Let© XII., St. 9 Poštnina platana v gotovini. V Mariboru, 15. maja 1925 V organizaciji Je moi, kolikor m oii — to liko p rav ice. Uredništvo in uprava: Ljub­ ljana, Šelenburgova ul. 6/II. GLASILO GLAVNEGA RADNIČKEGA SAVEZA JUGOSLAVIJE. Izhaja 1. in 15. dne v me­ secu. Stane posamezna Številka Din 2'—, mesečno Din 4-—, celoletno Din 48. — Za čla-i ne izvod po 1-10 Din. Oglasi po ceniku. Dopisi morajo biti irankirat ni in podpisani ter oprem­ ljeni z Štampiljko dotične organizacije. Rokopisi se ne vračajo. Reklamacije so poStnine proste. Majske proslave. Letošnje majske proslave so se vršile v razm e­ rah, ki nas spominjajo v marsičem na ono dobo, ko se je na poziv novo združene internacionale majski praznik prvič slavil. Tudi tak rat so bile delavske razredne organizacije razbite in razdrobljene. Tudi tak rat je ječalo delavstvo pod izjemnimi zakoni, re ­ akcija pa je slavila prave triumfe. Pod vtisom vsega tega so se razvile takratne majske proslave v mani­ festacije delavske solidarnosti, v glasen izraz vroče želje delavstva, da se združi vse, kar je med delav­ stvom razredno zavednega. Tako je bilo pred 35. leti. Po 35. letih pa se zgodovina ponavlja. Tudi da­ nes triumfira reakcija. Vrste razrednih borcev so razbite, a ne klonejo. One se zbirajo in pripravljajo nove zmage . . . Letošnje majske proslave so se vršile malone ▼ celi državi enotno in so bile predvsem izraz želje delavstva, da se postavi proti sili reakcije, silo zdru­ ženih delavskih organizacij. Ne bomo na široko opi­ sovali posameznih majskih proslav. V splošnem so bile te proslave na zunaj skromnejše, nego v prejš­ njih letih. Na znotraj pa so bile silnejše in so zapu­ stile globoke sledove. V mestih in industrijskih k ra ­ jih so bile slavnosti tudi na zunaj lepe. To velja po­ sebno za naše rudarske revirje. Tu žive generacije, ki so vzrasle v marksizmu. V M ežiški dolini, kam or razkoli niso nikdar prav segli, se je to iz majskih slavnosti vedno videlo. V Zagorju, Hrastniku, na Jesenicah in tudi v Trbov­ ljah pa že od leta 1919 in 1920 ni bilo tako lepih slavnosti, kakor letos. Seveda so se v enem oziru letošnje proslave razlikovale od takratnih. T akrat je bilo delavstvo na vrhuncu svoje politične moči. M ajske manifestacije so izgledale kot triumfalna slavja. Letos pa so zaprli za 1. maj celo vrsto naših sodrugov in sodružic, prepovedali so obhode, v Trbovljah pa je šlo orožništvo celo tako daleč, da je prepovedalo rdeče kokarde. Pa nič zato. Tem trdnejša je bila odločnost delavstva, da se morajo te razm ere iz temelja spremeniti. Tudi v Ljubljani je bila majska proslava skup­ na. Govorila sta ss. Štukelj in R. Golouh. M aribor je slavil svoj delavski praznik na način, kakor je mogoče to le v krajih, ki so ostali enotni. V Zagrebu je bila vsaka majska proslava pre­ povedana. V Beogradu — v središču države — pa je bila lepa skupna proslava, kar bo pozdravilo de­ lavstvo cele države kot mnogo obetajoč predznak za konsolidacijo delavskega pokreta. Nad 3000 ljudi se je zbralo tam na majsko m a­ nifestacijo v veliki dvorani socialističnega doma. M anifestacijskemu zborovanju sta predsedovala so- druga Luka Pavičevič (tajnik GRSJ) in Manojlovič (od neodvisne kovinarske zveze). Govorili pa so so- drugi Dr. Živko Topalovič, Laza Stefanovič in za tipografe s. M a r ja n o v ič . V Nišu je govoril na lepo obiskani majski pro­ slavi s. Belič iz Beograda. Tudi v Sarajevu je bila lepa skupna majska proslava.^ Iz neštetih krajev do- šle brzojavke pričajo, da se je vršilo majsko slavje tudi po manjših krajih v istem duhu kot v glavnih središčih. , Tisti, ki so ta razvoj pripravljali, imajo zazna­ movati lep uspeh. Veseli nas zlasti, da so majske slavnosti povsod tak o potekle, kakor so bile zamišljene. Vendar — p ar stvari je bilo, ki delavski stvari niso koristile. Mislimo, da bi ne bilo koristno, ako bi to zamolčali. Ponekod so delili majske letake, ki poživljajo proletarsko mladino, naj se formira v borbene čete in naj gre na ulice — razbijat Jugoslavijo. Pa to bi bila koncem koncev stvar tistih, ki so ta letak iz­ dali. Mi bi tega ne omenjali, ako bi letak ne govoril tudi — o strokovnih organizacijah. Glede zedinjenja strokovnih organizacij stoji v teh letakih doslovno: Naša parola je: Zedinjenje strokovnih organi­ zacij, — ne radi edinstva, temveč radi razrednega boja. Zedinjene strokovne organizacije morajo pod­ pirati borbo proti srbski hegemoniji in — za razbitje Jugoslavije I — Z ozirom na to, da se v teh letakih o zedinjenih strokovnih organizacijah tako govori, moramo naj- odločnejše zavrniti, da bi se podtikali združenim strokovnim organizacijam taki nameni. To pa zato, ker je tako otročje fraziranje o revoluciji daleč od tega, da bi vrglo pri nas meščansko vladavino. Ono ima samo ta učinek, da daje reakciji povod za na­ pade na delavske pravice. V danem položaju pa je bilo tako fraziranje naravnost zločin. Mi si sploh ne moremo misliti, da bi izdajale take lepake res de­ lavske organizacije. Saj prihajajo tako, kakor da bi bili od policije naročeni. S temi letaki bo policija lahko opravičevala svoja nasilja. Ona je prav takih letakov potrebovala. V Trbovljah ima policija navado, da zapre pred vsako delavsko slavnostjo naše najdelavnejše so- druge. To so tudi za letošnji 1. maj storili. Baje zato, ker so nabirali ti sodrugi za Rdečo pomoč. (Če po­ mislimo, da je bila takrat, ko so to baje storili, v Trbovljah cela vrsta rudarjev radi konfliktov z Or- juno preganjanih, je jasno, da v tem ni prav nič čud­ nega. Preganjani sodrugi so hoteli samo pomagati svojim prijateljem, ki jih je spravila Orjuna z neču- venim izzivanjem v zapore. Nikomur pa niso mogle prihajati niti v sanjah na misel take parole, kakor so zapisane na tem letaku.) Pri tem se najdejo ljudje, ki delijo take letake, ki dajejo nasilju znak upravičenosti in ki podtikajo še našim zedinjenim strokovnim organizacijam na­ mene, ki jih nimajo in ne morejo imeti. Te letake je imela policija na 1. maja že v ro­ kah. Z njimi je utem eljevala zapiranje nedolžnih ljudi, prepovedovanje majskih obhodov, trganje rde­ čih kokard . . . Trboveljskim mogotcem pa se je srce smejalo, saj jim daje to nado, da bo stala vsa sila države tudi v bodoče na njeni strani, kadar se bo borila proti delavstvu in njegovim organizacijam. Mi tega ne moremo zamolčati, ker želimo, da bo naše edinstvo edinstvo za nove zmage, ne edin- stvo za nove in še hujše poraze. Parola strokovnih organizacij je borba za boljši kos kruha, za več pravic, za pravičnejši družabni red, O strokovnih organizacijah more govoriti le naiven otročaj ali ciničen provokater tako, kakor da bi bile to formacije, ki so namenjene za borbo proti številčno močnejšemu, discipliniranemu in oborože­ nemu vojaštvu. Takim otročajem ali provokaterjem bo poveda­ lo naše delavstvo brez razlike orientacije svoje mne­ nje. Bivše neodvisno delavstvo, kojega zaupniki pod tem največ trpe, pa v prvi vrsti. Vajeniška razstava in vaje­ niško vprašanje. Pred nekaj tedni je bila v Ljubljani lepa raz­ stava vajeniških del iz vse Slovenije. Meščansko časopisje je ob tej priliki pelo slavo napredku v obrti Slovenije, kar deloma odgovarja resnici in brez ugovora tudi mi odobravamo stremljenje po tehnični in strokovni izobrazbi obrtnega in indu­ strijskega naraščaja ter pozdravljamo prirejanje razstav, ki zbujajo čut hrepenenja po napredku in samozavest v mladih ljudeh. Naša naloga pa je, da se ob tej priliki ozremo še na druge strani vajeniškega vprašanja, ki segajo enako globoko v bodočnost mladega vajenca, ka­ kor strokovna izobrazba in dovršenost v njegovi obrti oziroma stroki. Če se spomnimo, koliko vajeniškega trpljenja, koliko psovk, morda klofut, kletvic in stradanja so prestali mladi delavci ob izdelovanju vzornih iz­ delkov za razstavo, tedaj se nam vsili vprašanje: kaj je še potrebno dati mlademu človeku poleg strokovne izurjenosti, da bo mogel in se naučil tudi uživati sad svojega dela kot delavec. Vajeniško vprašanje je del vprašanja delav­ skega razreda in njegovih strokovnih organizacij; je mednarodno vprašanje, je pa tudi obenem so­ cialno vprašanje bodočih naših tovarišev, torej s tem tudi naše in vprašanje celega delavskega raz­ reda sploh. Zaradi tega ima delavski razred naj- večji interes na tem, kako se vajenci strokovno iz­ obražujejo, kako se z njimi ravna, kako se jih du­ ševno izobražuje, kako se v njih zbuja in vzgaja zmožnost za življenski boj in ne manj s stališča delavstva razredna zavest in razredni ponos. Va­ žen faktor v vajenškem vprašanju je torej inteli­ gentna in ljubeznjiva, odkrito kolegijalna vzgoja od strani vajenških sodelavcev, pomočnikov. Ob vstopu v uk izroče starši ali varuhi vajenca ali vajenko mojstru, oziroma tovarnaju, v nekako očetovsko skrb; vajenca se pa sm atra marsikje le kot nepotrebno zlo, drugje zopet kot brezplačno delovno silo v svrho izkoriščanja za poklicne in ne­ poklicne posle, ki često nimajo s strokovno izo­ brazbo prav nikakršnega stika. Zahteve, ki jih mora delavstvo v vajenškem vprašanju danes z vsem povdarkom naglašati, so v glavnem naslednje: 1. delodajalcem naj se odvzame očetovska skrb nad vajenci, ki sj jo laste in jo izrabljajo v svoje sebične namene; 2. službeno razm erje med mojstrom in vajen­ cem je delovno; zato naj vajenec med učno dobo dobiva plačo ter druge ugodnosti, dopust itd.; 3. državna uprava doslej zanemarja vajenško vprašanje ter jo je pozvati, da izvede potrebne me­ re v varstvo vajencev, in sicer: a) uvede naj se po vseh večjih krajih obvezni obrtno-nadaljevalni šolski pouk, b) ustanove naj se vzorne učne delavnice, c) izpremene naj se pomanjkljive in neodgovar- jajoče tozadevne določbe obrtnega zakona, č) uvede naj se obvezno nadziranje vajenških razm er z ozirom na vzgojo, delovne pogoje ter zdravstveno stanje; 4. strokovne organizacije, oziroma organizirani proletarijat naj neguje po vzgojnih načelih ter vzgaja vajeniški naraščaj za socialni boj, ki ga je rezredni proletarijat prisiljen voditi. Če premotrivamo vajenško vprašanje z vseh teh vidikov, nam je jasno, da je to eminentno so­ cialno vprašanje za vajence in za delavski razred sploh. Jasno je pa tudi, da se inteligenca in izobraz­ ba v mlada srca ne vceplja s surovostjo, s prete­ panjem in psovanjem, marveč le z ljubeznjivo ko- legijalnostjo v delavnici in zunaj nje. Delavnica je seveda namenjena v prvi vrsti strokovni izobrazbi in izvežbanosti, ki pa se ne vrši danes povsod ali celo malokje s potrebnimi vzgoj­ nimi metodami. Enako važna je pa tudi naloga or­ ganiziranega delavstva, da poskrbi za primerno vzgojo vajencev zunaj delavnice. Pri vzgoji vajenškega naraščaja mora biti or­ ganizirani delavec zlasti na dva momenta pozoren. Prvič, da je vajenec mlad delavec, ki hrepeni po življenju in družabnosti, in drugič, da mladina, ki se vzgoji v tej dobi s pametno vzgojo v značaje ter se ji vcepi spoznanje in prepričanje, da pripada de­ lavskemu razredu, ne bo nikdar dostopna demagoš kim frazam buržuazije in ne korupciji. Okoli in okoli lahko opazujemo, da kapitali­ stične stranke snujejo najrazličnejša društva, bo­ disi športna, kulturna, nacionalistična itd. ter za­ vajajo potom teh mladino na pota, kjer podlegajo meščanskim frazam in kapitalistični ideologiji ter poveličujejo navidezno moč buržuazije. To se godi precej zaradi tega, ker delavske organizacije same še niso s primerno vzgojno metodo skušale prido­ biti to mladino zadostno zase. Tudi mi imamo strokovne in izobraževalne or­ ganizacije. Ako hočemo pridobiti delavski naraščaj, ki po vseh moralnih zakonih spada v naše vrste, je treba predvsem solidarnega sodelovanja strokov­ nih in kulturnih organizacij. Dalje je potrebno, da te organizacije sporazumno ustanove program vzgojnega dela med vajenci po modernih vzgojnih metodah ter slednjič, da sporazumno poskrbe za družabno življenje te mladine z raznimi prireditva­ mi izobraževalne, zabavne, razvedrilne in športne tendence. Mladina, ki pride iz šole v delavnico, je prepojena z meščansko ideologijo. Večinoma niti pojma nima, da je na svetu razred delavcev. Zara­ di tega tudi ne zadošča, če se mu reče: bodi raz­ redno zavedni delavec, marveč je treba to zavest in spoznanje vcepljati v mlada srca polagoma in v prikupni obliki, ki bistri um, zbuja interes delavca in navdušuje za razredni boj. To delo je pa če izvajati le ob iskrenosti za stvar po načelih j - derne vzgoje, ki je eno najtežavnejših vprašanj. Vzgoja mora biti sistematična, od stopnje do stop­ nje in temeljita. Ni še zaimujenega ničesar. Pobaviti se s temi dalekosežnimi vprašanji je pa zadnji čas. Predvsem je potreba dogovor med obstoječimi prizadetimi organizacijami glede načrta in sporazumnega na­ stopanja, ugotovitev smernic ter potem enako soli­ darno delo za izvedbo misije, ki jo ima delavski po- kret v tem vprašanju. Z združenimi močmi bodo naše organizacije žele v najkrajšem času lepe uspehe — vse le v in­ teresu socialnega položaja delavstva. In dobro vzgo jena nadebudna delavska mladina bo tako solidar­ no delo pozdravila, se vnela zanj ter zavzela m bodočnosti častno mesto ob krilu delavskega po­ kreta kot bodoči bojevnik za delavske pravice. Zavarovanje rudarjev. V času, ko se borimo za izboljšanje rudarskega zavarovanja, bo koristno primerjati, kako so zava­ rovani rudarji zoper bolezen, nezgode in starost po drugih državah in kako pri nas. To tembolj, ker na­ laga zadnji mednarodni rudarski kongres vsem stro­ kovnim organizacijam rudarjev, naj se bore za iz­ enačenje in reciprociteto rudarskega zavarovanja.