGUJI ALOJZ REBULA NEM. FILOZOF (GEORG) INDUSTRIJ. RASTLINA KRSTNI NASTOP OTIS REDDING RUDAR AMATER, DILETANT KONJ RJAVE BARVE DUŠAN PIRJEVEC KOS SUKANCA / LETOVIŠČE PRI OPATUI OČE NORDIJSKIH BOGOV KSENIJA MAJOVSKI JAMAJŠKA GLASBA AM. PEVEC GARFUNKEL SL. IGRALKA ... RINA OSEBJE, NAMEŠČENCI USTANOVE KDOR PROSI ODPUŠČANJA HRV. NAFTNI KONCERN DEL SMUČARSKE OPREME NOMEN NESCIO KARL LOSCH GRŠKI KIPAR ŽOGA ZUNAJ IGRIŠČA LIHO ŠTEVILO VNETLJIVA ZMES ZA ZAŽIGALNE BOMBE / IVAN ČAMPA OZEK KOS POLOTOKA TIHOTAPKA SLOVARČEK - ALEL = druga oblika gena • ANANA = egiptovski pisatelj * ONATAS = grški kipar • SALNIKOV = sovjetski plavalec, dolgoletni rekorder na 1.500 m (Vladimir) • TREVOR = angleški umetnik Brown 22 Sobota, 20. decembra 2008 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi ó tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.it NOGOMET - Žreb lige prvakov in pokala UEFA Kar trojni dvoboj med Italijani in Angleži Inter - Manchester United prava poslastica osmine finala - Udinese: srečno in nesrečno NYON - Žreb v najbolj imenitnem evropskem klubskem nogometnem tekmovanju v švicarskem Nyonu ni bil prizanesljiv do angleških in italijanskih klubov, v osmini finala lige prvakov bodo na sporedu kar trije obračuni nogometnih »titanov«: Chelsea - Juventus, Arsenal - Roma in Inter - Manchester United. Z največjim nasmeškom pa so žreb pričakali predstavniki nemškega Bayerna, saj so jim kroglice namenile bržkone najbolj ugodnega tekmeca - portugalski Sporting iz Lizbone. Manj zadovoljen je španski nogometni ponos, ki je v zadnjem času v hudi krizi in izgublja boj na domačem prizorišču, za nameček pa madridski Real v osmini finala čaka pravi specialist za tekme v ligi prvakov - angleški Liverpool. Bolj zadovoljni so v Kataloniji, saj Barcelono čakata obračuna s francoskim Lyonom, izjemno negotova pa bosta dvoboja med španskim Villarrealom in grškim Panathinaikosom ter španskim Atleti-com iz Madrida in portugalskim Portom. Domišljijo nogometnih zanesenjakov na stari celini bo bržkone najbolj razburil obračun Interja in Manchester Uni-teda, razlogov za to pa je več. Med drugim se obeta spopad dveh razvpitih nogometnih strategov, velikega portugalskega taktika na klopi milanske zasedbe Joseja Mourinha ter silno uspešnega praktika z Old Trafforda - Alexa Fergusona. V Nyonu so izžrebali tudi pare šestnajstine finala pokal UEFA. Udinese je imel dokaj srečno roko, saj bo njegov nasprotnik poljski Lech Poznan (prva tekma bo 18. februarja na Poljskem, povratna pa 26. februarja v Vidmu), veliko težja naloga pa ga čaka v primeru zmage, saj bi se v osmini finala pomeril z zmagovalcem dvoboja med ruskim Zenitom iz Sankt Peterbur-ga in nemškim Stuttgartom. Sampdoria se bo pomerila z Brago, Milan z Werderjem z Bremna , Fiorenti-na pa z Ajaxom iz Amsterdama. Italijansko-angleški žreb je »nakuhal« nekdanji svetovni prvak leta 1982 Bruno Conti ansa Liga prvakov Pari osmine finala Chelsea - Juventus Villarreal - Panathinaikos Sporting Lizbona - Bayern München Atletico Madrid - Porto Olympique Lyon - Barcelona Real Madrid - Liverpool Arsenal - Roma Inter - Manchester United Termini: osmina finala 24. in 25. februar, 10. in 11. marec; četrtfinale: 7. in 8. april, 14. in 15. april; polfinale: 28. in 29. april, 5. in 6. maj; finale: 27. maj. POKAL UEFA Šestnajstina finala Sampdoria - Metalist Kharkov Lech Poznan - Udinese Fiorentina - Ajax Amsterdam Werder Brema - Milan Bo Inter že po tem krogu postal jesenski prvak? Inter bi si lahko že po tem krogu zagotovil »virtualni« naslov jesenskega prvaka. Mourinhovim varovancem je dovolj, da še za eno točko povečajo naskok nad prvim zasledovalcem Juventusom in bi bili s sedmimi točkami prednosti dva kroga pred koncem prvega dela že nedosegljivi. A črnomodri bodo drevi (ob 20.30) igrali v Sieni, proti ekipi, ki je v dosedanjih sedmih domačih nastopih 4-krat zmagala in 3-krat izenačila. Medtem ko je Adriano že na počitnicah, bo Mourinho tokrat zaupal Balotelliju, medtem ko želi Giampaolo presenetiti z dvojico Ghezzal-Maccaro-ne. Še prej pa bosta na igrišče stopila Lazio in Palermo. Ekipi zelo nihata v igri, tako da je vsak razplet možen; obe ekipi pa potrebujeta točke v boju za mesta, ki bi zagotavljala v prihodnji sezoni nastop v pokalu Uefa. Jutri v popoldanskih urah bo pred težkim gostovanjem tudi Juventus. Ranieri bi lahko za tekmo proti Atalanti sestavil odlično ekipo s poškodovanimi igralci (vratar Buffon, branilci Grygera, Andrade, Kneževic in Zebina, vezni igralci Nedved, Tiago, Poulsen in Camoranesi ter napadalca Iaquinta in Trezeguet!), tako da je bred obveznimi izbirami (na klopi bo prostora tudi za nekaj igralcev ekipe Primavera). Kljub temu so v Juventusovem taboru prepričani, da lahko premagajo Del Nerijeve varovance z dvojico Doni-Floccari na čelu. Tudi Rejev Napoli, ki je dohitel Milan na 3. mestu, se podaja na gostovanje v Turin brez pomembne trojice Lavezzi-Cannavaro-Hamšik, po hudem porazu izpred sedmih dni pa nov trener Torina Novellino zahteva odločno reakcijo svojih igralcev. Na jutrišnji večerni tekmi med Milanom in Udinesejem obe ekipi zelo tvegata. Le z zmago bi bila kriza mimo, neodločen izid bi delno koristil le Udineseju, saj je točka na San Siru vsekakor pomembna za prestiž. Tudi Ancelotti, tako kot Ranieri, ne bo mogel računati na kar 11 igralcev (9 poškodovanih in 2 kaznovana). »NAŠA NAPOVED« - Tiziano Ascagni »Spektakla ne more biti, če je v nogometu zdaj najvažnejše, ■ v* • I «v v da se čimprej znebiš žoge« SMUČANJE - Svetovni pokal Heel in Paersonova na najvišji stopnički Tiziano Ascagni je bil z De Falcom najbolj zaslužen za zgodovinsko napredovanje Triestine v B-ligo v sezoni 1982/83, ko je rdeče s helebardo s klopi vodil Adriano Buffoni. Medtem ko je bil De Falco izrazit strelec (25 zadetkov v sezoni), so bile As-cagniju (6 zadetkov) bolj pri srcu odločilne podaje. Prav zato sta se Ascagni in De Falco odlično ujemala. A ne samo na igrišču. Še sedaj sta dobra prijatelja in morda prav to prijateljstvo jje bilo razlog, da je Triesti-na razpolagala z neustavljivo napadalno dvojico. Ascagniju so mnogi napovedovali ble-stečo kariero, vendar je 54-letnik iz Voghe-re v glavnem večino prvenstev odigral v C1 ali B-ligi. Poudariti pa gre, da je dosegel nepozabnih šest napredovanj (Varese, Cre-monese, Triestina, Parma in 2-krat z Bre-scio). Trenutno je Ascagni trener v mladinskih vrstah Cremoneseja, a kljub temu, da sta minili že več kot dve desetletji, je priljubljeni »Titti« še vedno navijač Triestine: »Z De Falcom se stalno pogovarjava o Triestini. Triestina mi je ostala pri srcu tudi potem, ko sem jo zapustil. Sem njen zvest navijač. Tu imam še veliko prijateljev, ki me redno obveščajo o dogajanjih. V skrajnem primeru pa pokličem De Falca, ki mi takoj sporoči izid zadnje tekme.« Za mnoge nekoliko starejše navijače ostaja najbolj priljubljena ravno Triestina dvojice Ascagni-De Falco. »Mislim, da je to zelo lepo. Res mi je v čast, da sem bil del tiste ekipe. A treba tudi dodati, da je bil takrat nek popol- noma drugačen svet. Ekipa je bila zelo dobra in z odličnimi igralci na vseh delih igrišča. Zdaj je nekoliko težje, da navijači vzljubijo kakega igralca, saj ne veš, koliko časa bo v neki ekipi sploh ostal. Letos sem sicer videl na delu Triestino v Brescii in kljub porazu me je kar prepričala. Po mojem ekipa zasluži podporo navijačev, kot si jo je zaslužila takratna.« Katere so največje spremembe, ki jih je v teh letih doživel nogomet? »Mislim, da je največja razlika v hitrosti same igre. Zaradi nje je težko, da bi bila igra spektakularna, saj se moraš žoge čimprej znebiti. Ko pa le pride do vrhunske poteze,vidimo tehnično čudovite stvari, ki ostanejo v spominu. Na primer Allegretti je nekajkrat presenetil z res izvrstnimi streli ali podajami, ki bi jih morali kazati mladim igralcem.« Kaj pa mislite o A-ligi? »Mislim, da je letošnja nekoliko posebna. Inter igra sicer dober nogomet, a mi njen sistem igre ni všeč. Milan in Juventus sta še v boju za naslov, ampak imata objektivno slabši in manj številen igralski kader od Interja, tako da bodo najbrž črnomodri znova prvaki.« Ascagnijeva napoved: Lazio -Palermo 1, Siena - Inter 2, Atalanta - Juventus X, Cagliari - Reggina 1, Catania -Roma X, Chievo - Genoa 2, Lecce - Bologna X, Sampdoria - Fiorentina X, Torino - Napoli X, Milan - Udinese 1; An-cona - Triestina 2. (I.F.) VAL GARDENA - Na supervelesla-lomu v Val Gardeni se se karte na vrhu premešale po svoje, saj se na stopničke ni povzpel nihče od alpskih smučarjev, ki sicer krojijo sam vrh na tekmah svetovnega pokala. Šestindvajsetletni Werner Heel se je šele drugič v karieri povzpel na najvišjo stopničko na tekmah svetovnega pokala. Švicar Didier Defago (+ 0,43), ki je de-vetič na tekmah svetovnega pokala stal na stopničkah, je bil drugi, na tretje mesto pa se je povzpel Patrik Jaerbyn (+ 0,45); 39-letni švedski smučarski veteran je vpisal svojo tretjo uvrstitev na stopničke na tekmah svetovnega pokala, vse so bile na su-perveleslalomskih tekmah, prejšnji dve stopnički pa je vpisal v letih 2006 in 1998. Razplet tokratne tekme so krojile tudi vremenske razmere, konkretno je tekmovalcem z višjimi štartnimi številkami ponagajal veter v prsi, ki je malce zaustavil tekmovalce na progi Saslong v Dolomitih. Tako je denimo avstrijski zvezdnik Herman Maier s štartno številko 21 končal tekmo na devetem mestu, Švicar Didier Cuche je bil deseti, ameriški prvak Bode Miller pa je bil 17. Trenutno vodilni v skupnem seštevku tekem svetovnega pokala Norvežan Aksel Lund Svindal je tekmo končal šele na 28. mestu. Za njim ni pretirano zaostajal še en avstrijski zvezdnik Benjamin Raich na 27., Švicar Daniel Albrecht pa je bil štirinajsti. Slovenec Andrej Jerman se je mora zadovoljiti s 24. mestom. Švedinja Anja Paerson ansa Ženske so se v St. Moritz pomerile v superkombinaciji. Zmagala je Šve-dinja Anja Parson pred Avstrijko Nicole Hosp (+1,12) in Švicarko Fabienne Su-ter (+1,60). Tina Maze, ki je v St. Mo-ritzu že trikrat stala na zmagovalnih stopničkah, je že nekaj vratc po startu slaloma v manjši pasti zgrešila smer in odstopila, potem ko je po prvi preizkušnji v superveleslalomu pristala na odličnemo 3. mestu. Švicarski organizatorji so zaradi vremenske napovedi spremenili urnik tekmovanj konec tedna. Smuk bo namesto danes na programu v nedeljo ob 11. uri, ko je predvideno boljše vreme, su-perveleslalom pa bo danes ob 10.45. NOGOMET - B-liga Brescia prevzela vodstvo BRESCIA - V vnaprej igrani tekmi nogometne B-lige je Brescia z zadetkom Caracciola v 34. minuti z 1:0 premagala Gros-seto. S to zmago je Brescia prevzela vodstvo na skupni lestvici, Grosseto pa vse bolj tone, saj je v zadnjih štirih krogih osvojil le eno točko. Triestina bo danes igrala v Anconi. NAJBOLJŠI - Vratar angleškega Evertona Tim Howard je bil izbran za najboljšega nogometaša leta 2008 v ZDA. Priznanj je dobil prvič. IZSTOP - Vodstvo ženskega odbojkarskega kluba TPV Novo mesto se je odločilo, da izstopi iz srednjeevropske lige. Za ta korak se je odločilo zaradi kadrovskih težav, potem ko sta klub zapustili sestri Erika in Simona Fabjan, ki sta lani prišle iz ljubljanskega Slo-ving Vitala. Novomeščanke so bile letos v ligi brez zmage. EVROLIGA - Po osmih krogih košarkarske evrolige so se med 16 najboljših ekip že uvrstili Olympiacos, Unicaja, Maccabi Electra in Cibona iz skupine A, Regal Barcelona, Montepaschi Siena in Panathinaikos iz skupine B, Tau Ceramica in Lottoma-tica iz skupine C ter. Sani Beči-rovič, ki je bil odločilen za zmago Lottomatice proti Unionu Olimpije, je s statističnim indeksom 38 postal najkoristnejši igralec kroga (MVP). Dosegel je 23 točk (met za dve točki 5:8, prosti meti 13:14), zbral 7 skokov in petkrat uspešno podal. Hrvat Nikola Vujčic, center Olympiacosa, se je že v sredo pridružil vsega štirim igralcem v zgodovini evrolige, ki so dosegli 2.000 ali več točk. KOPER - Izid 1. slovenske košarkarske lige: Luka Koper -Zagorje 81:101. PET JIH BO - Na današnji tekmi svetovnega pokala v En-gelbergu (13.45) bo nastopilo tudi pet slovenskih smučarskih skakalcev. V kvalifikacijah, ki sta jih motila sneženje in rahel dež, so bili uspešni Primož Pikl, Jernej Damjan, Primož Peterka, Mitja Mežnar in Robert Kranjec, izpadel pa je Jure Šinkovec. je bil Primož Pikl (127 m) 13., Jernej Damjan (126), ki se v karavano svetovnega pokala vrača po poškodbi kolena, je bil 15., Primož Peterka (122) 29., Mitja Mežnar (120,5) 31., Robert Kranjec (115) pa si je za las kot zadnji, 40. zagotovil nastop. BUDIN JUTRI V TRSTU - V košarkarski B2-ligi čaka tržaški AcegasAps jutri (ob 18. uri) v dvorani Palatrieste spet deželni derbi. Tokrat bo njihov gost Bu-dinov Cornodirosazzo, ki je prav v minulem krogu na 5. mestu lestvice dohitel Tržačane, krizi katerih ni videti konca. Klub je ta teden sporazumno in iz osebnih razlogov zapustil center Manci-ni, kandidat, da ga nadomesti pa je zdaj Andrea Gennari iz Tra-panija. Goriški NPG bo danes zvečer igral v Comu, tržiški Fal-constar pa je že pozno sinoči doma igral proti Trentu. VATERPOLO - Potem ko so v prejšnjem krogu iztrgali točko proti moštvu Torino 81, bodo va-terpolisti Pallanuota Trieste v 3. nastopu v A2-ligi že danes gostovali v Comu, ki odkrito meri na napredovanje. ROKOMET - Tržaški Palla-mano Trieste bo v današnjem 1. krogu povratnega dela A1-lige gostoval v Nonantoli. Nasprotniki so zadnji na lestvici / ŠPORT Sobota, 20. decembra 2008 23 KOŠARKA - Državna moška C-liga Pred derbijem spet težaven konec tedna Borovci nocoj doma proti Pordenonu, jadranovci jutri v Vidmu proti Virtusu Pred slovenskim derbijem, ki bo v zadnjem krogu prvega dela na Alturi v sredo, 7. januarja ob 20. uri, čaka Borove in Jadranove košarkarje v C skupini državne C lige še en zelo težak vikend. Radenska (12 točk na lestvici) bo drevi nastopila doma proti tretje uvrščenemu Drvaričevemu Pordenonu (16), Mark (6) pa jutri v Vidmu na neugodnem igrišču Virtusa (12). Borovci se bodo danes zvečer na domačih deskah Stadiona 1. maja ob 20.30 (sodnika Vantini iz Verone in Ravagnan iz Benetk) spoprijeli z ekipo, ki je mogoče ta čas v najboljši formi. Pordenon ima namreč za sabo štiri zmage v zadnjih petih tekmah in predvsem prejema zelo malo košev, komaj nekaj več kot 60 na tekmo. Zanimiv bo torej spopad med najboljšim napadom (Bor) in najbolj čvrsto obrambo (Pordenon) v ligi. Varovanci bivšega selektorja slovenske reprezentance in nekdanjega Ja-dranovega trenerja Janeza Drvariča so zelo homogena ekipa, ki razpolaga dejansko z devetimi enakovredni možmi. Nihče od njih ne izstopa izrazito, vsakič pa je lahko odločilen kdo drug. Edini play-maker je odlični devetnajstletnik Piazza, na zunanjih položajih se vrstijo prodorni Cipolla, strelec z razdalje Ser-rao in eksplozivni Ferraro. Ogromno variant pa ima postava zlasti pod košema, kjer se kretajo postavni center Colladon (menjava je mladi Bozzetto, 208 cm) ter izkušeni krili Gonzo in Grion, ki sta pravzaprav ključna moža. Ob vsem spoštovanju za uglednega nasprotnika morajo varovanci trenerja Mure težavam navkljub odločno ciljati le na zmago. Poleg Kralja in Devčiča bo predvidoma še naprej odsoten poško- Miko Madonia bo soigralcem pri Jadranu jutri v Vidmu spet lahko sledil samo s tribune kroma dovani Krizman, tokrat pa zagotovo tudi Bole, tako da bo trener računal na res omejeno število standardnih igralcev. Vendar fantje so trdno odločeni, da strnejo svoje vrste in se navijačem oddolžijo za poraz iz Benetk. Jadranova četa bo prepotrebni točki iskala jutri v Vidmu, ob 18. uri (sodnika Fiori in Treccani) v telovadnici Bene-detti v ulici Marangoni v samem mestnem središču. Nasprotnik je izkušeni Virtus, v zadnjih letih ekipa za visoke položaje na lestvici, ki pa ne preživlja ravno srečnega obdobja, saj je izgubila zadnji dve tekmi. Serija Jadranovih zaporednih porazov pa je že dosegla številko šest. Videmčani zaupajo predvsem svojim veteranom: play-maker je 38-letni Fazzi (dolgoletni prvo-ligaš in prva violina moštva), branilci Dea-na, De Simon in bivši jadranovec Gian-maria Visintin, pod košema pa se prerivajo centra Drigani (tudi odličen strelec) in Rac-caro ter krili Marco Crisafulli in mladi Ca-staldo (oba ex Jadran). Trener je furlanski stari maček Andriola. Tako kot bratranci od Svetega Ivana tudi Popovičevi varovanci spet ne bodo nastopili kompletni. Zagotovo bosta še mirovala Madonia (poškodba prsta) in Slavec (mišična poškodba na nogi), kapetan Oberdan bo igral, tudi če ga še moti Ahilova tetiva, vsi ostali igralci z izjemo Zac-carie pa so na razpolago. Po spodbudnemu nastopu proti Caorlam potuje Jadran v Videm s prepričanjem, da zna s pravim pristopom in konstantno igro skozi vseh 40 minut tekmeca presenetiti. Cipolat (in Pison) potrjena v odboru FIP Pordenončan Ezio Luigi Cipolat je bil na občnem zboru potrjen za predsednika deželnega odbora košarkarske zveze FIP, protikandidat za njeovo mesto Trža-čan Daniele Bassi pa je prejel manj kot polovico glasov tekmeca. Dosedanji odbor je bil skoraj v celoti potrjen, v njem pa je še naprej tudi borovec Mario Pison. Izidi glasovanja, za predsednka: Ezio Cipolat 82 glasov, Daniele Bassi voti 34. Za odborniška mesta: Maurizio Modolo 82, Claudio Bardini 81, Mario Graziutti 81, Lucio Coccolo 74, Andrea Ceccotti 71, Lucio Foschian 67, Mario Pison 67, Carlo Gri 63, Luigi Sant 36, Paolo Paulin 31, Paolo DiGiorgio 25, Leonardo Brun 24, Anto-nino Londero 23, Mauro Gregori 21, Massimo Drigo 16, Nello Scognamiglio 16, Adamo Greco 9, Edoardo Covaz 3 Poraz domovcev Moška D-liga: Dom je v naprej igrani tekmi izgubil v Tržiču proti ekipi Gasthaus Monfalcone - Dom 76:57. Promocijska liga: Bor - 69ers 80:40; Sokol - Bar-colana 77:66 NAŠ ŠPORTNIK 2008 - Prireditev v goriškem Kulturnem domu Privlačno tudi za gledalce Špela Ponomarneko: »Med sezono športniki ne žuramo, vse pa nadoknadimo na koncu!« - Pri nas prvič po letu 1992 brez nagrajenega olimpijca Brez dolgovezenj ali zavlačevanj: tako je minila tudi letošnja jubilejna 25. izvedba nagrajevanja najboljši športnic in športnikov Primorske. Tako kot pač mora steči radijska prireditev. Nikakršnih nepredvidenih gostov ali točk ni bilo. Vse je steklo po že ustaljenih tirnicah: po radijskem scenariju so se na odru Kulturnega doma v Gorici zvrstili vsi nagrajenci -najboljši športniki slovenske narodne manjšine v Italiji in primorski športniki iz Slovenije. Kot običajno je bil uvod večera v preddverju: oči so švigale iz obličja do obličja. Neznanka so bili predvsem športniki iz Slovenije: kdo bo prisoten v Gorici? Visok postaven fant, s črnim jopičem in vedrim obrazom mi je bil znan: »Je to Vasilij Žbogar?« Brez rešilnega jopiča in svoje jadrnice, s katero si je prijadral drugo olimpijsko kolajno, ga je bilo na prvi pogled težko prepoznati. Prav tako je bilo z ostalimi: le našitki na srajcah, ki so prikazovali sponzorstva oz. pokrovitelja, so jih razlikovali od ostalih, tudi od naših. Če smo med slovenski »manjšinci« pogrešali predvsem zmagovalce, so športniki iz slovenske strani poskrbeli za nasproten pojav. Najboljša Primorca -olimpijca Vasilij Žbogar in Špela Pono-marenko, sta tako sama dvignila nagrado, drugouvrščeni jadralki Vesna Dekle-va Paoli in Klara Maučec sta tudi bili prisotni, ostalih pa ni bilo. Nasprotno je bilo pri zamejcih - naše športne elite (na žalost) ni bilo. Na oder so stopili trije športniki: Mateja Bogatec, Paola Cigui in Tedei Pivk, za ostale pa so prišli na vrsto mama (Tanje Romano), oče (Alena Car-lija) in brat (Lorisa Maniaja). S svojo prisotnostjo sta nagradi dali poseben pomen namiznoteniški igralki, Mateja Crismancich in Eva Carli (Martina Milič je bila odsotna), ki sta lani z ekipo napredovali v A1-ligo. Prevzem sta sicer prepustili predsedniku kluba Igorju Miliču. Najboljša mladinska ekipa - Jadranovi košarkarji, pa je s svojo skoraj popolno postavo potrdila, da so nagrade veseli. Čeprav je četrtkova prireditev poskrbela predvsem za radijsko publiko, je Jadranovi mladinci so se fotografirali po prireditvi, 23-letna Openka Lavinia Škerlavaj je bila s svojim trebušnim plesom zelo očarljiva kroma bil potek dogajanja na odru in v dvorani zanimiv tudi za gledalce. Podeljevanje nagrad so spremljali televizijski posnetki zmagovalcev, ki so večkrat pozornost iz odra usmerili v veliko platno na levi strani odra. Sodeč po obrnjenih glavah, so bili najzanimivejši skoki najboljše športnice pri nas, kotalkarice Tanje Romano ... Glasbena kulisa, ki sta jo uokvirili doberdobska skupina Black Panthers in kitarski duo Lare Puntar in Darija Vivia-nija, je bil za gledalce manj zanimiva (predvsem zaradi petja in igranja v »play-backu«). Pravi uspeh pa je požel plesni vložek trebušne plesalke Lavinie Škrlavaj: predvsem moški del publike (starejši in mlajši - beri igralci ekipe Jadrana) je bil z izborom zelo zadovoljen. Dogajanje na odru so naposled razbremenili tudi pogovori z nagrajenci. Za to je prvi poskrbel predsednik odbojkarskega kluba Hita Nove Gorice Zvon-ko Šuler: na vprašanje, ali bo ekipa vrhunske uspehe ponovila tudi v tej sezoni, je smehljaje odvrnil, da je pri ženskih ekipah to težko napovedati. Nihanje ODBOJKA - 1. ŽD Govolley KB rutinsko naprej, Soča napreduje Capriva - Govolley Kmečka banka 0:3 (18:25, 16:25, 22:25) GOVOLLEY: Mania 14, Danielis 8, M. Zavadlav 15, Petejan 3, Bressan 5, Degano 1, Piras (L), Povšič 0, G. Zavadlav, Valentinsig. TRENER: Petejan. Odbojkarice Govolleya so ugnale gostiteljice brez večjih težav in z zmago prevzel vodstvo na začasni lestvici (ima sicer tekmo več od drugouvrščenega Pro Romansa). Edinole v tretjem nizu so se domače igralke upirale do polovice niza, v vseh ostalih nizih pa so ritem diktirale Mania in ostale. Na predstavo obeh ekip je vseskozi vplivala nizka in ozka telovadnica - žoge so se zelo pogosto obijale v stene, tako da so bile akcije kratke. Pri obeh ekipah je šepal predvsem sprejem. Pro Romans - Soča 3:0 (14:25, 18:25, 21:25) SOČA: Beuciar, Gergolet, Visintin, Marussi, Galizia, Moro, Nanut, Černic, Camauli, Turis (L). TRENER: Uršič. Ekipa, ki se bori za napredovanje, je bila za sočanke pretrd oreh. Pro Romans je še brez poraza (izgubil je samo štiri nize), a zaseda trenutno drugo mesto na lestvici, saj ima tekmo manj od prvouvrščenega Govolleya. Kljub temu pa so se Uršičeve varovanke dobro upirale starejšim nasprotnicam. V prvem in drugem nizu so se gostiteljicam upirale vse do polovice niza, tretji niz pa je bil izenačen do 20. točke. Ostali izid: Fincantieri - Pieris 0:3 BALINANJE Portuale tesno izgubil V zadnjem delu prvega dela prvenstva B-lige je Portuale doživel sicer pričakovan poraz proti vodilni Brunieri s 15:13. Tudi tokrat so se je zelo dobro odrezal Zdravko Skupek, ki je priboril kar štiri od petih točk. Danes ob 15. uri se bo Portuale pomiril v gosteh proti ekipi Snua iz Pordenonske pokrajine. Lestvica: Bruniera 15 točk, Noventa 14 točk, Altelia Chese 11 točk, Chie-sanuova, Snua in Rivignanese 10 točk, Quadrifoglio 9 točk, Marenese 6 točk, Portuale 3 točke in Belluno 2 točki. (ZS) Akademija na 1. maju, v» v • * n • vv*i ti Bozicmca pri Briscikih Danes bo na Stadionu 1. maja tradicionalna Božina akademija, ki jo pripravlja gimnastični odsek ŠZ Bor. Mlade gimnastičarke bodo nastopile ob 15.00. Ob 17.00 pa bo športnem centru pri Briščikih božičnica Športne šole Polet Kontovel in ritmičark Kontovela. ATLETIKA Ruzzier uspešno operiran v igri je pečat, ki ga nosijo s sabo skorajda vse ženske ekipe. Za drugi razbremenilni moment je poskrbela Špela Pono-marenko: aplavz in smeh v dvorani je izzvala z izjavo, da so tudi kajakaši dobri žu-rerji: »Med sezono ne žuramo, vse pa nadoknadimo po sezoni!« Sproščeno vzdušje se je nato preselilo v spodnjo dvorano, kjer je sledila pogostitev. In to je bil tudi čas prvih obračunov. Mogoče se z izborom najboljših niso vsi strinjali, a so bili nagrad vseeno veseli. Če se še za kratek čas zaustavimo pri nagrajencih, letos prvič po letu 1992 ni bilo med našimi nagrajenci nobenega olimpijca - torej športnika, ki se je udeležil OI. V olimpijskih letih 1992, 1996, 2000 in 2004 so nagrade prejeli Arianna Bogatec, Claudia Coslovich in Matej Černic, ki so našo majhno športno skupnost ponesli tudi na najelitnejši športni dogodek. Letos pa nam je to spodletelo. Za to pa so poskrbeli sosedi, ki so letos nagradili (z izjemo Andreje Klepač) samo olimpijce. (V.S.) Fabio Ruzzier Lonjerski atlet Fabio Ruzzier je tudi v minuli sezoni dosegel med veterani več odmevnih mednarodnih uveljavitev, v dresu slovenske reprezentance pa je nastopil tudi na članskem pokalu. Manj znano je, da se je skoraj celo sezono mučil s poškodbami. Mukam je, vsaj tako upa, naredil konec včeraj zjutraj, ko si je operiral meniskus poškodovanega kolena. Operacija je popolnoma uspela in pokazala, da razen meniskusa ni bilo drugih poškodb. S treningi bo Ruzzier predvidoma spet lahko začel čez 30 dni. Podobni operaciji se je že podvrgel pred devetimi leti. 24 Sobota, 20. decembra 2008 ŠPORT / NOGOMET - Že danes ob 14.30 v Trstu Vesna proti Ponziani za nadaljevanje vzpona Kras in Juventino čaka jutri težka naloga - Primorec gosti vodilnega - Za Sovodnje zmaga imperativ DANES PROMOCIJSKA LIGA PONZIANA - VESNA - Na tržaškem igrišču Ferrini na Čarboli se bosta danes ob 14.30 pomerili Ponziana in Vesna, ki imata na lestvici enako število točk (17). Gostje bodo nastopili z nekoliko okrnjeno postavo, saj bodo odsotni poškodovana Che-ber in Venturini ter diskvalificirani Di Donato. Vesnini igralci so ta teden dobro trenirali in v sredo so odigrali prijateljsko tekmo proti San Luigiju (elitna liga), ki se je končala 0:0. Zaostale tekme proti Centro Sedii pa Vesna najbrž ne bo igrala 27. ali 28. decembra. Društvi se še pogajata za novi datum tekme. Vesni se je medtem pridružil tržaški vratar Michel Gavinel (letnik 1990), ki je doslej igral pri Mon-falconu. JUTRI PROMOCIJSKA LIGA KRAS KOIMPEX - SANGIORGINA - Varovance trenerja Alessandra Musolina čaka jutri težka naloga, saj prihaja v Repen Sangiorgina, ki ima na lestvici 17 točk. Pri rdeče-belih bosta odsotna Sessi in Cerrano, vsi ostali pa so nared. Zaostalo tekmo 13. kroga proti Pertegadi bo Kras igral 6. januarja, ob 14.30. JUVENTINA - VIRTUS CORNO - Virtus Corno (22 točk) je skupaj s Krasom in Lignanom ena boljših ekip v skupini B. Juventino torej jutri ne čaka lahka naloga. Trener štandreškega društva Dante Por-telli bo imel nekaj težav s postavo, saj je kar nekaj nogometašev lažje poškodovanih. V taboru Juventine pa upajo, da bodo do jutri nared in da bodo vseeno stopili na igrišče. 1. AMATERSKA LIGA PRIMOREC - VILLESSE - Ekipa trebenskega društva bo jutri na domačem igrišču gostila prvou-vrščene Villesse, ki pa se bodo predstavile brez napadalca Nasserja. Pri Primorcu bosta odsotna Ca-del in Leghissa. SOVODNJE - SAN CANZIAN - Za Sovodenj-ce bo jutri imperativ zmaga. San Canzian ima namreč 13 točk na lestvici, prav toliko kot belo-modri. Če se gostiteljem znova spotakne, zna postati položaj na lestvici kar kompliciran. Trener Sari pa ne bo imel na razpolago vseh igralcev. Odsotna bosta Eros in Sandy Kogoj, pod vprašajem pa so še Reščič (zvin gležnja), Bregant in Skarabot. Dobra novica je, da se vrne Trampus, na klopi pa bo tudi Bernardis. ODBOJKA - V deželnih ligah Venturini (Vesna, levo) je poškodovan kroma 2. AMATERSKA LIGA BEGLIANO - ZARJA GAJA - Ekipa vzhodno-kraškega društva cilja jutri na celotni izkupiček. Trener Di Summa ne bi smel imeti večjih težav s postavo. Pod vprašajem sta le nastopa Vitomirja Križ-mančiča in Bernobija, ki ta teden ni redno treniral. Begliano zaseda z enajstimi točkami spodnji del lestvice. PRIMORJE INTERLAND - PORPETTO - Trener Nevio Bidussi bo imel jutri na razpolago vse svoje varovance. Porpetto ima na lestvici tri točke več od rdeče-rumenih, ki tokrat napovedujejo osvojitev vseh treh razpoložljivih točk. Primorje je zadnjič zmagalo pred šestimi krogi (2. novembra, 3:1 proti Be-glianu). OPICINA - BREG - Gostovanje na Opčinah bo za Breg prav gotovo rizično. Opicina je dobra ekipa in zaseda četrto mesto na lestvici. Gostitelji imajo le eno točko več od Brega, ki pa je v zadnjih treh krogih zbral prav toliko porazov. Pri Bregu bodo tokrat odsotni Sabini, Cigui, Bursich, Pedarra in Medda. Pod vprašajem pa je nastop Matelicha. 3. AMATERSKA LIGA STRASSOLDO - MLADOST - Z izjemo Contina bo trener Fabio Sambo jutri imel na razpolago vse svoje varovance. Zmaga proti zadnjeuvrščeni furlanski ekipi je tokrat obvezna. (jng) »NAŠA NAPOVED« - Jaš Grgič Prijatelji na facebooku »zahtevajo« njegov nastop Vratar Jaš Grgič se je v letošnji sezoni vrnil k matični Zarji Gaji. Pri Krasu je zaradi dolge poškodbe odigral le eno tekmo. Tudi letos je le enkrat stopil na igrišče. Na spletni strani Fa-cebook so Grgičevi prijatelji ustanovili skupino Želimo Jaša Grgiča na igrišču. K skupini se je že prijavilo 75 'prijateljev', ki so zadevo tudi primerno komentirali. Nekdo je celo zagrozil, da si ne bo več ogledal tekem vzhodno-kraškega kluba. Kdaj te bomo torej znova videli na igrišču? »Upam že v nedeljo, ker mi to trener obljublja že dalj časa. Treniram redno in mislim, da sem v dobri formi. Poškodba je že mimo in nanjo sem skorajda že pozabil.« Doslej ste se kar dobro odrezali ... Začetek prvenstva ni bil najboljši, nato pa smo kmalu popravili položaj na lestvici in sedaj smo v dobri formi. V veliko pomoč nam je tudi trener vratarjev Franco Lonis, ki skrbi za fizično formo celotne ekipe. Prav gotovo se bomo lahko v drugem delu prvenstva borili za uvrstitev v play-off. V nedeljo ste zaradi prekinitev prvenstev mirovali. Zveza je v tem primeru popolnoma zgrešila in povzročila pravi kaos. Zakaj bi bili morali igrati med prazniki, ko tudi v A in B-ligi ne igrajo. Ali bo letos Krasu uspelo napredovati v elitno ligo? Prav gotovo. Letos imajo močnejšo in bolj kompletno ekipo. Igralci so tudi bolj motivirani. NAPOVED JAŠA GRGIČA Juventina - Virtus Corno X (1:1) Kras Koimpex - Sangiorgina 1 (2:0) Ponziana - Vesna 2 (0:1) Primorec - Villesse 2 (0:1) Sovodnje - San Canzian 1 (2:1) Begliano - Zarja Gaja 2 (0:2) Opicina - Breg X (1:1) Primorje Interland - Porpetto 1 (2:1) Strassoldo - Mladost 2 (1:2) Vrstni red: Batti 9 točk, Sciarrone 7, P. Carli 6. Tržaškim ekipam naj bi bilo lažje Sloga Tabor, Sloga List, Sloga in Bor Breg Kmečka banka lahko povečajo sovjo bero točk - Od goriških ekip doma le Olympia Tmedia »NAŠA NAPOVED« - Peter Povšič (Val Imsa) »C-liga je letos za nas zelo zahtevna, kljub temu bi lahko v njej dosegli več« Valov odbojkar Peter Povšič ima letos pri štandreškem društvu zelo pomembno nalogo. Skupaj s Tjašo Corva je namreč odgovoren za mladinski sektor, ki so ga pri Valu po dolgih letih končno spet obnovili. »Zadnja generacija domačih odbojkarjev je bila tista letnika '87, tako da je bil že skrajni čas, da se spet posvetimo najmlajšim. Brez mladinskega sektorja za nas namreč ne bi bilo nobene prihodnosti,« je povedal Peter, ki je prepričan, da je med fantki, ki so letos začeli pri Valu telovaditi in igrati odbojko kar nekaj takih, ki bi lahko bili v prihodnosti zelo dobri odbojkarji. »Nekateri so se že na svojem prvem turnirju v Gradežu zelo izkazali. Še bolj pomembno pa je to, da jih je res dosti. Na boži-čnici, ki smo jo priredili v četrtek, je bilo otrok približno petdeset. Nismo pričakovali, da nam bo že letos uspelo privabiti toliko otrok.« Val si je lani zasluženo, a ne brez težav, zagotovil obstanek v C ligi. V njej nastopa tudi letos, čeprav bi društvo raje igralo ligo nižje. Štiriindvajsetletni tolkač nam je povedal, da se pri društvu z rezultati ne obremenjujejo preveč, saj so vedeli, da bo C liga zanje zelo zahtevna, kljub temu pa je prepičan, da bi lahko dosegli več. »Nekatere ekipe so po mojem v našem dometu, verjetno pa bi morali biti bolj samozavestni. V odločilnih trenutkih ne igramo, kot znamo.« Peter vsekakor upa, da bodo kmalu tudi rezultati boljši, že danes upa, da bo njegovi ekipi uspelo osvojiti vsaj en set, do prvega uspeha pa bi se moral Val prebiti takoj po novem letu, ko bo na sporedu derbi z Olympio. »Oboji smo doslej vedno izgubili, zmaga pa mora nujno biti naša.« NAPOVEDI PETRA POVŠIČA Sloga List - Volleybas 2:3 Ferro Alluminio - Sloga Tabor Televita 0:3 Basiliano - Val Imsa 3:1 Cus - Soča Zadružna banka Doberdob Sovodnje 3:0 Olympia Tmedia - Buia 3:1 Bor/Breg Kmečka banka - A.S.FJ.R. Či-vidale 3:1 Club Altura - Sloga 2:3 (T.G.) Tudi v zadnjem krogu leta 2008 bodo po vsej verjetnosti rezultati taki, kot so bili v prvi četrtini letošnjih prvenstev. Več možnosti za zmago imajo namreč tržaške ekipe, medtem ko se bodo goriške pomerile z nasprotniki, ki so na papirju precej boljši. Po dveh zelo pomembnih zmagah proti neposrednim tekmecem v boju za play-off čaka Slogo Tabor Televita, ki je trenutno v moški C ligi sama na prvem mestu, mestni derbi proti Ferro Alluminiu. Tržačani so lani izpadli iz B2 lige, letos pa igrajo s slabšo postavo in so prav zaradi tega doslej zbrali osem točk manj kot sloga-ši. Za nameček si je meniskus poškodoval še Lorenzo Colautti, ki se je že operiral in se bo na odbojkarska igrišča vrnil po novem letu. Riolino in soigralci imajo zato dobre možnosti, da podaljšajo svojo zmagovito serijo in leto sklenejo na prvem mestu. V Trstu bo igrala tudi Soča Zadružna banka Doberdob Sovodnje, pri kateri je prav v prejšnjem krogu prvič letos stopil na igrišče tudi Simon Černic, ki pa zaenkrat še ni v pravi formi. Njen nasprotnik bo tokrat Cus, ki je lani izpadel, a se je med poletjem okrepil in bil nato ponovno vključen v najvišjo deželno ligo, kjer je že dokazal, da je na ravni najboljših. Za Sočo bo odslej igral tudi Tadej Lango, ki je v Sovodnje prišel na posodo iz vrst Olympie. Naloga varovancev trenerja Battistija je danes zato zelo zahtevna, ne smejo pa se vnaprej vdati, saj so presenečenja vedno možna. Na gostovanje odhaja tudi Val Imsa, ki bo tokrat igral proti drugouvrščenemu Basilianu. Tudi ta je bil lani med slabšimi v Domači šport Danes Sobota, 20. decembra 2008 KOŠARKA MOŠKA C1-LIGA - 20.30 v Trstu, 1. maj: Bor Radenska - Pordenone MOŠKA D-LIGA - 20.00 pri Briščikih: Kontovel -Romans; 20.30 v Dolini: Breg - Intermuggia UNDER 15 DRŽAVNI - 17.30 v Portogruaru: Portogruaro - Jadran ZKB UNDER 13 MOŠKI - 16.00 v Dolini: Breg - Poggi 2000 ODBOJKA MOŠKA C-LIGA - 18.00 v Trstu, Suvich: FerroAlluminio - Sloga Tabor Televita; 18.00 v Morteglianu: Basiliano - Val Imsa; 18.00 v Trstu, Monte Cengio: CUS Trieste - Soča Zadružna banka Doberdob Sovodnje; 20.30 v Gorici, center Špacapan: Olympia TMedia - Buia ŽENSKA C-LIGA - 18.00 v Repnu: Sloga List -Volleybas ŽENSKA D-LIGA - 17.00 v Trstu, 1. maj: Bor Breg Kmečka banka - ASFJR Videm 1. MOŠKA DIVIZIJA - 20.30 v goriškem Kulturnem domu: Naš prapor - Soča Lokanda Devetak 1. ŽENSKA DIVIZIJA - 20.00 na Proseku: Kontovel - Breg Bor ZKB UNDER 18 ŽENSKE - 18.00 v Trstu, Ul. Rossetti: Poggioma - Kontovel UNDER 16 ŽENSKE - 18.00 v Trstu, Ul. Veronese: OMA A - Sokol UNDER 14 ŽENSKE - 15.30 v Sovodnjah: Soča - VBL Cormons NOGOMET PROMOCIJSKA LIGA - 14.30 v Trstu, igrišče Ferrini: Ponziana - Vesna DEŽELNI MLADINCI - 15.30 v Štandrežu: Juventina - Domio BALINANJE C-LIGA - 15.00 v Ronkah: Villaraspa - Gaja Jutri ligi, letos pa je v prvih osmih krogih izgubil le enkrat. Za Makučeve varovance bo zato verjetno tekma le priprava na pomembnejše nastope po novoletni pavzi. Med našimi moškimi ekipami bo na domačih tleh igrala edino Olympia Tmedia. Goričani bodo tokrat gostili Buio, ki je trenutno v spodnjem delu lestvice, a gotovo ni nič slabša od vodilnih ekip v ligi. Prav zaradi tega se ji bodo mladi varovanci trenerja Conza težko enakovredno upirali. Mladi slogaši v D ligi pa bodo svoje zadnje srečanje v tem sončnem letu odigrali šele jutri zjutraj, ko se bodo pomerili z veliko starejšimi odbojkarji Cluba Alture (najstarejši med njimi bodo kmalu dopolnili celo petdeset let). Zmaga je v dometu naše ekipe, ki pa bo morala igrati zelo odločno in konstantno, saj bodo domačini gotovo znali izkoristiti vsako napako. Priložnost za zmago imajo odbojka-rice Sloge List, ki bodo gostile videmski Volleybas Marie Savonitto, ki ima v svojih vrstah precej mladih perspektivnih odboj-karic. Z njimi je prvenstvo začela tudi Go-ričanka Ilaria Černic, ki pa si je že pred časom poškodovala kolenske vezi in tako v bistvu že zaključila letošnjo sezono. Prav na zadnji tekmi pa se je poškodovala tudi ka-petanka. Slogašice morajo to izkoristiti in z agresivno igro Furlanke presenetiti. Na domačih tleh bo danes igrala tudi združena ekipa Bora in Brega Kmečka banka, ki bo gostila odbojkarice iz Čedada, ki so letos edine premagale prvouvrš-čeno Reano. Zato jih kljub slabšemu položaju na lestvici (12. mesto) ne gre podcenjevati. (T.G.) Nedelja, 21. decembra 2008 KOŠARKA MOŠKA C-LIGA - 18.00 v Vidmu, Marangoni: Virtus UD - Jadran Mark ŽENSKA B2-LIGA - 17.30 pri Briščikih: Polet - OMA UNDER 13 MOŠKI - 16.00 v Foljanu: Baloncesto Isontina - Dom ODBOJKA MOŠKA D-LIGA - 11.00 v Trstu, na Alturi: Club Altura - Sloga UNDER 16 MOŠKI - 16.00 na Opčinah: Sloga -Cordenons; 18.00 v Pradamanu: Il Pozzo -Olympia Hlede UNDER 16 ŽENSKE - 11.00 na Proseku: Kontovel - Virtus UNDER 14 MOŠKI - 10.30 v Pordenonu: Pordenone - Sloga; 16.00 v Gorici, Špacapan: Olympia Fer Style . Aurora Volley NOGOMET PROMOCIJSKA LIGA - 14.30 v Štandrežu: Juventina - Virtus Corno; 14.30 v Repnu: Kras Koimpex - Sangiorgina 1. AMATERSKA LIGA - 14.30 v Trebčah: Primorec - Villesse; 14.30 v Sovodnjah: Sovodnje - San Canzian 2. AMATERSKA LIGA - 14.30 v Beljanu: Begliano - Zarja Gaja; 14.30 na Opčinah: Opicina - Breg; 14.30 pri Briščikih, Ervatti: Primorje Interland -Porpetto 3. AMATERSKA LIGA - 14.30 v Strassoldu: Strassoldo - Mladost NARAŠČAJNIKI - 10.30 v Trstu, pri Sv. Alojziju: San Luigi - Pomlad NAJMLAJŠI - 10.30 v Podgori: Juventina - Aris San Polo ZAČETNIKI 11:11 - 10.30 v Bazovici: Pomlad B -Esperia □ Obvestila SK DEVIN prireja tečaje smučanja v kraju Forni di Sopra vsako soboto in nedeljo od 10. oz. ll.januar-ja 2009 dalje. Možnost avtobusnega prevoza in najema smučarske opreme. Informacije info@skdevin.it, ali 348 1334086 (Erika) Predstavitev tečajev bo v sredo 7.januarja 2009 ob 19.uri v Kamnar-ski hiši v Nabrežini. SK BRDINA organizira smučarske tečaje za otroke od 4. leta dalje. Tečaji se bodo odvijali ob nedeljah v kraju Forni di Sopra. Začetek tečajev 11. januarja. Za interesente je previden tudi avtobusni prevoz. Podrobnejše informacije in vpis tel. 3401653533 (Valentina). ŠD KONTOVEL priredi redni letni občni zbor v nedeljo, 21. decembra, ob 17.30, v prvem in ob 18.00 v drugem sklicanju v društvenih prostorih na Kontovelu. SK BRDINA tudi letos organizira zimovanje med božičnimi počitnicami v Forni di Sopra. Za informacije dobite na tel. 347-5292058 (Brdina). / MNENJA, RUBRIKE Sobota, 20. decembra 2008 25 SLOVENIJA TA TEDEN Slovenija : Hrvaška, nova ledena doba Vojko Flegar Čeprav se je ohladitev napovedovala že nekaj časa (o čemer je bil na tem mestu govor pred štirinajstimi dnevi) pa je vendarle najbrž le malokdo računal, da se bo nad slovensko-hrvaškimi odnosi razdivjal pravcati ledenohladni orkan. Drugače kot med dosedanjimi »ledenimi dobami« imata tokrat obe vladi za seboj strnjeno opozicijo; doslej se je praviloma nanjo lahko »oprl« le uradni Zagreb. Ciniki bi nemara dejali, da je z obojestransko strnitvijo politične elite (večinsko javno mnenje ni bilo nikoli vprašljivo) dosežena nova kakovost v odnosih med sosedama. Povsem zgrešili s to oceno ne bi, veliko pomagati pa si z njo tudi ne da. Ali pač, glede na to, da bi Hrvaška včeraj morala v Bruslju stopiti v odločilno obdobje svojih pogajanj z Evropsko unijo, vendar ji je to Slovenija s svojim vetom na zapiranje oziroma odpiranje enajstih pogajalskih poglavij preprečila. Zakaj je Ljubljana posegla po tem bolj ali manj skrajnem sredstvu, ki nanjo meče neprijeten sum vpletanja dvostranskih vprašanj med državama in evropski integracijski proces, je slovenska javnost vsaj v nekaterih podrobnostih izvedela šele, ko je bil več kot dvotretjinsko že prepričana (po anketah), da je treba »Hrvaško ustaviti«. Gre namreč za dejstvo, da je Zagreb v svoja izhodišča za pogajanja o, denimo, okoljskih ali varnostnih zadevah, kot »mimogrede« vpletel tudi nekatere zemljevide in notranje pravne akte, ki po mnenju Ljubljane prejudicirajo potek določenih odsekov meje na kopnu in morju. Na vseh teh zemljevidih je tako tudi meja v Piranskem zalivu (oziroma Savudrijski vali) vrisana po sredinski črti, z njo pa bi Slovenija izgubila prost dostop do odprtega morja. Za slovensko vlado in, kot rečeno, opozicijo, nesprejemljivo, saj sta se državi že ob osamosvojitvi sporazumeli, da bosta mejo določali na podlagi stanja na dan (osamosvojitve) 25. junija 1991; takrat je slovenska policija nadzorovala ves zaliv, slovenske pa so bile tudi nekatere katastrske občine na levem bregu Dragonje, ki jih je kasneje v svojo zemljiško knjigo vpisala Hrvaška in zemljišča deloma tudi že prodala. Z drugimi besedami, politiko »izvršenih dejstev«, katero Ljubljana vseh minulih petnajst let dogovarjanja o poteku meje očita Zagrebu, je Hrvaška zdaj hotela, je prepričana slovenska politika, »legalizirati« na evropski ravni tako, da jih je »posejala« po pogajalskih poglavjih in kakor hitro bi bila ta zaprta, bi se hrvaški notranji pravni red z vstopom države v EU spremenil v evropskega. V Zagrebu so bili sporne dokumente ustno pripravljeni umakniti in se zavezati, da v pogajanjih nikakor ne bi prejudicirali »dokončne« ureditve mejnega problema, zavrnili pa so zahtevo Ljubljane, da se tem dokumentom (torej, recimo, katastrskim knjigam, ki jih Slovenija ne priznava) odpovedo tudi v samih pogajanjih o meji ali v morebitni pravdi pred mednarodno arbitražo ali sodiščem. Blokada pristopnih pogajanj kakšne države za Bruselj ni posebna novost, očitno pa je, da ima slovenska stran veliko zamudo ne le v komuniciranju z domačo, pač pa tudi evropsko javnostjo. Čeprav so namreč sporni dokumenti v Bruslju še skoraj leto dni, v prestolnicah drugih držav članic o bistvu spora ne vedo veliko. Slovenski zunanji minister Samuel Žbogar meni, da zato, ker doslej druge države tudi potrebe niso čutile, da bi se z njim seznanile. Drastična, v Ljubljani ji pravijo odločna poteza naj bi tako najprej vzbudila zanimanje, nato pa slovenski diplomaciji odprla vrata, da problem razloži in druge države pridobi za slovensko stališče. In medtem ko so v Zagrebu jezni in za zdaj ne odgovarjajo na vabilo, da bi se predsednika obeh vlad čim prej sestala in poskušala najti način, kako iz slepe ulice (pri čemer Ljubljana ves čas poudarja, da je vključitev Hrvaške v EU tudi v slovenskem interesu), se del slovenske javnosti vendarle sprašuje tudi, ali res ni šlo drugače. Nenadoma je na vseh koncih in krajih namreč veliko nacionalistične in tudi že nestrpno-sovražne retorike do Hrvaške (od tam pa spet grozijo z bojkotom slovenskih izdelkov), sam poskus »evropeizacije« Hrvaške (ki po precej skrajnih stališčih tako in tako še ni »zrela« za vstop v EU) z blokado njenih pristopnih pogajanj pa se marsikomu zdi neobetaven. Za povrh se vse skupaj dogaja v času, ko imata obe vladi čez glavo dela z ukrepi, ki naj bi pomagali gospodarstvu iz krize in preprečili zaostrovanje socialnih konfliktov. Po čudnem naključju so se tudi predsedniki vseh slovenskih parlamentarnih strank o stališču do Hrvaške »poenotili« prav na sestanku, na katerem so obravnavali tudi sveženj konjunkturnih ukrepov, nato pa je še vlada dokončno stališče o tem sprejela na isti seji kot tudi svoj prvi, približno 400 milijonov evrov vredni seznam zakonskih in drugih sprememb za pomoč gospodarstvu. PISMA UREDNIŠTVU Še o slovenski zastavi Tega gospoda Julijana Čavdka, ki z mano ihtavo polemizira na straneh Primorskega dnevnika, ne poznam in mu zatorej ne nameravam odgovarjati. Kar vem pa je slovenska zastava bela, rdeča in plava. Zastava Republike Slovenije, oziroma slovenske države, ima enako razporejene barve in grb, se pravi, da neka razlika vendar obstaja. S to problematiko se sicer nisem nikoli ukvarjal, ampak če je Slovenija naša matična država, moram kot človek ki se ukvarja s politiko upoštevati tudi tiste, ki izhajajo iz mešanih zakonov, ker jih ni prav tako malo. Verjetno imajo takšnid-ve matični državi in morda tudi dve zastavi ali se zadovolijo z dvema tro-bojnicama. Nekateri niso narodnostno obsedeni in jih ta problematika sploh ne zanima, drugi pa komaj shajajo in imajo čisto drugačne skrbi. Če upoštevamo, da so se pri izbiri zastave v Sloveniji lomila kopja (še dandanes na televizijskih ekranih občasno prisostvujemo vročim debatam o državni zastavi) in če upoštevamo zgodovino beneških Slovencev, bo pri izbiri naše zastave verjetno potreben zelo umirjen in trezen pristop. Če bo do te izbire prišlo in bom v skupini manjšincev v manjšini, bom izbiro demokratičo spoštoval. Če pa nas zgodovina nekaj uči, zakaj ne bi še zapisal znanega stavka Slobodana Miloševiča, ki ga je navdihoval psevdo-intelektualec Dobrica Cošič. Srbija je tam, kjer stojijo srbske kuče... Stefano Ukmar O Tondovem dekretu in slovenski šoli Skupina Mladi za Mlade pozorno sledi dogajanjem v našem prostoru in se večkrat tudi čuti v dolžnosti, da izpostavi svoje stališče. Posebno pozornost posvečamo Mladi slovenskemu vprašanju in udejanjenju oz. odvzemanju pravic za slovensko manjšino. Novica, da je deželni predsednik Tondo podpisal odlok o vidni dvoje-zičnosti na deželnem območju je prav gotovo pomemben korak in hkrati tudi pozitiven odziv nove deželne vlade, od katere si je bilo pričakovati malo ali nič. Pomembno je pa dejstvo, da se naši predstavniki ne potolažijo s tem, ker tale odlok že postavlja pod vprašanje oz. ne jamči dvojezičnosti v pokrajini Trst, v občini Ronke in v nekaterih občinah Videmske pokrajine, točneje v Beneški Sloveniji in Kanalski dolini. Kot vsi dobro vemo, so te pomanjkljivosti prav na delikatnih območjih naše dežele, kjer je pa naša narodna skupnost vidno prisotna. Potrebno je zato čimprej nakazati popravke deželnemu predsedniku in to urediti zdaj, ko je zadeva se tako rekoč na dnevnem redu. Kot mladi predstavniki slovenske manjšine se pa obračamo tudi do šolske tematike, ki je v tem času se posebno živa. Iz poročila zadnje seje izvršnega odbora SKGZ beremo, da je število učencev in dijakov na slovenskih šolah na Tržaškem, Goriškem in v Špetru naraslo za 25%, kar so izredni podatki za nase razmere in nov trn v peti vsem tistim, ki bi nase sole radi zapirali. Mladi se sicer sprašujemo, po MU kateri logiki se nekateri akterji nase politike zavzemajo za racionalizacijo ali z drugimi besedami povedano, za krčenje slovenske šolske mreže, potem ko začudeno beremo take presenetljive podatke o naraslem številu dijakov. Mislili bi si, da nek porast vpisanih ne pelje v krčenje šolske mreže, pač pa v pravo racionalizacijo obstoječega sistema, s poudarkom na kakovostni razvoj naših sol. Z začudenjem spremljamo bodisi odločitve na šolskem področju, ki našim učencem in dijakom prav gotovo niso po godu, na drugi strani pa tudi neko stalno jamranje zaradi krčenja prispevkov, kot da bi to bilo edino, kar veze in sestavlja našo manjšino. Zgodovina uči, da smo med fašizmom pokončno obstali in bili celo enotni. Pomembne vrzeli pa se nam danes dnevno kar odpirajo pod nogami, mi smo pa neenotno izgubljeni. Mladi za Mlade SPOROČILO UREDNIŠTVA Bralce obveščamo, da pisma objavljamo v obliki in besedilu, kot so dostavljena uredništvu, in jih ne spreminjamo oziroma popravljamo. Poleg tega sporočamo, da je dolžina pisem omejena na največ 60 vrstic po 70 znakov (vključno s presledki). Daljših pisem ne bomo objavljali. Sporočamo tudi, da nepodpisanih pisem ne objavljamo. SKLAD MITJA CUK SVETUJE Čar pričakovanja Božič je naphan s pričakovanjem, mar ne? Mnogi si želijo, da bi bil njihov božični čas popoln, globoko doživet in poln notranje vsebine. Navadno jih nato ulično svetlobno okrasje, vabljive izložbe, igranje standardnih pesmic v velikih nakupovalnih središčih speljejo kaj kmalu na stran-pota, tako da se ne morejo upirati in še zadnjo minuto brez sape hitijo po še to in še ono, brez česar bi Božič, po njihovem, ne bil popoln. In na koncu praznovanja se leto za letom ponovi nekakšna praznota in razočaranje, da zopet Božič ni bil tisto, kar smo si pričakovali, česar smo se spominjali iz otroštva, v kar smo upali. Kaj si sploh pričakujemo od Božiča? Mnogi le krasno okrašeno in bogato obloženo mizo. Tudi če nismo predani verskemu čutenju, so ob nas tradicionalni simboli tega letnega časa: drevesce, mogoče celo jaslice. Kljub vsemu, če verjamemo ali ne, da je na zemljo prinesel mir novorojeni Bog, je božični čas obarvan s čustvi in željami o miru, o dobrohotnosti do drugih. Po raznih televizijah po svetu kar tekmujejo, kdo bo več nabral za te ali one otroke, reveže, prebivalce, ki živijo v neprimernih razmerah, brez prave pomoči. Toda velikokrat, kljub vsej dobri volji se tudi o božiču dogajajo vojne, nasilje, stiske... tudi okoli nas, ki naj bi živeli v družbi s precej visokim življenjskim standardom. Včasih moraš imeti le oči, da vidiš. Včasih te razočara že to, kar se dogaja v tvoji neposredni družini: potem ko si skrbno izbiral darila, jih čimbolj tajno dal pod drevesce, slišiš, ko pride čas odpiranja paketov: »Uf, to že imam... « »Jaz sem hotela nekaj drugega... « In če, denimo, nona nekaj pripomni o hvaležnosti, neredko kdo zabrusi »Ne stoj razbivat, nona!« Vedno upamo, da bomo iz naše družine prijazni, potrpežljivi in občutljivi za druge, potem pa se lahko to upanje sfiži v nepremišljenem za-vzdihu... Tako mogoče začnemo misliti, da imajo morebiti v kateri drugi družini popolnejše božično vzdušje kot v naši, ko se naša pričakovanja in naše predstave spreminjajo v večja ali manjša razočaranja in se naše začetno navdušenje splošči pod »hladnimi prhami«. Kako si lahko pomagamo, da bo vsaj enkrat drugače, da bo Božič res miren in poln osebnega zadovoljstva? Tisti, ki verujejo, so že našli svojo pot, ker gledajo na »Kraljestvo, ki ni od tega sveta« in jim je povsem jasno, da na Božič praznujejo rojstvo Gospodovo. Drugim, katerim se morebiti zdi, da vera zanje ni nobena nuja, če ji celo ne nasprotujejo iz najrazličnejših razlogov (med njimi nepoznavanje ni na zadnjem mestu), pa je bi moglo bitin vodilo pot vase. Božič naj bi pomenil nekaj več kot le povečanje domačega bruto proizvoda. Iskati neko globino v božičnih praznikih ni lahko, če se v vseh ostalih dneh leta zadovoljiš s plehkim življenjem, brez poglabljanja, razmišljanja in lastnega stališča. Življenje si moramo sami osmisliti, mu vliti pomen (ki ni le dobro jesti, dobro piti in uživati), ga narediti dragocenega. To lahko storimo tudi z iskrenimi medsebojnimi odnosi, tako da se trudimo razumeti drugega in ga sprejemati takega, kar je. Vsi ne moremo biti enaki, niti po mišljenju, lahko pa smo med seboj strpni, ne le o božiču. Tako, ne glede na to, če v Boga verjamemo ali ne, lahko svoje življenje usmerimo v nenehno izboljšavo tistega, kar smo. Nikoli ne bomo popolni, lahko pa se trudimo biti boljši, zlasti v odnosu do soljudi, od katerih nas odtegujejo naglica, izčrpanost zaradi službe, sitnost ljudi, agresivnost sovoznikov, zahtevnost nadrejenih, zagledanost vase, prevzetnost in druge podobne silnice, ki se nato prevečkrat v nerazumljivem izbruhu izlijejo v najra- zličnejših oblikah v domačem okolju na nič hudega sluteče družinske člane. Tudi ko z vso najboljšo voljo poskušamo biti drugačni, nas zlasti v mrzličnih predprazničnih dneh lahko spravijo iz tira vsi tisti okoli nas, ki so tako neučakani... Naša trdna volja in vztrajnost doživljata prav takrat najhujše preizkušnje. Vendar je lahko občutek dober, če se zavedamo, da vsaj nekaj poskušamo za to, da bi bilo življenje boljše. Bistvo praznika je torej njegovo globoko doživljanje v skupnosti z drugimi. Občutek o prazniku se v nas izoblikuje postopoma, mora imeti svoj čas. Naših pričakovanj in hrepenenj gotovo ne bodo izpolnile lučke, bleščice, ki se nenadoma pojavijo takoj (ali še celo pred) Vsemi svetimi, draga darila, prepolna nakupovalna središča in populistična ter komercialna gesla. Vse to je le lahko le scenarij, ki nas - hočeš nočeš - spremlja. Občutek za doživljanje praznikov se stopnjuje, čimbolj se približujemo prazničnemu dnevu. Toda za to, da prazniki ne bodo le prazniki trgovcev, moramo nekaj storiti v sebi. Kajti blišč, ki ga postavijo v komercialne namene pred prazniki, bo takoj po njih postal medel in neprivlačen. Praznični blišč in svetloba, ki si ju bomo znali pripraviti v svoji duši, pa bosta lahko še dolgo grela naše občutke in našo voljo do življenja. Če je beseda globalizacija le izraz, ki nam omogoča sintetično povedati, nekaj, kar se danes dogaja na mnogih podorčjih, naj bo hkrati tudi tista rdeča lučka v naših možganih, ki nas spodbuja k drugačnemu razmišljanju brez sprejemanja tistega, kar se na zdi neodložljivo. Pripravimo se na praznik navzven in navznoter, razmislimo, kaj si pravzaprav želimo, kaj pričakujemo, po čem hrepenimo. Ne dovolimo se zvleči v deročo reko potrošnikov, kakor da bi bili povsem vodljivi s kakim propagandnim mikročipom. V družbi, kjer si vsak dan lahko privoščiš vse, kar si želiš, je hrepenenje po nečem ohromljeno. Potica, ki je včasih dražila naš vonj le ob praznikih, je postala vsakdanji komercialni proizvod, kot še mnogo drugega, kar je bilo nekoč specifično in ekskluzivno vezano na določen čas. Vendar je nekaj, kar je po mojem mnenju ostalo še nedotaknjeno: možnost darovanja. V tem, ko darujem nekomu nekaj, hkrati nekaj podarim samemu sebi - dober občutek, zadovoljstvo, čutenje z drugimi. Tako nam lahko Božič pomeni čutenje o sebi z drugimi, najprej s svojimi domačimi, ob hrani, ki je vedno nekaj posebnega, če je pripravljena s srcem, ob dobrih vošči-lih in dajanju darov in samega sebe v sproščenem okolju in nevezanem prazničnem vzdušju. Vsaj takrat, ko nam je to mogoče in nas življenju pripadajoči žalost ni in tragični dogodki ne odvračajo od veselega razpoloženja. Božič je torej dajanje, delitev dobrega razpoloženja in zadovoljstva z drugimi, je občutek povezanosti in sprejetosti, kljub občasnim kislim pripombam, ki niso tako redke. Zato naj nas nič ne ovira pri izražanju lepih želja za Božič vsakomur vernemu ali nevernemu, kristjanu ali ne, premalo ali preveč naprednemu, tistemu, ki je netoleranten do kristjanov in toleranten do muslimanov, onemu, ki so mu katoličani bolj pri srcu kdor kot kdorkoli druge vere. To izhaja, tudi za one, ki Jezusa nočejo videti, iz tradicije naše družbe iz naše kulture in konec koncev, ker vemo, da zares dobre želje izhajajo samo in izključno iz dovolj iskrenega srca. (jec) Sobota, 20. decembra 2008 VREME, ZANIMIVOSTI jasno zmerno oblačno oblačno 6 rahel dež a A zmeren ÜÜ dež 6 močan dež nevihte veter megla rahel sneg z sneg fti^ fjlAJUUi. močan sneg topla fronta hladna fronta okluzija izobara , središče' a središče ' ciklona ^anticiklona VREMENSKA SLIKA O010 1020 MOSKVA ¿9 1030 O KIJEV 4/-3 O GRADEC -2/5 M. SOBOTA O 0/6 NAPOVED ZA DANES' o SOFIJA 5/10 LIZBONA O 6/11 Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7 in 13 uri. SKOPJE O - 7/12 v Br^i ' \„ATENE , J1/18 O-»- C '"71 Po vsej deželi bo zjutraj prevladovalo jasno vreme,podnevi bo spremenljivo zaradi gostih visokih kopren. Zjutraj bodo v gorah možni močni sunki vetra od severa. Ponekod se bodo lahko pojavili tudi v zgornjem ravninskem pasu. Ob morju bo zjutraj pihala sunkovita burja,ki se bo tekom dneva umirila. Danes bo na Primorskem večinoma sončno. Drugod bo dopoldne precej jasno, popoldne pa zmerno do pretežno oblačno. Zjutraj bo ponekod po nižinah kratkotrajna megla. Najnižje jutranje temperature bodo od -5 do 0, ob morju malo nad 0, najvišje dnevne od 1 do 6, na Primorskem do 10 stopinj C. 1020 C Naša dežela bo v naslednjih dneh pod vplivom mrzlih in močnih severnih višinskih tokov. Najhladnejši bodo danes zjutraj, nato pa se bo v višinah nekoliko ogrelo. DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 7.42 in zatone ob 16.23 Dolžina dneva 8.41 r LUNINE MENE ^ Luna vzide ob 0.46 in zatone ob 12.05 A Prek srednje Evrope se pomika topla fronta, za njo pa se nad Alpami krepi območje visokega zračnega pritiska. S severozahodnimi vetrovi doteka v višinah nad naše kraje nekoliko toplejši zrak. BIOPROGNOZA V prvi polovici dneva vreme ne bo povzročalo opaznih težav. V drugi polovici dneva se bodo pri najbolj občutljivih predvsem v notranjosti države pojavljale vremenom povezane težave. MORJE Morje razgibano, temperatura morja 12,3 stopinje C. PLIMOVANJE Danes: ob 5.01 najvišje 36 cm, ob 12.22 najnižje -23 cm, ob 18.02 najvišje 0 cm, ob 22.37 najnižje -14 cm. Jutri: ob 5.45 najvišje 38 cm, ob 13.06 najnižje -33 cm, ob 19.12 najvišje 6 cm, ob 23.46 najnižje -11 cm. SNEŽNE RAZMERE (v cm) Kanin.................650 Vogel.................275 Kranjska Gora........100 Krvavec..............170 Cerkno................85 Rogla..................90 Mariborsko Pohorje . .60 Civetta...............250 Piancavallo..........250 Forni di Sopra........250 Zoncolan ............280 Trbiž..................280 Na Žlebeh ...........400 Mokrine..............260 Podklošter...........200 Bad Kleinkirchheim .180 TOLMEČ O -2/5 O GRADEC -1/7 CELOVEC O -5/8 TRBIŽ O -3/4 o -6/4 KRANJSKA G. A VIDEM O -2/13 O PORDENON -1/12 ČEDAD O -1/12 GORICA O 2/13 O N. GORICA 2/9 O TRŽIČ -2/6 O KRANJ O LJUBLJANA -1/5 POSTOJNA O-3/5 KOČEVJE o-3/6 S. GRADEC CELJE -2/6 O MARIBOR O-2/6 PTUJ O M. SOBOTA O-1/7 N. MESTO -1/5 O ZAGREB -1/6 O REKA 4/12 (NAPOVED ZAJUTRI Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER Po vsej deželi bo prevladovalo zmerno oblačno do spremenljivo vreme. V visokogorju bo verjetno pihal severni veter. Zvečer se lahko v spodnjem nižinskem pasu pojavi megla v pasovih. Jutri bo na Primorskem večinoma sončno, drugod delno jasno z občasno povečano oblačnostjo. Zjutraj in del dopoldneva bo ponekod po nižinah megla. V ponedeljek bo pretežno jasno, po nižinah bo zjutraj in dopoldne megla. TEHNOLOGIJA - Ne da bi uporabil niti kaplje bencina Švicarski »sončni taksi« končal popotovanje po svetu POLJSKA - Podobnosti so preveč sumljive Obsodili pisca, ki je v romanu opisal umor Krystian Bala na zatožni klopi t: ŽENEVA - Švicarski iz-najditelj Louis Palmer je s svojim taksijem na sončno energijo končal 17-mesečno potovanje po svetu in se vrnil v rodno Švico, pri tem pa ni porabil niti kaplje bencina. Namen njegove akcije je bil opozoriti na uporabo do okolja prijazne tehnologije, poroča ameriška tiskovna agencija AP. Kot je ocenil Palmer, je s svojim taksijem prepeljal okoli tisoč potnikov, med njimi tudi gostitelja ameriškega pogovornega šova Jaya Lena, generalnega sekretarja Združenih narodov Ban Ki Moona in zvezdnika nekdanje serije Dallas Lar-ryja Hagmana. Izum je torej preizkušen, upati je, da bo v do-glednem času prodrl tudi na širšem trgu. KULTURA - Pri Unescu Tajvan za zaščito kitajskih pismenk TAIPEI - Tajvan želi na seznam svetovne kulturne dediščine uvrstiti kitajske pismenke, ki so jih na Kitajskem prenehali uporabljati po letu 1949, na otoku pa so v uporabi še danes. Tajvanske oblasti bodo v ta namen ustanovile delovno skupino, ki bo pripravila vlogo za Unesco. Po zmagi komunistov v kitajski državljanski vojni in ustanovitvi Ljudske republike leta 1949 so na Kitajskem po letu 1956 začeli uvajati poenostavljene pismenke, s pomočjo katerih so se kmetje in delavci lažje naučili brati in pisati. Nacionalistična kitajska vlada, ki je po porazu v državljanski vojni pobegnila na Tajvan, je ohranila stare pismenke. Tajvan je danes edina država na svetu, kjer uporabljajo stare kitajske pismenke, uporabljajo pa jih tudi v nekdanjih kolonijah Hongkongu in Macau, ki sta zdaj del Kitajske. (STA) VELIKA BRITANIJA - Nesreča Med pristajanjem letalo trčilo v kravo LONDON - Britanski pilot, ki je zaradi težav skušal zasilno pristati blizu Londona, je naletel na neobičajno oviro - kravo. Rob Wotton, ki je kmalu po vzletu z letalom iz druge svetovne vojne moral zasilno pristati na nekem polju, je pri tem trčil v kravo, ki se je ločila od bližnje črede. Pri tem je rjavo-belo kravo s spodnjim levim krilom letala podrl na tla. Krava pri tem ni bila poškodovana, saj je kmalu po udarcu vstala in se pasla naprej. Škodo pa je utrpelo njegovo dvosedežno letalo. Wot-ton sedaj razmišlja, da bi na letalo v spomin na dogodek narisal kravo, saj je to bilo zanj prvič v 22 letih, odkar leti, da je imel takšno bližnje srečanje. (STA) VARŠAVA - Poljsko sodišče je potrdilo 25-letno zaporno kazen za pisca, ki je v romanu podrobno opisal umor, ki se je zgodil v resnici. Poljak Krystian Bala je bil sicer že leta 2007 obsojen zaradi umora ljubimca svoje žene, je poročala ameriška tiskovna agencija AP. Truplo umorjenega so odkrili leta 2000 v reki z za hrbtom zavezanimi rokami in zanko okoli vratu. Policija je tavala v temi, nato pa je Bala nekaj let kasneje objavil roman z naslovom Napad besa, v katerem je opisal umor, ki je bil do potankosti podoben resničnemu umoru. Bela je takoj po aretaciji zločin najprej priznal, nato pa je priznanje preklical. Sodišče je sedaj razsodilo, da so okoliščine in najmanjše podrobnosti resničnega umora s tistim iz romana preveč enake, da bi lahko šlo zgolj za naključje. (STA) / RADIO IN TV SPORED Sobota, 20. decembra 2008 27 Rai Tre SLOVENSKI PROGRAM Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) Teletekst: str. 316 - 342 - 343 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.25 Tv Kocka: Tako Pako - Pre-prebri- sana vrana 20.30 TV Dnevnik, sledita Utrip evangelija ter Čezmejna TV: Dnevnik Slovenija 1 ^ Rai Uno 6.10 Nad.: Incantesimo 6.30 Aktualno: Sabato & Domenica 9.35 Aktualno: Settegiorni 10.25 Aktualno: Aprirai 10.40 Aktualno: Tuttobenessere Telethon 11.30 Aktualno: Occhio alla spesa 12.00 Variete: La prova del cuoco 13.30 Dnevnik 14.00 Aktualno: Easy Driver Telethon 14.30 Aktualno: Effetto sabato 17.00 Dnevnik in vremenska napoved 17.10 Aktualno: A Sua immagine 17.40 Dnevnik L.I.S. 17.45 Dok.: Passaggio a Nord Ovest 18.50 Kviz: L'eredita 20.00 Dnevnik in športne vesti 20.35 Kviz: Affari tuoi 21.30 Glasbena odd.: Ornella ancora piu di me 23.55 Aktualno: Gran premio Interna-zionale di Venezia 0.50 Nočni dnevnik V^ Rai Due 6.20 Aktualno: L'avvocato risponde 6.30 Aktualno: Inconscio e Magia 6.45 Variete: Mattina in famiglia 10.00 Dnevnik 10.05 Aktualno: Sulla via di Damasco 10.40 SP v alpskem smučanju, smuk (Ž) 12.10 SP v alpskem smučanju, smuk (M) 11.35 Variete: Mezzogiorno in famiglia 13.00 Dnevnik 13.25 Šport: Dribbling 14.00 Scalo 76 17.10 Aktualno: Sereno variabile 18.00 Dnevnik in vremenska napoved 18.10 Nan.: The District 19.00 Resničnostni show: X Factor - I casting 19.35 Nan.: Friends 20.00 Nan.: Piloti 20.25 Žrebanje Lota 20.30 23.20 Dnevnik 21.05 Nan.: Cold Case - Delitti irrisolti 22.40 Šport: Sabato sprint 23.30 Dok.: Tg2 - Dossier 0.15 Aktualno: Tg2 Storie 1.00 Tg2 - Mizar ^ Rai Tre 7.00 8.45 Risanke 7.35 Variete: Il videogiornale del Fanta-bosco 9.00 Aktualno: Tv talk 10.30 Aktualno: Art News 11.00 Aktualno: I nostri soldi, sledi Esto-vest 11.30 Aktualno: Levante, sledi Italia Agri-coltura 12.00 Dnevnik, športne vesti, vremenska napoved 12.25 Aktualno: Il Settimanale 12.55 SP v alpskem smučanju, smuk 13.30 Aktualno. Mediteraneo 14.00 Deželne vesti in vremenska napoved in rubrike 14.50 Aktualno: Ambiente Italia 15.50 Dnevnik Flash L.I.S. 15.55 Šport: Sabato sport 16.00 SP v smučarskih tekih 18.10 Šport: 90° Minuto 19.00 Deželne vesti in vremenska napoved 20.00 Variete: Blob 20.10 Variete: Che tempo che fa 21.30 Dok.: Ulisse: il piacere della sco-perta 23.25 Deželni dnevnik 23.45 Dok.: Un giorno in Pretura U Rete 4 6.20 Dnevnik - Pregled tiska 6.35 Nan.: Vita da strega 7.40 Nan: Le stagioni del cuore 10.00 Aktualno: Vivere meglio 11.30 14.50 Dnevnik in prometne vesti 11.40 Aktualno: Cuochi senza frontiere 13.30 Dnevnik in vremenska napoved 14.00 Aktualno: Popoldanski Forum 15.00 Film: Il Natale di Poirot (krim., Fr, '96, r. E. Bennett, i. D. Suchet) 17.00 Nan.: Monk 18.00 Dokumentarec 18.55 22.35 Dnevnik in vremenska napoved 19.35 Nan.: Walker Texas Ranger 21.30 Nan.: Wallander: I fratelli 22.40 Dnevnik in vremenska napoved 23.30 Šport: Guida al campionato 0.20 Aktualno: Sipario notte 5 Canale 5 6.00 Dnevnik - prometne informacije in vremenska napoved 8.00 Jutranji dnevnik 8.50 Aktualno: Loggione 9.30 Aktualno: Amici libri (A. Busi) 10.00 10.40 13.00 13.40 14.10 15.30 18.50 20.00 20.30 21.10 23.30 0.30 Nan.: Finalmente soli Film: Cocoon - L'energia dell'uni-verso (fant., ZDA, '85, r. R. Haward, i. D. Ameche) Dnevnik, okusi in vremenska napoved Nan.: Il supermercato Resničnostni show: Amici Aktualno: Verissimo - Tutti i colori della cronaca Kviz: Chi vuol essere milionario 1.30 Dnevnik in vremenska napoved Variete: Striscia la notizia Variete: Zelig svisti e mai visti Variete: Montecarlo - 8° Film festival della commedia Aktualno: Nonsolomoda - Glo-bish News O Italia 1 6.00 6.55 10.45 11.20 12.25 13.40 14.05 16.20 18.00 18.30 19.10 21.00 Nan: Prima o poi divorzio Risanke Nan.: Una pupa in libreria Nan.: V.I.P. Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti Nan.: La vita secondo Jim Film: Dungeons & Dragon (fant., ZDA, /00, r. J. Irons, B. Payne) Film: Tarzan e il mistero della citta perduta (akc., ZDA, '98, r. C. Schenkel, i. C. Van Dien) Nan.: La tata 0.00 Dnevnik in vremenska napoved Film: Randall - Un'oca sotto l'albe-ro (kom., Kanada, '04, r. N. Kendall, 1. C. Chase) Film: Che fine ha fatto Santa Clause (kom., ZDA, '02, r. M. Lembeck, i. T. Allen) 23.10 Aktualno: Borders 0.40 Dnevnik - Studio sport ^ Tele 4 7.00 8.35, 13.30, 16.40, 19.30, 20.30, 23.00Dnevnik 7.15 17.00 Risanke 8.10 Pregled tiska 10.35 Nan.: Don Matteo 4 12.00 Dnevnik 12.40 Inf. odd.: Volley time 13.10 Aktualno: Conosciamo i nostri ospedali 13.50 Snaidero, passione basket 14.00 Qui Cortina 14.10 Aktualno: Videomotori 15.05 Aktualno: Hard Trek 19.00 Aktualno: Lavoro e solidarieta 20.05 Aktualno: Campagna amica 20.30 Deželni dnevnik 20.55 Film: Vinci per me! 22.35 Inf. odd.: Eventi in provincia 22.55 Aktualno: Qui Tolmezzo 23.45 Aktualno: Musica che passione! LA 7.00 9.20 9.50 10.30 12.30 13.00 14.00 16.00 17.50 La 7 Aktualno: Omnibus Week-end Aktualno: L'intervista Dok.: Animal Treasure Film: Tempo d'estate (kom., ZDA, '55, r. D. Lean, i. K. Hepburn) Dnevnik in športne vesti Nan.: Mai dire si Nan.: Jack Frost Film: Prepotenti piu di prima (kom., It, '59, r. M. Mattoli, i. A. Fa-brizi) Film: Colpo vincente (dram., ZDA, '86, r. G. Hackman, i. B. Hershey) 20.00 1.15 Dnevnik 20.30 Variete: Cozza Italia Exclusive 21.10 Film: Il federale (kom., It., '61, r. L. Salce, i. U. Tognazzi) 23.25 Variete: La valigia dei sogni 0.05 Nan.: The Practice 1.05 Dnevnik (t Slovenija 1 6.15 Kultura, sledi Odmevi 7.00 Zgodbe iz školjke (pon.) 7.30 Risane nan.: Križ kraž 9.35 Kino Kekec: Pettson in Findus 10.50 Polnočni klub (pon.) 12.05 Tednik (pon.) 13.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 13.15 Tekma (debatna oddaja) 14.05 Dok. film: Valerijine besede (pon.) 14.20 Film: Prijateljstvo po pošti 15.55 O živalih in ljudeh 16.10 Labirint - Vitalnost 17.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 17.20 Sobotno popoldne 17.30 Na vrtu 18.00 Popolna družina 18.10 Z Damijanom 18.40 Risanke 18.55 Dnevnik, vremenska napoved, Utrip in športne vesti 19.55 Filmski spodrsljaji 20.05 Film: Mačka med golobičkami 21.30 Prvi in drugi 22.00 Poročila, vremenska napoved, športne vesti 22.30 Hri-bar 23.35 Nad.: Gandža 0.35 Film: Morilske igre (t Slovenija 2 6.30 3.10 Zabavni infokanal 6.40 Skozi čas 7.20 50 let televizije 7.45 9.15 9.45 10.05 10.40 12.05 13.40 15.30 16.15 17.00 18.00 19.00 20.00 22.00 22.30 23.00 1.15 12.15 13.45 14.00 14.20 14.40 15.20 15.50 16.10 16.40 17.30 18.00 18.35 18.40 19.00 19.25 19.30 19.45 20.00 21.30 22.15 23.00 0.25 Polemika (pon.) Ta prekleti konfin Študentska (pon.) Z glavo na zabavo (pon.) SP v alpskem smučanju, smuk (Ž) SP v alpskem smučanju, smuk (M) SP v nordijskem smučanju, smučarski skoki (M) SP v biatlonu: sprint 10 km (M) SP v biatlonu: sprint 7,5 km (Ž) Dok. serija: Vojskovodje (pon.) Tone Partljič: En dan resnice (pon.) Dok. odd.: Peter Pavel Glavar Božično novoletni koncert Bleščica Alpe-Donava-Jadran Sobotno popoldne Film: Matilda (pon.) Koper SP v alpskem smučanju, smuk (M) Dnevni program Čezmejna TV - TGR FJK - deželne vesti Euronews Pogovorimo se o... Sredozemlje Košarka: NLB Magazin 23.40 Vsedanes aktualnost Arhivski posnetki Globus Brez meje (program v slovenskem jeziku) Vremenska napoved Primorska kronika 22.00, 0.10 Vsedanes - TV dnevnik Šport Jutri je nedelja Vzhod - Zahod Košarka NLB Alter ECO Q (trendovska oddaja) Ethnopolis - Zina Čezmejna TV - Tv dnevnik v slovenskem jeziku Tv Primorka 12.00 23.20 Videostrani 18.00 Kultura 18.30 Pravljica (pon.) 18.45 Če me spomin ne vara (pon.) 19.25 Settimana Friuli (pon.) 19.55 EPP 20.00 Duhovna misel 20.15 Tedenski pregled 20.35 Film: Smola 22.10 2000 Moped Show RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.25 Dobro jutro; 8.00 Poročila in deželna kronika; 8.10 Kulturni dogodki; 9.00 Vse najboljše; 10.00 Poročila; 10.10 Koncert; 11.10 Sobotni mix; 12.00 Ta rozajanski glas; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Nediški zvon; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Mladi izvajalci; 18.00 Mala scena; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30 Poročila; 6.00-9.00 Jutro na RK; 7.00 Jutranjik; 9.0012.30 Sobota in pol; 10.45 Namig na nedeljski izlet; 12.00 Kulinarični kotiček; 12.30 Dnevnik; 13.00 Glasba po željah; 14.00 Tor-klja; 14.45 Du jes?; 16.15 SMS; 17.30 Primorski dnevnik; 20.00 Legende; 21.00 Makaroni s ketchupom; 22.30-0.00 Podzemlje. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 6.25 Drobci zgodovine; 8.05 Horoskop; 8.25 Pesem tedna; 8.40 Govorimo o... ; 9.00 Vip manie; 9.33 Sobota z vami; 10.00 Beatles for ever; 10.35 Prosa; 11.00 Smash, svet mladih; 12.15 Sigla single; 12.28 Vremenska napoved, prometne informacije, dnevnik; 13.00 Doma pri...; 13.33 Pesem tedna; 14.00 Slot parade - New entry; 14.35 Glasbena oddaja; 15.00 Sigla single; 16.00 Ob 16-ih; 18.00 London Calling; 18.45 Extra extra extra; 19.28 Vremenska napoved in prometne informacije; 20.00 Smash; 21.00 Radio Capodistria zvečer; 22.00 Sobota z vami; 22.30 Italo heroes; 23.00 In orbita; 0.00 Prenos RS. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 23.00, 0.00 Poročila; 6.45 Pregovor je odgovor; 7.00 Jutranja kronika; 7.40 Čitalnica; 7.45 Vremenska napoved; 8.05 Ringaraja; 9.05 Sobotna raglja; 10.10 Kulturomat; 10.30 Gori, doli, naokoli; 11.30 Vonj po...; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slov. glasbe; 13.00 Danes do 13.ih; 13.20 Obvestila in osmrtnice; 14.30 Sobotno branje; 15.30 DIO; 16.30 Razkošje v glavi; 17.05 Tedenski mozaik; 18.15 Zvezdosled; 19.00 Dnevnik; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Sobotni večer; 22.00 Zrcalo dneva; 22.40 Za prijeten konec dneva; 23.05 Literarni nok-turno; 23.30 Radijska igra. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 5.30, 7.00 Kronika; 7.30 EPP; 8.25 Vremenska napoved; 8.45 Kulturne prireditve; 9.15 Na val na Šport; 9.35 Popevki tedna; 10.00 Sobotna akcija; 11.15 Zapisi iz močvirja; 13.00 Danes ob 13-ih; 13.30 Napoved sporeda; 14.45 Gost izbira glasbo; 15.10 RS napoveduje; 15.30 DIO; 16.00 Popevki tedna; 17.40 Športna oddaja; 19.30 Športna sobota; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Glasba svetov. SLOVENIJA 3 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 7.25 Jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Zborovski panoptikum; 10.50 Skladba tedna; 11.05 Naši umetniki pred mikrofonom; 11.25 Oddaljeni zvočni svetovi; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Kulturna panorama; 14.05 Gremo v kino; 14.25 Divertimento; 15.30 DIO; 16.05 Baletna glasba; 16.30 Izbrana proza; 17.00 So-pranistka: R. Tebaldi; 18.00 prenos iz New Yorka; 23.00 Slovenski koncert. RADIO KOROŠKA 6.00-9.00 Dobro jutro; 9.00-10.00 Bi-Ba-Bo veseli vrtiljak; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-18.00 Farant; vmes 17.00-17.30 Studio ob 17-ih; Radio Agora: 13.00-15.00 Agora -Divan; 18.00-6.00 svobodni radio; Radio Dva: 10.00-12.00 Mozaik (105,5 MHZ). Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.it Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 email: gorica@primorski.it Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.it/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 0,90 € Letna naročnina za Slovenijo 200 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 20% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. Od jutra do jutra. Od doma do doma, od bralca do bralca. Primorski dnevnik, tudi v letu 2009, v vsak vaš dan. Vsem naročnikom sporočamo, da znaša znižana naročnina za leto 2009 200 evrov in jo je treba poravnati najkasneje do 31. januarja 2009. Vsak izvod časopisa vas bo torej stal le 0,67 evra! Vsi naročniki bodo časopis prejemali na dom brezplačno! Brezplačno bodo tudi objavljali neposlovna sporočila in čestitke. Vsi novi in stari naročniki bodo prejeli stenski koledar 2009 -darilo Zadruge Primorski dnevnik. Bralce, ki niso še naročeni in vse zainteresirane osebe pa vabimo, da to storijo čimprej: PRIMORSKI DNEVNIK jim bomo namreč začeli dostavljati takoj in ga bodo do konca leta 2008 vsako jutro prejemali na dom brezplačno! Primo^M DARILO ZA VSE naročnike: koledar»09 SSES»«®»«* Znižana naročnina za leto 2009 se lahko plača do 31.1.2009: z nakazilom na enega od sledečih tekočih računov na ime PRAE srl - DZP doo > na pošti na račun Št. 11943347 > Pri naslednjih bančnih zavodih: Banca Antonveneta Trst, ag. 8 Banca di Cividale - Kmečka banka sedež v Gorici Banca di Cividale - Kmečka banka - podružnica Trst Nova Ljubljanska banka - podružnica Trst Zadružna banka Doberdob in Sovodnje Zadružna kraška banka št. računa: IT44V05040 št. računa: IT48 E 05484 št. računa: IT80 O 05484 št. računa: IT56P03018 št. računa: IT34 R 08532 št. računa: ITI 0 F 08928 02208 000001136670 12401 001570404860 02200 004570422289 02200 010570002197 64560 000000019102 02203 010000010730 na upravi Primorskega dnevnika v Trstu in Gorici